ZQnecf*U'> dopoldne so koroški Slovenci, predstavniki slovenskt/i vasi, organizirali pred deželno vlado v Celovcu protestno demonstracijo, na kateri so javno Preštevanje ni osnove in da je to protimanjšinski ukrep, (jk) — Fotot J. Košnjek Leto XXIX. Številka 89 sežgali števne lističe in povedali, da jStanovitelji: občinske konference SZDL esenice Kranj, Radovljica, Škofja Loka u'- Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni e«nik Igor Slavec - Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 16. 11. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednu.., od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. nik Albin Učakar |p: J|| ,%*^$| Wf m». od julija 1974 pa ob torkih in petkih. Nedeljsko štetje posebne vrste v Avstriji spodletelo, saj je bila udeležba po včerajšnjih neuradnih avstrijskih podatkih največ 28-odstotna Polom avstrijskega načina reševanja manjšinjskega vprašanja V* dania *Qt*ret>ti ne preštevati! To je naša pravica. Tako so vzklikali Slovenci, za 14. novembru boj za narodnostne pravice ne bo lažji. CELOVEC - Nedeljsko štetje posebne vrste, ki je bilo obenem tudi številčno ugotavljanje manjšin, je, čeprav po še neuradnih podatkih propadlo. Avstrijske oblasti cenijo udeležbo na največ 28 odstotkov, kar pa je veliko premalo za uporabljivost podatkov. Pobudniki popisa se za tako slabo udeležbo na števnih mestih, ki so bila odprta ob Koroški Slovenci in gradiščanski Hrvatje spoštovali dogovor 6 načinih bojkotiranja štetja posebne vrste in ugotavljanja manjšin in s tem dosegli pomembno zmago v boju za narodnostne pravice, vladajoče stranke, ki so 7. julij a letos na Dunaju sprejele sklep o preštevanju in popustile pred Heimatdienstom, pa so padle na izpitu — Slovenska demonstracija pred deželno vlado v Celovcu — Tudi avstrijska javnost spoznala nesmisel preštevanja — Podatkov o preštevanju ne bomo zvedeli nikdar! sedmih zjutraj, zaprla pa so se ob petih popoldne, marsikje pa že prej, ne morejo zgovarjati na slabo, deževno in puščobno vreme. Le-to bi bilo popisovalcem lahko le v prid, saj so bili avstrijski državljani doma in bi lahko prišli na števna mesta. 'Vzroki za tako borno udeležbo tičijo drugje. Avstrijci so s slabo udeležbo potrdili, kako nesmiselno je bilo nedeljsko preštevanje posebne vrste, za katerega so se odločile nihove stranke! Z bojkotom, ki so ga propagirali koroški Slovenci in Hrvatje na Gradiščanskem, so tudi javno povedali, da s takim načinom manjšinskega vprašanja ne soglašajo, saj nima nikjer, še najmanj pa v državni pogodbi, najmanjše osnove. Svet takega preštevanja še ne pomni in tudi Avstrija se zanj najverjetneje ne bo več odločala. Položaj narodnostnih skupin bo morala reševati drugače, brez številk in ugotavljanja. Tudi o »prijateljstvu« s Heimatdienstom in njegovimi zagovorniki bo morala razmisliti. Koroški Heimatdienst jo je tokrat krepko speljal na led! Nadaljevanje na 12. strani y zalogi 'mamo jepe ■n praktične spalnice BOREL cena 12.889 din Na dom vam TAKOJ dostavimo s© druge spalnice KRANJ £ Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc (v sredini v plašču) med nedeljskim zborom Slovencev v Celovcu. Na njegovi desni tajnik sveta Filip Warasch S TAKOJŠNJO dobavo vam bodo ustregli v salonu pohištva veleblagovnice Globus ■,,li'cadilly —- picčatlillv — piccadillv —- piccadillv — piccadillv —piccadillv tovarna klobukov Šešir Škofja Loka ^iporoča svoje izdelke Slovenska demonstracija pred deželno vlado v Celovcu, zaključena s slovensko pesmijo XVII. NOVOLETNI SEJEM V KRANJU OD 16. DO 26. DECEMBRA NOVOLETNI SEJEM KRANJ r Brežnjev na obisku Na porabilo predsedniku SFRJ in predsednika Z K d Josipa Broza-TUa je v ponedeljek dopotoval na obisk v Jugoslavijo generalni sekretar centralnega komiteja KPSZ Leonid Brežnjev. Na obisku bo ostal do 17. novembra. Med obiskom bosta državnika izmenjala mišljenja o vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Pogovori zajemajo tudi vprašanja iz mednarodnega življenja. To je drugo letošnje srečanje predsednika Josipa Bro-za-Tita in generalnega sekretarja centralnega komiteja K P Sovjetske zveze Leonida Brežnjeva. Državnika sta se že srečala na konferenci evropskih in komunističnih delavskih partij v Berlinu. S prihodom v Jugoslavijo je Brežnjev vrnil obisk, ki ga je imel Tito v Sovjetski zvezi. Šest milijonov ton pšenice V nasprotju z lanskim letom je letošnja letina pšenice mar sikje presegla pričakovanja. Čeprav še niso znani vsi podatki, je že moč oceniti, da bo pridelek vsaj za prt odstotkov bogatejši kot lani. Mnogo nad poprečjem zad njih let je tudi pridelek koruze, sladkorne pese in sončnic, grozdja in tudi tobaka. Pšenice so letos spravili v skladišča okrog 6 milijonov (on. 32 let osvoboditve Glavno mesto Makedonije je v soboto slovesno proslavilo 32 letnico osvoboilitve. Na mnogih prireditvah so obudili spomine na junaški' boje za osvoboditev mesta. Takrat je padlo 956 borcev. Okrog 3700 meščanov in okoličanoi' pa ni dočakalo konca vojne. Nove strehe V šentjurski občini na Kozjanskem ugotavljajo, da so doslej uresničili približno tri četrtine obnovitvenega načrta in da razmeroma dobro potekajo dela tam, kjer pomaga gradbena operativa. Tako v šentjurski kot šmarski občini pa v zadnjih mesecih močno zastaja gradnja montažnih hiš. V obeh občina.'i imajo že od poletja sem pripravljenih več podstavkov, kamor naj bi postavili montažne hiše. Ker živijo tisti, ki čakajo na montažne hiše, v zelo slabih razmerah — v starih in močno od potresa razmajanih stavbah, so zaradi zamude zelo zaskrbljeni. Zaskrbljeni pa so tudi odgovorni ljudje v krajevnih skupnostih in občinah. Zato so v teh dneh p{>zvali Jelovico in druga podjetja, ki imajo sklenjene pogodbe za postavitev hiš, da svoje obveznosti izpolnijo. Prvi diplomanti Pretekli teden so v Mariboru na gradbenem šolskem centru podelili diplome 18 diplomantom dimnikarske de-lovodske šole. To šolo, edino te vrste v Jugoslaviji, so ustanovili pred dvema letoma. Na dveletnem šolanju so bili dimnikarji iz vse naše republike. Šolali so se predvsem starejši delavci. Spomladi pa se bodo vpisali dimnikarji iz vse države. Sodobna mlečna farma Ob dnevu republike bodo v proizvodnem obratu KZ v Hruševju pri Postojni odprli eno najsodobneših mlečnih farm v Sloveniji. Predvide vajo, da bodo pridelali okoli 5200 litrov mleka letno na kravo. Gradnja farme z vso opremo je veljala 20 milijonov dinarjev. V hlevu bo prostora za 250 krav ter prostor za vzrejo telet. Vsi delovni postopki so mehanizirani in bodo delo v eni izmeni zmogli le štirje delavci. Brigade — šola samoupravljanja Letos mineva 30 let od prve mladinske delovne akcije. Akcije Brčko— Banovići, na kateri so mladi dokazali, da znajo zgrabiti tudi za orodje in pomagati domovini v mirnem času pri obnovi in graditvi. CepraV je že kazalo, da so kasneje mlade roke zamenjali stroji, mladinske delovne akcije ponovno doživljajo hiter vzpon. Postajajo najširša šola samoupravljanja za mlade ljudi. Mladinske delovne akcije so bile letos v občinah in regijah kot lokalne, pripravljale so jih osnovne organizacije ZSMS, imeli smo republiške in zvezne brigade. Samo na zveznih delovnih akcijah je letos sodelovalo 330 delovnih brigad z več kot 18.000 mladinci. Če pa bi sešteli Vse brigadirje na vseb delovnib akcijah, bi najbrž bila številka vsaj desetkrat večja. Na akcijah je sodelovalo tudi 180 mladincev iz 27 držav z raznih koncev sveta. Rezultatov letošnjih akcij ne bi to pot merili s kubiki premetane zemlje, ne z dolžino izkopanih jarkov in zgrajenih tras za ceste, niti z denarjem, ki so ga družbi pribranile. To pot poglejmo, kakšen korak je bil narejen pri razvoju samoupravljanja. Samoupravljanje je vneslo nove kvalitete, razširilo delovne in politične pobude mladih, razvilo njihov odnos do dela in povečalo njegovo učinkovitost. Uspešno se je razvijalo tudi sodelovanje in tovarištvo med brigadirji; mnoge brigade so se pobratile, navezale stike in se dogovorile za skupne akcije v prihodnjem letu. Na vseh mladinskih delovnih akcijah so bili ustanovljeni aktivi mladih komunistov, ki so imeli nalogo razvijati samoupravne odnose v brigadah. Zaradi izredno aktivnega dela in pridnosti ter prizadevnosti so 2900 mladincev predlagali za sprejem v ZK. Na akcijah so potekale tudi različne družbenopolitične aktivnosti. V brigadah so delovali marksistični krožki, klubi prijateljstva, na brigadnih konferencah so razpravljali o delu, pripravljali so kulturne večere in podobno. Mladinske delovne akcije postajajo tudi sestavni del občinskih, regionalnih in drugih razvojnih načrtov. Skušajo jih organizirati tudi tam, kjer jih do sedaj ni bilo, še posebej pa v nerazvitih predelih. Letošnje in tudi akcije prejšnjih let so dokazale, da so tudi gospodarsko popolnoma opravičene, saj se niti ena ni končala z izgubo, veliko pa so prispevale k uveljavitvi mladinskega dela in mladine nasploh. Dokazale so tudi. da so mladi tudi v današnjih razmerah pripravljeni zgrabit i za lopato in kramp in delati tam, kjer stroji ne morejo. Prav zaradi vseh naštetih vzrokov — gospodarske upravičenosti, navezovanja stikov, prijateljstva in bratstva med mladimi, šole samoupravljanja — zasluzi organiziranje mladinskih delovnih brigad sodelovanje vseh družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih skupnosti in organov v občinah, republikah in federaciji. Družbenopolitične skupnosti so še posebej odgovorne za izbiro objektov in področij, kjer je organiziranje mladinske akcije v skladu z razvojnimi načrti primerno. L. B. Tržič ima možnosti za usmerjeno srednjo solo V tržiški občini letno konča osnovno šolo okrog 180 otrok, kar je dovolj za oblikovanje L faze usmerjenega izobraževanja — Objekt za takšno šolo načrtovan v programu novega samoprispevka. Tržič - V tržiški občini konča zapisana želja, temveč so se TržiČani vsako leto osnovno šolo okrog 180 učenk in učencev, od katerih jih gre približno 30 odstotkov neposredno v tovarne, ostali pa se odločijo za nadaljnje šolanje. To je po oceni študije Visoke šole za organizacijo dela iz Kranja, ki je raziskovala možnosti za uvedbo usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem, dovolj za oblikovanje I. faze usmerjenega izobraževanja. Enakega mnenja je bil na ponedeljkovi seji tudi izvršni odbor tržiške izobraževalne skupnosti, ki so se je udeležili še predstavniki gospodarstva in družbenopolitičnih organizacij. Poudarili so, da Tržič vsaj I. fazo usmerjenega izobraževanja potrebuje, saj precej mladih odide drugam prav zaradi tega, ker v občini ni ustrezne šole. Usmerjena srednja šola pa ni le tudi že lotili načrta za uresničevanje. Objekt za usmerjeno izobraževanje je del srednjeročnega programa občine, njegova gradnja pa je vključena v program samoprispevka, ki naj bi ga Tržičani izglasovali na referendumu 19. decembra. V ponedeljek so se dogovorili, da jo prva naloga pogovori z gospodarstvom, ki naj pove, kakšne kadre bo potreboval v prihodnosti. Od teh potreb bo odvisna usmeritev načrtovanega tržiškega dela usmerjenega izobraževanja. Zato je izvršni odbor izobraževalne skupnosti oblikoval posebno skupino, ki bo obiskala vse delovne skupnosti, temeljne organizacije in organizacije združenega dela v občini in ugotovila, kakšna usmerjena srednja šola bi bila za Tržič najprimernejša. J. Košnjek Tesnejše vezi mladih Beograjčanov in Jeseničanov Občinska konferenca ZSMS Jesenice ima že več let prijateljske stike z društvenim domom Dragoljuba Milovanoviča v Beogradu. Dijaki doma, ki nosi ime po ponesrečenem sekretarju Skoja, vsako leto obiščejo njegovo spominsko obeležje v Završnici in grob na pokopališču na Breznici, ob tej priložnosti pa se zvrstijo tudi medsebojna srečanja med mladimi Beograjčani in Jeseničani. Med letošnjim obiskom poleti so predstavniki doma Dragoljuba Milovanoviča povabili člane občinske konference ZSMS, da pridejo obiskat njihov dom v okviru Spominska prireditev na Pokljuki Radovljica — 8. novembra se je v Radovljici sestal iniciativni odbor za pripravo spominske prireditve Memorial zmage mrtvega bataljona. Prireditev bodo pripravili predstavniki skupščine in družbenopolitičnih organizacij jeseniške in radovljiške občine na Pokljuki in bo posvečena spominu na tragično in herojsko borbo tretjega bataljona Prešernove brigad«', ki je lf>. decembra 1943 po celodnevni borbi padel do zadnjega moža. Prireditev bo 12. decembra letos in se je bo udeležilo prek 2000 športnikov, planincev in pripadnikov teritorialnih enot iz obeh občin. Iniciativni odbor'je imenoval več delovnih skupin, ki bodo poskrbele za organizacije le prireditve. JIl obletnice praznovanja osvoboditve Beograda — 20. oktobra. Tako sta ta dan prisostvovala programu, ki so ga dijaki pripravili v počastitev obletnice osvoboditve Beograda, pred-senik OK SZSMS Jesenice Franjo Kragolnik in sekretar KS ZSMS Železarne Roman Kosmač. Obisk je bil predvsem delovnega značaja, in sicer sta se s predstavniki doma pogovarjala o še bolj poglobljenih stikih mladih obeh mest. Okvirno so se dogovorili, da bo najprej prišla na Jesenice skupina pedagogov tega doma, ki bo preučila možnosti za oglede raznih zanimivosti v občini, s poudarkom na spominskih obeležjih NOB. Tesnejše vezi naj bi se v prihodnje spletale med Beograjčani in Jeseničani tudi z izmenjavo zaključnih šolskih izletov. J. R. Jesenice Občinski sindikalni svet je pripravil seminar pred letnimi skupščin*"' osnovnih organizacij sindikata. Na seminarju so se pogovorili o vsebinsK ' kadrovskih in organizacijskih zadevah, o programu dela in o oblikah <»e j še posebej pa o pripravah osnovnih organizacij sindikata na volitve o organizaciji razprav o srednjeročnih planih samoupravnih interesnih skup nosti od leta 1970 do leta 1980. D. S- Občinski sindikalni svet je za animatorje kulturnega življenja v ol^all.'1 zacijah združenega dela organiziral na Jesenicah seminar, na katerem obravnavali vsebino in oblike kulturnega delovanja v temeljnih organizacij združenega dela, družbeno, materialno in kadrovsko osnovo kulturnega *' ljenja v temeljni organizaciji ter naloge organizatorjev kulturnega življenj11 D. S Kranj Občinska konferenca socialistične zveze bo ta teden organizirala *>. redni seji se bo danes popoldne sestal izvršni svet radovlJJ*j občinske'skupščine. Razpravljal bo o poslovniku, dosedanjem delu in (^l''0\ nem programu izvršnega sveta. Na dnevnem redu pa je tudi razprava o >'t' njeročneni programu razvoja tovarne Iskra O toče in o uresničevanju p1"1 čunskih dohodkov in izdatkov občine do oktobra letos. V četrtek popoldne se bo na redni seji sestal zbor krajevnih skupn^jfl radovljiške občinske skupščine. Med drugim bo obravnaval osnutek ('"''' , nit ve samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti in (,sl! tek samoupravnega sporazuma o izvajanju nalog ljudske obrambe in zd'u , vanju sredstev za njihovo financiranje« A. Z- J Včeraj se je sestal koordinac ijski odbor občinske konference socialist'1'^ zveze za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Razpravljal je o "'^1, zakonih o ljudski obrambi in notranjih zadevah in o akcijskem pi<>tf'TJh javnih razprav, ki bodo ta in prihodnji mesec v vseh krajevnih skupnosti'1 delovnih organizacijah v občini. Tržič •J H V petek, 12. novembra, je bila v Tržiču seja predsedstva občinskega SVCT Zveze sindikatov, na kateri so razpravljali o družbenem dogovoru o zap<>*% vanju ter minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere dela^tfvj pri zaposlovanju v občini Tržič. Člani občinskega sveta so obravnavali ^ potek solidarnostne akcije za Posočje, aktivnost sindikalne organizacij^^ pripravah na referendum o samoprispevku, ki bo 19. decembra, pripravi w letne konference osnovnih sindikalnih organizacij in zbore delavcev, k ji'1' ' govora o skupni porabi, samoupravni sporazum o oblikovanju kluba upravljavcev, predlog sindikalne liste za prihodnje leto, kadrovsko probl#r# tiko in priprave na posvetovanje predsednikov osnovnih organizacij ' kata. • . V četrtek, 11. novembra, je bila na občinski konferenci SZDL v T.''^^ seja odbora za kadrovska vprašanja, ki so se je udeležili tudi člani občin«*' paritetne komisije. Na seji so ocenjevali naloge in aktivnost obeh organ°v'"' razpravljali o možnostih boljšega sodelovanja. -jk ": ^ Pretekli ponedeljek je bila v Tržiču seja sveta za razvoj in organizii'a$2fo SZDL pri občinski konferenci SZDL. Člani sveta so se odločili za ustanovi}^ koordinacijskega odbora za družbenopolitično aktivnost, ki bo zamenjal d"* v danji politični aktiv občine. Koordinacijski odbor bo združeval devet č»Su in bo imel predvsem posvetovalni značaj. J. Kep" ■•■.■■a Izolirka tovarna izolacijskega materiala n. sol. o. Ljubljana, Ob železnici 18 TOZD »Jesenice« n. sub. o. Jesenice, na haldi železarne Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu objavlja prosto delovno mesto delovodje Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — TSS strojne ali gradbene stroke ali VK ključavničar — 2 oz. J leta delovnih izkušenj. Delo je izmensko in velja za nedoločen čas s polnim delovnim časom in obveznim poskusnim delom 60dni. Kandidati za navedeno delovno mesto naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in navedbo dosedanjih zaposlitev pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: »IZOLIRKA« TOZD Jesenice, na haldi železarne, z oznako »za OMRD«. Oktobra 44 novih naročnikov nio nekaj časa dostavljali brezplačne1 ^ a z željo, da časopis naroče za leto 19'<■ . Dragi naši bralci. resnično je razveseljiva test. da naš skupni časopis G/as iz meneča v mesec nenehno prulobivu muc in nove naročnike: to pot štirnnštiriileset. Pri tem so se najbolj izkazali Kranjčani (20) in Škofjeločani (10), pa tudi Jeseničani ho sc ojunačili t naročanjem Glasa. Hvala za zaupanje' Te dni pričenjamo z novo akcijo pridobivanja naročnikov za Glas. Dogovorili smo se s PTT podjetjem in našimi velikimi zavezniki pismonoši, da bodo v tem in naslednjem mesecu pni zeli nemajhno breme — vsem gospodinjstvom na Gorenjskem, ki Se niso naročniki Glasa časopisa, a z zeljo, aa easttpis imune za icio «-.-"■• , /?, namen smo dali napraviti posebno obvestilo vsem I" , prejemnikom s povabilom, da postanejo naš rcilni n"'1 nik in bralec. . ,^(, Vsekakor si je kolektiv Glasa v 30 letih svojega <" ja nabral dovolj izkušenj, pridobil sodelaicc nike v mnogih krajih naših gorenjskih občin. d° .j^i zagotovimo vsem, ki imajo radi ta prečudoviti ^°'V, ani-kot. dovolj zanimivega branja ne samo o lastnem A/ temveč o vsem dogajanju na Gorenjskem. Lepo bi bilo, če bi vsak naročnik v jubilej'11'"1 (1977) pridobil vsaj enega novega naročnika . . ■ Vas iskreno pozdravlja vaš glavni urednik led' Aktivni v javni razpravi čredno dobro organizirane razprave o osnutku dVmn^bto^ rit Z&kona O Združenem delu V jeseniški Občini SO pravah o zakonu. Nasprotno pa fje vrsto pripomb in predlogov, obenem pa so gJSLSfoSBE MUS* u?favci ocenili samoupravne razmere v organiza- nopohtične organizacije vse premalo ClJah ih v krajevnih skupnostih ter v samoupravnih interesnih skupnostih ©niče — Na zadnji seji občin-ZK Jesenice so konference „^navali tudi oceno javne raz-o osnutku zakona o združe-jj ^ delu. Med drugim so ugotovili, lia koordinacijski odbor za sprem-ob?Je in uresničevanje ustave pri sto konferenci Zveze komuni-tetri i^?01"0 usmerjal razpravo v 8ku organizacijah, krajevnih re8 Prostih in samoupravnih inte-ai n.1.n skupnostih, neposredno pa je oŠ0 Vodil sindikat v TOZD in jjr T' Socialistična zveza pa v Ul*Jevnih skupnostih in v samo- *,avnih interesnih skupnostih, rio Jesenicah so akcijo vodili tako, uPra So Poleg analize lastnih s razmer in prizadevanj za orih JavUanje družbenoekonomskih r''Osn\, „1___________i- »_ j_____ _i ... °sov obravnavali še druge aktu- e družbene naloge, predvsem pa n,Čevanje integracijskih proce-prj' resolucije o gospodarski politiki, „,.Prave na sprejemanje srednjeroč- Prtf lih *>ko Pla nov ter realizacijo določil Unft0na o zavarovanju plačil med ribniki družbenih sredstev. *£elo.vni ?konniU ^ilii ;> ln-- nJeSovinii idejnopolitič- ljudje se tako niso le z določili osnutka 'zhodišči, temveč so na široko preverjali svojo lastno samouprav-ljavsko prakso, ugotavljajoč tako pozitivne rezultate kot tudi slabosti in pomanjkljivosti. Ugotovili pa so, da so bile nekatere analize enostranske in necelovite, ker niso zajele samoupavne organiziranosti, družbenoekonomskih odnosov in samoupravnega odločanja delavcev. Te analize so se predvsem omejile na opis oblik samoupravne organiziranosti. Bile pa so tudi površne analize, brez kritične presoje stanja samoupravnih razmer in primerjave z rešitvami, ki jih daje osnutek zakona; bile so formalne in neučinkovite. Ti primeri so se pojavili predvsem tam, kjer so bile vodstvene in strokovne strukture pasivni opazovalci dogajanj, delavci in družbenopolitične organizacije pa premalo usposobljene za odločnejši premik in usmeritev akcije. Krajevne skupnosti v občini si prizadevajo za uveljavljanje novih samoupravnih* razmer, vendar pa je proces prepočasen, posebno zato, ker se skupščine K S zelo poredko sestajajo in se delagati združenega dela najmanj aktivno vključujejo v skupščine KS. V občini še ni pfave povezave s krajevnimi skupnostmi Bogat delovni program ^edobčinski svet ZK za Gorenjsko je potrdil klovni program komisije za organiziranost in razvoj ZK ter statutarna vprašanja ra?rani - Komisija za organizirat in razvoj ZK ter statutarna pisanja je na podlagi delovnega ža°pama medobčinskega sveta ZK , Gorenjsko izdelala svoj program za prihodnje obdobje. Na iiicTanji1 seJi Ka Je potrdil tudi itJed(>bčinski svet ZK za Gorenjsko ih J1 g?tovil, da je program zelo bogat j^di zahteven. sPr )rV.isiJa bo v prihodnje redno nik i Jaia uresničevanje kongres- in8 doku» '«110 mentov zveze komunistov tem v zvezi ocenjevala organizi-sk*h'S\ zyeze komunistov v gorenj-ga "j, °bčinah in večjih delovnih or-cje| zac'ijah. Posebej bo preučila zVe Var»je in organiziranje svetov z *<> PTT, SOZD gozdar-ln lesarstva, banka, Iskra, drtf« Vo< trgovina in nekatere pBe. Hktiv^bm,)n° vloK° naJ m ime,i tU(ii i/v V1 komunistov neposrednih pro- tlkjl-cev- Le-ti naj bi v prihodnje ( aJtVali sprejeta stališča na Go- renjskem. Razen tega bo komisija sproti spremljala dosežene rezultate na področju spreminjanja socialne strukture zveze komunistov na Gorenjskem in ocenjevala delo občinskih organizacij ZK, komitejev, komisij in drugih organov. Posebno skrb bo komisija posvetila notranji organizaciji in delovanju medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko in njegovih organov. Ocenjevala bo uresničevanja delegatskega sistema v občinskih konferencah socialistične zveze s posebnim poudarkom na delo in vlogo delegatov zveze komunistov. Preučila pa bo tudi delo svetov ZK v mestnih krajevnih skupnostih ter način povezovanja osnovnih organizacij in vsega članstva v krajevnih skupnostih. To je le del najpomembnejših nalog, ki si jih je zadala komisija in jih je potrdil medobčinski svet ZK. V zadnjem obdobju pa je komisija delala predvsem na oceni o organiziranosti in gibanju članstva ZK. A. Z. Koledarska jesen se ne spozna le po slabem vremenu, ozimnici, 'sprtih šolskih durih ali novih modnih plaščih, temveč tudi po številih sejah in sestankih, ki se sklicujejo z vabili in dnevnimi redi na njih. Nihče ne vzklika radostnega jesenskega juhuhu, seje so spet tu, ln(>8tavnt> zato ne, ker je bila praksa minule sestankarske jeseni več-kr vodi, kako dobro ali slabo jo zna voditi, kako dobro ali slabo je *anJo pripravljen. Za zdaj so udeleženci slabih sej že še potrpežljivi, £prav včasih prav očitno izkazujejo obup nad neučinkovito sejo. ^,)rda pa bo kdaj kdo le jasno in glasno izjavil, da se s slabimi ^tanki ne da in ne pusti več podcenjevati, da zahteva, da so seje bolj °nkretne, bolj učinkovite, bolj plodne? " . Zares nas sklicatelj, ki seje ne zna voditi, ker je nanjo slabo llPravljen, ki razkriva neke splošno znane probleme v vseh njihovih *v,irih, ki potem sklepe oblikuje tako, da bodo ostali na papirju, ker so ifnati, zelo podcenjuje. Improvizacije na temo »sestanki« se brž 'Pregledajo in ni vredno, da bi se smešili z njimi. ^ Odkrivam le eno plat »zadeve seje« in obsojam predvsem tiste, na j^terih se ničesar novega ne pove, ne sliši, ne dogovori in ne sklene. ^redvsem po krajevnih skupnostih jih je še vse preveč, da bi ostali ti^.brižni in da ne bi nekega dne jasno in glasno rekli, da bi bili lahko ^ "-i ob njih racionalnejši, razumnejši in jih enkrat za vselej črtali z evnega reda. D. S. zavedajo svojih nalog. V jeseniški občini se nameravajo še naprej vztrajno prizadevati za spreminjanje odnosov, še posebno v delovni organizaciji TP Zarja in Rožca, ki pripravljata združitev obeh organizacij, ter v delovni organizaciji Kovinar iz TOZD Gorenjska oblačila Jesenice, ki jih je spremljala v javni razpravi koordinacijska komisija komiteja OK ZKS Jesenice. Občinska konferenca pa bo ocenila ustavno - preobrazbo tudi v drugih delovnih organizacijah in temeljnih organizacijah združenega dela v občini. D. S. Denar iz samoprispevka Jesenice — Prostorske in materialne možnosti v jeseniškem osnovnem šolstvu in v predšolski vzgoji so znatno preskromne, zato so se na Jesenicah občani in delovni ljudje odločili za samoprispevek. Na jeseniškem Plavžu bodo zgradili osnovno šolo za 1100 otrok ter vzgojno varstveno ustanovo. Krajevna skupnost Plavž z okoli 8000 prebivalci namreč še nima svoje osnovne šole, zato so se jeseniški občani odločili, da zberejo denar za to šolo, medtem ko ostalih šest osnovnih šol v jeseniški občini postopoma prehaja na celodnevno osnovno šolo. Do zdaj so se zanjo odločili v Žirovnici in z letošnjim šolskim letom tudi v Kranjski gori, medtem ko se v ostalih prizadevajo, da bi zagotovili prostorske in ostale možnosti za čimprejšnji prehod na celodnevno osnovno šolo. Delovni ljudje in občani jeseniške občine so iz samoprispevka do' zdaj prispevali za izgradnjo šolskega centra Plavž skupaj 6 milijonov 960.000 dinarjev. Denar bodo zbirali v občini pet let. D. S. * Izobraževanje Jesenice — V izobraževalni sezoni bosta občinski sindikalni svet in delavska univerza Jesenice nadaljevala z družbenopolitičnim usposabljanjem in izobraževanjem poverjenikov in drugih članov izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata ter članov sindikalnih konferenc organizacij združenega dela. S tem izobraževanjem nadaljujejo z družbenim usposabljanjem in izobraževanjem sindikalnih delavcev. Novembra in decembra bodo izvedli B program za usposabljanje in izobraževanje sindikalnih delavcev, ki se bodo temeljito seznanili z opredeljeno vlogo Zveze sindikatov Jugoslavije ustavi in v osnutku zakona o združenem delu ter z njegovo vsebino. B program zajema naslednje teme: mesto, vloga in družbenopolitične naloge sindikatov v osnutku zakona o združenem delu, samoupravno organiziranje združenega dela, medsebojna razmerja delavcev v združenem delu ter komuniciranje in informiranje v združenem delu. Program seminarjev za člane izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata bodo pripravili v desetih učnih urah po panogah dejavnosti. ** I). S. Nov šolski koledar Ttidi mladina na EASC v Kranju težko pričakuje izdajo novega šolskega koledarja, ki bo veljal za vse šole v Sloveniji. Novosti se nanašajo na organizacijo pouka in na delo zunaj šole. Nov šolski koledar naj bi podaljšal zimske počitnice za en teden, in sicer naj bi se začele 24. januarja in se sklenile 6. februarja. Tako bi učenci lahko izkoristili zimske počitnice za smučanje in drugo rekreacijo na snegu. Učitelji pa bi v tednu podaljšanega pouka lahko pripravili razne strokovne seminarje. Druga pomembna novost je predlog, da bi en športni dan bil posvečen obrambi in zaščiti. Ta dan bo EASC pripravil maja prihodnje leto. Tudi vpis v srednje šole se bo začel veliko prej kot do sedaj. Učence v štiriletne in poklicne šole naj bi začeli vpisovati že februarja prihodnje leto. S tem bi se izognili gneči v zadnjih junijskih dneh in tudi vpisovanje bo bolje organizirano. Predvsem želijo s tem doseči, da ne bi na nekaterih šolah ostalo veliko mest nezasedenih, na drugih pa bi odklanjali učence. L. Rade j Iskra — Industrija za avtomatiko Ljubljana, Savska c. 3 n. sol. o. Tovarna industrijske opreme TIO Lesce, Alpska c. 98, n. sol. o. razpisuje prosto delovno mesto vodje proizvodno-gospodarskega sektorja Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Radovljica, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: da ima visoko ali višjo izobrazbo strojne ali organizacijske smeri s 5»letnimi ustreznimi delovnimi izkušnjami v stroki, od tega najmanj 2 leti na vodilnih oz. vodstvenem delovnem mestu, da ima moralno-etične in družbenopolitične kvalitete, da ima organizacijske sposobnosti, da je pripravljen prevzeti obvezo za uresničevanje ciljev in nalog, ki jih zahteva dejavnost delovnega mesta. Pismene prijave s potrdilom o izobrazbi je treba poslati na naslov: Iskra — TOZD Industrijska oprema TIO Lesce, Alpska cesta 98 v 15 dneh po objavi. tttl I OZD LTH Škofja Loka razpisuje javno ustno licitacijo za naslednja osnovna sredstva avtomobil ZASTAVA 750, letnik 1969 kombi ZASTAVA 850, letnik 1971, kombi ZASTAVA 850, letnik 1971, kombi ZASTAVA 850, letnik 1972, kombi ZASTAVA 750, T letnik 1970 izklicna cena 3000 din izklicna cena 3500 din izklicna cena 3500 din izklicna cena 4500 din izklicna cena 3000 din Licitacija bo v sredo, 17. 11. 1976, ob 12. uri v LTH Skofja Loka, obrat Vincarje. Vsi interesenti morajo pred pričetkom licitacije plačati 10 % kavcije od izklicne cene. Ogled avtomobilov je možen v sredo, 17. 11. 1976, od 10. - 12. ure v LTH Vincarje. SOZD Alpetour TOZD Hoteli Bohinj objavlja naslednja prosta delovna mesta za: 1. finančnega knjigovodje za nedoločen čas 2. blagajnika za nedoločen čas Pogoji: ekonomska srednja šola s pet oziroma triletnimi uspešnimi delovnimi izkušnjami v finančni stroki. Za obe delovni mesti je predvideno poskusno delo. Začetek dela za obe objavljeni delovni nfest i je mogoč takoj ali po dogovoru. Prijave z ustreznimi podatki sprejema kadrovska služba TOZD Hoteli Bohinj, p. Bohinjsko jezero. Komisija za razpis individualnega poslovodnega organa UKO — Umetnokovinska obrt Kropa razpisuje v skladu z določili 62. člena statuta in 15. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu vodilno delovno mesto direktorja (ni reelekcije) Kandidati za razpisano prosit) delovno mesto morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo kovinske, ekonomske, organizacijske ali pravne smeri, — da ima vsaj 5 let delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu, — da obvlada vsaj en svetovni jezik (prednost ima kandidat, ki obvlada nemški jezik), — da ima moralno politične kvalitete in da izpolnjuje pogoje določene z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Radovljica. Kandidati morajo pismene prijave poslati v 15 dneh po objavi na naslov: UKO — Umetnokovinska obrt Kropa, (»4245 Kropa z oznako »Za razpisno komisijo«. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 10 dneh po zaključku razpisa. iz glasil delovnih organizacij METACONTA V KRAGUJEVCU V Kragujevcu so v počastitev občinskega praznika izročili namenu tranzitno polavtomatsko telefonsko centralo Meta-conta 10 C. Prvo tovrstno centralo v Jugoslaviji je izdelal, montiral in preskusil kolektiv temeljne organizacije ATC z La-bor v sodelovanju z belgijskim BTM. Zmogljivost centrale je 1472 vhodnih in 1344 izhodnih priključnih točk. Centralo upravlja računalnik. V okviru programa posodobitve jugoslovanskega PTT omrežja je Iskra že sklenila pogodbe za izdelavo in montažo podobnih central v Sarajevu, Titogradu, Nisu, Beogradu, Banjatuki, Tuzli, Mostar-ju, Skopju, Prištini, Titovem Užicu, Ljubljani in Novem Sadu. Vse te centrale bodo začele obratovati se pred koncem prihodnjega leta. ščuki Urara LVaVJ industrija gumijevih, usnjenih IfcS^ in kemičnih izdelkov SAVCANI V TOLMINU V pomoč prizadetim prebivalcem v Posočju so se konec septembra vključili tudi v kranjski Savi. V Tolmin je namreč odšla skupina delavcev iz gradbeno-mizarske delavnice, da bi pomagala pri obnovi poškodovanih objektov. Ekipa, ki je bila v Tolminu ves oktober in deset dni v novembru, je popravila okrog 20 poškodovanih objektov. Informacije Gorenjka POMOČ POSOČJU JESENICE — Med prvimi so se vključili v akcijo za pomoč Posočju tudi delavci delovne organizacije Gorenjka, saj so s solidarnostnim prispevkom v visini enodnevnega zaslužka zbrali skupaj 22.252 dinarjev, vzporedno s tem pa je v okviru sindikalne organizacije potekala tudi akcija za zbiranje denarnih prispevkov za pomoč družini Gorenjkinega dolgoletnega sodelavca, ki mu je potres na prizadetem območju popolnoma poškodoval domačijo. V tej akciji so zbrali 7430 dinarjev, sredstva pa so že izročili družini. GLASNIK GORENJSKA PREDILNICA SKOPJA LOKA SKRB ZA REKREACIJO Tudi v Gorenjski predilnici v Škofji Loki načrtno skrbijo za rekreacij*) svojih delavcev. Tako se ze od začetka oktobra vsak petek zvečer od 1». do 21. ure- zbirajo na organiziranem rekreacijskem plavanju v bazenu škofjeloškega hotela Transturist. Celoletna karta za kopanje, tridesetkrat po dve uri, stane vsega 100 din. Poleg tega pa je vsak četrtek za zaposlene v Gorenjski predilnici za dve uri rezervirana ena od ste/, na kopališču »Sora« v Škofji Loki. OBISK REKTORJA Pred nedavnim je bil v Gorenjski predilnici na obisku dolgoletni rektor strojne fakultete v Ljubljani dipl. inž. dr. Albert Struna. Z velikim zanimanjem si je ogledal proizvodne prostore ter se zanimal za dosedanje dosežke Gorenjske predilnice in prihodnje načrte te delovne organizacije. MLADI NA DELOVNIH AKCIJAH Letošnjih mladinskih delovnih akcij so se udeležili štirje mladi iz Gorenjske predilnice. Na akciji »Kozjansko 76« je sodeloval Zoran Stojkovič, akcije »Brkini 76« sta se udeležila Jane/. Kic in Andreja Rupnik, pri obnovi Posočja pa je pomagala Spomenka Djurič. Poleg tega pa se je v akcijo za obnovo Posočja vključil celoten kolektiv Gorenjske predilnice. Tako med drugim štirje mladi delavci že dlje časa hodijo na delo v Jelovico in pomagajo pri izdelavi montažnih his za prebivalce s potresnega področja na Primorskem. Oofinlik. NOVICE Z GLASOM NA DOLENJSKEM Izlet, ki ga je za dostavljače (pismonoše) Podjetja za PTT promet Kranj konec avgusta letos pripravilo nase uredništvo, so opisali tudi v svojem internem glasilu, ki izhaja pod naslovom Novice. Iz zapisa smo ugotovili, da so bili pismonoše z izletom zadovoljni. Čeprav se z Glasom srečajo vsak teden dvakrat (ko ga raznasajo našim naročnikom), se nič manj ne veselijo naslednjega izleta z drugo skupino prihodnje leto. murka DVETOZD Na zborih delavcev Trgovskega podjetja Murka Lesce so se odločili, da v podjetju ustanovijo dve temeljni organizaciji združenega dela, in sicer: TOZD Tekstil s sedežem v Lescah in TOZD Pohištvo, Železnimi, Specerija s sedežem prav tako v Lescah. V sredo, 27. oktobra, so bile v podjetju volitve samoupravnih organov obeh TOZD in centralnega delavskega sveta. Od 15. do 10. novembra pa bodo na zborih delavcev sprejemali samoupravne akte. plamen kropa 10 NAJVEČJIH V letošnjih devetih mesecih je na prvem mestu med domačimi kupci izdelkov Tovarne Plamen v Kropi Merkur Kranj. Merkurju sledijo Gorenj« Velenje, I IVI T Beograd, Metalka Ljubljana, Brodomate-rijal Rijeka, Agrovojvodina Novi Sad, Kovinotehna Celje, Iskra Nova Gorica, Ferimport-Zelezjar Osijek in Ferimport Zagreb. Izvozili pa so v Plamenu v devetih mesecih letos največ v Sovjetsko zvezo, in sicer za 85 odstotkov izdelkov od celotnega izvoza. Na Madžarsko in v druge vzhodne države »o izvozili za 10 odstotkov. V Združene države Amerike in še nekatere druge pa 5 odstotkov. Sicer pa se je vrednostno izvoz v primerjavi z lanskimi devetimi meseci letos povečal za 36 odstotkov. Modni Kroj Škofjeloški Kroj, znan po svojih kvalitetnih in modnih izdelkih ženske konfekcije, nima skrbi s prodajo ne na domačem in ne na tujem tržišču — V zadnjih nekaj letih s svojimi sredstvi do sodobnih delovnih prostorov Škofja Loka — Modna konfekcija Kroj se v tridesetem letu obstoja lahko upravičeno pohvali, da je v naši tekstilni industriji našla svoje pravo mesto in veljavo. 312-članski delovni kolektiv se je pred šestimi leti preselil v nove prostore, vredne 10 milijonov N dinarjev, vključil kooperante, povečal proizvodnjo in izvoz, se popolnoma preusmeril v proizvodnjo ženskih plaščev in kostimov ter deloma moških plaščev, znatno povečal produktivnost in ob tem stalno skrbel za primerni standard zaposlenih. V nove prostore je kolektiv vložil svoj denar, pozneje uredil še okolico in prostore za družbeno prehrano, tako da so danes delovni pogoji izredno ugodni. Modna konfekcija Kroj ima v Idriji zaposlenih 70 ljudi, ki kot kooperanti izdelujejo polizdelke že trinajsto leto. Razen tega sodelujejo s kooperanti iz Siska, kjer so našli dovolj delavcev, doslej nezaposlenih, ki bodo s tehnologijo Kroja pet let izdelovali polizdelke. ' Kroj ima namreč stalne probleme z žensko delovno silo, saj je v škofjeloški občini in v okolici ni zadosti in zato delovna organizacija ne more preiti na dve delovni izmeni. Organizacija Kroj je letos izvozila v ZRN, v Švico in v druge zahodne države 45.000 plaščev in ponudila tudi domačemu trgu pestro in modno izbiro. Dosegli bodo za 90 milijonov realizacije, letos so samo v Graditev družbenih prostorov V krajevni skupnosti Mavčiče je stekla akcija za graditev družbenih prostorov. Ker je tudi trgovina postala občutno premajhna, potrebe po otroškem varstvu so vsak dan večje, naj bi poleg zadružnega doma na severni strani zgradili v naslednjih letih novo zgradbo, kjer bi pod isto streho našli prostor tako trgovina, vrtec kot družbeni prostori. V novo trgovino bo investiralo trgovsko podjetje Živila Kranj, dvo-oddelčni vrtec bo financirala samoupravna skupnost otroškega varstva občine Kranj, za družbene prostore pa naj bi krajani krajevne skupnosti Mavčiče (razen vasi Breg ob Savi) zbrali dve tretjini stroškov graditve, okoli milijon dinarjev. Skupna površina družbenih prostorov naj bi obsegala okoli 150 kvadratnih metrov, z večjo dvorano za šport in rekreacijo, knjižnico, dve sejni sobi ter sanitarije. Na zboru občanov, ki bo v soboto, 27. novembra, v Mavčičah, se bodo krajani odločili, kako zbrati potrebni denar: ali 1,5 $ od osebnih dohodkov za dobo treh let oziroma 8 % od katastrskega dohodka za dobo treh let ali 2 % od neto osebnih dohodkov za dobo dveh let, oziroma 101 od katastrskega dohodka za dobo dveh let. Obenem se bodo dogovorili tudi za pripravo dokončnih načrtov za graditev, s katero naj bi pričeli v letu 1978, končana pa laj bi bila do konca leta 1980. -fr Majhen delež nezaposlenih Tržič — V sredo se je sestala'v Tržiču skupščina tržiške enote za zaposlovanje, ki je razpravljala o gradivu za regijsko skupščino, razen tega pa je le-tega primerjala z razmerami v tržiški občini. Pred tem je 0 problematiki zaposlovanja razpravljal izvršni odbor skupnosti za zaposlovanje Gorenjske in izvršni odbor tržiške enote za zaposlovanje. V Tržiču so med drugim v razpravi o gradivu, ki obravnava brezposelnost in sezonske delavce, ugotovili, da obe kategoriji občanov za občino nista problematični. Pri brezposelnih je število nizko in še pri teh gre za ljudi, ki so težje zaposljivi zaradi najrazličnejših vzrokov. Na sredini skupščini so razpravljali tudi o problematiki štipendiranja in o sodelovanju z republiškimi organi pri skupnem reševanju problemov s tega področja, o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih plana zaposlovanja do leta 1980, o stabilizacijskih ukrepih v skupnosti za zaposlovanje in O poročilu odbora sa samoupravni nadzor. -jk spomladanski kolekciji prodali 35.000 plaščev in ženskih kostimov. Produktivnost dela je izredna, dosegajo evropsko raven: najdaljši čas izdelave plašča je okoli štiri ure, povprečni čas od krojenja do končnega izdelka, pripravljenega za trg, pa tri ure. Ne delajo na zalogo, temveč po naročilu. Ze v začetku aprila začno izdelovati zimsko modno konfekcijo, na katero odpade v skupni proizvodnji 75 odstotkov, medtem ko izdelajo spomladanskih plaščev za 25 odstotkov. Štirje modni kreatorji Kroja poznajo vse modne zahteve in osnovne usmeritve bližajoče se modne sezone, tako da so lahko po trgovinah prav Krojevi izdelki med najbolj kvalitetnimi in po najbolj svežih modnih zapovedih. Kroj zaposluje večinoma delavke, povprečna starost je štiriindvajset let, zato imajo nemajhne težave z odsotnostjo z dela. Nagrajevanje ni le po delovnem učinku, temveč nudijo določeno stimulacijo tudi ob točnem prihajanju na delo, ob preseganju norm ter iz samega ustvarjenega dohodka. Organizacija nudi štipendije, prireja tečaje za priuče-vanje ter ima ves posluh za izobraževanje ob delu. D. S. Gorenjski predlogi sprememb solidarnostnega štipendiranja Poklicno usmerjanje — del štipendiranja Tudi na Gorenjskem je kot drugod po Sloveniji štipendiranje rz združenih sredstev doživelo velik razmah, saj se je število štipendistov povečalo skoraj za dvakrat. Gorenjske občine, ki so še lani zbrale dovolj denarja za štipendiranje iz solidarnostno zbranih sredstev, so naenkrat postale — razen kranjske — vezane na solidarnostni priliv. Tolikšen porast štipendistov v Sloveniji pa je zaradi dokaj mi}0 postavljenih pogojev za pridobitev štipendije iz solidarnostno zbranih sredstev ne le privede! do tega, da je bilo treba skrčiti število štipendij, ker je v skladih zmanjkovalo denarja, pač pa se je pokazalo, da je potrebno s štipendijami podpirati nadaljnje šolanje mladine le ob večjem upoštevanju šolskega uspeha, sposobnosti za smer šolanja M tudi potreb gospodarstva. Republiška komisija podpisnic samouprav-nega dogovora o Štipendiranju je v začetku julija letos zato sprejela že znane ukrepe, po katerih so izgubili pravico do štipendije štipendisti z negativnim šolskim uspehom, štipendisti s štipendijo pod 500 din, štipendisti, ki niso sprejeli kadrovske štipendije, itd. Na ta način se je zmanjšalo tudi število gorenjskih štipendistov W solidarnostno združenih sredstev od 3300 na 1400. Ukrepi, ki so na ta način zmanjšali število štipendistov iz solidarnostnega sklada, se v celoti niso povsem obnesli: največ pripomb je letelo na račun ukinitve štipendij pod 500 din. Izkazalo se je, da tolikšna štipendija ne pripada le štipendistom z dokajšnjini družinskim dohodkom, pač pa je v gorenjski regiji kar 01 odstotkov med temi štipendisti takih, ki prejemajo otroški dodatek. To pa je seveda podatek, ki ne govori ravno o visokem družinskem dohodku. Štipendiste bi torej kazalo selekcionirati na druge ustreznejše načine. Za zdaj pa do večjih sprememb pri dodeljevanju štipendij iz 90* lidarnostnega sklada še ni prišlo. Tako bodo letos verjetno še prejemali štipendijo tudi novi štipendisti, ki imajo le zadosten uspeh: kriterij' dodeljevanja'štipendij torej za zdaj še dovoljujejo družbeno pomoč p'-1 šolanju mladine, ki ne kaže ravno največjih sposobnosti. Trenutno se je na Gorenjskem prijavilo za Stipendiranje iz solidarnostnega sklada novih 1400 učencev in dijakov: največ je srednješolcev, manj pa Je študentov. Delegati skupščine Skupnosti za zaposlovanje Kranj so prejšnji teden podprli predloge strokovne službe Skupnosti za enotnejšo in učinkovitejšo politiko štipendiranja v republiki: pričakovane spremembe naj bi omogočale šolanje mladini ne glede na socialni status kot doslej, bolj pa bi morali tudi upoštevati pri dodeljevanj11 štipendij iz solidarnostnih sredstev ugotovitve poklicnega usmerjanja-Le tako bi skupaj s kadrovskimi štipendijami lahko zagotavljali gosp0' darstvu Slovenije ustrezen kader, kakršnega potrebuje. Ker je z novo štipendijsko politiko upadel interes organizacij združenega dela Z* štipendiranje (čeprav je v zadnjem času na Gorenjskem razpisani'1 sicer nekaj več kadrovskih štipendij), solidarnostno štipendiranje Pa sedaj ni zagotavljalo in izbiralo ustreznega kadra za gospodarstvo, regija predlaga minimalno obvezno število kadrovskih štipendij za posamezne OZD, Ker kaže, da bo zaradi velikega števila štipendij lZ solidarnostnega sklada denarja štipendije še zmanjkovalo, gorenja*1 predlog republiki vsebuje tudi spremembe glede višine štipendije. L. M. Dogovor o poslovno tehničnem sodelovanju Železniki — Predstavniki tovar ne pohištva Alples iz Železnikov in Združene lesne industrije ZLIT iz Tržiča so v soboto, 23. oktobra, svečano podpisali listino o poslovno tehničnem sodelovanju med obema organizacijama združenega dela v prihodnjih desetih letih. Sporazum sta podpisala direktor Alplesa inž. Jože Demšar in direktor tržiške tovarne ZLIT Stane Tonkli. Predstavniki obeh delovnih organizacij so se tako sporazumeli za še tesnejše sodelovanje. Tu gre predvsem za oblikovanje enotnega skupnega proizvodnega programa ter za skupno nastopanje na domačih in tujih tržiščih. ZLIT naj bi že v najbližji prihodnosti v Tržiču zgradil sodobno proizvodno dvorano z okrog 4000 kvadratnih metrov površine. V njej bodo Tržičani izdelovali predvsem tapetniške izdelke. Naloga Alplesa pa bo predvsem poskrbeti za razvojni sektor. Zato bo potrebno zaposliti še vsaj enega arhitekta. Le-ta bo skrbel izključno za ooii&u-vanje sedežnih garnitur. Po sporazumu bo tržiški ZLIT kasneje vračal nastale stroške Alplesu po nadaljnjih dogovorih. Tapetniški izdelki tovarne ZLIT iz Tržiča se bodo takoj vključili v prodajni program Alplesa. O delitvi morebitnih »stroškov« pa se bodo naknadno dogovorili predstavniki obeh podjetij. Tapetniški izdelki tržiškega ZLIT bodo takoj v prodaji tudi v prodajnem programu v obeh maloprodajnih trgovinah Alplesa. Podpisnika sporazuma bosta v prihodnje prav tako med seboj sodelovala pri gradnji skupnih prodajnih površin. Skupni prodajni prostor pa bosta Alples in ZLIT imela tudi v novi trgovini Slovenijalesa. In še nekaj! Predstavniki obeh delovnih organizacij so se sporazumeli, da bodo skupno sodelovali pri nakupih svojih prostorov za svoja skladišča na »najzanimivejših točkah« po vsej Jugoslaviji. Tako skladišče Alples in ZLIT že imata v Stari Pazovi v SB Srbiji. Treba je namreč povedati, <** imata obe gorenjski delovni or#a" zaciji, ki se ukvarjata s predela ^ lesa, željo svoje izdelke in program čimbolj približati svojim potrosn kom. Kajpada so možnosti sodelovanj tudi na drugih področjih. To skupni nastopi na raznih sejm1 ' razstavah pohištva in prodajn akcijah, kar seveda pomeni, da marsikateri strošek za oba od Podpisnikov sporazuma lahko PreC manjši. Sporazuma enostransko ni tn0^ goče prekiniti, podpisan pa je, k"1, rečeno, za dobo desetih let. Seve pa sporazum, ki je bil podpisan v s boto v Železnikih, predvideva, đ obe delovni organizaciji svoje s0. j lovanje usklajujeta tudi z dodatnim sporazumi in dogovori. J. Govekar Skupnost za zaposlovanje Kranj Poklicno usmerjanje Z današnjim uvodnim člankom začenjamo novo rubriko, ki bo predstavljala delo in probleme kot jih obravnava Skupnost za zaposlovanje. Skupnost za zaposlovanje prekriva s svojo dejavnostjo vseh pet gorenjskih občin. Rešuje probleme zaposlovanja in brezposelnosti, probleme poklicnega usmerjanja in štipendiranja. Obravnava problematiko strokovnega izobraževanja delavcev in problematiko socialne varnosti za primer brezposelnosti in z analitično dejavnostjo Ugotavlja zakonitosti svojega področja ter jih posreduje javnosti, /a vse navedene dejavnosti in za svoji- lastno poslovanje organizira združevanje sredstev po vnaprej dogovorjenih in sprejet ih oblikah. Posebno dejavnost Skupnosti predstavlja poklicno usmerjanje: to je širok proees Usmerjanja, želja, od- ločanja in izbire poklica. Področje poklicnega usmerjanja je tako široko, da bistveno posega v mnogo elementov človekovega udejstvovanja in življenja^ * šole hodimo že zaradi vzgoje in pridobitve splošne pa tudi izobrazbe ter lažjega obvladovanja življenja, zato, da si bomo izbrali poklic. Naša rubrika bo zato obravnavala mladino v tistj starosti, ko se odloča za poklic, vključevala pa bo tudi starše vseh, ki se odločajo za poklic, prav tako pa tudi učitelje in vzgojitelje in dalje organizacije združene^ dela in njihove kadrovske predstavnike, predstavnik^ zdravstvenih služb, družbenopolitičnih organizacij 111 druge. Na Gorenjskem imamo v 28 osnovnih šolah vsako leto okoli 2700 učencev, ki se odločajo za poklic a'4 šolo. Na štirih posebnih osnovnih šolah pa se vsak0 leto odloča predvsem za zaposlitev okoli 70 abs°'' ventov. Na treh gorenjskih gimnazijah pa je letno - > dijakov, ki izbirajo delo, študij ali poklic. Na * ostalih štiriletnih srednjih šolah pa je vsako leto okol 390 zaključujočih z Gorenjske (okoli 60 pa iz drug>n krajev Slovenije), ki se odločajo predvsem za delo, Pa tudi za študij, okrog 150 gorenjskih srednješolcev pa se šola zunaj regije. Problematiko za posamezna področja GorenJsK obravnavajo strokovni sodelavci Skupnosti po enota'1 na Jesenicah, V Kranju, v Radovljici, Škofji Loki in v Tržiču. Verjetno pa bo zanimivo, da se bomo p>'0' blemov dotikali v taki obliki kot jo začenjamo danes. Rubrika naj posUine skupno delo vseh nas: t° pomeni, da naj bi obravnavali tako teme, ki nam J'n nalaga naš program dela, odgovarjali pa bi tudi na vprašanja. Skratka, veselil bi nas vsak odmev v obl»k» prispevka naših bralcev, A. Habjan-Križaj Skupna predstava Prešernovega gledališča in Pekarne Pavle Lužan : Triangel in Salto mortale Pred morta'e srno sicer videli že Pred ftrtrm- leti. pisala pa sva o Tri«,' kar (iva- kUub temu pa je s Pret /°m !tako tekst kakor inter" sicer z istim režiserjem, lom je >oka'n itev PrveKa' orj tem Pa se Je »i. ,azala tudi vsa komunikativna, !Vel metamorfozo. Skupaj s Trije Salto mortale predvsem ^ališka vrednost postavitve Matia°r:T Pavle- Lužan' t 'Jd Logar, interpreti: režiser: Tomaž te ?n' Pav,e Rakovec (v obeh delih) er Marinka Stern v Trianglu, zanimivost predstav, ki so bile na J, du ves prejšnji teden, je zlasti v ^aališkosti in svojski dramaturgiji ?el i Lužana> ne glede na očitke ^giedovanja pri znanih sodobnih teamatikih, preprosto zato, ker je Kst prežarjen s slovenskostjo, i Zna se mu nekakšna zamejenost t ^stalgičnost, a je prav zategadelj §:dl prepričljiv dokaz zdajšnjosti. JE a dejstev, pa tudi besed, lrJuje prejšnjo trditev, ker bi sj*kakor tekst bil lahko bolj asket-' :° Prečiščen, toda, če temu rečemo jpanjklji vost, jo je popravil režiser Logar. " j e|>, kot izraziti »antidrami«, je ta!?— PUKtil večji del v okviru Ksr»e dramaturgije, hkrati pa ju je ali blažil ali jima dodajal pomembnosti, pač v skladu tovrstne »po-vedljivosti«. Triangel je manj nova-torski, a bolj odprt za gledalce, bolj sprejemljiv je, izčiščen, v primerjavi s Saltom mortalorn, ki je sicer lahko tekstovno dopolnilo, manj prepričljiv s svojim sporočilom. Igralske interpetacije so vnesle v naš gledališki prostor spoznanje o zmožnostih treh mladih slovenskih igralcev, ki so tokrat imeli priložnost pokazati vznemirljivost in čar spektralne kreativnosti, dasi so včasih vendarle zapadli v spogledljivost z že preverjenimi povednimi frazami. In, kakor je bilo že omenjeno, igralca sta pripomogla še posebej k večji umetniško polni dognanosti druga dela, čeprav se zdi, da sta bila po režiserjevi volji manj samoiniciativna, skorajda robotsko uglajena. V tem delu je prišla do izraza tudi scena Saše Kumpa, ki je, v celoti gledano, potrjevala eksakt-nost tega drugega dela. Na žalost deli nista naleteli na primeren odziv pri gledalcih, kar pa samo dokazuje, kako težko smo dojemljivi za dela, ki so grajena na resnični inovaciji in neutečenosti gledaliSkega izrazja. J. Poštrak Priprave fta novo gledališko sezono °uh pri Škofji Loki - Člani u! Ca !'^rno umetniškega društva »Ivan v .n*a'<< Sv. Duh - Virmaše so se nov (lrH'h že zaoeli pripravljati na s<> gledališko sezono. Pred dnevi d,, se na prvih vajah zbrali člani 2a niS akcije in začeli pripravljati n)„ uPr»zoritev delo nemškega dra-Kurta Kretza »Avtomobi-Komedijo je v sedanji čas »pre-skra'- . Preeej pa je besedilo tudi ,Jan ni'a(l' m obetavni režiser Hi{fc"z Tavčar. Treba pa je pripom-htfcv ;'e f"el° /a študij dokaj za-tu^j110. Zbrati je bilo namreč treba Cev ^efJe število kvalitetnih igral- '°Ra v ,Ja l>'"a ravno lar|ka na-fiast * Avtomobil istih« bo namreč tolj/^^jo kar šest igralcev in prav njišk lKralk- Člani kulturno umet-^'^Ka društva Sv. Duh - Virmaše aCjf prav zato povezali še z Loškim GK l8čem h Skofie Loke- Tako lUd v Kretzovem delu zaigrala P0.' znana loška gledališka igralca %i Stiglic in Matija Trebše. ViHih\ v'°Be pa so zaupane pred-lH ^ mladim. Nekateri med njimi so tj na«topali na odrskih deskah, dru-pry.^ bodo gledalcem predstavili r\a- ?•. Premiera »Avtomobilistov« v^jjL ! bila predvidoma takoj po no-S$v pletu, nato pa gledališčniki od b^'Puha nameravajo gostovati še o^evilnih odrih po bližnji in daljni tudi sicer delavci na kulturnem t>o>r°^u P" Sv. Duhu skorajda ne *a l"aJo počitka. Skrbijo predvsem tfav . alJnjo opremo doma. Pred ne-o Veliko dijakov zahaja sem na MT° j in čaj. Obnašanje pa je odvisno posameznika.« A. DvoraČe" Praznik in rože Dan mrtvih ... Dan, ki budi spomine, žalostne in boleče. Dan, ko se hočemo oddolžiti mrtvim sorodnikom, prijateljem in nepoznanim ... Kako se jim na najlepši način oddolžimo? Z rožami .. . drobnimi, velikimi, rumenimi, rdečimi, naravnimi in (žal) tudi z umetnimi... Zadnjo soboto pred praznikom sem se sprehodila po cvetličarnah in kranjski tržnici in se pri prodajalkah pozanimala, kakšne »rožnate« želje imajo ljudje ob dnevu mrtvih. Najprej sem se ustavila v cvetličarni Globus. »Katere rože najbolj kupujejo sedaj pred praznikom?« sem povprašala prijazno prodajalko Heleno Beguš. »Krizanteme, vrtnice in nageljne. Samo prostora imamo premalo za aranžiranje.« Ze sem pri Barbki. Prodajalka Marija Peginac pove: »Najbolje prodajamo mešane šopke, predvsem iz nageljnov in krizan-tem.« »Imajo kupci tudi kakšne posebne želje?« »Ne, večina ne.« V prodajalni cvetja Rožmarin je prodajalka Marija Čebašek povedala, da so najbolj zaželene ikebane, umetnih rož pa skoraj ne prodajajo več. Potem sem šla na kranjsko tržnico. Vse stojnice so se kar krivile pod težo cvetja. Moža z Goriškega sem pobarala, kako je s prodajo. »Slabo je, slabo. Ljudje so prezahtevni. Vsi želijo le cvetje najboljše kvalitete.« Odšla sem do stojnice z u metni"" »košaricami«. »Vidim, da imate umetne rože. vam ne zdi, da ...« »Vem, vem, mlada gospodična & Vsi mislite, da je to kič. Tudi jaz tak0 mislim. Vendar je to moj kruh. ljudje kupujejo, mi prodajamo« Na poti s tržnice sem se uStaV«? še pred cvetličarno Jeras. Le dve K šarici, lepo oblikovani so še i^ »Kako, da vse prodaste,« & vprašala. »Za urejanje rož je potrebna du^ Ni dovolj, da cvetličar naredi šop" samo zato, da ga bo prodal. Cvetje J treba urejati z ljubeznijo.« 1 Za konec sem v cvetličarni Fran • ka kupila droben cvet. Na poti P^ domu sem se ustavila in ga polož' ob spomenik junakom ... D. Maretic Mladimi. ki .so .se udeležili akcije Mladi novinar - časopis Glas so obi*P tudi tovarno Iskra. — I. Okršlar Gorenje jutri 23. oktobra so v velenjski rdeči dvorani zaprli razstavo GORENJA iz Velenja pod geslom: GORENJE - VAS DOM. Na razstavo, ki je prikazala kompleten program SOZD Gorenje današnjega in jutrišnjega dne, so bili vabljeni predvsem poslovni ljudje iz Jugoslavije in tujine, prišli so celo iz Amerike in Avstralije. Razstavo si je ogledalo prek 5000 ljudi. Da je bil tovrstni prikaz kompletne proizvodnje GORENJA in njegovih 11 tovarn res potreben in tudi učinkovit, dokazuje ta številen obisk, sklenjene pogodbe in izredno zanimanje kupcev za izdelke firm kot je to GORENJE - MUTA s svojim širokim programom kmetijske mehanizacije, kmetijskega in vrtnarskega orodja, kovinskih odlitkov in sive litine, potem GORENJE-SEVER, ki danes Poleg odličnih barvnih televizorjev z najmodernejšimi elektronskimi kanalniki, pa je, vsaj tako je bilo videti, obiskovalce zelo zanimal patent za odpiranje in zapiranje garažnih vrat na daljinsko upravljanje. S posebno napravo v avtu je moč garažna vrata odpreti že na 80 m. Zapremo in zaklenemo jih potem sami, ko pa avto spet odpeljemo iz garaže, jih od daleč zapremo. Strokovnjaki v GORENJU pravijo, da se ta naprava da montirati na vsaka garažna vrata in da bo prišla na trg drugo leto, stala bo pa okrog 2000 din. Bela tehnika je še vedno najpomembnejša postavka v proizvodnji in jo tudi do konca leta 1980 nameravajo močno povečati in seveda tudi obogatiti z vrsto novosti. Toda vseeno kaže, da se bo struktura proizvodnje v GORENJU v bodoče bistveno spremenila. Novi pro- proizvaja že 50% vseh elektromotorjev v Jugoslaviji, GORE-NJE-FECRO s svojimi kovaškimi orodji in opremo za klavnice JJ» gostinstvo, za GORENJE-kLRAD z bogatim programom *V anten — danes zadovoljujejo že več kot polovico jugoslovanskih potreb — in druge. Kot novost, ki je požela največ Pozornosti na tej razstavi, je GORENJE prikazalo nov, svojstven pačin gradnje hiš — s celicami. Poljubno bomo odslej lahko načrtovali velikost in obliko naših domov m razpored prostorov v njih, kajti gradnja s celicami dopušča vrsto nežnosti. Povrhu vsega pa bo to še najhitrejša gradnja — hišo bodo v grobem lahko postavili že v enem dnevu! Lotili pa se bodo po tem Principu tudi blokovne gradnje. Gbljubljajo, da bodo poskrbeli tudi za vso notranjo opremo. Na razstavi so že prikazali izredno lepo, domiselno in praktično opremo kopalnic in kuhinj. Posebnost so tudi keramične Ploščice iz domače proizvodnje — vzorci so moderni, res nekaj Posebnega. Pa kako tudi ne, za "ekatere od njih je vzorce narisal naš priznani umetnik Jaki. grami, ki jih vključujejo v proizvodnjo, varstvo okolja, industrijska proizvodnja stanovanj in objektov, naprave za gretje in klimatizacijo bodo proizvodnjo nesluteno razmahnile. Spričo tega lahko pričakujemo iz Gorenja potrojeno, pa tudi desetkrat večjo proizvodnjo od današnje. Poleg vseh teh novosti pa Gorenje obljublja, da bo ojačal svojo m€• V-c' # i* pfip|| servisno službo, ki je zadnja leta doživela že precej kritik: sedaj zaposluje ta služba 1211 delavcev, v letu 1980 jih pa predvidevajo kar dvakrat več. Število servisov doma pa se bo v teh petih letih povečalo od sedanjih 55 na 83, v tujini pa od 15 na 28. Res pa je, da ni lahko vzdrževati kar 7 milijonov svojih proizvodov v državi in 2 milijona v tujini; za leto 1980 pa računajo, da jih bo v naših gospodinjstvih že 16 milijonov in 8 milijonov v tujini. Veliki, daljnosežni so ti načrti GORENJA. Toda jemljejo jih kot nujo. Imajo svoje strokovnjake, izumitelje, znanstvene delavce, močno, prodorno službo marketinga in da bodo uspeli — skoraj ni dvoma. Samo če pomislimo, da so začeli pred komaj dvajsetimi leti — v majhni montažni baraki je 11 delavcev pričelo izdelovati štedilnike — danes pa v 11 tovarnah združuje delo 15.000 delavcev, bo tisto o potrojeni, podesetoreni proizvodnji kar držalo. Tovrstno komercialno razstavo nameravajo v Velenju prirediti vsako leto in mogoče bo že naslednja odprtega tipa. Vsekakor pa je ta razstava prvi zametek evropskega sejma bele tehnike, ki bo leta 1980. kim Cenjeni gostje Želimo popestriti naš jedilni list, za goste bomo imeli 18. novembra v restavraciji Park Kranj, 19. novembra v hotelu Bor Grad Hrib, Preddvor DAN BOSANSKE KUHINJE Kuharske specialitete nam bodo pripravili in nudili spec kun. hotela Gorje Kotor Varoš iz Bosne Želite spremembe, pridite, zadovoljni boste Cene bodo zmerne! Vabi kolektiv hotela Bor-Grad Hrib v Preddvoru in restavracija Park Kranj modna hiša Modna hiša — Organizacija poslovnega združenja vas vabi, da si v blagovnih enotah v Ljubljani in Mariboru ogledate bogat izbor ženske, moške in otroške konfekcije za zimske dni, pestro izbiro športnih in elegantnih pletenin, aktualnega meterskega blaga, galanterijskih artiklov in modnih dodatkov, ki bodo tudi priznana novoletna darila. Izbirali boste lahko med modnimi in športnimi modeli, primernimi za vse starosti in postave. Modna hiša vas pričakuje. Črtomir Zoreč: Beneška Slovenija, naša Deveta dežela ... (Kraji, ljudje, pesem in govorica) (43. zapis) Znova bi rad opravičil usmeritev t(Jh zapisov od »prave« Beneške Slovenije v goriško ravan. V kraje, ki Jlrn je še za določen čas dodeljena niČkaj bodrilna usoda: biti ločeni od Matične domovine, od matere Slovenije ... . A vendar - ta »laški« del Goriškega je vendarle nekako kulturno Pribežališče beneških Slovencev: semkaj pošiljajo svoje sinove in •Jčere v slovenske šole, v slovenski dijaški dom, v ozračje nekoliko večje Narodne sproščenosti (kar smo do-^gli na Goriškem in Tržaškem, tega 8e nismo dosegli v Beneški Sloveniji, f*e v Reziji, ne v Kanalski dolini). * 1540-078-81893. A. Zalar Jubilej organizacije za tehnično kulturo Ljubljana — Zveza organizacij za tehnično kulturo, ki je nastala iz Ljudske tehnike, praznuje letos 30. obletnico delovanja. Pomemben jubilej je treba dostojno proslaviti in predstaviti javnosti dosežke, ki so jih v treh desetletjih dosegli prizadevni člani organizacij za tehnično kulturo. Osrednja prireditev bo razstava »Tehnična ustvarjalnost in inovacijska dejavnost«, ki bo med 20. in 25. novembrom v Celju. Razstava bo prikaz dejavnosti organizacije za tehnično kulturo, hkrati pa bo ponujala obiskovalcu pregled dosedanjega znanstvenega in inovacijskega dela v slovenskih organizacijah združenega .dela in znanstvenih ustanovah. Celjska razstava ne bo edina prireditev v počastitev jubileja slovenske organizacije za tehnično kulturo. Zvrstile se bodo še razstave, prireditve, tekmovanja, srečanja in strokovna posvetovanja. Niibov Uspeh naših kuharjev Konec oktobra je bila v Frankfurtu ob Maini velika kulinarična razstava pod imenom IKA ali kot jo na kratko imenujejo kuharska olimpiada. Na njej je sodelovalo prek 3000 kuharjev z vsega sveta, ki so razstavili okoli 12.000 izdelkov. Našo kulinariko so zastopali štirje kuharji iz jugoslovanskih hotelov, vodja ekipe pa je bil Anton Strajnar iz gostinskega prehrambenega centra Ljubljana. Od naših se je še posebno odrezal .Janez Lenček, vodja kuhinje iz Grand hotela Toplice Bled, ki je s svojimi izdelki dokazal, da spada med vrhunske kulinarične strokovnjake. Dobil je več pohval in priznanj. Sicer pa je naša ekipa osvojila pet zlatih medalj, veliko zlato medaljo za ekipo in zlatega oskarja. A. Z. Več pozornosti kadrovanju brigadirjev Člani komisije za mladinske delovne akcije pri OK ZSMS Jesenice ugotavljajo, da so bili jeseniški brigadirji na letošnjih zveznih in republiških mladinskih delovnih akcijah zelo uspešni. Iz analize je razvidno, da je na akcijah skupno sodelovalo šestinpetdeset brigadirjev, in sicer devet več kot je bilo prvotno planirano. Med njimi je bilo največ mladih delavcev, dijaki in študenti pa so bili preslabo zastopani. Ugotavljajo tudi, da so bile priprave brigad pred odhodom včasih pomanjkljive, zatikalo pa se je tudi pri organiziranju brigadnih konferenc. Za boljše in učinkovitejše delo v prihodnje so člani sprejeli več pomembnih stališč. Med drugim bodo več pozornosti namenjali evidentiranju in kadrovanju za mladinske delovne akcije. Ta naloga mora postati celoletna skrb občinske konference, pri kadrovanju pa morajo veljati enaki kriteriji kot za kadrovanje v organe OK ZSMS. Prednost pri kadrovanju bodo imeli mladinci, ki bodo redno sodelovali na lokalnih akcijah, ki jih je za prihodnje obdobje prav tako več v programu. Novost bo pra, gotovo tudi vključi4 ev pionirjev v mladinske delovne brigade. Omeniti še velja, da bodo ves čas priprav brigadirjev za odhod na zvezne in republiške akcije člani komisije skrbeli za izobraževanje brigadirjev na idejnopoli-tičnem področju. .J. H. Popravek V petkovi številki Glasa smo objavili sliko »smetišča« pred vhodom v Stritarjevi 5 v Kranju. V podpisu smo med drugim zapisali, da so na podstrešju te hiše stanovanja, ki jih ima v najemu dijaški dom. Vendar slednje ne drži. Za napako se kolektivu dijaškega doma opravičujemo. KOLEDAR VREME HUMOR NASVETI ZANIMIVOSTI UGANKE PAVLIHOVA PRATIKA 1977 Uspešna menjava in zložba zemljišč na Sorskem polju Kranj — Farma Sorsko polje, ki sodi k temelji organizaciji združenega dela Kmetijstvo Kmetijsko-živilskega kombinata iz Kranja, se je z 31 kmeti iz Jame, Praš, Brega in Vaš pri Medvodah uspešno dogovorila za zamenjavo in zložbo zemljišč v izmeri 25 hektarjev. Kmetje so pobudo farme z razumevanjem sprejeli in soglašali, da odstopijo farmi zemljo na desni strani glavne ceste proti Ljubljani, v zameno pa vzamejo zemljišča na levi strani ceste. Tako jim bodo polja bližja in jim ne bo treba prečkati glavne ceste, farma bo pridobila zemljišče v bližini hlevov, ki so sedaj zložena in merijo okrog 80 hektarjev. Zamenjava pa je tudi nekaterim kmetom omogočila zložbo zemljišč. Stroške prepisa bo kril Kmetijskoživilski Kombinat Kranj, ki bo do pridobljenih zemljišč uredil tudi cesto, razen tega pa je pri zložbi in zamenjavi sodelovala tudi zemljiška služba kombinata. Zemljišča so neuradno že odmerjena in preverjena na katastru. Nekateri kmetje so nova zemljišča že posejali in preorali, drugi pa bodo to storili spomladi. Tudi kombinat je nove hektarje preoral, spomladi pa bo zasejal koruzo za zrnje. -jk Hotel ECREiriH KRANJ prireja v petek, 19. 11., ob 20. uri PLESNI VEČER z Višnjo Korbar. Igra ansambel CODA. Predprodaja vstopnic v recepciji hotela Vabljeni! Združeni zdravstveni dom Jesenice razpisuje štipendije za šolsko leto 1976/1977 2 na srednji zobotehnični doli — odd. za zobne asistentke za potrebe TOZD zdravstvene enote Jesenice. 2 na šoli za zdravstvene delavce — oddelek za medicinske sestre ginekološko porodniške smeri, za potrebe TOZD zdravstvene enote Jesenice. Kandidati naj v 15 dneh vložijo prošnje na Združeni zdravstveni dom Jesenice, Cesta maršala Tita 78 in priložijo: — potrdilo o vpisu; — potrdilo o premoženjskem stanju staršev; — prepis zadnjega šolskega spričevala. Po določilih samoupravnega sporazuma se kandidatu lahko odobri štipendija ali kredit, kar bo določeno s posebno pogodbo o medsebojnih obveznostih. mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam termoakumulacijsko PEČ ELINDA, 2,25 KW, po ugodni ceni. v- Zgalin, Kranj, Gubčeva 1 7255 Prodam PSICO, nemški ovčar — črna, eno leto in pol staro. Kranjska 25, Šenčur 7258 . Prodam TRAKTOR PASQUALI, 28 KM. Golnik 15 7373 Ugodno prodam klavirsko HARMONIKO, znamke MELODIJA, 80-basno. Informacije na telefon v»ak dan, 22-396, Kranj 7374 . Prodam KRAVO pred telitvijo. škofjeloška 28, K ranj 7375 Prodam komplet desno prednjo za NSU 1200. Eljon, 31. divizije 44> K ranj 7376 Prodam delovnega VOLA 400 do 5°0kg zna voziti. Blaž Šturm, Ojstri vrh 2, Železniki 7377 Prodam leseno ogrodje, vrata in ^alonit — primerno za garažo. Trepne. Skofja Loka, Spodnji trg 12 7378 Prodam novo, štirikilovatno termoakumulacijsko PEČ. Dolenc, uelnice 3, Skofja Loka 7379 Prodajam zdravilo PROPOLIS, ^rožno žago (cirkularko) 2 KM, MO-£ED, registriran, v voznem stanju. ^Pelič Franc, Begunje 14 7380 Prodam dva plemenska BIKA. Ambrož 7, Cerklje 7381 p Prodam macesnove in smrekove ^LOHE, motorno ZAGO znamke dalmar. Štefanja gora 15, Cerklje RTV Šenčur vas vabi na finalno prireditev gorenjske glasbene karavane pevcev amaterjev GLAS JESENI '76, ki bo v petek, 19. novembra, ob 20. uri v kinu Center v Kranju. Prodam dobro ohranjenega SPAČKA, letnik 1974, po ugodni ceni. Mihelčič, Zlato polje 12, Kranj, telefon 25-639 7323 NSU 1000, letnik 1966, registriran do septembra 1977, prodam. Retelj, Grmičeva 6, Čirče, Kranj 7328 Prodam R 4, letnik 1974, dobro ohranjen. Kličite na 82-084 od 10. do 12. in 14 do 18. ure 7330 Tovorno PRIKOLICO za osebni avto prodam. Vreček, Tupaliče 17 7395 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1967; neregistriran ter CERADO in prednji LUČI za VW starejši letnik. Maček, Grajska pot 3, Skofja Loka 7396 Prodam VW starejši letnik, v voznem stanju. Cena 6000 din. Rotar, Tržič, Beča nova 10 7397 Prodam FIAT 850, potreben majhnega popravila, ali za dele in vse dele za zastavo 750. Frčej Marjan, Višelnica 8, Zg. Gorje 7398 Prodam VW, letnik 1974, prevoženih 40.000 km. Informacije na telefon 064-47-023 7399 stanovanja Samska, urejena, z 8-letno hčerko, redno zaposlena, nujno potrebujem zase in za hčerko'sobo z možnostjo kuhanja na območju občine Radovljica. Pomagam v gospodinjstvu. Plačam lahko za 1 leto naprej. Ponudbe poslati na naslov uredništva pod šifro »Dober plačnik« 7400 .P|odarn KRAVO za zakol z 8 litri ,e*a. Štefanja gora 11, Cerklje Pr»dam 3 MLADIČE - nemške (,)Vtarje. Kalinškova 1, Kranj, tele-f°n 21-9K) p Prodam KRAVO po izbiri. Ješe ^ePca, Ovsiše 19, Podnart 7384 Ljubitelju živali ugodno prodam Vrw/seca stare8a PSIČKA, pasme ^OLCJAK. Gašperin, Begunje na ^eniskem št. 8 7385 Prodam popolnoma novo, še ne pOrjtirano termoakumulacijsko I O, 6KW, po ugodni ceni. Gartner afiez' Z£oša 58' Begunje 7386 p Foceni prodam električno PEČ -?APlATOR, malo rabljeno. Šušter-8lčMatevž,Podreča21 7387 Ugodno prodam KOMPRESOR, Pfimeren za ličarje, in agregat HON-V?, 300 W. Naslov v oglasnem od* aelku 7388 „ prodam drobni KROMPIR za P'aŠiČe. Voglje 63 7389 Prodam betonsko ŽELEZO. Spodnje Gorje 70 7390 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem tehla, in do spomladi dam v rejo * kravo po teletu in 1 brejo telico. Prodam tudi TELIČKO, 11 tednov staro.Ribno27,Bled 7391 .Prodam 3 leta starega KONJA, ^0 kg ali zamenjam za mlado KRAVO- brejo z mlekom. Marinčič Jer- neJ, Črnivec'20 b, Brezje 7392 Prodam skoraj novo pomivalno j^izo z desnim odcejalnikom in električni ŠTEDILNIK. Britof 319, »Vrani 7'1Q.'} ^ranj Prodam jedilni 7393 KORENČEK. 7394 - 'uuain jeani u*roglo 13, Naklo vozila s Prodam avto BMW ISSETO in Jnučarsko opremo za odraslega. Pri-8t°v, Vrba 18, Žirovnica 7295 Prodam ZASTAVO 750, letnik Ji • Ogled popoldan. Gorenjesav-8ka 56, Kranj 7309 Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in Uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja »■ - Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341» uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni ln naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 140 din. Polletna 70 din, cena za 1 številko 2 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. posesti Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 7401 OBJEKT ob nebotičniku, primeren za dvojno garažo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 7402 Primerno gradbeno PARCELO v okolici Kranja, kupim. Naslov v oglasnem oddelku. 7403 zaposlitve Iščemo VARSTVO za 8-meseč-nega fantka na Primskovem, vsak drugi teden. Ponudbe pod »Nujno — december« 7404 obvestila Vgrajujem VARNOSTNE PASOVE v FIČKE. Šenčur, Pajerjeva 8, telefon 41-047 7168 Popravljam ROLETE (lesene in plastične). Pipan, Zadružna9, Kranj, telefon 21-994 7358 ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA V POLJANSKI DOLINI Od petka, 19. 11. od 20. ure do petka, 26. 11. do 6. ure je dežurni zdravnik dr. Gregorčič Bojan, tel. 68-260. Podnevi ob delavnikih iščite pomoč v ambulanti Gorenja vas oziroma v Žireh. Kadar v nujnem primeru ne najdete svojega oziroma dežurnega zdravnika, se obrnite direktno na ZD Skofja Loka tel. 60-440. Voznik v prometnem prostoru (1) O tej temi, namreč o prometnem prostoru in reagiranju voznika v njem, se zelo malo piše in govori, čeprav je tema zelo aktualna in pomembna. Če voznike razdelimo po načinu njihovega udeleževanja v prometnem prostoru, v katerem so z vozilom, jih lahko razdelimo takole: v voznike, ki se zelo slabo vključijo v prometni prostor, v take, ki se vključijo le napol in seveda v take, ki se docela vključijo. Voznike smo razvrstili na osnovi pazljivosti in previdnosti pri vožnji. Vozniki s slabim občutkom za prostor so med najštevilnejšimi povzročitelji prometnih nesreč. Takšni vozniki imajo navadno sicer dobro tehniko vožnje, ki pa seveda ne more biti edini pogoj ža dobrega voznika. Dober voznik je tisti, ki poleg dobre tehnike vožnje pravilno in pravočasno ocenjuje tudi prometne okoliščine v širšem ali ožjem prostoru, kar je odvisno od hitrosti vozila v določenem trenutku. Če na primer vozi voznik s hitrostjo 100 km/h, mora prostor za ocenjevanje in opazovanje prometnih okoliščin precej razširiti. Vedno mora opazovati prostor pred seboj na precej večji oddaljenosti, kot če bi vozil na primer s hitrostjo 40 km/h. Če pa vozi s tako hitrostjo — 40 km/h — ocenjuje telefon Kranj; 22-994 za občino Pipp Andrej, dipl. vet., Skofja Loka, Partizanska 37, telefon 60-380 za občino Skofja Loka; Čop Boris, dipl. vet., Lesce, Dacarjeva 5, tel. 75-606 za_ občini Radovljica in Jesenice. Centralna dežurna služba 25-779 Kranj. Hotel Transturisl priredi v petek, 19. novembra, ob 20. uri, GOBARSKI VEČER s plesom. Obenem vas vabimo na družabne PLESE ob petkih in sobotah. Vljudno vabljeni! najdeno Zatekel se je nemški boksar. Zgornja Kokra 66 7359 dežurni veterinarji Od 19. do 26. 11. 1976: Cepuder Bogdan, dipl. vet. speč, Kranj, Kajuhova 23, Lesnina Ljubljana Poslovalnica LES Kranj — Primskovo Ljubitelji cvetja, jeseni presadite rože. Izkoristite priliko in nabavite pri nas kvalitetne hrastove cvetličnjake po ugodni ceni. V zalogi imamo tudi vinske sode. Avto-moto društvo Skofja Loka organizira tečaj voznikov koles z motorjem in delovnih strojev. Vse interesente obveščamo, da se prijavite v pisarni Avto-moto društva Skofja Loka, Jegorovo predmestje št. 10 vsak dan od 15. do 18. ure razen sobote in nedelje. Avto-moto društvo Skofja Loka razpisuje licitacijo prodaje osebnega avtomobila zastava 750 dne 24/11-1976 ob 17. uri v prostorih AMD Šk. Loka, Jegorovo predmestje 10. Izklicna cena 6.500,00 din. Vozilo je v voznem stanju. Udeleženci licitacije morajo 1 uro pred licitacijo položiti pri blagajni društva 20 % polog izklicne cene. Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. prometne okoliščine le v ožjem prostoru, kar pa seveda ne pomeni, da je lahko manj pazljiv. Nasprotno, voziti mora prav tako pazljivo, le reakcijski čas je lahko pri taki hitrosti daljši. Z naraščanjem hitrosti vozila pa se mora večati koncentracija voznika in tudi previdnost, čas reakcije pa se zmanjšuje v sorazmerju z večanjem hitrosti vozila. Stalna skrb voznika motornega vozila je opazovanje prostora pred seboj, za seboj ter v levem in desenm bočnem prostoru. Stopnja opazovanja je, kot smo rekli, odvisna od hitrosti vozila in od prometnih okoliščin. V mestnem prometu, ki se odvija počasi, bi si torej lahko voznik dovolil manj pozornosti. Vendar ni tako, čeprav pa si vozniki v mestni vožnji manj pazljivosti radi privoščijo: rezultat so tudi pogostejše prometne nesreče v mestih. Voznik sicer vozi počasneje v mestu, vendar pa so tu precej težje prometne okoliščine: neprevidni pešci med njimi otroci, starejši ljudje, .vinjene osebe, kolesarji, motoristi itd. Zaradi tega voznik v vozilu ne sme le sedeti, pač pa mora opazovati prometne okoliščine. Kadar ima voznik v rokah volan, naj ne ogleduje okolice, ne išče predmetov v avtomobilu, naj se ne pogovarja preveč živahno s sopotniki. Voznik mora biti v vozilu discipliniran in odgovoren prav tako kot na primer na delovnem mestu. VEK Svet krajevne skupnosti Kokrica objavlja prosto delovno mesto hišnika v kulturnem domu Fr. Mraka na Kokrici Pogoji: sposobnost opravljanja raznih lažjih del in popravil pri vzdrževanju doma., kandidat mora imeti veselje do dela z ljudmi, ne sme biti starejši kot 56 let. Zaposlitev ni redna. Na voljo je dvosobno stanovanje. Nastop po dogovoru. Pismene prijave je treba poslati do 20.11.1976 na naslov: Krajevna skupnost Kokrica, 64000 Kranj, Cesta na Brdo 30. SOZD Alpetour TOZD Hoteli Bohinj objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Hoteli Bohinj z dne 10.11. 1976, da bo odprodaja vseh fiksiranih montažnih elementov in ostalega inventarja v hotelu Zlatorog v Bohinju dne 24. 11. 1976 od 8. do 14. ure za družbeni sektor, dne 25. 11. 1976 od 10. do 17. ure za privatni sektor po potrebi bo odprodaja tudi 26. 11. 1976 od 10. do 17. ure. nesreče Nepreviden pešec V petek, 12. novembra, ob 20.10 se je na Cesti JLA v Kranju pripetila prometna nezgoda. Pešec Ignacij Andrašič (roj. 1923) iz Kranja je prečkal cesto zunaj prehoda za pešce, pri tem pa se ni prepričal, če je cesta prosta. Vtem je pripeljal od avtobusne postaje voznik osebnega avtomobila Franjo Kreačič (roj. 1930) iz Kranja, ki je vinjenega pešca v dežju in na slabo osvetljeni cesti prepozno opazil, tako da ga je zadel v nogo. Andrašič je padel in si zlomil nogo. Z avtom v vodo V četrtek, 11. novembra, ob 21. uri se je v Čadovljah nad Tržičem pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Mato Mravlje (roj. 1938) iz Bistrice pri Tržiču je peljal z neprimerno hitrostjo po cesti četrtega reda proti Tržiču. V , Čadovljah ga je iz neznanega vzroka zaneslo v levo, nato pa še v desno, kjer je avtomobil podrl dva obcestna kamna in padel v strugo Bistrice. Narasla voda je avtomobil nesla še kakih 40 metrov, nato pa se je ustavil ob skali. Lažje ranjenemu vozniku so iz avtomobila pomagali gasilci. Škode je za okoli 20.000 din. Zapeljal proti levi V nedeljo, 14. novembra, ob 15.30 se je na regionalni cesti v Tenetišah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Vinko Božnar (roj. 1936) iz Kranja je vozil v koloni proti Kranju. V Tenetišah je takoj za osti itn ovinkom zapeljal proti levi strani vozišča, kjer je tedaj iz kranjske smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Milan Košnjek (roj. 1955) iz Britofa. Avtomobila sta se oplazila, tako da je škode za okoli 15.000 din. V nesreči je bil lažje ranjen voznik Božnar. L. M. c-\->\ Neznani voznik povozil pešca V noči od nedelje na ponedeljek, 15. novembra okrog 1.30 je neznani voznik osebnega avtomobila na magistralni cesti pri vasi Potoki povozil pešca Mirka Zorka, roi. 1947, stanuje na Jesenicah, Cankarjeva 17, in mu prizadejal hude telesne poškodbe. UJV Kranj prosi očividce in druge občane, ki bi karkoli vedeli povedati o tej nezgodi, da to sporo-če na UJV ali PM Jesenice. Francija našli mrtvega V soboto, 13. novembra, se je pojasnilo skoraj dvomesečno izginotje učenca Francija Urbanca iz Frankovega naselja v Škofji Loki. Ko je v petek, 12. novembra, popoldne Jože Torkar iz Rovt spravljal drva na plazu hriba, ki se razprostira med Davčo in Marenkovčevim kov-kom, je našel med drevesne korenine zapleteno okostje: tja ga je naplavila voda, ki na tem mestu teče kot slap. Miličnika OM Železniki in zdravnik, ki so si ogledali kraj, kjer je ležalo okostje, so v bližini našli nekaj šolskih potrebščin in tudi avtobusno vozovnico na ime Francija Urbanca. Tako ni dvoma, da so pogrešanega dečka, ki so ga še prejšnji teden ponovno iskali z veliko organizirano akcijo, našli, žal mrtvega. Franci, ki je verjetno po šoli 15. septembra letos, ko so ga zadnjikrat videli, vstopil v napačni avtobus in se odpeljal proti Selški dolini, je potem ko je hodil proti Zalarjevi kmetiji pod Davčo, padel po previsnem pobočju in se ubil. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Dušana Popoviča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala prav vsem za darovano cvetje in izraze sožalja. Lepa hvala dr. Bajžlju za njegovo prizadevnost, gospodu župniku za pogrebni obred in pevcem za žalost inke. Žalujoči: žena Marica, sinova Milan in Stane / družino in hčerka Majda z družino. Stražišče, 6. novembra 1-976 Kmetijsko živilski kombinat Kranj v Kranju, Cesta JLA 2 - z n. sol. o. Odbor za medsebojna razmerja TOZD Komercialni servis Kranj objavlja prosto delovno mesto: skladiščnika kooperacijske proizvodnje Poleg z zakonom določenih pogojev za delo se zahtevajo naslednji posebni pogoji: VK delavec kovinske ali trgovsko tehnične stroke, tečaj za skladiščnike in najmanj 1-letne delovne izkušnje na enakem ali podobnem delu, vozniško dovoljenje F kategorije, izpit iz varstva pri delu in smisel za red v skladišču. Poskusno delo v času 3 mesecev. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela sprejema splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v 15 dneh od objave. Premajhne planinske postojanke Prenovitvene in restavracijske zmogljivosti naših planinskih postojank so eden osrednjih problemov slovenskega planinstva, v katerega se letno vključuje Že ver kot poldrug milijon ljudi. Zato I»(k1o še naprej potrebne povečave in novogradnje planinskih postojank. Kranjski planinci grade novo postojanko na Ledinah, poštarji iz Ljubljane so letos povečali postojanko pod Solno glavo na Vršiču, vipavski planinci hod o povečali Vojkovo kočo na Nanosu, prevaljski planinci nameravajo obnoviti kočo na Loki, ki je pogorela, želja in cilj Mojstrčanov pa je povečava Aljaževega doma v Vratih. Med gradbene načrte slovenskih planincev sodijo tudi gradnja planinske postojan- ke pri Krnskem jezeru, novega doma na Kredarici, ki naj bi hila zaključena do leta 1978, ko bomo slavili 2 je starosta slovenskih planincev Franc Kadilnik že zagovarjal ustanovitev planinske organizacije v Sloveniji, kar se je začelo uresničevati štiri leta kasneje z oblikovanjem društva Triglavski prijatelji v Srednji vasi v Kohinju. Slovensko planinsko društvo pa se je rodilo leta 1893. Dve leti kasneje je bilo uresničeno tudi načelo, da planinstvo ne pozna meja. Leta I89.r> so namreč na Dunaju ustanovili prvo delavsko, internacionalno in socialistično planinsko organizacijo Naturfreunde (Društvo prijateljev narave), ki je združevalo predvsem preproste ljudi. Osem let kasneje je imelo društvo že 13 podružnic s 1400 člani samo na Dunaju. Prva jugoslovanska podružnica tega društva pa je bila oblikovana v Sarajevu leta 190.r). V Sloveniji so k društvu pristopili najprej na Jesenicah. Naš največji zagovornik mednarodnega pomena planinstva je bil dr. Henrik Turna. U.Z. Naslov njegovega predavanja je V deželah Aztekov in Inkov. Temu predavanju bodo sledila pripovedovanja Rinalda Steinerja iz Ljubljane o razkošnih jesenih v planinah, Svetozarja (lučka, ki bo poslušalce popeljal v San Francisco in Kalifornijo in Kranjčanom dobro znanega Milana Ciglarja. ki bo pripovedoval in prikazoval italijansko planinsko pot po Dolomitih (111. del). Govoril bo prt .vsem o poti skozi Pustriško dolino do vzhodnega dela Dolomitov v Longarone. Sledilo bo predavanje Alojza Vrhov ca z naslovom Prebudili smo stati Egipt Predavatelj je prehodil več tisoč kilometrov dolgo pot po dolini Nila od Kaira do skrajenega juga starega Kgipta, * kjer je prava zakladnica kulture starega Kgipta in črnega kontinenta. Potem bodo na sporedu predavanja Marjana Krišlja o svojih planinskih doživetjih, Alenke (Jerlovič 0 poti na daljni zahod Severne Amerike in kranjskih alpinistov ter planincev o svojih planinskih poteh in podvigih. V program predavanj se vključujejo tudi vodniki lanskih in letošnjih izletov v okviru akcije »Občani Kranja hodijo v gore.« Vsako predavanje bo najavljeno v O lasu in drugih sredstvih obveščanja. Na sporedu bodo ob sredah ob 19. uri v delavskem domu, in to vsakih 14 dni. Planinsko društvo pričakuje, da udeležba na letošnjih predavanjih ne bo slabša od lanske. M. B. Divja liga Selške doline Končalo se je tudi tekmovanje v divji nogometni ligi Selške doline. V zadnji tekmi je ekipa Hite ho v s premagala Vriičkarje z 2:1 in si tako brez poraza /.■ igotovila prvi mi •sti in prehot ni pokal. Lestvica: Bife boys 10 8 2 0 .18:15 18 Vrtićkarji 10 8 0 2 35:17 1« Buldožerji 10 S 8 2 32:19 13 Žeja Plavž 10 5 i 2 34:30 13 Veterani 10 4 8 ;i 26:28 1 1 Samci 10 4 i 5 21:27 9 Bombaši 10 4 1 B 14:20 9 Buldožerji 10 4 0 6 26:25 8 Apostoli 10 2 2 6 18:26 B Sapa 10 2 1 7 16:33 5 Argonavti 10 1 0 9 12:34 2 M. Dolenc V kegljanju 51 moških in 34 ženskih ekip Tekmovanje v kegljanju v okviru X. letnih • športnih iger občinskega sindikalnega sveta Kranj je bilo izvedeno na štiristeznem kegljišču KK Triglav. Tudi letos je bila ude letna odlična. V borbenih igrah je nastopilo 51 moških ekip s po štirimi tekmovalci. V kategoriji moški - posamezno pa je tekmovalo 40 neaktivnih in 14 aktivnih kegljačev. Zmagovalca v obeh skupinah sta dosegla odlične rezultate. Miro Kavčič - neaktivni 444 kegljev in Jože Turk - aktivni 470 kegljev. Pri ženskah je nastopilo M ekip po 3 tekmovalke, ki so z enim nastopom dosegle rezultat za ekipno in posamezno tekmovanje. Vsekakor je največji uspeh letošnjega tekmovanja v tem, da je organizatorju uspelo pridobiti za kegljaški šport tudi precejšnje število žensk. Vrstni red pet prvouvrščenih ekip oz. posameznikov: Moški — ekipno (borbene igre): 1. Tek-atilindus 301, 2. Klektro Oor. A 300, 3. Cestno podjetje 287, 4. Sava 27.1, 5, Iskra lil. 272 ke-' gljev Ženske ekipno (3x50 lučajev): 1. Kokra I 503, 2. Iskra I. f,:il, 3. Iskra II. 507. 1. Domplan 5(11. .">. Planika 502 keglja, Moški — poaame7.no — aktivni: 1. Jože Turk 470. 2. Milan Vehovec 461, 3. Janko Kanin 455. 1. Milan Jereb 150, 5. Marjan Planine 449 kegljev. Moški — posamezno (neaktivni): I. Miro Kavčič 444, 2. Marijan Lebar 442, .'t. Janez Rogelj 435. 4 Fermin Zupan 431. 5. Boris Zuke-vič 420 kegljev. Ženske — posamezno — aktivne: I. Francka Zifmer 200, 2. Anica Šparovec 195, 3. Marija Zore 194, 4. Milena Vrhovnik 190, 5. Pavla Vidali 181 kegljev. Ženske posamezno — neaktivne: 1. Nada Pavič 192, 2. Anica Jerman 190, 3. Maksa Krzen 189. 4. Cvetka Novak 181, 5. Jožica Pod reka r Radovljica m gorenjsko odbojkarsko središče Odbojka nekoliko pozabljen šport — Trenerjev premalo — Stanje sodniškega kadra zadovoljivo — V radovljiški občini odbojka prioritetna panoga Tokrat smo v naše uredništvo povabili predstavnike odbojke, panoge, ki je žal v zadnjih letih izgubila nekoliko na popularnosti. Nedvomno je izmed štirih panog z žogo (nogomet, rokomet, košarka, odbojka) po številu aktivnih športnikov oz. ekip na Gorenjskem na zadnjem mestu. V naši že tradicionalni mesečni športni rubriki »okrogla miza« smo se zato odločili, da tokrat predstavimo gorenjsko odbojko, probleme tega športa, vzroke nazadovanja, načrte za izboljšanje stanja in vključitev odbojke v nov tekmovalni sistem. Za našo »okroglo mizo o gorenjski odbojki« so bili: prof. Viktor Krevselj (Visoka šola za telesno kulturo v Ljubljani), Slavko Kalan (OK Triglav in TKS Kranj), Janez Košir (OK Bled), Miha Ferjan (OK Radovljica in TKS Radovljica), Srečo Vernig (OK Bled) in Jože Peternel (OK Žirovnica). Odbojka je na Gorenjskem manj razširjena v primerjavi z nogometom, rokometom in košarko. Najbolj je razvita kot tekmovalni šport v radovljiški občini, kjer je tudi organizacijski tekmovalni center za Gorenjsko. Najkvalitetnejšo odbojko igrajo na Bledu, saj Blejci nastopajo že nekaj časa v II. zvezni ligi in so pri vrhu lestvice. Nedvomno je ta šport v tem gorenjskem turističnem centru panoga številka 1. Zanimanje za ta šport je izredno veliko, saj ima klub več kot 60 registriranih igralcev. Po kvaliteti na drugem mestu so Jesenice, saj moška in Ženska ekipa igrata v slovenski ligi. Odbojka pa je dobro organizirana še v naslednjih krajih radovljiške občine: Kropa, Kamna gorica, Bohinj, Radovljica, Gorje in Srednja Dobrava. V jeseniški občini je poleg Jesenic večje zanimanje za ta šport še v Žirovnici, v kranjski občini pa je aktiven le kranjski Triglav. Iz tržiške in škof- M. Sajovic prof. Viktor Krevselj jeloške občine pa nismo zasledili v zadnjih letih ekip v rednih tekmovanjih. Odbojkarji so se že vključili v nov tekmovalni sistem. V raznih mladinskih regionalnih ligah sodelujejo z Gorenjske naslednje ekipe: mladinci: Kamna gorica, Bled in Jesenice, mladinke: Kamna gorica, Gorje in Jesenice. Strokovni kadri so izredno pomembni faktor pri razvoju vsakega športa in tako tudi odbojke. Trenerjev še vedno primanjkuje, medtem ko je stanje sodnikov zadovoljivo. Vzrok za manjše število trenerjev je nedvomno tudi v neustreznem nagrajevanju, sploh ni prave stimula- V odbojki Iskra II Končano je sindikalno prvenstvo občine Kranj v odbojki. Na tekmovanju je sodelovalo 15 moških in 9 ženskih ekip, tako da je skupno nastopilo 192 članov sindikata. Kkipe so bile razporejene po skupinah, zmagovalci skupin pa so igrali v finalu vsak z vsakim za razvrstitev n RTV. 7. Sodniškega kadra je dovolj kakor tudi objektov. Pripravil: J. Javornik Foto: J. Zaplotnik LJubljana - partizan Jugoslaviji: slavil - v festivalni borani je bila 11. novembra, torej na isti dan kot pred 2o. leti, slavnostna SeJa jugoslovanskega Partizana. O njegovi vlogi in poslanstvu je spregovoril Odposlanec maršala Tita predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič. fvdsednik Partizanu generalpolkovnik Dušan Pekič pa je orisa/ pot teli Petindvajsetih let. Parti zan se je v teli letih približal posebno delovnemu Mdstvu glede rekreacije in drugih zvrsti športa. Danes ima Partizan že 1392 Qktivov za športno rekreacijo pri krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, 653 društev v 67 občinskih zvezah Partizan skupno s 563.H40 člani. programski uvrstitvi ima pomembno mesto partizanski mnogoboj, ki ga folreJaJ° ž? "d leta 1949 in je pod stalnim pokntviteljstvom tovariša Tita. j*fd gosti sta bila med drugimi tudi sekretar zvezne konference SZDL Marjan Rožič in predsednik ztkj Hakija Pozdetac. (dh) - Foto: M. CigliC Novi pridobitvi Vnj, ranJ — V gorenjski metropoli je bilo glede finega športa pretekli teden - petek in BO-2°ta ~ zelo živahno. Tekli so namreč pogovori novimi trenerji plavalcev in vaterpolistov aomačega Triglava. ,'ako kot v plavalnem in vaterpolskem ko- lekt •vu so naredili korak naprej. Glede profe- fa°"ajneKa trenerja plavalcev so v zaključni bdei ' ° Inesto naJ m sl,rejel in naj bi skrbno Sole i, ' -y' Hiram naj °°*1 nad Borutom Petričem absolvent visoke I za telesno kulturo v Zagrebu, dosedanji P avalni profesionalec beograjske Crvene zvez-e ter bivši trener zagrebške Mladosti in Vin-*°vca Zagrebčan Stjepan Jelačič. Kdaj bo eiačič prevzel to mesto, bo znano čez par dni. Tudi kranjski vaterpolski drugoligaš, ki bi se v letošnji sezoni moral le sprehoditi v drugi ligi in si po petih letih spet pridobiti prvoligaški status, je neslavno končal na komaj tretjem mestu. Ker so v vodo padli pogovori, da bi v Kranj prišel trener zagrebške Mladosti Zlat ko Šimenc, je predsednik VK Triglav Mate Bečič novega vodjo vaterpolistov iskal naprej. Končno so le stekli pogovori in v novi prvenstveni sezoni bo na krmilu vaterpolistov dosedanji pomočnik zveznemu trenerju jugoslovanske vaterpolske reprezentance Bati Orliću Dubrovčan Trifko Bandžur. Le-ta naj bi svoje delo začel takoj na začetku leta 1977. D. Humer Lepi uspehi strelcev iz Žirov sko im,rllska (lružina TABOR Ziri ima približno '"'aktivnih članov, od tega je tretjina mlajših vli ^8tanovili -S() tudi ,r> strelske sekcije. Mlajši člani trenirajo redno štirikrat teden-0 '• zračno puško v osnovni šoli Ziri. Dosegli te.''1' nekaj lepih uspehov. Na tekmovanju št* _ v ^k. Loki so pionirke zabeležile prve tri *-!fita Posamezno, odlična pa je bila Primo-d S krogi. Na tekmovanju v Postojni so Oaegle pionirke tretje mesto Dolenčeva pa je bila s 14« i ----^"a \ja je una n ini krogi ncnia. lia činskeni tekmovanju pa so pionirke in mla-»Trf ''08eB'e Prv" mesto, pionirji drugo mesto niri r°K'' ^a r«PUDliskem tekmovanju so pio je bJ ('ose^'e ekipno 14. mesto, Primožičeva pa (ekipno), šesta. Na bila s 143 krogi 29. Mladinci ekipno 17 mesto, fj°(Samezno pa 12. mesto s 350 krogi od 4(X) z/a"''1' Organizirali so tudi dve tekmovanji z Va n/' puško in dve z vojaško. Na teh tekmo-ar>Jth so bili doseženi dobri rezultati (Burjek Hi) krogov od 100 možnih, pionir) udeležilo pa se jih je veliko število strelcev, kar potrjuje, da je v Zireh veliko zanimanje za strelst vo. Tudi naši starejši člani so dosegli že nekaj lepih uspehov. Na tekmovanju v počastitev dneva borca je skipa SS K LADI VAR dosegla šesto mesto, posamezno pa sta bila najboljša Zakeljeva (,r> mesto) in Gladkova (10. mesto). Tekmovalo je HO strelcev. Ker nimajo urejenega strelišča, so treningi z vojaško puško in M K puško omejeni. Po sklepu občnega zbora in druge sej* izvršnega odbora strelske družine so začeli urejali strelišče za vojaško in M K puško. Strelišče urejajo s prostovoljnimi delovnimi akcijami. Za dokončno ureditev strelišča pa ni denarja. Ta objekt je nujno potreben za Ziri kot tudi za občino. Se vedno pa se »trelstvo premalo ceni, saj je strelski šport tudi eden pomembnih dejavnikov v obrambnih pripravah. 1,. Mrak Mlade strelke in strelci iz Žirov so letos dosegli nekaj lepih dosežkov. šport med vikendom ROKOMET — Rokometasi in rokometasice v H. zvezi ligi so odigrali zadnje kolo jesenskega dela prvenstva. Gorenjska predstavnika sta tokrat izgubila. Rezultati: Jelovica : Industromontaža 17:18, Partizan : Alples 24:13. V moški ligi Je z veliko prednostjo osvojil naslov jesenskega prvaka ljubljanski Slovan, Jelovica pa seje uvrstila na 9. mesto. V ženski II. zvezni ligi je na čelu lestvice ljubljanska Olimpija, Alples pa bo prezimi! na 8. mestu. Jesenski del prvenstva so končali tudi rokometasi v republiški ligi. Tržič je igral v Murski Soboti in izgubil s Poletom z 22:26 (8:16). Naslov jesenskega prvaka je osvojil Jadran, Tržič pa seje uvrstil na 6. mestu. ODBOJKA — Odbojkarji v II. zvezni ligi so v soboto in nedeljo odigrali 5. kolo. Bled je gostoval na Ravnah in s ruži nar jeni gladko izgubil z 0:3. Blejci so tokrat zaigrali zelo slabo m so zasluženo izgubili. V prihodnjem kolu bo Bled igral v Mariboru z istoimensko ekipo. KOŠARKA — V republiški moški ligi so Jesenice doma premagale Klektro a 73:70 (39:40). V prihodnjem kolu bodo Jeseničani igrali s Fructalom v Ajdovščini. ŠAH — Kkipe republiške lige so v nedeljo odigrale .*>. kolo. Rezultati: Radenska : Kranj 4,5:5,5, Jesenice : Celje 1.5:8,5. Pari prihodnjega kola: Kranj : Jesenice. Lesce Izbira. JI Žičnice in SZS tesno povezani V Ljubljani je bil 10. novembra sestanek, katerega so se udeležili predstavniki upravljavcev slovenskih žičnic, ki jih je vodil predsednik odbora za žičnice ing. Dušan Zalokar in delegacija Smučarske zveze Slovenije, ki jo je vodil predsednik Janez Kocijančič. V zvezi s samoupravnim sporazumom o posebnih ugodnostih, ki jih bodo dajali podpisniki sporazuma članom smučarskih organizacij v SR Sloveniji, je bil dosežen dogovor, da bo za sezono 1976/77 znašal popust na vseh slovenskih žičnicah 10 %. Vsak član smučarske organizacije bo na podlagi predložitve članske izkaznice lahko dobil dnevno ali poldnevno vozovnico s popustom, kar pa ne velja za točkovne karte in druge vozovnice. Na skupnem sestanku je bilo ugotovljeno izredno kritično gospodarsko stanje slovenskih žičnic, ki celo grozi, da se bo v več centrih zaradi izgub v zadnjih »zelenih zimah« obratovanje ustavilo. Ugotovljeno je bilo, da imajo Smučarska zveza in upravljavci žičnic skupne poglede in interese, zato si bodo tudi skupno prizadevali, da se problemi žičnic sistemsko rešujejo. Ob tej priliki je bilo govora o konverziji kreditov, o regresih in o drugih problemih in predlogih. Razgovor je bil izredno stvaren in deloven, saj so vsi udeleženci izhajali iz prepričanja, da je perspektiva slovenskih žičnic in smučanja tesno povezana in skupna. Tekmovanje invalidov v kegljanju Skofja Loka - V soboto, 13. novembra, je bilo na kegljišču »Sora« v Školji I.oki pokrajinsko tekmovanje invalidov v kegljanju. Škof-jeločani so to tekmovanje tokrat pripravili že drugič. Med seboj seje pomerilo deset ekip: po dve iz Kranja in Škofje Loke ter po ena iz Tržiča, Radovljice, Jesenic, Domžal, Trbovelj in Hrastnika. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je že drugič prevzelo škofjeloško podjetje KGP, veliko posluha za pripravo tekmovanja pa je pokazal tudi škofjeloški občinski sindikalni svet. Predsednik dviištva za Spori m rekreacijo pri zvezi invalidov Slovenije Kranček Mirtič je izredno' pohvalil organizacijo tekmovanja. Le-to je bilo zares odlično pripravljeno. Poudaril je, da tovrstna srečanja nikakor niso le »tekmovalnega značaja«, pač pa se na njih invalidi lahko pomenijo tudi o svojih težavah, o problemih, M katerimi se vsakodnevno srečujejo. »Vsak osmi Slovenec je invalid,« je dejal. »Kar 160.000 nas je. Zato je še toliko bolj pomembna priprava raznih tekmovanj za invalifle. Na njih se invalidi pokažejo kot pravi junaki.« Zal pa se je na koncu tekmovanja pripetil neljub incident, ki pa nikakor ni mogel vreči »črne sence« na celotno tekmovanje. K ki pa Tržiča je namreč' zapustila »prizorišče, iz protesta že pred razglasitvijo rezultatov. Tržičani so vsekakor premalo preštudirali pravila tekmovanja, saj s seboj niso imeli tekmovalca, ki bi po izdelanem pravilniku lahko tekmoval. Tudi predstavnik društva invalidov Slovenije Kranček Mirtič je ostro obsodil ravnanje Tržiča no v. Priznanja najboljšim je predal predstavnik pokrovitelja - direktorja KGP iz Škofje Loke Janko Poiianec. Zatrdil je, da bo ta delovni kolektiv tudi v prihodnje še vedno rad prevzemal pokroviteljstva nad športnimi igrami invalidov. Treba je povedati še to, da se bosta prvouvrščeni ekipi udeležili republiškega prvenstva. Rezultati: I. Kranj 1 (511), 2. Skofja Loka I (470), 3. Trbovlje <4b"9K 4 Hrastnik (300). J. Govekar Za praznik Zirov •Strelska družina Tabor iz Zirov je organizirala tekmovanje v počastitev žilovskega praznika 23. oktobra. Udeležba je bila zelo dobra m doseženih je bilo tudi nekaj lepih rezultatov. Vrstni red — pionirji: 1. Matjaž Jereb 150, 2. Mirko Burjek 154, 3, Igor Bačnar 150; pionirke: I. Jana Primožič 150, 2. Helena Dolenc 124, 3. Andreja Smeh 110; mladinci: 1. Lado Mrak 335, 2. Roman Zust 322, 3. Brane Kenda 320; mladinke: I. Nuša Dolenc 327, 2. Maruša Kolenc 314, 3. Marinka Oblak 274. L. Mrak Rudar:Sava 2:1(1:0) Mladinci Save so v nedeljo igrali prvenstveno tekmo v okviru slovenske mladinske lige z Rudarjem v Idriji in srečanje tesno izgubili. Za Kranjčane je dosegel edini zadetek Pongrac Sava bi glede na prikazano igro morala osvojiti vsaj eno točko. B. Šuhic II. zvezna košarkarska liga — zahod Prvi točki Kranj — Po šestih kolih II. ZKL — zahod splitski Dalvm nadaljuje s serijo zmag Tudi v tem kolu so doma premagali solidne Celjane in tako še ne poznajo poraza V preostalih srečanjih je Željezničar odpravil Maribor, Ilirija je bila uspešna v igri z Medveščakom. Slovan je moral prepustiti točki Jugu, Šibenik pa Puljanki. Svoji prvi prvenstveni točki pa so osvojili tudi Kranjčani. TRIGLAV : ORIOLIK 84:83 Kranj - II. ZKL, Triglav : Onolik 84:83 (38:41), telovadnica oš dr.Franceta Prešerna, gledalcev 400. sodnika Jeraj (Litija). Pilko (Zagreb). Triglav: Košir 17 (4:3). Kartek 11 (7:6). Tor-kar 8 (5:0), Zupan 25 (10:9), Štele 7 (5:3), Mavric 2 (2:2). Kalan 4 (3:2), Omahen 2 (5:2), Nagv 4, Urlep4. Oriolik: Ristič 27 ( 13:9), BoSn|akovič 4 (4:3). Ropic H (5:2), Dehlič 7 12:1). Terzič 32 (10:14). Miljanovič 5 (2:2).Matic. Pet osebnih napak: Nagv (17). Matic (21). Omahen (23), Bošn jakovič (28), Ropu' (341. Terzič (39), tehnični napaki trener Rus (23), Ristič (34). Osebne napake: Triglav 28, Oriolik 28. Prosti meti: Triglav 37:24, Oriolik 42:31. Moštvi sta začeli z agresivnimi obrambami, saj je bil izid po prvih petih minutah komaj 10:10. Nato so gostje le »ušli« domačinom, ki so poskušali vse. da bi našli protiorožjc gonilni sili gostov Terziču. To je delno uspelo Nagvju, saj je prednost Oriolika kaj kmalu skopnela Takoj v nadaljevanju so triglavani izenačili, nato so brezglavo skušali streti odpor gostov in povesti. Toda ni jim uspelo Izredno dinamične pa so bile nato zadnje minute srečanja. Štiri minute pred koncem so domačini le izenačili in povedli. Vse do konca se nato ni vedelo, kdo bo potegnil debelejši konec. Športna sreča je bila nato na strani domačinov, ki so končno v šestem kolu le osvojili svojo prvo prvenstveno zmago. Uresničile so se tako besede trenerja Iztoka Klavore, da je razprodaja točk končana. Ostali izidi: Slovan : Jug 81:82 (43:45), Željezničar : Maribor 1(18:93 (48:411, Dalvin : Celje 94:79 (47:44), Ilirija : Medveščak 97:74 (52:30), Puljanka : Šibenik 100:8* (41:43). Lestvica: Dalvin I lima Celje Puljanka Onolik Jug Maribor Željezničar Slovan Šibenik Medveščak Triglav Pari prihodnjt Šibenik : Ilirija Dalvm. Jug : Zel 0 551:483 2 601:514 2 540:531 2 509:509 0 0 o o (i 3 3 490:483 6 3 3 406:478 6 2 3 3 2 4 2 4 2 4 4 535:549 566:556 540:551 510:535 435:506 6 1 5 541:600 2 ga kola: Medveščak : Triglav, , Celje : Puljanka. Maribor : jezničar, Oriolik : Slovan. -dh Po šestih kolih končno tudi zmaga za kranjskega košarkarskega J/ugoligušu Triglav. Od leve proti desni sto/c: tn-ner Mar/an Rus, Zupan, Marnč, Nagv. Torkar, Stefe. K ošir, trener Iztok Kluvora, čepe: Hribemik, Fa/tek. Kulan, Strekelj, Omahen, Zupan, medtem kit manjkata Urlep ih poškodovani Skubie (-dh) - Foto: M. CigliC Gorenjska nogometna liga Triglav in Korotan remizirala V zadnjem kolu nogometnega prvenst v a Gorenjske je bila v središču pozornosti tekma kranjskih riva lov Triglava in Korotana. Src čanjc pa se je končalo neodločeno, tako da na lestvici še naprej vodi z dvema točkama pred nosti Korotan, na 2. mestu pa sla Triglav in Bohinj, ki imata po Ki točk. Rezultati: Triglav : Korotan 1:1 (0:0) Kranj — Igrišče na stadionu Stanka Mlakarja, gledalcev 100, sodnik Grošelj iz Škofje Loke. Srečanje je bilo dokaj zanimivo in kvalitet no, tako da so bili gledalci zadovoljni s prikazano igro. Prvi zadetek je dosegel Korotan, Triglav pa je izenačil tik pitni koncem tekme. LTH : Bohinj 1:6 (1:1) Skofja Loka - Igrišče v Pušialu, gledalcev 300, sodnik Kodele iz Kranja. V prvem polčasu sta bili ekipi enakovredni, v drugem pa so se razživeli Bohinjci in nasuli domačinom še pet golov. Šenčur : Lesce 1:0 (0:0) Šenčur — Igrišče NK Šenčur, gledalcev 200, sodnik Valant iz Kranja. V prvem delu sta bili ekipi enakovredni, v drugem pa so bili v rahli premoči domačini. Sedem minut pred koncem tekme je bil izključen igralec Šenčurja, ker je fizično napadel sodnika Zaradi tega je sodnik odplakni konec tekme sedem minut pred koncem. Jesenice i Sava 0:0 Jesenice - Igrišče pod Mežaklo, gledalcev 200, sodnik Benkič i/ Sko(|c Loke. Igrišče je bilo težko in blatno, (ako da so sc igralci težko gibali po igrišču. Rezultat ustreza poteku igre. Bled: Naklo 2:0 (0:0) Bled - Stadion NK Bled. gledalcev 30O, sodnik Torkar iz Kranja V prvem polčasu sla bili moštvi enakovredni, v drugem pa so se domačini bolje znašli. Tržič : Alples 5:3 (4:1) Tržič — Igrišče pod Gradom, gledalcev 300, sodnik Cufer iz Kranja. Domačini so se na blatnem igrišču prvi znašli in kar štirikrat zapored že v prvem polčasu zatresli mrežo gostov. V drugem delu so Tržičani nekoliko popustili, tako da je bilo srečanje v nadaljevanju enakovredno. Jesenski del prvenstva pa s tem še ni končan kajti na sporedu je še zaostala tekma Tržič : Bohinj, ki jo bodo odigrali prihodnjo nedeljo v Tržiču. P. Novak Kamikaze prve, Union in Hostaform izpadla Jesensko prvenstvo se je končalo. Naslov prvaka in pokal so zasluženo dobili fantje iz ekipe Kamikaz. Spomladi bodo v A ligi igrali prvouvrščeni ekipi B lige Botafogo in Brioni, v B ligo pa sta se preselili ekipi Union in Hostaform. Letošnje prvenstvo je bilo dokaj resno, saj so vse prijavljene ekipe končale prvenstvo. Kkipe so bile precej izenačene; na primer ekipa Union, ki je izpadla, je edina premagala prvaka Kamikaze (5:4). Končna lestvica — A liga: Kamikaze 9 7 1 1 45:19 15 Arestantje 9 5 1 3 57:29 11 Sedmina 9 5 0 4 38:28 10 Ranch Boys 9 B 0 4 36:39 10 Kokrica 9 4 1 4 29:41 9 Old Klane 9 3 2 4 26:36 8 AJI Starš (- 1) 9 4 0 5 29:38 7 Jeleni (— 1) 9 3 2 4 26:30 7 Union 9 2 1 6 21:45 5 Hostaform (— 2) 9 3 0 6 30:34 4 B liga: Botafogo 8 6 2 0 42:14 14 Brioni 8 5 0 3 40:24 10 Hinavci (— 1) 8 3 1 4 34:27 6 Bazenarji ( — 1) 8 3 0 5 16:45 5 Divizija 8 1 1 6 19:41 3 B. Ančik P oblačila »a vso drulino oktober - november 76 na enem mestu casje denar pod ugodnejšimi pogoji PRODAJALNE V KRANJU CESTA JLA 2 IN NA JESENICAH TITOVA 33 IN TAVČARJEVA 6 Izboljšani pogoji potrošniškega posojila! I. zvezna hokejska liga Jesenice : Medveščak 12:5 Jesenice - 1, ZHL, Jesenice : Medveščak 12:5 (3:1, 5:1, 4:3), dvorana pod Mežaklo, gledalcev 3000, sodnika Repina in Križ (oba Ljubljana). Strelci za Jesenice: T.Košir. Klemene- 3, F. Zbontar, Pavlic, S. Košir, J. Razinger, Smo-lej, M.Jan po 1, za Medveščak pa Šuligoj, Pirka, Belinič, Oreščanin in Jan. V hitri, dinamični igri so Jeseničani dobro napolnili mrežo gostov iz Zagreba. Čeprav je letos Medveščak okrepljen z bivšima igralcema Jesenic- Kelcem in Janom, se ni mogel resno upirati boljšemu nasprotniku. Le v zad nji tretjini so bili le nekoliko enakovredni domačinom Lest vica: Jesenice 5 5 0 0 50:12 10 Olimpiia 5 4 0 1 30:20 8 Medveščak 7 3 0 4 51:37 6 K r. gora 4 2 0 2 20:22 4 Partizan 0 0 0 0 12:73 0 Para j'rihodnjega kola (17.11): Olimpija : Jesenice. Medveščak : Kranjska gora. -dh 98 Polom avstrijskega načina reševanja manjšinjskega vprašanja Nadaljevanje s 1. strani Slovenci in gradiščanski Hrvatje so štetje bojkotirali. Prihajali so na števila mesta, vendar so glasovali tako, da oblast o njih lie bo /vedela ničesar, niti kje žive in koliko jih je! To je bil smisel njihovega bojkota, ki so ga dobro pripravljeni čakali mirno in v prepričanju, da 14. november še najmanj ni tragičen dan, temveč le eden od dni njihovega boja /.a narodnostne pravice, ki bo še trajal. Pred preštevanjem jih niso ustrahovali dinamit, ki je rušil partizanska obeležja in železniško progo, grožnje Heimatdiensta, da tisti, ki ne bo zapisal nemškega porekla, ni Avstrije«.' in Korošec, da bo zgubil pokojnino in moral če/. Karavanke itd. Manjšina je kljubovala tudi stalnemu psihičnemu pritisku, kontroli varnostnikov, ki so pisali imena in številke avtomobilov »sumljivih« ljudi (temu niso ušli tudi poročevalci iz Jugoslavije — op. p.), Feldnerjeve-niii pohodu po Koroški na dan pred preštevanjem, vestem o tempiranih minah na Gradiščanskem itd. Naši rojaki so verovali svoji slogi in zavesti ter vedeli, da niso sami, da so z njimi rojaki v matični domovini, in večina Avstrijcev, ki se zaveda nevarnosti tistih, ki so »skuhali« preštevanje itd. Vedeli pa so tudi, da rasnica o njihovem zapostavljanju prihaja v svet prav po zaslugi mat ične države! Siedi izumrlega Celovca so Slovenci pred deželno vlado zažgali več sto glasovalnih lističev, ki jih niso oddali števnim komisijam, ter odšli v Celovec. Odlično izvedena manifestacija, ki so jo snemale televizije in radijske postaje iz Avstrije in Jugoslavije, se je zaključila s pesmijo »Le vkup, le vkup uboga gmajna«, ki jo je predvajal tudi celovški radiu v poročilih . . . Takšna je bila nedeljska Koroška: Oblasti so štele njene prebivalce, jih spraševale po vesti, materi in jeziku! Pa kaj, ko se je spet pokazalo, da se naroda, ki živi na svoji zemlji tisoč let, tako ne da uničiti. Ta narod so šteli, vendar so se — ušteli . . . Besedilo in slike: Jože Košu jek Radovljiški mladinci v Posočju V nedeljo, 14. novembra, je odšlo na prostovoljno delovno akcijo V Posočje 53 mladincev in mladink, članov OK ZSMS Radovljica, ki jih je vodil predsednik konferem■«■ Jaka Por. V vaseh Ladra in Svast so kopali jarke za vodovodne priključke, betonirali temelje za nove stavbe ter pomagali pri raznih poljskih opravilih. Po akciji, ki je zelo dobro uspela, so obiskali grob pesnika Simona Gregorčiča in grobišče slovenskih vojakov, ki so se v prvi svetovni vojni borili na soški fronti. J K Pomoč še prihaja Radovljica — Po podatkih občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica se je do K), novembra letos zbrana pomoč prizadetim prebivalcem v Posočju iz radovljiške občine še povečala. Tako so delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, člani osnovnih organizacij sindikata, društva, ustanove in posamezniki zbrali it) nakazali 2 milijona 574.425,25 dinarja, podarili pa so za 81344$ dinarjev raznega materiala. Zasebni avtoprevozniki iz radovljiške občim; in delavci z udarniškim delom pa so opravli dela v vrednosti 204..'{81 dinarjev. Akcija za zbiranje pomoči v radovljiški občini še traja. A. Z. Milan in Marjan Wutte iz Vesel, slovenska mladinca, ki sta neumorno propagira/a med rojaki bojkot preštevanju. »Vidite,« sta dejala v nedeljo, »da nas ne morejo streti,', čeprav so za preštevanje namenili 1(H) milijonov šilingov« w Sešir izvaža Skofja Loka — Delovna organizacija Sešir iz Škofje Loke je v desetih letošnjih mesecih dobro gospodarila, še posebno uspešna so bila njena prizadevanja pri. izvozu, saj je v desetih mesecih izvozila za 790.000 ameriških dolarjev. Njeni izdelki so cenjeni predvsem v Iranu, v Zvezni republiki Nemčiji, v Sovjetski zvezi in drugod, zanemarjala pa tudi ni domačega tržišča, kjer je bila prodaja ugodna. Z ustrezno zunanjetrgovinsko menjavo in s priznano kvaliteto izdelkov se lahko pohvalijo že vsa leta, medtem ko je tudi v sedemnajstih prodajalnah organizacije letošnji promet porasel za 16 odstotkov. Še posebno dobri so poslovni odnosi Šeširja z beograjsko Robno kučo. Delovna organizacija danes posluje v sodobnih proizvodnih prostorih, .za katere je namenila ob izgradnji 70 odstotkov lastnih sredstev. Modernizacija in visoka produktivnost dela ji tudi omogoča, da svoje poslovne rezultate lahko uspešno primerja z rezultati naše tekstilne industrije. V letošnjih devetih mesecih je porasel ves dohodek za 2 odstotka, ostanek dohodka pa za 32 odstotkov. Za 21 odstotkov so porasli osebni dohodki, bolj v neposredni proizvodnji in tako znaša povprečje devetih Srečanje predstavnikov turističnih organizacij Bled — Turistično in gostinsko podjetje Kompas iz Ljubljane je od 8. do 13. novembra v hotelu Toplic* na Bledu organiziralo srečanje predstavnikov turističnih organizacij Madžarske ih Jugoslavije. Na srečanju so razpravljali o .možnostih za sodelovanje, hkrati pa so si predstavniki turističnih organizacij ogledali turistične in druge zanimivosti Bleda in obiskali Ljubelj, Begunje, Kranjsko goro, Ljubljano in nekatere druge kraje. A. Z. Brigadirski večer Podnart — Ob 30-letnici mladinskih delovnih akcij je Klub brigadirjev pri občinski konferenci ZSMS Radovljica v soboto, (5. novembra, pripravil v kulturnem domu v Pod-nartu brigadirski večer. Program večera je bil sestavljen iz recitacij in pogovorov s starejšimi brigadirji o življenju in delu v mladinskih delovnih akcijah. F. Debeljak Izšla je zbirka Prešernove družbe za leto 1975. Cena broširani zbirki je 80 din Cena vezani zbirki je 140 din Naročite jo lahko v vseh knjigarnah in na upravi Prešernove družbe, Ljubljana, Borsetova 27. mesecev 3380 dinarjev, medtem ko je bilo v enakem lanskem obdobju 2780 dinarjev. Urejeni samoupravni odnosi, visoka produktivnost in dobri poslovni rezultati uvrščajo delovno organizacijo Šešir med tiste organizacije, ki poznajo programe svojega dela ter svoje razvojne možnosti. Predvsem pa so v organizaciji aktivne družbenopolitične organizacije in drugi samoupravni organi, tako da je samoupravljanje, odločanje in dogovarjanje resnično domena le neposrednih proizvajalcev. D. S. Crvena zastava zahteva povečanje cen Crvena zastava je zahtevala, naj se za prihodnje leto povečajo cene potniških avtomobilov poprečno za I6j5 odstotka, cene rezervnih delov pa za okrog 20 odstotkov. Pri tem navajajo, da je letos potekalo odobravanje cen zelo počasi in da je bilo treba čakati pol leta na odobritev poprečnega povečanja cen za 6,36 odstotka namesto za 8,92 odstotka kolikor je zahtevala Crvena zastava. Pri tem pa je prišlo tudi do velikega pritiska zunanjih kooperantov. Tako so se cene delov, ki jih dobavlja Fiat, letos že dvakrat povečale. Uvozna pločevina se je podražila za polovico. Prav tako se je dvakrat podražila električna energija, narasli pa so tudi transportni stroški in servisne storitve; slednje za 10 odsi i kov. Zaradi vsega tega v Crveni zastavi zaostajajo za poprečnimi prejemki v jugoslovanskem gospodarstvu, prav tako pa so zelo neugodni tudi finančni rezultati temeljnih organizacij združenega dela. ' Občan Siska ponuja pomoč Posočju Jesenice — Občinski sindikalni svet Jesenice je v teh dneh prejel pismo z naslednjo vsebino: »Na televiziji sem gledal oddajo in videl, da jeseniški občinski sindikalni svet organizira v Posočju posebno pomoč, tesarje in zidarje za gradnjo na potresnem področju, to je, v slovenskem primorju. Upokojeni borec sem, ukvarjam se z zidarskim delom. Rad bi prišel v Posočje in tam delal od dveh do treh mesecev ali kolikor je pač potrebno. Tukaj v Sisku sem spraševal, pa sem dobil odgovor, da me oni ne morejo usmeriti. Zelo rad bi prišel v Posočje, zato se obračam na vas. Prosim vas, da mi odgovorite na dopisnici. Tovariški pozdrav: Petar Tomić iz Siska.« Prošnji je bila priložena dopisnica z naslovom, na občinskem sindikalnem svetu pa so mu takoj odgovorili. Takšna solidarnostna pomoč občana Siska je izredna in vsega priznanja vredna, saj je pripravljen brez vsakega plačila pomagati prizadetim ljudem. Na občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah bodo poskrbeli, da bo lahko delal skupaj z delavci gradbenega podjetja, ki naj bi mu zagotovilo ustrezno bivanje in prehrano v Posočju. D. S. To je bojkot! Aktivisti slovenskih organizacij, ki so že pred deseto uro prihaja*! z glasovalnimi lističi v Celovec, da bi jih sežgali pred deželno vlado, in poročevalci so kmalu začeli prinašati prve vesti s števnih mest in poročila o uspehu bojkota. Milan in Marjan Wutte, sinova znanega koroškega partizana Luca iz Vesel, sta povedala, da je v Št. Primožu in Pliberku bojkot uspel. Pripovedovala sta, da so heimatdienstovci še na volišču prepričevali ljudi, naj bodo Nemci, vendar neuspešno. Celo nekateri Nemci so glasovali neveljavno. Sicer pa so Slovenci stali pred števnim mestom, se pogovarjali, oddajali po dogovoru neveljavne glasovnice in klicali, da jim Heimatdienst rte bo delil pravice! V slovenskem Pliberku so slovenski mladicni zasedli glasovalne celice, nato pa sledili predsedniku Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevžu Grilcu, ki je pred kamerami raztrgal glasovalni listek. Ko so začeli snemati avstrijski televizijci, so odklopili elektriko. Sicer >a je večina ljudi postopala pred voliščem in se pogovarjala. Enake vesti je prinesel v Celovec tudi Franc Vvernig iz Šmarjete. Bojkot je uspeval tudi na Obirskem, v Kotu pri Selah, v Selah, v Globasnici, kjer je dopoldne glasovalo le 62 oseb od 1021 upravičencev in so popoldne heimatdienstovci z avtomobili vozili na volišče starejše, v Šmihelu, kjer so mladi Slovenci pred ljudmi ponovno spraševali komisijo, kako naj se ravnajo na preštevanju itd. Blaž Kordež iz Podjune, njegov šef v službi je dr. Feldner (!), pripoveduje, da so preštevanje bojkotirali tudi v Radišah. Slovenci so zasedli števno celico,, nato pa za zgled drugim glasovali neveljavno. V tem kraju so komajda oblikovali števno komisijo, saj socialistični mandatarji niso hoteli za mizo! Dobro so se odrezali v Bilčovsu. Mladi so zasedli glasovalne celice in vztrajali v njih po uro in več ter »premišljevali«, kako naj se odločijo.. Hanzi Ogris, Slovenec in župan, pa je pojasnjeval, da je to prav, če se nekdo ne more na hitro odločiti. V Sinči vasi so pred kamerami avstrijske televizije trgali glasovalne lističe. Itd. Da je bojkot uspel, je več kot na dlani. Slovenci pa so bili še posebno veseli vesti, da je v drugih avstrijskih deželah udeležba porazna in da vztrajajo pri bojkotu tudi Hrvatje in deloma Slovaki in Cehi! J. Košnjek Feldnerju ni uspelo Predsednik koroškega Heimatdiensta dr. Feldner, ki je sicer vodja personalne uprave celovške pošte in menda že tri leta ni sprejel v službo nobenega Slovenca, je kmalu spoznal, da njegova kampanja, naj ljudje volijo in se zapišejo za Nemce in da so tudi stranke začele dvomiti o uspehu preštevanja ter se začele medsebojno obtoževati, ne bo uspešna. V soboto se je v koloni 20 vozil vozil po Koroški in pozival k preštevanju. Ker ni imel kaj dosti uspeha, se je napotil še v Železno Kaplo. Želel je govoriti, vendar so meščani njegovo namero preprečili. Le parkrat je odprl usta, potem pa odšel . . . V Žitari vasi je bil koloni napoti avto Slovenca Mirka Hudla. Feld-nerjevi pajdaši so vozilo zgrabili in ga odstranili s ceste, hkrati pa razbili nekaj šip. Nekdo je Mirka spoznal in mu pljunil v obraz! -jk Jubilejna predstava kabareta Pliberk — V Pliberku je bila v soboto jubilejna 25. predstava kabareta Anite Hudi »1 X 1 = 1«, ki je satira na preštevanje in razmere na Koroškem in smo ga gledali tudi pri nas. Dvorana je bila nabito polna. Kabaretu je sledil film »Vrnitev«. Udeleženci prireditve in sploh vsi, ki so se v soboto popoldne in zvečer gibali po Koroški, so bili stalno na očeh policije in varnostnikov. Ljudi so legitimirali, jih spraševali in pisali številke osebnih avtomobilov. Pesnik Andrej Kokot je policaja vprašal: »Ali je že danes javno preštevanje, saj je vendar zajamčena tajnost?« Policaj mu je slovensko odgovoril, da je to njegova dolžnost in bi raje spal doma kot pa prebedel noč v službi . . . -jk Alkohol prepovedan! V Avstriji je na volilni dan prepovedano točenje alkoholnih pijač. Prepoved je veljala tudi v nedeljo, na dan štetja posebne vrste. Gostilne, še posebno pa slovenske, so obiskovali inšpektorji in iskali »prepovedane« pivce. Vendar smo v nedeljo slišali, da so Avstrijci takšne dni precej nedisciplinirani, saj prav ob takih priložnostih pretočijo »ilegalno« na j več alkohola! -jk Začudenje v Skočidolu Na števno mesto v Skočidolu je kmalu po sedmi uri prišel tudi Prane Finspiler iz Podravelj, občina Vernberk, eden od redkih še zavednih Slovencev na robu Beljaka. Drugi so se že upognili pritisku germanizacije, saj jih je večina zaposleniji v Beljaku, v službi pa preprost in zaveden Slovenci' ne pride daleč. Fnake razmere so tudi v sosednjih vaseh na beljaškem. »Dolge obraze so naredili na volišču, ko sem se tako zgodaj z družino pojavil pred komisijo. Večina jih je pričakovala, da nas sploh ne bo. Spremljali so me hladni pogledi. V skrinjico smo vrgli prazne ovojnice, lističe pa prinesli v Celovec in jih zažgali,« je pripovedoval v nedeljo Franc Finspiler. -jk Borba za Nemce V Globasnici so člani Heimatdiensta (tudi z grožnjami) z avtomobili iskali po domovih ljudi in jih vozili na števna mesta, da bi se zapisali za Nemce. To se je dogajalo tudi v drugih krajih. V Celovcu pa so vozili za ceno zdravja na volišča tudi težje bolnike! To je povedal slovenskim predstavnikom neki zdravnik, ki pa je želel zaradi represabj ostat i neimenovan! -jk Župan ga je pokaral! V Globasnici je slovenski mladinec pred števno komisijo, ki jo \e vodil župan, raztrgal listič. Zupan ga je pokaral: »No, no, kaj pa je to . . . -jk Tankov ni bilo! Vojaški poveljnik za Koroško general Grund je zanikal vesti, da so po koroških cestah premikajo kolone tankov, ki so jih menda sredi tedna videli v Pliberku. General je rekel, da so bili ti premiki vojaških sil le »rutinske preskrbovalne akcije in premiki«. Avstrijski radio poroča ... Avstrijski radio je redno spremljal nedeljsko preštevanje. 0 udeležbi je povedal le, da je porazna, sicer pa je le skopo našteval kraje, kjer so Slovenci in Hrvatje bojkotirali preštevanje. Omenil je tudi demonstracijo pred deželno vlado v Celovcu in dejal, da je »minila mirno in da ni bilo potrebno posredovanje policije«. -jk