Poštnina plačana v gotovini. Cena 2 Din. Izhaja koncem meseca. Naročnina letno 20-— Din, poluletno 11*— Din. Posamezna številka 2‘— Din. Izdaja konzorcij »Domačega prijatelja". — Odgovoren za izdajateljstvo in uredništvo urednik Emil Podkrajšek. — Upravnik agr. Vladimir Sergejev. — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 24. — Tiskali J. Blasnika nasl. v Ljubljani. — Odgovoren Mihael Rožanec. Vsebina. Dobri Peter. (Ant. Adamič.) — Ecce homo. (Mirko Kragelj.) — Majda. (Gustav Strniša.) — Hmeljarji. (Danilo Gorinšek.) — Ne misli, draga, da midva.. .. (Iladivoj Rehar.) — Odkod zlo. (8. B.) — Med dopustom. (B. Podgoršek.) — Vojne posledice. (Fr. Rojec.) — črna duša. (Slavoj Bolhar.) — O Slovencih v Ameriki. (Anton Kristan.) — Vdovi. (V. M. Doroševič.) Jaz. (Mirko Kragelj.) — Od volkodlaka do cesarja. — Iz Rubensovega življenja. (-ik) — O melioracijah. (Dr. Milan KostiČ.) — Plastično slikanje na blago. (Prof. Saša Šuntel.) — Širom sveta. — Tehnika. — Praktični nasveti. — Smešnice. TISKARNA IN LITOGRAFIČNI UMETNIŠKI ZAVOD J. BLASIHKA NASL. LJUBLJANA - BREG 10-12 TISKARNA Vsakdanje tiskovine v vse svrhe. Knjige. Umetniška dela. Brošure. Prvovrstne reklamne tiskovine. Večbarvni tisk. Elegantne tiskovine za trgovine in hotele. Vizitke. Kuverte. Plakati. Posmrtnine. Računi. Ilustracije. Vse zadružne tiskovine itd. Sft:?:; litografija Sivir*; več barvah. Specijatiteta: Plakati. Umetniške slike. Litografirane vizitke, računi, pisemske glave, poročne karte, ceniki, jedilni listi itd. OFFSETTISK CSSa predloženih umetniških načrtih vTveč barvah. Barvne umetniške priloge. Pokrajinske slike v narav, posnetkih. L. Ako kuhaš , Pr oj a‘ kavo boš imela tlečo zdravo zato zahtevaj jo povsod da Ti boš zdrava in Tvoj rod Zadružna banka v Ljubljani Aleksandrova cesta povišuje delniški kapital. 3 Leto 1918 je Slovenijo in njeno prebivalstvo postavilo v povsem drug svet. Do tedaj jc bil cesarski Dunaj središče in torišče vsemu dobremu in zlu. Na Dunaj so' se obračali tako meščani, uradniki, trgovci, obrtniki, aristokratje, kakor tudi kmetje. Pa tudi delavci so videli in pričakovali od Dunaja pomoči. Seveda ne na isti način kot prej omenjeni, ampak od svojih prijateljskih zvez. Preobrat v novembru mesecu je povsem predrugačil naš položaj. B il i. s m o naenkrat postavljeni na lastne noge. Industrija v prejšnji Kranjski in Spodnji Štajerski je imela prej sedeže na Dunaju in Gradcu, odkoder so prihajale direktive, denar, višji uradniki in vse merodajno. Velika trgovina je bila na Dunaju, Trstu in Budapešti. Po preobratu kar naenkrat nov svet: meja pri Logatcu, meja nad Mariborgm, meja nad Jesenicami. In sedeži industrijskih tvrdk so se prenašali k nam v domovino; veletrgovina se je pričela ustvarjati, začeli smo spoznavati pomen deviz in valut, eskompt in reeskompt. Od blizu smo videli, kako se carini in kakšen pOmen imajo carinski uradi in njih uradniki. V Ljubljani smo poznali pred vojno samo Ljubljansko kreditno banko, ki so jo ustanovili imoviti slovenski trgovci, premožni obrtniki in bogati advokatje leta 1899 s pomočjo češke Živnostenske banke v Pragi, ki nam je to prvo banko založila nele z denarjem, ampak tudi z uradništvom, kajti Slovenci se nismo spoznali v bančnih poslih. Stare banke ljubljanske, Mager, Lukman itd. so bile nemške. In zakaj pa naj bodo Slovencem banke, ko je vsa večja trgovina in industrija bila pravzaprav v rokah Nemcev in pod vplivom Dunaja. Slovenski obrtnik in kmet sta imela svoje hranilnice in posojilnice, kamor sta nosila svoje prihranke in kjer sta se lahko žadolžila v slučaju potrebe; za prave banke pa ni bilo skoro nobene potrebe. ‘ — T " 5 Z ustanovitvijo nove države pa je postalo čez noč vse drugače. Naš trgovec je kupil v Trstu riž, olje, kavo, vse to je moral plačali v lirah. Moral je v banko, kupiti tam lire ter jih po banki v Obliki devize poslati v Trst. Drugi naš trgovec je kupil na Dunaju železnino, moral je kupiti za pokritje računa devizo na Dunaj ali na Zurich ali na New York; tretji naš trgovec je za plačilo češke robe moral kupiti devizo na Prago itd. Prva leta je bilo potreba največ deviz na Zurich (Švica) in ha Nem York (Amerika), ker sta se švicarski frank in ameriški dolar smatrala za najboljše plačilno sredstvo. Naši slovenski trgovci in kmetje so prodajali les iz gozdov, trame in deske iz žag v Italijo, v Grčijo, v Španijo, Egipt itd. in so prejemali plačilo v denarju tistih dežel. Zopet so s tem denarjem morali v banko, da so ga zamenjali v domači denar. Banke so postale za naše kraje potr eb a. In tako so nastale „Slovenska“, „Trgovska“, „Obrtna“, „Gospodarska“ in seveda tudi naša „Za družna banka v L j ubl j a n i.“ Delavske zadruge, konzumne, produktivne in stavbne so bile v istem položaju kot trgovci in obrtniki Slovenije. Morale so stopiti radi svojih denarnih in valutnih poslov v zvezo z raznimi bankami, ali občutile so, da bi bilo najbolj§g, če se osamosvojijo in osnujejo lastno banko, za vsa svoja finančna opravila, za eskompt in reeskompt menic, za blagovne kupčije, za finansiranje zadrug, skratka za vse, kar ima vršiti prava matica zadrug. Vršila so se dolga posvetovanja, na kar se je začelo s predpripravami za ustanovitev lastne Zadružne banke v Ljubljani. Delokrog Zadružne banke v Ljubljani se je končno določil tako-le: Banka je upravičena izvrševati sledeče posle: t. Ustanavljati konzumne in produktivne zadruge na temelju zakona z dne 9. aprila i873, drž. zak. št. 70, pospeševati njih razvoj z dovoljevanjem kreditov, posredovati jim nakup in prodajo blaga in surovin, nadalje posredovati med njimi denarno izravnavo. 2. Ustanavljati samostojno ali v zvezi z drugimi industrijska, trgovska in druga, razvoj narodnega gospodarstva pospešujoča podjetja vseh vrst, snovati v svrho ustanovitve omenjenih podjetij delniške in druge družbe, izdajati njih delnice, voditi njih posle. 3. Eskomptovati in reeskomptovati menice. 4. Dovoljevati akceptni, kontokorentni, davčni in pokriti kredit. Izvrševati in posredovati vsakovrstne finančne in kreditne operacije na račun države, pokrajin, občin, korporacij, zadrug, družb ali zasebnikov in izvrševati opravila, ki so v zvezi s temi operacijami. 5. Nakupovati in prodajati blago in surovine vseh vrst za lasten in tuj račun, pospeševati predvsem eksport domačih pridelkov in izdelkov. 6. Nakupovati in prodajati, v najem jemati in oddajati nepremičnine vseh vrst in posredovati pri teh opravilih. 7. Nakupovati in prodajati vrednostne papirje, valute in terjatve, jih zastavljati ali zamenjavati proti drugim vrednostim, oziroma posredovati omenjena opravila. 8. Dajati posojila proti zastavi vrednostnih papirjev, blaga, surovin in drugih premičnin. 9. Sprejemati denar ali v tekočem računu, v katerem slučaju sme vlagatelj razpolagati z vloženim zneskom bodisi s čekom, bodisi na drug način ali na vložne knjižice, ali proti obrestonosnim blagajniškim listom. Pravila so se sestavila. Ministrstvo za trgovino in industrijo jih je 19. avgusta 1920 št. 6677 potrdilo in traovsko kot deželno sodišče v Ljubljani jih je vpisalo v trqovski reqister pod firm 2211 Rg B1 165/2. Zadružna banka je začela 1. decembra 1921 poslovati s kapitalom Din 1,250.000, ki je bil razdeljen na 12.500 polno vplačanih delnic po Din 100.—, ki so jih večinoma prevzele zadruge, včlanjene v Zvezi gospodarskih zadrug v Ljubljani. Prva bilanca, ki je obsegala dobo od 1. decembra 1921 do 31. decembra 1922, je imela nepričakovano dober rezultat. Hranilnih vlog so vložili komitenti: na tekoči račun....................................................Din 1,322.095 na knjižice.............................................................. 138.976 Čisti dobiček je znašal Din 109.170. Prvo leto je pokazalo tedaj, da je bila banka res nujna potreba za naše delavske zadruge. Promet se je višal neprestano in stalno navzgor. Pokazalo pa se je tudi, da je kapital Din 1,250.000 premajhen in da ga je treba zvišati. Potreba po posojilih in finančni posli zadrug so se v korist zadrug vedno bolj večali. Izredni občni zbor 9. maja 1.1923 je povišal delniški kapital z izdajo novih 12.500 delnic po Din 100,— na Din 2,500.00.—. Ker se je pa pri subskripciji podpisalo znatno več delnic kakor je bilo sklenjeno na občnem zboru 9. maja 1923, je bil sklican izreden občni zbor na 23. junija istega leta, ki je sklenil ponovno zvišati delniški kapital za 5000 delnic po Din 100.— na 3,000.000.— Din. l9. Poslovni uspehi leta 1922, 1923 in 192k so pokazali ugodne rezultate. vt s tem, kar je bil in kar je imel. In imel je nekaj za kar sem ga vedno zavidal — prostost — brezmejno prostost. Pri tenu se ni brigal za kulturni napredek, ni se zanimal niti za vojne dogodke, živel je v miru celo takrat, ko je divjala vojna furija po celem svetu. Dokazal je, da je človek z lastno usodo zadovoljen edino le visoko v gorah. Zato velikokrat iščem pozabljenja in miru v kraljestvu Zlatorogovem. Od Mišeljske planine, je krasno izpeljana pot preko Velskega sedla do Krstenice. Pri tem je vedno odprt razgled na Triglav in z grebena Velskega sedla je najlepši pogled na sosednje bohinjske planine. Lahko mirno trdim, da slikovitost in lepota tega kraja ni enakega daleč na okoli. Pot preko teh planin je sicer za dve ali tri ure daljša kakor pa hoja čez Uskovnico ali čez Voje, je pa zato užitek, ki ga ima človek toliko večji. Videti pa je, da je lepota tega kraja malo poznana, ker hodi po tem potu le prav malo turistov. Pod Velskim sedlom sta otroka za spomin natrgala nekaj neverjetno lepih in velikih planink. Čudovito so lepi ti žametni cvetovi. Na strmem! pobočju se ti med skalovjem zasvetijo šopi najkrasnejših cvetk. Najlepše so one, ki rastejo na nedostopnem skalovju. Planinka vzbudi v človeku nepoznano strast trganja, ki z neodoljivo silo privabi človeka tudi na najbolj nedostopne stene. Marsikdo je pri trganju očnic izgubil za kraljico rož svoje življenje. Med tem, ko sta naša mala turista iskala očnice, smo mi sedli ob studencu in praznili dobrote ter ostanke nahrbtnika. Pogrešali smo kruh, ki ga je naš prijatelj Planinec prejšnji dan iz vseh naših nahrbtnikov in brez naše vednosti razdelil med svojo čredo koz. Ker ni bilo kruha, smo se Lotili onega dela keksov, ki jih je rešil pred kozlovo požrešnostjo. In ni bilo tako napačno, ko smo k siru in salamam prigrizovali dobre jeseniške kekse. Meni je sijajno teknilo. Samo sardine in čokoladni keksi se niso dobro ujemali in nikakor niso šli po okusu skupaj. Žvečili smo in žvečili in poskušali na vse viže, toda sardine in keksi niso šli skupaj in niso šli.'Ker pa samih sardin le nismo mogli jesti, smo jih jedli s sirom. Nekaj izbornega so pa bili keksi namazani s surovim maslom in medom. Tako je pač v hribih, če ni kruha, so pa keksi za nadomestek. Zato ne morem dovolj priporočiti onim, ki bedijo v hribe s prijatelji, ki iz same simpatije „futrajo“ kozle s kruhom, da nabašejo nahrbtnike s keksi. Še enkrat pa ponovim, da keks mešan s sardinami ni dobra jedača. Ko smo tako za silo privezali duše k telesom; smo se odpravili po markiranem potu proti Krstenici in dalje proti Lazu in potem po vozni poti v dolino. Na potu proti Vojam smo se presenečeno srečali s prijateljem Tinetom, ki je prišel z družino iz vročega Aleksandrovega v bohinjski hlad in ije napravil sprehod proti Vojam. Svi-denje je bilo prav iskreno in prisrčno in ker je nam Kranjcem že v navadi, da vsako veselo svidenje primerno počastimo, smo se po kopanju v Bohinjskem jezeru sešli pri Sv. Janezu z drugimi znanci in znankami, kjer smo med petjem in smehom pričakali zore drugega dne. Fr. Rojec: Vojne posledice. Prej mislil sem, da naši so ljudje bolj blagi, da usmiljeno srce imajo za trpeče brate, in da so res vsi duše zlate. „Če imaš več kot drugi od nebes, od bratov ne obračaj mi očes; srce in roke rad odpiraj in revežem solze otiraj!“ Zdaj vidim, da grabljivim so zverem premnogi bolj podobni kot ljudem; če požeruhi mogli, smeli, še kože bi sirotam sneli! Tako jih pesnik-svečenik uči, ušesom gluhim klic njegov doni; povsod le samopašnost kruta, nikjer krščanskega ni čuta! Slavoj Bolhar: Črna Vročemu dnevu je sledil vroč večer in dnevna soparica ni hotela odjenjati. Pred hišami so posedali po klopeh ljudje, katere je dnevna vročina utrudila, se razgo-varjali o letini ter o starih boljših časih; otroci pa so se igrali in valjali po travi. Za Sv. Valentinom so se vžigali svetli prameni in čimbolj se je nočilo, tem svetlejše in pogostejše je bilo bliskanje; izza Grintovcev pa so temni oblaki naznanjali bližajočo se nevihto. Iz sosednje krčme je bilo čuti petje, odmore ipa je spopolnjevala glasna harmonika. Začetkom dokaj ubrano petje je prehajalo v hreščanje in vpitje. Mladi pari so se sukali v taktih valčka in polke, po sobi pa je dišalo po razlitem ^rinu in razgretih telesih. Na vrtu med gostimi jablanami za krčmo se je zdaj pa zdaj premaknila temna senca in se previdno bližala zadnjemu oknu, ki je bilo zastrto z rdečim zastorom. Še pred-no je senca prišla pod streho, je napol glasno zaklical znan glas izza nasprotnega ogla: „Lenka!“ „Pst! — Peter, si ti?“ miu je odgovorilo. Predno je dobila Lenka odgovor, se je na-tiboma priplazil Peter k nji, jo prijel za roko in previdno, brez besede sta oba stopila nekaj korakov nazaj na vrt med drevje. Tedaj jo je Peter prijel za obe roki in jo vprašal: „Lenka, kaj je novega?" Ne da bi mu ona na to dala odgovor, ga je vprašala: „Kdp pa je vse notri?" „Nisem bil v krčmi, a mislim, da je tvoj brat Tone med njimi in, če se ne motim, ga že precej ima. Lenka! Če hočeš vstopiva tudi midva in se malo zavrtiva." „Ne ne, kaj bodo drugi rekli; Tone bo hud in kadair ga malo ima, je ves divji. — Pojdiva proti naši Rebri, da naju nihče ne vidi, pri gozdu pa obrniva zopet nazaj!." duša. Lenkin predlog je obveljal in odšla sta. Tiho sta stopala med drevjem drug ob drugim, da sta dospela do potoka, zavila ob njem navzgor in šele, ko sta se čutila dovolj varna, sta začela glasneje govoriti. V krčmi je postajalo vedno živahnejše im vino je stopalo fantom v glavo. Na pragu krčme se je kar naenkrat pojavil visok im krepak, a nekoliko neroden fant Turkov Janez. Bil je iz premožne hiše, a na glasu kot surovež, hud pretepač in močno vinu vdan. Zato so ga premožna dekleta kot snubca po vrsti odklanjala, po manj premožnih se pa on ni oziral. Nič boljši od Turkovega Janeza ni bil Mokarjev Tone — Lenkin brat — doma iz bogate in težke hiše, kjer so se sukala po tri vodna kolesa noč in dan. Zgodilo se je pa, da je tudi Lenka odklonila Turkovega Janeza in zato tem hujša jeza na Petra, ki je bil Lenkin ljubljenec, a je imel to napako, da je bil sim kočarja. Na glasu je bil kot priden, redkobeseden, delaven in pameten in naokrog so govorili, da je zelo podjeten in ne bo dolgo, ko si bo napravil lepo premoženje. Tudi Lenkinemu bratu Tonetu ni bila ljubezen med Petrom in njo všeč in je večkrat prišlo med sestro in bratom radi tega do hudih nasprotij. Da bi se Turkov Janez, ki se je iz pijanosti prebudil na oštirjevem vrtu in bil priča kratkemu pogovoru med Lenko in Petrom, še hujše maščeval nad nevarnimi tekmecem, je počakal na pragu, da vzbudi nekoliko' pozornosti. Nato je zaklical med razigrano' družbo: „Fantje! ali pustite, da vam pred nosom odpeljavajo ničvredni potepuhi naša dekleta?" Učinek teh besed je bil za Janeza še slabši, ker se mu je večina posmehovala, nekateri pa so ga celo zbadali, češ: „Ljubezni se mu hoče, ko se je na vrtu po pijanosti malo prespal." — Janez, videč, da je popolnoma propadel, je siknil med zobmi na Henrika Šantel: „Kranjica“. navzoče grdo psovko in sedel v kot. Kmalu je poklical k sebi Mokarjevega Toneta in mu na dolgo in široko pripovedoval o skrivnem sestanku med Petrom in njegovo sestro Lenko. Kako škodoželjno je o tem govoril in, da je mnogo pretiraval, si lahko mislimo. Ko je Turkov Janez opravil svoj grdi posel pri oštirju, se je eden prvih izmuzal iz krčme češ, da ga boli glava in odšel v temno noč. * Vse nebo med Grintovci in Sv. Valentinom je bilo gosto pokrito s težkimi in temnimi oblaki in iz bližine je prihajalo votlo grmenje. Nevihta je bila pred vrati. Peter in Lenka sta se podvizala, da dospeta še suha domov. Po Zavrteh sta hitela in semtertja je vroč poljub nudil, da sta si nekoliko oddehnila od nagle hoje. Med potjo sta si zatrjevala, dasi nekoliko sramežljivo, da je bil to najlepši večer njunega življenja. Saj pa je bilo čustvo ljubezni silnejše od vseh drugih in je premagalo vse pomisleke in ovire... Noč je bila temna in prve kaplje — debele in težke so jele padati. Ko sta dospela do doma, je bilo pred hišo slovo' kaj kratko: prisrčen objem in vroč poljub in odhitela sta vsak na svoj konec. Komaj je Lenka zaprla za seboj vežna vrata, že se je vlila nevihta. Med gostim dežjem, bliskanjem in treskanjem, je Peter skoraj tekel proti domu. Ko je bil na koncu Mokarjevega vrta, se mu je približala od zadaj temna senca in Peter je začutil močan udarec od zadaj pod koleni. Klecnil je v mokro travo. Brez besede se je odigral prizor in ne da bi se pravzaprav zavedel, kaj se je v tem trenutku zgodilo, se je pobral s tal. Neka slabost se ga je lotevala, noge so se mu tresle, kolena so se mu šibila in z negotovim korakom je šel dalje proti potoku. Nevihta je divjala venomer vedno hujše in hujše, in močno grmenje, združeno z bliskanjem je pretresalo zemljo. Pogosto bliskanje je kazalo Petru pot do potoka in brvi, ki je držala čezenj. Prišedši do brvi je čutil v nogah toliko slabost, da ni vedel, ko je stal na brvi, ali se mu tako zelo tresejo noge, ali se pogreza brv pod njim. Ko je bil že na sredi brvi, se je zabliskalo, da je razločno videl pot pred seboj in da se je ibrv pod njim pogrezala v vodo. Nekdo je brv spodnesel in pod težo se je jela potapljati. Peter, videč nevaren položaj, se obrne in hoče uteči preteči nevarnosti. A prepozno. Znašel se je v vodi in korenine so ga vlekle k sebi. Obleka se je napojila in ga vlekla na dno, da Peter ni mogel klicati na pomoč. Še enkrat je voda močno vzvalovila, nevihta pa je divjala s podvojenimi silami dalje. Zdelo se je, kakor da se je nebo zaklelo nad zemljo. Po hišah so vstajali ljudje, molili so, vmes pa so govorili, da se je moralo zgoditi nekaj hudega, strašnega. * Drugo jutro je bil nad vse lep dan. Ljudje so govorili o snočnji nevihti in o Kočarjevem Petru, ki so ga od snoči naprej- pogrešali. V močno naraslem potoku se je valila umazana voda. Šele po par dneh so potegnili mrtvo Petrovo truplo nedaleč od brvi, ki jo je naraste! potok odnesel. * Nekaj dni nato so orožniki poizvedovali po hišah, a krivca niso mogli izslediti. Sum umora je padal na Turkovega Janeza in ljudstvo mu je nadelo priimek „Crna duša“. Vse se ga je izogibalo, posebno še, ker odslej«naprej sploh ni več hodil v cerkev. Govorice le niso ponehale in orožniki so na jesen odgnali Turkovega Janeza uklenje-nega skozi vas v mesto na sodnijo. Tam so ga imeli več mesecev zaprtega, a ker mu niso mogli dokazati krivde, so ga spomladi izpustili. V ječi je Janez duševno popolnoma otopel za vse, poleg tega pa si je nakopal težko bolezen na pljučih. Ko je bil zopet na svobodi, se ni več pokazal med svet, pač pa se je skrival in klatil po samoti, najraje pa po gozdu. Ljudje niso marali zanj, mrzili so ga v dno duše in trdili, da ga po samoti preganja težka vest in duh pokojnega Petra. Leto osorej po Petrovi smrti so ga našli obešenega na Mokarjevem vrtu, a pokopali so ga na pokopališču med zločince. Mokarjeva Lenka je dolgo žalovala za svojim ljubljencem in njegova žalostna in težka smrt jo je tako potrla, da je sklenila nikdar se omožiti. Ostala je doma, gospodinjila je bratu in živela spominu srečnih dni mladosti in ljubezni, ki so ji bili usojeni tako kratki. Slike na stT. 174 in 181 je založila Umetniška propaganda in jih lahko preskrbimo po orig. cenah, Anton Kristan (Ljubljana): O Slovencih v Ameriki. i. Davno sem že želel pogledati v ,rnovi svet“, kaimior je odšlo todikio naših slovenskih rojakov, in o katerem sem tudi čital mnogo knjig. Letos me je pa prijelo in ponosna ladja Levia-than — največja ladja sveta — me je kmalu sprejela v svoje udobne in’ z vsem komfortom opremljene prostore. stopi v zanimivih mestih in se odpočije. Na ladjah pa je komoditeta dosegla že višek. Dandanes je potovanje v III. razredu skoro boljše kot nekdaj v I. razredu. Prvi razred pa je sedaj urejen tako, da so zadovoljeni tudi tisti, ki so navajeni na največji luksus. Moderna ladja je dandanes plavajoči moderno urejeni hotel velemesta. Potovanje dandanes ni več težavno in utrudljivo. Železnice so v vednem izpolnjevanju. Po naprednih deželah že nadomešča paro in neugoden dim’ elektrika. Okna vagonov na električnih železnicah so lahko v tunelih odprta. Saj niti isker, ki so že toliko obleke pokvarile potnikom, tam ni več. Pa tudi v pogledu telesne zadovoljivosti je vse preskrbljeno: zajutrek, obed, malica in večerja, vse se dobi v restavracijskih vagonih, in cene še niso pretirane. Spalni vagoni so prvovrstni, tako da se lahko potuje nepretrgoma v daljne in daljne kraje. Kdor pa potuje za zabavo, pa lahko iz- Ko so naši slovenski rojaki pred 20—25. ali 30. leti potovali s trebuhom za kruhom v daljno Ameriko, seveda niso potovali ugodno; pretrpeli so mnogo neprilik in muk, mnogo solza so pretočili in nebroj krepkih kletvin se je po kranjsko ali pa po hrvaško izustilo proti profitarskim paroplovnim družbam' tistih dni. Napredek v tehniki se je v teh letih pokazal tako kot si niso preje mogli niti misliti; nazor na potujočega človeka se je iz temelja izpremenil. Konkurenca je povzročila i eno i drugo — obojno v prid človeštvu in njegovi splošni kulturi. Jože Zavrtnik, glavni urednik »Prosvete«. Jaz potujem zelo rad. Potovanje mi je prava potreba. In preverjen sem, da sem se doslej naučil največ na potovanjih, kajti: oko gleda in gleda, duša hrepeni po vedno novem, srce in razum pa sprejemata. Potoval sem z vnemo, ko smo se vozili iz Ljubljane na Dunaj z mešancem' več dni. Kako ne bi vzel kovček v roke danes, ko prideš iz Ljubljane v daljni Chicago za 9 dni?! L. 1925 je izšla v Ameriki v založbi največje delavske podporne organizacije — Slovenske Narodne Podporne Jednote v Chikagu debela, 630 strani broječa knjiga velikega formata z naslovom: »Ameriški Slovenci — pregled splošne zgodovine združenih držav, slovenskega naseljevanja in naselbin in Slovenske Narodne Podporne Jednote". Spisal jo je Jože Zavrtnik, po poklicu klepar, rojen pred 59. leti v Ljubljani — sedaj, glavni urednik dnevnika »Prosveta" v Chikagu. V uvodu pravi pisatelj, da so se delavci-Slovenci na združitveni konvenciji več podpornih organizacij dogovorili, da bi bilo dobro, če izda Slovenska Narodna Podporna Jednota v Ghikagu ob svoji dvajsetletnici spis, ki naj obsega kratko zgodovino Severne Amerike s posebnim ozirom na Združene države ter zgodovinski popis naseljevanja Slovencev v Ameriko. Z velikim veseljem sem vzel to — tudi zelo bogato il ust rova no knjigo v roke in jo z veliko vnemo prebiral. ■'J Ta knjiga me je seveda še bolj podžgala želji, da spoznam i kraje, kamor so se na-'Sjselili naši slovenski delavci, naša kmečka de-rekleta in sinovi naših kmetij i ljudi same, ka-$|kor sta jih oblikovala doba in okolica! Trideset let je že, odkar zdaj z večjo zdaj iz manjšo aktivnostjo sodelujem v javnem živ-lljenju mojega slovenskega ljudstva. Vedno sem Ise interesiral za življenske pogoje delavcev, za |||pota, ki naj jih vodijo k blagostanju, za sred-< stva, ki jih je vporabljati v ta namen — in bil ; f sem v stalni dotiki z delavskim in kmečkim ■ V/ ljudstvom; nebroj shodov, predavanj in kon-■ ' ferenc sem posetil kot govornik in predavatelj. ' J: Ljudi, doma v Sloveniji, bi dejal, poznam dobro po slabi in dobri strani. Vedno sem bil vsakega vesel, ki je pokazal voljo in dovelj energije, da pridobi znanje in stališče, za koje ni imel v mladosti predpogojev in ne priložnosti. V Ameriki so me iznenadili i naši ljudje i prilike, v ko jih sem jih videl živeti. V Chikago!... Veliko mesto; pravijo, da šteje že 4 milijone duš. Prostranost, da bi človek moral dobro deset ur korakati, če bi hotel priti iz južnega dela do severnega. V tem Chikagu, čegar prve početke so belopoltniki položib šele 1. 1804 — čegar ime so vzeli po reki Chikago Vincenc Cajnkar, predsednik S. N. P. J. Filip Godina, upravnik tiskarne S. N. P. J. (beseda Chikago pomeni menda »divja čebula" v jeziku Indijancev Ožiboov) — so se Slovenci začeli naseljevati že v 1. 1847—1850. Sprva so prihajali sem posamezni slovenski krošnjarji in trgovci. L. 1880 pa je pričelo naraščati priseljevanje Slovencev. L. 1891 pa je začel izdajati Slovenec Anton Murnik prvi slovenski časopis v Združenih državah ameriških. Po enajsti številki se je preselil v Tower v'deželi Minessoto. Sprva je bil brez politične barve. Koncem devetnajstega stoletja so pa slovenski socialistični delavci ustanovili v Chikagu tednik »Zora", ki ga je urejeval poznani Aleksander Toman, sobojevnik kralja Petra med bosenskimi vstaši v 1. 1875—1878. Izhajal ni dolgo. Za njim sta Slovenca Konda in Medica pričela izdajati v Chikagu »Glais Svobode", ki sta ga ustanovila v Pueblo (v Coleradu). Pojav tega odločno svobodomiselnega lista v Chikagu je povzročil gibanje, ki je rodilo važne sadove. Do tedaj je dominirala med našimi rojaki kot glavna podporna organizacija Kramjsko-slo-venska Katoliška Jednota, ki so jo ustanovili kot nekakšno bratovščino za ameriške Slovence 1. 1894 v Jolietu, ki ga imenujejo »slovenski ameriški Rim". L. 1898 se je pojavil v tej Jednoti radi njenega preveč rimsko-cerkve-nega duha spor, ki je povzročil, da se je v Ely — država Mioessota — ustanovila Jugoslovanska Katoliška Jednota, ker sta se obe tamošnji organizaciji kranjsko-slovenske katoliške Jednote v Ely odločili za novo organizacijo. Konvencija te nove Jednote v Omahi (dežela Nebraska) 1. 1903 pa je bila zelo viharna, ker so svobodomiselni elementi zahtevali, da se iz pravil Jednote odpravi obvezna spoved in vse, kar diši po bratovščini kot po ostanku KSKJ v Jolietu. Članstvo' — sinovi in hčere naših kmetij, ki se je sicer že otreslo vpliva iz Jolieta, vendar ni imelo korajže iti dalje v svojem razvoju. Konservativni elementi so zmagali, kar je povzročilo ustanovitev svobodomiselne podporne organizacije 1. 1904 pod imenom »Slovenske Narodne Podporne Jednote" v Chikagu, ki se je za svoje glasilo izbrala »Glas Svobode". V razvoju ameriških Slovencev je tedaj Chikago zelo zanimiva naselbina. Zlasti, ker se je v nji ustanovila tudi prava podporna organizacija, ki je v 23. letih obstoja izvršila naravnost prekrasno organizacijsko' delo v vsakem oziru. Porojena je bila Jednota med samimi sovražniki; vztrajnost in žilavost mož-delavcev sta zmagali. Ni menda čudo, da sem hotel spoznati i Chikago i Joliet — in seveda tudi može, ki so M. Pogorelec, glavni tajnik J. S. Z. imeli korajžo postaviti se proti ameriškemu Rimu in one, ki nadaljujejo' veliko delo z vso vnemo in z vso marljivostjo. Danes so v Chikagu vodilni možje te velike Slovenske Narodne Podporne Jednote: glavni urednik »Prosvete" Jože Zavrtnik, klepar po poklicu; Vincenc Cajnkar, kmečki sin Perle-kije, je predsednik te ogromne organizacije; Filip Godina je upravnik tiskarne, dnevnika »Prosveta", mesečnika »Mladinskega Lista" in založništva Slovenske Narodne Podporne Jednote; Frank Zajc je predsednik nadzornega odbora; Blas Novak je glavni tajnik — cela vrsta funkcijonairjev, ki so se izvežbali v odlične strokovnjake — vsi absolventi naših ljudskih šol in one velike, a najboljše — šole življenja! V Chikagu ni veliko' Slovencev. Menda komaj 10.000 duš. Vendar je dobilo to veliko mesto za ameriške Slovence kar največji pomen, zlasti, ker je postalo nekako duhovno središče naših ljudi j. Poleg dnevnika Prosvete, čegar sredina številka — kot obligatna za člane SNPJ. — izhaja v 40.000 izvodih, izhaja tam izborno urejevan tednik »Proletarec", ki je glasilo po celi Ameriki razširjene Jugoslovanske socijali-stične zveze. SNPJ. izdaja v Chikagu tudi slovenski in angleški Mladinski List. Njena književna matica je izdala celo vrsto dobrih knjig — med njimi slovensko-angleško slovnico —. Prav tabo čilo izdaja in razširja slovenske knjige med ameriške rojake Jugoslovanska socialistična zveza, ki jo vodi glavni tajnik M. Pogorelec. Chikago je center slovenskega ameriškega duhovnega življenja. Cleweland v Ohio je sicer največja slovenska naselbina. Trdijo, da stanuje v tem lepem mestu nad 40.000 Slovencev. Cle\veland leži ob jezeru Erio — Chikago pa ob mičeganskem jezeru — ima prekrasne parke, tako da zasluži naslov gozdnega mesta (Forest City). Cleweland ima svoj velik Narodni Dom — Sknveniam An-diitorium — na veliki cesti St. Clair —; v pred-mpstjiu Golliinwoodu sta dva delavska doma, ki sta prav lepa; seveda ne dosegata onega na cesti St. Clair. V Clewelandu ima sedež Slovenska Delavska Zadružna Zveza, ld vodi štiri za- družne prodajalne — tu je slovenska ameriška banka — North American Bank — in slovenska posojilnica in hranilnica. V Cle\velandskih „Do-movih" se goji prav pridno dramatika, petje in vse, kar naj: povzdigne samovzgcjo našega človeka. Gospa Danilova — naša velika dramska umetnica — je podučevala več let tamošnji naraščaj v dramatičnih umetnostih. Dnevnik Enakopravnost izhaja v lastni tiskarni. Mesečnik „Čas“, ki naj bi bil nekaka slovenska ameriška revija, izhaja tudi v Cle\velandu. In dvotednik Nova Doba, ki je glasilo Jugoslovanske katoliške jednote s sedežem v Ely, Minessotte. In vendar ni Cleveland vodeče mesto za naše naseljence. N e \v Y or k je pač največje ameriško mesto. Kdor je imel namero v Združene države, * je moral skozi. Ni jih veliko v njem ostalo. New Yorška slovenska naselbina ni velika. Je še manjša kot Chikaška. Daši izhaja v New Yorku „Glas Naroda", ki ga izdaja slovenska banka Sakser — dasi živi precej inteligentov v Nev/ Yorku, vendar ne igra to ogromno mesto za naše izseljence prav nobene vloge. Pri promatranju naših ljudij v teh treh najzanimivejših centrih sem konstatiral: New York je prevelik za tisto peščico naših ljudi, ki žive tam. Celo Sakserjav dnevnik izgublja svoj pomen, ker se je preživel in živi le od tradicije in iradi trgovskih poslov svojega izdajatelja. Sakserjeva banka je seve na mestu, ker rojaki najrajše gredo k rojaku. Pošiljanje denarja v Evropo, preskrbovanje voznih listkov, valute —; naši rojaki imajo vendar še precej stikov s staro domovino! Clevelandska naselbina je prav tipična. Zamudila je pa prevzeti duhovno vodstvo rojakov, ki ga ji je prevzela mala, ali krepka v ugodnem čikaškem miljeju oblikovana manjšina v Chikagu. Trdi se sicer, da prednjači z gospodarskimi institucijami, in res je vse pohvale vredno delo rojakov na tem polju — ali Chikago je združilo v dveh centralnih organizacijah skoro' vse najboljše, kar je Amerika napravila iz sinov in hčera naših kmetij. In to ji daje prestiž, in z njim vodstvo. Zgodovina teh treh slovenskih naselbin je v bistvu zgodovina ameriških Slovencev. V. M. Doroševič: Vdovi. Katera ženska bi pač opustila zabavo, da poniža srečno zopernico, zlasti ako je ta hkrati njena najboljša prijateljica. Ana Ivanovna, mlada, šele nedavno ovdovela žena, je izročila popolnoma uničeni Mariji Petrovni šop pisem. „Vzemite! Našla sem jih med pokojnikovimi papirji." Marija Petrovna je vzela pisma s tresočimi se rokami. „Ne vem, kaj naj si mislim o vas. Ali ste zelo zlobni, ali zelo velikodušni." „Ne eno, ne drugo. Jaz sem prosto presenečena." Ana Ivanovna se je porogljivo nasmehnila. „Čitala sem vaše strastne besedne izbruhe. Zares, ne bi bila mislila, da je mogel pokojni Nikolaj Nikolajevič vzbujati toliko strast." Ona druga je čitala njena pisma! Mariji Petrovni je bilo, kakor da so jo javno slekli. »Lahko me prezirate ali sovražite. A ljubila sem vašega moža. Ljubila sem ga vroče, blazno. Bilo je nemogoče, da bi ga ne bila ljubila. Tega----------“ „Mojega Nikolaja Nikolajeviča? Ne bi si mislila tega!" „Bil je tako prisrčen, vedno ljubezniv, uslužen in veder." »Nikolaj?" „In odrezav! Tako lepo je znal govoriti. Morala sem se smejati. Čas je kar bežal v njegovi družbi." »Odkritja, ki prihajajo šele po njegovi smrti! Ta lenuh, to teslo, ta neroda, iz katerega sem morala vsako besedo izvleči. Mož, ki mu je tekla po žilah mlačna voda!" „0 ne! Ne govorite tega! Kako je znal ljubiti! Bil je sam ogenj! Kar omamljal me je s svojo strastnostjo." »Govorite li o Vaziliju Vaziljeviču?" »Da! Vi označujete svojega moža. Izvrstna oznaka, ki jo podpisujem z obema rokama." »Vi?“ Spogledata se, kakor se morejo gledati le ženske, ki se silno sovražijo, s pogledi, ki kot Bontgenovi žarki prodirajo v dno duše in čitajo v njej kot v odprti knjigi. »Vi? Vi?" »Sedaj sva bot. Pravica je na zemlji! Da, da! Dočirn ste se vi zabavali nad menoj z Nikolajem Nikolajevičem, sem vas jaz vlekla z vašim možem." »Vi? Z njim?" »Menda me še vprašate: s kako pravico? Z isto pravico, s katero ste si vi dopisovali z miojim možem. S pravico prijateljice njegove žene." »Ne, ne! Toda varati moža kot jč bil pokojni Kolja... Pardon, hotela sem reči pokojni ...“ »Nič, nič! Le nadaljujte! Nikakor ne uvi-devam, zakaj naj bi ga ne bila varala z Vazi-lijem!" „S tem tepcem, tem kmetavsom, tem mrzi-teljem žensk?" »Nisem opazila tega! Ne morem se pritoževati, da ni bil ljubezniv in vesel." »To teslo?" »O ne! Znal je biti zelo dobre volje, ako je hotel. Pri meni je hotel vedno." »Ta riba?" »O, motite se." »Ta izmozganec?" »Ponavljam vam, da se motite, ljuba moja." »A jaz sem mu bila vender žena!" »Dovolite, da ga tudi jaz nekoliko poznam. Z menoj ni bil nikoli tak. To bi bila prej trdila o svojem možu." »Prosim, ne omenjajte imena skupno z Va-zilijem Vaziljevičem! Kolja!... Ali bi mogla pozabiti njegovega ljubkovanja!" »Jaz, njegova žena, tega žal ne morem reči. Kakor tudi vi tega ne morete trditi o Nikolaju Nikolajeviču. Vi, njegova žena." Prožili sta si roki kot dva človeka, ki ju je zadela enaka usoda. »Po drugih moramo spoznavati svoje može. Pošasti!" »Vsa njihova nesreča je v tem, da so poročeni z lastnimi ženami." »Nemara bi bilo prav, da bi se tudi me poročale s tujimi možmi!" Vdovi sta se poljubili. Mirko Kragelj: Jaz. Še dete sem sanjal o rožah skritih, vonjavih za grmom samotnim. Mladenič sem bežal iz mesta v loge zelene ter čakal, kdaj slavec potoži večernemu Bogu spev svoj sanjavi. In legel sem vznak v mehke, voljne kopice senene in gledal, kako nevidni cerkovnik lučko za lučko brlečo na nebu prižiga, ki v spevu grilčkov — razposajenčkov — sanjavcev so vse strpetale ... O div ni, prediv ni kresni večeri življenja!-- In ko privalili so motni in tesni se črni oblaki čez plan mi domačo, drhtel sem, kot da me strah je pred božjim očesom, ki neizprosno v mračnih me mislih je zalotilo. Srce se v utripih je burnih mi v grudih zganilo: „Brat moj nebogljeni, sen tvoj je — greh!“--------- Pa sem bežal do hiše predmestne, škrlatne, v vrtinec življenja in tam, kjer je lučka najtišja lebdela — kot kralj med kraljevo sveto trojico obstal sem pred jasli pohlevnimi, skromnimi: — ciljem moj Betlehem! ---------- V hiši sem zrl in videl le-križe: — Kalvarijo, Golgoto, a jaz a jaz sem iskal in iskal le — Matere božje! Mater sem sinu iskal za očeta, ki sam na križ bi povspel se, rekoč: „Hočem trpljenja za brate in sestre v zablodi o Mati, da smel bi „le enkrat dotakniti Tvojih se lic ...“ A Smrti ni bilo, Ljubezni ni bilo, ne Majke. Le črno, neznano orodje, pošastno razpeto med nebom in zemljo v neskončnost sc zarežalo pred mano je v noč. In nanje so ude razpeli mi drobne neznani mi rablji in se grohotali: „Z laži-prerokom, resnice — iskalcem — na križ! Razpnimo mu ude v vetrove! Napnimo mu žile, natrgajmo mišice, križem sveta! Levica na vzhodu, desnico v zapadu na jugu stopala, a glavo na.sever; da se izrodek opije peklenske naslade: Ljubiti svet!" Od volkodlaka do cesarja. Ko je Napoleon I. pobegnil z Elbe, so se razširile po vsej Franciji vesti, da je bila Burbonom zadnja ura. O tem so vsak dan poročali listi, med njimi tudi vladno glasilo „Mo-niteur". Prvo poročilo tega lista se je glasilo: „Div-jaik je pobegnil, izmuznil se je z Elbe." Sledila je vest: „Korziški volkodlak se je vkrcal v zalivu Jouon.“ Tretja notica je povedala: „Tiger se je pojavil v Gapu. Od vseh strani se zbirajo čete, da ga zavrnejo. Stvar se konča s tem, da pobegpe v gore. Rešiti se ne more." Kmalu nato je pisal „Momiteu>r“: »Pošast je res dospela, neznano po čigavem izdajstvu, v Grenoble." Ne- dolgo zatem: »Samozvanec si je drznil približati se prestolici na šestdeset ur." Tedaj je list oči vidno- izprem.en.il barvo, ko je pisal: »Bona-parte se bliža z naglimi koraki. A v Pariz ga ne bo nikoli." Plaho sta sledili še dve poročili: »Napoleon bo jutri v Parizu." — »Cesar je dospel v Fontainebleau." S tem je ugasnil listu ves pogum. A spretni urednik se je udal v usodo in se takoj prilagodil novemu stanju z besedami: »Snoči je Njegovo veličanstvo, prevzvišeni cesar in kralj, slavnostno vkorakalo- v Tuillerije. Njegov povratek vzbuja vsepovsod neizrečno veselje." — ik. Iz Rubensovega življenja. Ko se je Peter Pavel Rubens mudil na španskem dvoru, je kasnejši portugalski kralj, takrat vojvoda braganški, pozval umetnika po posredovanju nekaterih uglednih Kastilijancev, naj ga poseli. Rubens je bil takoj pripravljen in je krenil na piot s sijajnim spremstvom. Ko je vojvoda, ki je bil silno skop, to izvedel, se je zelo preplašil, ker se je bal velikih stroškov za oskrbovanje tega obilnega spremstva. Zato je poslal Rubensu dvorjana z naročilom, da umetnika ne more sprejeti, ker je moral odpotovati po- nujnih političnih poslih. Kot odškodnino mti pošlje 50 pištol in ga prosi, naj jih sprejme. Rubens pa je denar odklonil in pomenljivo zatrdil dvorjanu, da take podpore ne potrebuje. Nameraval je preživeti na dvoru vojvode dva tedna in je vzel s seboj 2000 pištol, s katerimi bi vzdrževal sebe in svoje spremljevalce. • — ik. Dr. Milan Kostič: O melioracijah. V svrho poboljšanja našega poljedelstva je najvažnejše vprašanje melioracija zemljišč. Po podatkih, ki jih je objavilo Ministarstvo Poljoprivrede i Voda o obdelani zemlji in o uspehu žetve v 'L 1925 in 1926, ima naša država skupne površine 24,348.829 hektarjev. Obdelane zemlje pa je le 11,122.863 hektarjev. Več kot polovica vsega našega državnega teritorija spada med neobdelano zemljo. Če od tod vzamemo gozdove, ki jih je v državi zelo veliko, potem mesta in vsa ostala naselja, vendar še ostane prav mnogo zemlje, povsem neobdelane, neizkoriščene in seve potem neplodne, ki pa bi se mogla kultivirata. Mnogo je močvirnatih tal, podvodnih in vsled stalnih poplav neizrabljenih zemljišč. Samo z osu-šenjem teh površin, bi dobili mnogo tisoč hektarjev plodne zemlje. Tako so delali drugod, iin mi moramo posnemati dobre vzglede. Holandci pravijo prav radi: „Bog je ustvaril zemljo — Holandci pa so ustvarili Holandijo." Holandci so zemljo odvzeli morju, mi pa nismo v stanu, da našo plodno zemljo obvarujemo pred Do- navo, Savo, Dravo in Drino. Pa še več! Sposobni nismo, da ohranimo že gotove, izvršene nasipe, ki so bili zgrajeni, da branijo od poplavljenja naše najbolj plodne pokrajine. Po lanskih usodnih poplavah smo silšali iz merodajnih ust celo to-le: „Glavni krivec je bil — sam Bog" Slaba je taka tolažba, še slabša pa kot pomoč poljedelcem. Po poplavah 1. 1924, ki je napravila največ škode Vojvodini, in po poplavah 1. 1925, ki je razen Vojvodine opustošila tudi več drugih pokrajin, nam mora biti jasno, da državna uprava ni v stanu, da reši problem melioracij zemljišč v vseh pokrajinah naše domovine. Tu je polje dela za oblasti... Pred vsem je treba, da vodne zadruge pridejo v delokrog oblastne samouprave. Kakor je potrebno razno osuševanje, tako je veliko1 potrebe namakanje... Potem je tu vprašanje pašnikov, ki so večinoma zapuščeni, ki jih je treba izčistiti iin urediti. Iz „Zemljoradničke zadruge." Še enkrat. Zastonj ni nič. Zato tudi naš Domači Prijatelj ni brez stroškov, ker moramo tisk in papir plačati. V šesti številki smo Vas prosili, da nam nakažete Din 20.— za letno naročilo. Kdor tega še ni storil, naj to brž stori. Parkrat smo Vam list poslali na ogled in to brezplačno in Vas prosili za vrnitev lista, če ga ne mislite naročiti. Ker lista niste vrnili (gotovo Vam je všeč) Vas še enkrat prosimo za nakazilo teh borih 20 dinarčkov. Kar po priloženi položnici jih nakažite in veseli Vas bomo. Prijateljsko se Vam bomo zahvalili. Pišite nam tudi, če imate vse izvode. Tudi novi naročniki lahko dobe še vse številke, dokler je zaloga. Torej še enkrat nikar ne pozabite na te odkritosrčne vrstice. Uprava. Up* Svoje prihranke vlagajte v Zadružno banko! -^pqi Cunard Line White Star Line Kraljevi Holandski Lloyd Red Star Line zastopnica za Slovenijo: Jugoslavenska Ekspres Agencija d. d., podružnica Ljubljana, Kolodvorska ul. 41 a. Cherbourg - New-York samo 5 in pol dni čez morje. Izvrstna hrana in vino brezplačno. Kabine v III. razredu za 2, 4 in 6 "oseb. Redni potniški promet za Kanado, Severno in Južno Ameriko, Brazilijo, Argentinijo, Uruguay in Avstralijo. Vsa potrebna pojasnila radi predpisov vseljevanja in izseljevanja daje brezplačno zastopstvo za Slovenijo: Jugoslavenska Ekspres Agencija d. d., podružnica Ljubljana. Kolodvorska ul. 41 a na dvorišču. SIROM SVETA Vročina je izgnala pariške otroke iz mesta. Bogati so odšli na svetska letovišča, revni otroci so se pa preselili z g. David Werl! v gozdove Vincennes, tako, da uživajo v tej gozdni koloniji svoje počitnice. Čudo tehnike. Stroj za kovanje na zračni pritisk. Zgornja slika: Otoki Kerguelen. Spodnja slika: Morski slon, ki živi okrog tega otočja. Nosorog, ki je bil ubit z enim samim strelom. Zanimivo je, da tudi ta tehnika ni med| našim narodom neznana. Kakor ima batičnoo slikanje v našem ljudstvu svojega prednika v slikanju na piruhih in kakor je patroniranje splošno v rabi ne le pri okraševanju sten, am-l pak tudi pri ozaljšanju skrinj, zibelk itd. tako imamo primer takozvanega plastičnega slika-! Prof. Saša Šantel: Plastično slikanje na blago. : ";:r šmmsžšMi temelji na zelo preprostem načinu izstiskova-nja gostotekočega barvila skozi malo luknjico posebne priprave na risalno podlago. S tem dosežemo vzbočene poteze manjše ali večje debelosti ter zamoremo z njimi izdelovati bolj ali manj natančno linearne ornamente vsake vrste. Priprave za reliefno slikanje. a) papir z gumiranim robom, b) in c) zavijanje zavojč ka, d) zavojček pri uporabi, e) ljubljanski risalni aparat, f) risalni natikalnik. nja pri ornamentalnem okraševanju velikonočnih kruhkov in leeta. Kdo jih ne bi poznal, teh ličnih izdelkov posebno iz škofjeloškega okraja, največje veselje mladine na sejmih? Sicer so ti zares sladki ornamenti — saj so izvršeni z raztopljenim sladkorjem — tehnično primitivni, kar pa ne zmanjšuje njih pestrosti in mnogoličnosti, katra priča vedno zopet na novo o iznajdljivosti našega ljudstva na polju ornamentike. Plastično ati reliefno slikanje („pastinellc>Hslikanje“, v Ljubljani se je rabil celo nesmiselni izraz „radio-plastično“ slikanje) Izstiskovanje se vrši z malimi papirnatimi zavojčki („škarniclji“) ali s posebnimi kovinskimi ali steklenimi aparati. Papirnati zavojčki se napravijo na sledeči način: Iz trpežnega, a tenkega papirja (detajlni papir, nekatere vrste papirja za pavzanje) izrežemo kvadrate v približni meri 9X9 cm. (Gl. sl. a.) Pri eni strani namažemo rob v širini 0.5 cm s sindetikonom ter ovijemo papir, kakor kažeta sliki b) in c) tako, da dobimo ostro zašiljen zavojček. V ta zavojček iztisnemo potrebno množino (ne preko polovice) reliefnega barvila ter- zavojček na gornji strani zlo- žimo. Ko ga stisnemo s palcem (sl. d), se barva nabere na koničastem vrhu, a ne more ven, dokler ne odrežemo košček vrha s škarjami. Od primernega rezanja je odvisna debelost barvne niti, ki se vleže pri premikanju roke na blago. Paziti je pa treba, da pritisk na zavojček ni prevelik, ker se drugače lahko zgodi, da med delom razpoči, ali da barva uhaja na gornji strani med prste ter jih pomaže. Čiste roke so pa pri vseh podobnih tehnikah predpogoj vspeha, to uči izkustvo. Mesto opisanih zavojčkov si moreš nabaviti tudi risalni aparat za plastično slikanje. (Slika e) nam nazorno pokazuje tak risalni aparat,* a slika f) malo natikalo za barvne tube, ki ga izdelujejo in prodajajo inozemske barvne tvrdke.) Kovinski aparati se morajo po vporabi s petrolejem ali terpentinom vestno očistiti, ker postane reliefno barvilo, ko se posuši, zelo trdno, ter ga je pozneje težko odstraniti. Pri iztiskovanju reliefnega barvila moramo držati risalo v višini 1—3 cm nad risalno ploskvijo (tkanino). Edino pri koncu vsake poteze približamo aparat do tkanine. Kot barvno sredstvo pri ornamentih, izdelanih v rel. slikariji uporabljamo v zelo redkih primerih sanm reliefno barvilo, temveč nam služi to samo kot podlaga za sprejemanje barvnega praška, s katerim postu pa rno izvršene poteze. Ko tedaj govorimo o relijefnih barvah, moramo razlikovati a) podložno barvilo, b) krijoči prašek. Podložno barvilo, t. j. gosta zmes laka z navadno barvo v prahu, kupimo pod imenom reliefna, ali barva za plastično slikanje, tudi „pastinello-barva“, v trgovini. Kdor hoče priti ceneje do nje, si jo more napraviti sam, če je v posesti priprav, s katerimi se pri-rede barve za oljno slikanje. V tem slučaju mora paziti, da si pri nakupu laka zagotovi tako vrsto, ki rabi za strditev vsaj en dan. Navadni lak se namreč posuši med izdelovanjem ornamenta ter izgubi s tem potrebno lepljivost, vsled česar ne sprejme več nase krijočih barvnih praškov, o katerih govorimo doli. Tudi postane navadni lak, ko je suh, tako krhek, da se lomi, ko pregibamo tkanino. Pri preizkuševanju raznih lakov sem naletel na * Izum .in izdelek k. A. Zupančiča, laboranta na T. S. Š. v Ljubljani. dobro uporabljiv lak, ki se dovolj počasi suši, v trgovini Sabukošek v Mariboru. S tem lakom (berlinski lak) in s primerno množino barve v prahu (n. pr. cinkovo belo) zmesimo' in zmeljemo potrebno množino reliefne barve na isti način, kakor se to vrši pri oljnih barvah z barvnim mlinčkom ali s kamnito ali stekleno ploščo in stiskalnim kamnom (Reiber). Ena najkočljivejših zadev pri plastični slikariji je polnitev kovinskega risalnega naistnoja (slika e), pri kateri ne sme priti med barvo niti najmanja količina zraku. V tem slučaju bi se namreč barvna nit med iztiskovanjem pretrgala. Risanje samo gre prav naglo od rok in je v bistvu zelo enostavno. Ker po veliki večini izdelujemo v to stroko spadajoča dela na svili, ki je nekoliko prosojna ali na tulu, narišemo načrt najbolje na belem papirju s svinčnikom ter napnemo svilo nad papirjem na risalni deski s par risalnimi žebljički. Nato sledimo črtam z risalnim aparatom istočasno enakomerno iztiskajoč barvilo ter skušamo- čim natančneje pokriti poteze, ki jih vidimo*skozi blago. Iz previdnosti bomo pa pred začetkom (posebno pri vsaki novi polnitvi risala) preizkusili pravilni iztok barve na posebnem papirju. Pri tej priliki bodemo spoznali, ali smo barvo prav zamesili: če je v njej preveč laka, je postala pretekoča ter se pri delu razlije posebno pri ostrejših kotih; če je laka premalo, gre barvna nit pretežko iz risala ter se ne uleže na blago. Šele ko se uverimo, da deluje aparat brezhibno, začnemo delo na svili. Pri delih večjega obsega prenehamo po izvršitvi enega dela, da se nam podložno barvilo ne posuši predčasno, kajti risanju mora takoj slediti po-tresanje z barvnimi praški. Krijoči barvni praški za potresanje podložnega barvila. Ti so raznovrstni. Najbolj so' v rabi: a) bronse raznih barv, b) biserni ali briljantni prašek, c) stekleni ali kristalni prašek, (Selimelz), d) volneni, platneni in svileni prašek, e) brokatni prašek. . . Večina teh praškov se dobi v tozadevnih trgovinah v raznih nijansah. Najcenejše izmed teh so pa bronse, ki se tudi pri nas dobe v vsaki trgovini za barve.* * Potrebščine za reliefno slikanje se dobe v Ljubljani v Novi založbi na Kongresnem trgu. V tuzemstvu razpošilja vsakovrstne potrebščine tudi knjigarna D. Ga-ramszeghy, Novi Vrbas, Bačka. (Nadaljevanje sledi.) Rokopis ali strojepis. Niso še zelo daleč za nami časi, ko se je še vse pisalo z roko. Na ta način, ki se je vzdrževal' tisočletja, pa je bilo mogoče pisati samo izvirnike brez kopij. Za več izvodov istega spisa je bilo ponovno prepisovanje neizogibno. To je bilo zlasti neprijetno pri odvetnikih, sodiščih in drugih državnih uradih, kjer so morale biti vse vloge pisane v dveh ali celo v treh izvodih. Odvetniki in uradi so raditega morali imeti nastavljene cele 'kope prepisovalcev. Velika hiba pri rokopisih in prepisovanjih je bila tudi ta, da je dostikrat .prišlo do nesporazumljenj, ker či;m inteligentnejši je bil pisec, tem manj čitljiva je bila njegova pisava. Polagal ni tolike važnosti na lepo obliko črk kakor na smisel pisma. Pri prepisovanju pa se je kaj lahko dogodild, da je prepisovalec izpustil 'kako besedo, stavek ali celo odstavek, kar je dalo prepisu celo drug pomen, nego ga je imel izvirnik. Vsa ta dejstva so bila povod razmišljanju o primerni odpomoči, ki naj bi šla v tej smeri, da bi bila pisava vedno enako lepa in lahko čitljiva in da bi se moglo po možnosti pisati tudi po več izvodov naenkrat s pomočjo kopij. To je napotilo učenjake, da so začeli misliti na sestavo stroja, ki bi rokopis nadomestil s tiskanimi črkami. Začetek je bil silno težak in preko raznih poizkusov je preteklo mnogo let, predno je bil skonstruiran stroj, ki je pisal. Daši je bil' prvi stroj še poln nedostatkcv in se nikakor ni mogel primerjati z današnjimi pisalnimi stroji, je bil to vendarle velik korak k napredku in nadaljnemu razvoju. Led je bil prebit. Tovarniško izdelovanje pisalnih strojev se je pričelo v Ameriki. Prvi stroji so bili jako primitivni, tako-zvani „slepi" stroji, ker je pisava bila vidna šele, ko se je potegnil popisan papir iz stroja, ali pa ppivzdignilo valj. Izdelovanje strojev se je čimdalje bolj izpopolnjevalo tako, da se je na strojih res lahko pisalo, in to celo hitreje nego prej z roko. Tehnika pa ni mirovala in je silila vedno dalje k napredku. Pisanje . na slepih strojih je bilo neprijetno v toliko, ker pisec ni videl kaj piše. Vsaj večjega števila nazadnje napisanih vrst ni imel pred očmi. Pred kakimi 35 leti je prišel na trg prvi pisalni stroj z vidno pisavo. Nato so se začeli razni modeli pi- salnih strojev z vidno pisavo množiti tako, da je danes izbera že jako težka. Zlasti po vojni se je pisalni stroj povsod uveljavil in to ne samo pri uradih, trgovcih in obrtnikih ter v industriji in bankah, temveč posebno še tudi pri privatnih osebah, ker dandanes nihče nima časa, da bi svoja pisma in vloge kaligraffral. Kupec pisalnega stroja mora sedaj gledati v prvi vrsti na to, da ne kupi kompliciran stroj. Pisalni stroj mora biti sestavljen tako, da more pisec brez težkoč do mehanizma ne da bi bilo treba šele odvijati razne dele, ako hoče stroj dobro očistiti. Pri strojih, kjer je mehanizem popolnoma prikrit očem in kjer s čopičem ni mogoče doseči posameznih delov, trpe stroji in se mnogo prej pokvarijo, ker jih razjeda prah in nesnaga. Nadalje je treba gledati na to, da je mehanizem čim enostavnejši, ker se tak mehanizem najmanje kvari. Razventega mora biti prvovrstni pisalni stroj iz prvovrstnega materijala. V Sloveniji je sedaj najbolj razširjen pisalni stroj „IDEAL“, ki odgovarja vsem zahtevam kupca tako glede konstrukcije kakor tudi glede materijala ter ie višek moderne konstrukcije pisalnih strojev. Ne samo, da nima nepotrebne navlake, raznih dvigal in peres, temveč omogoča vsakemu lajiku, da sname valj, voz in tipkina dvigala, pri čemer ni treba odviti niti enega vijaka. S tem je dana možnost, da se lahko dobro očisti in namaže. Materijal teh strojev je posebne vrste. Segment, v katerega so vstavljena tipkina dvigala, je iz brona, dvigala tipk in tračnice, na katerih se ppmika voz, so iz zlitine jekla, nikla in kroma, torej iz mpteri-jala, ki je trden (toda ne krhek), prožen in ki nikdar ne rjavi. Poleg tega ima pisalni stroj Ideal še mnogo drugih prednosti, ki jih tu ne navajamo radi pomanjkanja prostora. Čitatelji, ki žele dobiti ponudbo ali prospekt, naj se obrnejo direktno na tvrdko THE REX Go. v Ljubljani, Gradišče 10. Prihodnjič bomo opisali še male (potniške) pisalne stroje, ki so se tudi že močno uveljavili teT upamo, da bomo s tem ustregli širšim slojem. Jutri lahko umrjete! Zato se pravočasno zavarujte. Pa dva dinarja na dan ste zavarovani za smrtni slučaj, za doživetje, nezgodo in invalidnost. Zahtevajte bre^olačne informacije od Splošne zavarovalne zadruge Sv. Petra c. 24. Proučite prilogo tega lista članek „0 ljudskem varčevanj u“. Praktični nasveti. Nekaj o pripomočkih za vkuhavanje sadja. Stvarno-pravilno konzerviranje sadja in sočivja, ki je za prehrano neprecenljive vrednosti, ni za gospo-spodinjo vedno lahko. Dosedanji običajni način vlaganja sadja v sladkor je slabo vplival na okus in barvo. Tudi ne prenese vsak močne sladkobe tako n. pr. diabetikerji. — Vlaganje sočivja v sol, pa je v toliko pomanjkljivo, iker postane isto pri tem večkrat trdo. Od vseh novih kemičnih pripomočkov za konzerviranje sadja in sočivja se je tekom časa prav dobro obnesel le dr. Oetkerjev pripomoček za vkuhavanje. Njegova kemična sestavina jamči pri pravilni uporabi za popolen uspeh. Da se napravi dober kompot s prav malo sladkorja, je potrebna največja čistota! Kozarec in vso drugo posodo, ki jo rabimo pri vkuhavanju je treba očistiti1 nesnage in škodljivih glivic, v vodi, v kateri raztopimo nekaj Dr. Oetkerjevega praška. Na 2 litra vode se dene nožev vršič tega preparata. Tudi pergamentni papir, s katerim se kozarce zaveže, namočimo v taki razstopini.. Pri takem ravnanju dosežemo, da so vsi predmeti, ki pridejo pri vkuhavanju s sadjem ali sočivjem v dotiko popolnoma prosti vseh škodljivih gliv, kar je za konzerviranje prvi pogoj. Dr. Oetkerjev pripomoček za vkuhavanje je brez vonja in brez slehernega okusa, ter vsled tega ne vpliva niti na naravni okus niti na vonj in barvo sadja.oz. sočivja. Na podlagi številnih receptov je gospodinji dana možnost, da sadje in sočivje hitro, ceno in sigurno konzervira. Z Dt. Oetkerjevim pripomočkom lahko konzerviramo vsakovrstne sadne kompote, marmelade, sokove in sočivja. Pri konzerviranju je važno: 1. Sadje mora biti najboljše kakovosti, ne sme biti obtolčeno ter mora biti čisto umito. t 2. Kot sladkor je najbolje uporabljati sipo. 3. Vkuhano sadje oiz. sočivje naj se nikdar ne hladi v posodi, kjer se je kuhalo, temveč se mora isto še vroče napolniti v čiste in suhe kozarce ali porcelanasto posodo. Da kozarci ne popokajo, se jih mora popreje v topli vodi zgreti 4. Za konzerviranje naj se vedno uporablja Dr. Oetkerjev pripomoček za vkuhavanje. 5. Na vsak kozarec se napiše vsebino in datum in letnico, da se starejše sadje porabi preje. ' 6. Kozarci naj se hranijo na suhem, hladnem pro- storu, ki je, če le mogoče na prepihu. Vlaganje sliv. Lepe, suhe slive se vlože v velik kozarec. Na 2 kg sliv se vmeša 1 kg stolčenega sladkorja, malo cimeta ter za nožev vrh Dr. Oetkerjevega pripomočka za vku- havanje, ki naj se razstopi v rumu. Nato se kozarec zaveže in postavi na solnce. Ko nastane sok in se je sladkor razstopil, je sadje gotovo. Kozarec naj se večkrat pretrese, da se slive napoje soka. To sadje je krog Božiča najokusnejše. Češpljeva marmelada. Zelo zrele češplje se umije, odstrani peške, in s prav malo vode gosto vkuha. Na 5 kg sadja se vzame 1 kg sladkorja, 1 kavino žličko klinčkov, 1 kavino žličko cimeta, N kg drobno mletih orehov ter malo ingvera v prahu. — Ko je to dosti gosto vkuhano, se pridene še 1 kavino žličko v rumu razstopljenega Dr. Oetkerjevega pripomočka za vkuhavanje, ter napolni v velike kozarce in postavi v toplo pečico. Vrh kozarca se položi okrogel papir, ki se ga preje namoči v razstopini Dr. Oetkerjevega pripomočka za vkuhavanje. Nato se kozarce zaveže z navadnim papirjem. . ^ Jugoslovanska tovarna za izdelovanje Dr.OETKER-jevega pecilnega praška d. z o« z. MARIBOR je izdala triindevetdeset priznanih in preizkušenih receptov za raznovrstno pecivo in receptno knjižico za vkuhavanje sadja. Obe knjigi zahtevajte brezplačno od Vašega trgovca. Če jih pa nima, pišite nam dopisnico, da Vam jo mi pošljemo brezplačno. SMEŠfllCE. Nemogoče. Sinček očetu, — 'profesorju, ki je študiral: „Oče, poglej, na stropu sedi osa!“ „Pohodd jo — in pusti me v miTu!“ Skrbna tašča. „Ako grem na po set k svojim zetom, vzamem vedno s seboj steklenico konjaka!" „Kaj, ali Vam je večkrat slabo?" ,,Meni? I, bog varuj! Meni ne. Pač pa mojim zetom!" V jezi. ,fKako pa to, aa si je včeTaj gospod Zevnik tako hudo želodec pokvaril?" „Veste, včeraj so ga vrgli iz kluba vegetarijancev, pa se je tako ujezil, da je v svoji jezi pojedel' 15 hrenovk!" Prevaran. „Moji ženi sem moral obljubiti novo obleko, da sem jo spravil iz letovišča domov." „Tako?...Pa je že prišla domov?" — „Seveda.\. Toda ona je z novo obleko zopet nazaj odpotovala!" Življenska modrost. Ljubica: Zakaj pa ne poročiš Potočnikovo Agato, ki je vendar tako bogata?" Ljubimec: „.le pregrda in bi jo ne mogel ljubiti." Ljubica : Nesmisel. Ljubezen mine ...“ Ljubimec: „Da, žena pa ostane." Po Fran Reslu: 1. Zamuda. Francelj sreča Janeza in ga vpraša: „J a n e z kam pa tako hitiš?" Janez: „V kino." Francelj: „Pa ravno prav. Jaz bi tudi iahko zopet enkrat šel pogledati; že nisem bit v kinu celo večnost. Ali je kak lep film?“ Janez: „Kolosalen. Danes grem že petič.“ Francelj: „Kaj? petič??? Ni mogoče. No jaz si lahko predstavljam, da se dobro opero trikrat posluša, a.i opereto dvasrat pogleda, muzej večkrat obišče, ampak da si kdo film petkrat ogleda? Ja, kaj pa je tako posebnega?" Janez : „Francei'j! To je filmi! To je slika!!! — Veš tu je jezero. In pri jezeru stoji drevo in pod njim stoji klop. Naekrat pride mlada dama, zelo lepa mlada ženska, ki se vsede na klop, in si sleče čeveljčke, in si sleče nogavičke, in si sleče bluzo, in si sleče krilce, in si sleče vedno več in več in ko si na rami odpne na srajci gumb — pripelje mimo brzoviak, in ko ta brzo-vlak izgine, — že plava dama v jezeru." — Francelj: „No, oprosti. In radi tega greš ti petkrat v kino?" Janez: „Radi tega ne. Ampak enkrat se le lahko zgodi, da bo imel ta vražji brzoviak zamudo, še predno bo dama v vodi!" 2. Ni vseeno. Kmet na smrtni postelji pravi svoji ženi: ,,Stara, sedi k meni, sedi, jaz bi rad spravil vse v red, da ne bo prepira med otroci. Torej poslušaj: zlato uro dobi Jože." r „Cemu pa rabi Jože zlato uro? Ali ni tudi srebrno birmansko uro zapil, pa bo še to. Ne, ne, zlato uro dobi Jakob." „No, radi mene pa jo daj Jakobu! — Ampak prstan z modrim kamnom daš Francetu." „Čemu pa bo že rabil smrkavec prstan? Tega pustim napraviti ožjega in ga dobi Micka." „No radi mene, pa ga daj Micki. Ampak to bi mi bilo že prav, če dobi novo obleko, ono, ki je zeleno obrobljena, Janez." „0 seveda! On naj raje bolje pazi na obleke. Tvojo novo obleko dobi Mihec." Tedaj je pa postalo kmetu že preneumno. „1, tristo zelenih!" zavpije bolnik. „Ali ti umiraš, ali jaz?" 3. Doma. Gospod pride v trgovino in pravi komiju: „Vi slišite, prosim Vas, ali bi ne mogel dobiti za domačo obleko kak ostanek?" Komij vpraša: „Prosim lepo, koliko pa želite?" Gospod odgovori: „No, dajte mi tako 1 m 20.“ Komij: ..Oprostite, to je vendar veliko premalo za obleko." Gospod: „Saj nočem obleke, jaz hočem le domačo obleko." Komij : Ja, pa tudi za domačo obleko je to veliko premalo." „Kaj?“ reče gospod, „ali imate Vi sploh kak pojem? kako majhen sem jaz doma?" 4. Točnost. Hotelski hlapec potrka na vrata sobe št. 18. Oni, ki je v sobi vpraša: „Kaj pa je?" ,.Prosim oprostite" reče hlapec, „prišel sem vprašati, če želite, da vas pokličem ob šestih ali ob sedmih?" „Fiikslaiudon!“ zavpije gost v sobi, „saj sem vam vendar naročil, da ob petih. Koliko pa je sedaj?" „Osem“ odgovori hlapec. 5. Dober prijatelj. Pri grobu sta stala mož umrle in — hišni prijatelj tudi, in oba sta silno jokala. Posebno hišni prijatelj! Od samega joka sploh ni prišel do sape, tako mu je bilo hudo po ženi svojega prijatelja! Pa se je smilil možu pokojne in stopi k hišnemu prijatelju, ga potreplja po rami in reče: ,Pojdi, Franci, pojdi, le potolaži se — saj se tako zopet oženim!" 6. Nesporazum. Dva stara in dobra prijatelja sta se po dolgem času srečala. Bila sta svidenja zelo vesela in sta se odpravila v kavarno in sta tamkaj to svidenje praznovala. „No torej, sedaj mi pa povej, kako Ti gre," vpraša prvi „Hvala, meni gre prav dobro" odgovori drugi. „No, saj se ti to tudi vidi" pravi prvi, ti imaš tako srečne in vesele poteze v obrazu, kaj pa se ti je posebnega pripetilo?" Odgovori drugi: „Tebi kot staremu prijatelju ti zaupam: včeraj sem postal srečen oče!" „Tako? No potem ti pa prisrčno čestitam! In kako gre pa gospej soprogi?" / „Hvala dobro. Upam, da o tem ne bo zvedela!" 7. Nemogoče. Kmet je šel na postajo. In ko je tako počasi krevsal, si je v mislih zbiral stvari, ki jih bo kupil v mestu. Gajžlovnik, grablje, obliž za ženo, novo cev za svojo fajfo, no in seveda pri Figovcu tudi polič vina. In ko tako premišljuje, pa vidi kako vlak odvozi iz postaje. Takoj teče k postajanačelniku. „Gospod načelnik,-kaj je vlak že k vragu?" „Da“ odvrne postajenačelnik, „vlak je že odpeljal." „Prosim vas, kdaj pa gre naslednji?" „19'28“. „Kaj??? devetnajst osemindvajset? Za vraga, kaj letos ne gre nobeden več?" TELEFON 2268. ►O* je novi model pisalnega stroja IDEAL MODELA „DU THE REX CO. LJUBLJANA GRADIŠČE ŠT. 10 PROSPEKTI BREZPLAČNO! Odpremna hiša „UNIVERSAL“ i l Ljubljana, Tržaška cesta št. 26 Razpošilja po povzetju vsako jedilno orodje iz bele alpacca kovine znane znamke v paketih po V2 tucata, 1 tucat a tudi posamezno. Žlice za črno kavo..........................Din 7*50 Žlice za kavo............................... „ 9*50 Jedilne žlice . ............................ „ 18*— Vilice........................................... 18.- Noži...................................... . „ 32 — Velika žlica za juho............................. 45*— Ilustrirani ceniki na zahtevo! Vt zalogi tudi cenejše vrste drugih tovarn. EDINA SPECIALNA ZALOGA OTO MATERIJALA F E JANKO POGAČNIK V LJUBLJANA, TAVČARJEVA ul. 4. KONFEKCIJSKA INDUSTRIJA IN VELIKA ZALOGA VSAKOVRSTNEGA ČEŠKEGA IN ANGLEŠKEGA SUKNA MODNI SALON JOSIP IVANČIČ Ljubljana, Šelenburgova ul. 1 (dvoritCe) Lastna manipulacija konfekcije za moške, fante in otroke iz prvovrstnega češkega blaga po najnovejšem kroju. Velika izbira otroških oblek in dežnih plaščev kakor tudi kamgarna in ševjota za moške obleke. Cene neverjetno nizkeI Prodaja na malo in veliko! Telefon int. 2885. Tridesetletna izkušnja dokazuje, da so čaše znamke WECK za vkuhavanje najzaneslivejše in radi tega najcenejše. Letos~znatno znižane cene. Zahtevajte jih pri Vašem trgovcu ali pa pri flTovarniftki zalogi11 Weck-a Ljubljana, Krekov trg 10 (tvrdka Fructus). Nizke cene! Dobro blago! Fino moško perilo, kravate, klohuke in modne potrebščine za gospode dobite pri ,Produkciji4, Tržaška c. 26. Iščemo zanesljive zavarovalne zastopnike v vseh mestih. Ponudbe pod ,,Zavaroval-nica“ na upravo tega lista. Ilustrovane cenike razpošilja zastonj Odpremna hiša „UNIVERSAL“, d. z o. z. v Ljubljani. POPPAEA izdelki so vsakomur dostopni! L J 50 gr Eau de Cologne 15 D 100 „ 28 D 55 „ Eau dentifrice ustna voda 18 D bSi katero preizkušeno in priznano od raznih znanstvenikov priporoča u ™ 1 oppaI ytC£°E kJB »enSoi^lalB Societe Anonyme Poppaea. i Pariš — Ljubljana — Leipzig PROJA DIŠAVE Zapomni si, daT uporabljam samo dišave z znamko „PROJA“, ki so zajamčeno pristne, dobre in čiste.