Štev. 349 Trst, v nedeljo 17. decembra 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN pt* «» nHolJah In prtiRiklt/ cb 5., ob ponedeljkih ti 9. i)utra|. f »*k*rnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št Petru, f.irtojoi, Se>.ani, NahreJini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdoe-i^al, Doruhergu itd. Zastarele Uer. po 5 nvft. (10 stot.) (••»LASI BE RAČUNAJO NA MILIMETRU v Sirokosti 1 tvione. CENE: Trgovinuki in obrtni oglasi po 8 st. mm. *rittftniee, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po jO rt. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaJjna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-s trgaj pa 40 stot Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .čulnosti". — Plačuje bo izključno le upravi „Edinosti". PlallJIvo In toZljivo v Trstu. t ■.KiJumumiEtBiičs^—■■■•---— — — NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. , V edtnotii je moi aa celo Uto 84 K, pol leta KI K, 3 mesece 0 K; na naredbe brea doposlane naročnine, ae uprava ne ozira ■•roinli^ a« nMaljaka litanj« „KDINOBTI" iUi* : s* l«to Kros 5-ao, u f*l l«t* Kron I tO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredoiAtvo lista. Nefranko-vana pisma m H iprejsnuje In rokopisi •• H vrafia)«. Naročnino, oglase in reklamacije j« pošiljati na upravo Uafta. UREDNIŠTVO: ulloa filargla fialattl 2« (Narodal <«■>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnih konsoreij lista .Edinost*. - Natisnila Tlakama .Edino*', vpisana sadrnga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti itav. 20. foStno-hranllnllnl ralun Slev. 841-652. TELFPOfl It. 11-57 Upliv preobilice denarja na draginjo. Ko za neko gotovo svoto denarja ne moremo več dobiti toliko blaga, kolikor smo ga dobivali poprej, pravimo, da je blago pedraželo. Ako so podraželi vsi, ali vsaj glavni, za Življenje potrebni predmeti, nastopa draginja. In ta slučaj je danes. Ni treba da vzamemo v roke kake statistične tabele, da bi na podlagi istih določili razmerje cen gotovih za življenje nujno potrebnih predmetov — osobito živil — pred leti in danes. Že na podlagi spomina samega moremo ugotoviti razliko med cenami pred enim desetletjem in onimi danes. Zdelo se bo marsikomu paradoksno in vendar menim, da mi ne bo težko dokazati, da je med drugim iskati vzroka današnji draginji tudi v preobilici denarja, osobito v veliki produkciji zlata. Še več. Jaz bi celo trdil, da Je preobilna produkcija zlata celo eden glavnih vzrokov današnji, v obliki draginje pojavljajoči se gospodarski krizi. Do leta 1840 je znašala letna produkcija zlata na vsem svetu en mili|on unc. Od leta 1800—1900 se je pridelalo na vsem svetu 604 milijone unc zlata, od leta 1900-1910 |e ta produkcija že znašala poprečno 17 milijonov unc na leto, torej skupno v zadnjem desetletju okoli 170 milijonov unc. Ako torej vzamemo poprečnlco zlata, ki se ga je produciralo do leta 1900 v zadnjih 400 letih, in primerjamo to poprečnico s poprečnlco produkcije v zadnjem desetletju, vidimo, da je ta poprečnica v zadnjem desetletju za več nego desetkrat večja od po-prečnice v prejšnjih štirlstoletjlh. Iz tega sledi, da |e v zadnjem času začelo prihajati v promet izredno veliko zlata. Stara, znana stvar pa Je, da, čim več je kakega blaga, tem manja je nJega vrednost. Z večjo množino zlata, ki je danes sicer v večini držav podlaga za izračunjevanje vrednosti posameznih vrst blaga, a ki v resnici tudi samo ni drugo nego „blago*, pa naravnost pad* vrednost istega. To je, dokler Je bilo v jrometu malo zlata, se je dobivalo za gotovo enoto veliko blaga; čim pa je v prometu več zlat«, se dobiva n isto enoto MtiS blaga, Teorija bi bila torej: Če se e, dokler je bilo v prometu zlato, ki je odgovarjalo vrednosti 100 milijonov kron, dolivalo gotovo blago za eni krono, treba, ko je v prometu množina zlata, ki odgo-var In vrednosti 150 milijonov kron, plačati za isto blago 1 krono 50 vinarjev. To bi bl!o seveda — kakor že rečeno — v teo-iii, V praksi se to razmerje seveda več ali manje premika na eno ali drugo stran, ker poleg množine zlata — oziroma denarja — vplivajo na cene tudi še drugi faktorji. Zato pa so tudi narodni gospodarji, ki so za uvedbo idealne vrednote, namesto sedanje zlate vrednote. Vendar o tem o drugi priliki. Mislim pa, da sem s tem zadostno dokazal utemeljenost moje uvodoma omenjene trditve, da je preobilica denarja eden glavnih vzokov današnje draginje. Seveda, ko bi se ta večja množina denarja porazdelila v enaki meri, bi draginje nihče ne občutil. A to Je ravno, da se ta denar — zlato -haja le v rokah malega števila izvoljen cev, ki s svojimi špekulacijami, da bi si PODLISTEK pridobili še več, provzročajo neprestane gospodarske krize. Ta ali oni špekulant, ki si je na eden ali drug način nakopičil velikega kapitala, hotel bi ta kapital še bolj pomnožiti. Ta namen hoče doseči s tem, da nakupuje gotove vrste blaga, ko je po ceni, ter gre potem, ko je, alt sam, ali v družbi drugih kapitalistov (karteli, trustl), blago takorekoč monopollzlral, s ceno kvišku. Zato vidimo, da so glavni za življenje potrebni predmeti, osobito živila, v zadnjem desetletju naravnost neverjetno poskočili v ceni. Kar smo dobili pred desetimi leti še za 1 krono, moramo danes plačevati z 1 krono 50 vin. in še več. Nočem nikakor trditi, da niso tudi naravni vzroki, ki vplivajo na tendenco draženja živil. Še več! Pridržujem si celo, da v enem poznejših člankov dokažem, da je današnja draginja do neke gotove mere le naravna posledica razvoja. Draginja pa, ki navstaja vsled preobilice denarja, ni naravna, temveč umetna; naravna je draginja le tedaj, ko sta jo provzročila manja produkcija ali večji konsum, ali pa oboje. Da pa velja danes to oboje, Je jasno. Vendar bi teh posledic ne občutili tako hudo, ko bi se k tem naravnim vzrokom ne pridružili tudi umetni, provzročeni po preobilici v prometu nahajajočega se denarja. Organizirani delavci so znali pogubne posledice draginje paralizirati s tem, da so z močjo svojih organizacij izsilili večje mezde. Ta povečanja so navadno celo večja nego znaša diferenca cen raznih za življenje potrebnih predmetov med preje In sedaj. Ta več gre potem seveda na račun zboljšanja življenskih razmer delavca. Zato tudi vidimo, da si je delavstvo — ne pravim, da vseh kategorij — pač pa delavstvo onih kategorij, ki imajo močne organizacije, svoj položaj neizmerno zboljšalo. V isti meri pa, kakor si |e zboljšalo svoj položaj delavstvo, si ga je poslabšalo uradništvo, ki mora z Istimi, ali skoro istimi dohodki, kakor preje, živeti tudi sedaj in pokrivati vse žlvljenske potrebščine. Večje množine denarja (zlata), ki je prišel v promet, so deležni vsi stanovi, izvzemši nameščencev s stalno plačo, osobito državnih uradnikov In nameščencev. Delavec je s stavkami od tega „več" izsilil za sebe svoj del In še nek preostanek, obrtnik je dobil svoj del s tem, da je povišal ceno svojim izdelkom, trgovec s tem, da zahteva večji dobiček, kmet, da zahteva več za svoje pridelke. Konečnl rezultat vsega tega je, da so vsi drugi stanovi diferenco med prejšnjimi in sedanjimi cenami znali več ali manje izravnati, dočim je nameščenec s stalno plačo in pred vsem državni nameščenec edini, ki tega nI mogel storiti, ki mora torej to diferenco plačevati s tem, da živi sedaj slabše, nego je živel preje. Zato |e tudi notorično in neutajljivo dejstvo, da danes povprečni kvalificiran delavec bolje izhaja, nego povprečni uradnik s srednjošol-sko naobrazbo, da niti ne govorim o državnih uslužbencih nižjih kategorij. Dočim živi oni v vsaj relativnem blagostanju, Životari ta v bedi in dolgovih. Ali se bomo torej čudili bolestnemu kriku, ki prihaja iz vrst državnih nameščencev?! Treba stvari jemati, kakor so in priti moramo do zaključka, da ta krik nI neopravičen. A. Munih. Trž, socijalisti - prijatelji zatiranih. (Dopis.) V uvodnem članku „Edinosti" od mi-nole nedelje je dokazal člankar s številkami veličino krivice, ki se dogaja nam tržaškim Slovencem od strani naših sodeže-lanov. Prosvitljen, "kuliuren italijanski narod krade malemu, komaj razvijajočemu se slovenskemu življu mesta Trsta In okolice sredstva, ki bi jih moral porabiti v svoje šolske namene. NaŠI gmotni davki in naša kri prihaja prav tem civiliziranim pijavkam, ki ob vsaki priliki trobljo v svet, da so pro-svitljenl in pošteni. Leto za letom ugrab-Ijajo Slovencem v Trstu in okolici najmanj 800.000 K samo pri šolskih stroških in to zato, da ž n j i m 1 poitalijančujejo sinove in hčere istega naroda, kateremu so odtegnili to svoto. To je barbarsko, zato obsojamo, a skušamo jih umevatl, zakaj da delajo to. Boj za obstanek je to. Brezobzirna večina v občinskem svetu tržaškem hoče vzdržati sebe in svojo kliko — zato ji nI nič sveto. Zato se poslužuje vsakega, se tako neč. finega sredstva. Umejemo Jih — ali umeti ne moremo onih drugih, ki še sedijo v mestnem svetu, onih, ki pravijo, da so prijatelji zatiranih slojev. Socijalistov ne umejemo. Njth, ki si ne upajo storiti tega, kar jim mora velevati srce, če so res socijalistu Vsako leto, ko je v mestnem svetu na dnevnem redu proračun za prihodnje leto, govore naši slovenski svetovalci, če ne drugje, vsaj pri točki s Leglni podpori, — italijanski večini, da je krivično, če daja mestna občina tržaška podporo Leg!, ki nima pri nas druzega namena, nego raznarodovanje naše slovenske dece. Socijalni demokratje, ki so navdušeni za vsako (?) Šolstvo, pa prihajajo ob taki priliki v zadrego. Navadno pošiljajo ob tej priliki v boj kakega svojega generala. In ker je g. Pittoni ob tej priliki navadno zadržan, Izjavlja že pred par let sem svoje mnenje o „Legi Nazlonale" in naši šolski družbi podnačelnik interna-cijonalnih tržaških demokratov, g. dr. Puecher. „Piccolo* pravi, da se ta gospod spreminja, dočim trdi on sam, da ostaja vedno enak. Nam se zdi, da ostaja enak — vsaj v enem: v tem, da v svojem interna-cfjonalizmu ljubi Italijane dosti bolj nego Slovence; In tudi v tem, da si to upa povedati in tudi glasovati za podporo „Legi" In proti podpori za družbo sv. Cirila in Metoda. SIcer pravi dr. Puecher, da je to, kar govori in deta njegovo osebno mnenje. Čudno pa je vendar to, da so letos od šestih navzočih socijalistov trije glasovali za podporo „Legi" nobeden pa za podporo družbi sv. Cirila in Metoda. Tudi ko bi glasovali za, bi mi sicer tudi nič ne dobili, ali njihova lanjska dobra vol|a se je umaknila letošnji italijanski korajži (?). Gospod dr. Puecher je letos začel svoj govor pri tej priliki z besedami „Mir vam bodi lu in grenka ironija je zvenela iz vsega govora. Vsaj mi ne moremo vrjeti, da bi sod-rug Puecher mislil resno, ko je rekel, da je za podporo „Legi" zato, ker hoče podpirati njeno kulturno delovanje izven Trsta. Na pr. vzdrževanje italijanske Šole „a Carcasse di Paugnano". Malo drugače bi bil lahko go- „Na dnu" Slike Iz globine življenja v 4 dejanjih. - Spisal Makslm Gorki - Prevel Fr. Kobal. K nocojšnji premijeri v slovenskem gledališču. Uprizoritev literarnih dramatičnih del je dolžnost vsakega gledališča, toda v tem več|i ponos gledališču, če je to delo vzniklo ®a slovanskih tleh. Makslm Oorki je brezdvomno po Tolstem eden prvih ruskih pisateljev nove dobe, obenem pa tudi Tolstega antipod. Gorki je Pesnik uboštva, zaščitnik ubogih, branitelj tlačenih, In tudi njegova drama ni nič dru-Eega, nego obtožnica. Gorki obtožuje člo-v«ško družbo, ki dovoljuje, da danes v kulturni državi vladajo vnebokiičeče razdre, da je mogoče, da je človek manj, nego žival. Pesnik „bosjakov", „bivših ljudi", nam 111 riše 7. mojstrskim peresom vse grozote Moštva na tako realističen način, kakor to dosedaj ni nihče. Vso mizerijo vsakdanjega ^ljenja ubogega proletarca je opisal pesnik 1 vso gorkoto človeškega srci; niti etia be-8tda nI neresnična, ali pa izmišljena. Kdor količkaj pozna biografijo tega tokdatijega bosjaka, mora priznati, da je v drami opisal kos svojega lastnega živ- ljenja. Leta in leta je risal pesnik tako življenje, opazoval vse, zapisal — In njegova deln so osupnila vso Evropo. In ko ga je ruski birokratizem obsodil zaradi revolucijonarstva na 10 let petropavlovske trdnjave, se je dvignila vsa Evropa, ves literarni In um-stveni svet, ter ga rešil ječe. Od tedaj se Gorki nI več vrnil na Rusko, temveč živi na otoku Capri samo za literaturo. Ta drama, ki pravzaprav nI drama, temveč le vrsta slik, ima zelo malo dejanja. V ostrem črtanju miljeja, v globoki filozofiji ruskega človeka se je izgubil Gorki kakor dramatik. Toda to nI nobena nesreča, kajti s tem nam omogoča umevanje položaja Izgubljenih ekzistenc. Gorki nas vodi na dno življenja, tja, kjer se shajajo oni, ki so zavrženi od človeške družbe. Doli v kleti gospodarja Kostllova imajo ti *avržencl svoje nočno prenočišče. (Odtod tudi nemški naslov „Nachtasyl" In laški „Albergo dei poveri"). Kostilov In njegova žena Vasilisa Izkoriščata te reveže na grozen način. Vasilisa ljubi na najodurnejl način mladega zdravega kmečkega fanta Vaško, sovraži pa smrtno svojo sestro Natašo, ker je dobra in ker se boji (Vasilisa namreč), da Vaška tudi Natašo ljubi. Vaška Je tat; ta-tinstvo mu je zapustil oče, ki je umrl v ječi. On bi se. ra! popravil, če bi mu le kdo ponudil roko. veri!, „per salvare almeno 1' apparenza del-la loglca", — da bi ohranil vsaj videz logike — kakor mu to priporoča celo „Lava-ratore". Tudi je jako Čudno, ako se od slovenskih občin zahteva, naj podpirajo „Lego". Čudimo se, da se temu predlogu ni smejal Cernivec, ki revež še nI pet stoletij Italijan, ki kakor je Puecher (kakor je sam zi.trdil) in kakor tak še ne more umevatl logike kulturnih Italijanov. Za tako logiko je namreč potreba že specijalnih možganov in lobanj. (Glej C. Lambroso). Naravnost kavalirsko pa je od gosp. advokata Puecherja, da sumniči slovenske Clrll-Mefodove učitelje, da vzgajajo svoje učence tako, da bodo sovražili Italijane! Najbrž misli gosp. advokat da bi imeli slov. C. M. učitelji prav. No, mi smo mnenja, da so slovenski učitelji vsaj toliko pedagogi kakor italijanski učitelji Leginih Šol, za katere je Puecher glasoval, pedagogi in ne demagogi, kakoršnjih je med socijalno-demokratlčni voditelji še precej. Naravnost slepega se pa dela g. dr. Puecher, ko vprašuje Slovence, zakaj da namreč nočejo, da bi jim dala tržaška mestna občina slovenskih šol ? 1! V naši okolici bi tega gospoda vprašali, da-li „živi z glavo v žaklju ?" Resen politik — In so-cijalen demokrat najmanje — bi se ne smel spozabiti tako daleč, da zatiranemu delavskemu narodu, ki prosi že nad trideset let ene same slovenske Šole, ki mu gre po vseh pravicah — podtika, da je Izbirčen in da noče vsprejetl tega, česar prosi. Sodrugi so se lahko že velikokrat prepričali, da smo na Velikem trgu, pred magistratom in na-mestništvom vpili In prosili: „Dajte nam šol-. Toda teh Šol nam nočejo dati ne italijanski liberalci, ne pravični (?) avstrijski uradniki, in kar je Še najlepše: proti slovenskim šolam Je tudi precejšen del socijalne demokracije tržaške, ki bi hotela veljati za mednarodnol S svojim glasovanjem ste pokazili to vi sodrugl, prijatelji in podporniki vseh onih, „ki so zatirani, reveži, usužnjeni, — njih, ki so žrtve velikih In mogočnih", kakor filozofira Člankar nedeljskega uvodnega članka „Arbeiter-Zeitunge". Če niso te — fraze v največjem nasprotju s tem, kar delate vsaj v šolskih vprašanjih v Trstu, potem pa nam povejte vi, kaj je nasprotje med frazo in dejanjem ! ? Pustite fraze in povejte svojim ljudem resnico ! Povejte jim, če ljubite res zatirane in trpeče, da so Slovenci v Trstu po velikanski večini narod delavcev-trpinov, ki zahteva svojih Šol, pa mu jih Italijani nočejo dati! S tem pokažete, da ste res internacionalni in da ste demokratje! Pa tega nočete, ker veste, da bi se zameriii „liberalni" italijanski stranki, ki bi vam znala nekoč to očitati. Ali g. Puecher in somišljeniki naj si zapomnijo, da pride še čas, ko poreče tudi slovenski delavec-trpin: Takih prijateljev, ki nas poznajo le tedaj, ko nas potrebujejo — reši nas, o Gospod! Reši nas demokratov, ki so z močnimi in velikimi proti malim in šibkim, ki sirote rimajo na svoji strani druzega, nego svojo pravico. In za to pravico do najpotrebnejšega in najelemen-tarnejšega kulturnega sredstva, ljudske šole, Tudi nekdanjega barona srečamo v tej podzemski jami — človeka, ki jo vsled svoje neumnosti poživinčil, ki sploh ne more pojmiti, kako Je mogel tako globoko pasti, in si razbija glavo z vprašanjem: „Cemu sploh živi?" Nadalje je tu Igralec, ki je vsled uvlvanja alkohola popolnoma izgubil spomin in organ. Ključavničar Klešč In njegova žena, ki jo Je mož toliko časa pretepal, da umira na jetikl v tej zaduhll grozni luknji. Tu je še Bubmov, izdelovalec kap, sicer marljiv Človek, toda pijanec; Nastja, vlačuga najnižje vrste, ki vedno sanja o nekem grofu, ki pa živi le v njeni fantaziji. Nastja čita vedno romane, oživlja se v njih in čaka tistega prvega ljubimca, ki ima priti in ki nikoli ne pride. Satin, ki je zaradi ubojstva odsedel ječo, se je v ječi naučil kvartarske umetnosti in ki sedaj živi od tega. Pollcijst Medvedov, ki kakor policaj pije bratovščino in igra šah s to sodrgo. In nekega dneva pade v to šareno družbo romar Luka. V tem hipu je postavil Gorki na oder redki tip človeka, polnega dobrote in usmiljenja. Nekateri trdijo, da je to K angellst Luka, nekateri pa menijo, da je to Tolstoj. Prva in druga verzija je lahko pravilna, kajti dejanja In besede so si podobne pri obeh. In Luka jih napnvl|a rebe lične; ia vsakega ima Govkl besedo, /a vsakega tolažbo. Mučenici Ani olajšava teško smrt, Igralcu pa pripoveduje o nekem mestu in zavodu, kjer se zdravijo alkoholiki. Vaško skuša spraviti v Sibirijo, kajti tam Človek lahko živi. Vsem je vzbudil neko tajno veselje do življenja, vsi hrepene po solncu, po svobodi, samo Satin mu ne verjame; on ga razume, on zna kaj namerava Luka. Laž je potrebna ljudem. Laž, ki je religija hlapce v\\ln gospodarjev; resnica pa boginja svobodnega človeka. V teh besedah je vera Gorkega in le besede nam Izgovarja on sam — Gorki, ki je poosebljen v Satinovi osebi. In ko vidijo, da so prevarjeni v svojih nadah, vrača se topa reslgnacija. Samo igralec nI mogel preživeti tega razočaranja; vidi se naenkrat prevarjenega — gre in se obesi. Tu je drame nenavadni konec. — Brez hrupa, brez efektnih scen gre ta Igra preko odra in vendar zapušča v vsakomur neizbrisen vtis. Če ima biti gledališka predstava .doživljaj", potem je drama Gorkega morda največja, spisana v poslednjih 10 letih. Uspeh te drame je bil povsod velikanski; neštevilne reprize so najboljši dokaz za to. V berolinskum malem gleda'išču je bilo 400 repriz, nenavadno vtllko število za dramsku predstavo. Prepričan sem, da b> tudi pri nas uspeh nenaviiddn, ker naše (bJnstvo Ima smisla za ljudsko bedo ;n uboštvo. Leon Dragutinovi«!:. se ne morete izraziti jasno in odločno — različni pojavi slovenskega živt|a vendar vi, ki se potegujete za univerzo onih pra- niso le „umetni4, kakor jih slika navadno vičnih (?) In poštenih (?) Italijanov, ki nam „Piccolo". kratijo tisto drobtinico, za katero moledujemo, i In razven italijanske publike bi še širša Našli ste se, g. Puecher z Italijani in objeli javnost utegnila razumeti, da poleg raznih ste se! A mi Vam vračamo z Vašimi bese- italijanskih višjekulturnih želja je treba dami: „Abbracciatevi, perche siete tutti vstreči še mnogim najmanjšim potrebam ^gualil" Enaki vsi: Mraki in Puecherji, i prvotne kulture v tem mestu. Radi tega Č?rnivci in Vidakoviči in drugi taki niči-čičiu.| klepetavi ,Piccolo" raje molči in potajuje Sovražite nas Slovence vsi I To nam po-, take nečastne prizore svojih junakov, da le kazu|ete ob vsaki priliki. Italijane umejemo, ne bi se v Trstu izvedelo marsikaj, kar ne — Vas pa si slovenski delavci zapomnijo more biti gospodi ob tem in onem bregu in Vam tega ne odpustijo — vam prijateljem! Jadrana po godu in preko 2100- letni kulturi slučajev, da so morali ti „c. kr. poštarji" Aretiran radi tatvine je bil včeraj celo pred sodišče. Da-si sicer oproščeni, so popoludae Ivan Furlan, star 46 let, ribič, ij imeli vendar Škodo in zamudo časa. Ne- Trsta, stanujoč v ul. Capitelli štev. verjetno je pa tudi, koliko plačila dobivajo j — Pri njem so našli 25 kg kalafonije, za za svoj trud: po 3 K in le izjemni „uradi" katero ni mogel povedati, kje da jo je )o par kronic več mesečno. Ako pa se je dobil, in ko so ga aretirali jo je hotel cateri osmelil, da prosi za povišek pla- zagnati v morje. Vrhu tega je še razgalil čila, ga ravnateljstvo zavrača s tem ali onim zgovorom, da ga mine volja prositi še v tlačenih, zapostavljenih in preganjanih! Domače vesti. Gg. odborniki in odbornikov namestniki političnega društva „Edinost" ter gg. slovenski občinski svetovalci so vljudno in nujno vabljeni na važno posvetovanje, ki se bo vršilo jutri popoldne ob 3. uri v „Slovanski Čitalnici". f Fran Leban. Dne 13. t. m. je na-gloma — zadet od kapi — umrl v Gorici Fran Leban, c. kr. sodni oficijal v p. Pokojnik je bil sin ranj. Val. Lebana, bivšega c. kr. vadniškega učitetelja v Gorici in brat ranj. Avgusta znanega c. kr. vadn. učitelja in slov. skladatelja ter Antona, šol. ravnatelja v Komnu, in Jankota Lebana, na-dučitelja v Bukovici na Gorenjskem. — Fran Leban je svoječasno dovršil peti razred goriške gimnazije. Potem je bil vojak pri 19. lovskem bataljonu kakor četo-vodja in učenec kadetne šole. Ž njim je bil tačas kakor gojenec kadetne šole šošotec g. Konscheg, sedaj c. kr. generalmajor v orož-ništvu. Fr. Leban je prišel po dovršeni vo jaški službi v sodno službo v Sežano in je bil tam c. kr. gruntovničar. Sežanska čitalnica je imela v njem izbornega igralca na odru. — Ni bilo nobene čitalnične veselice, da bi ne bil on igral na odru. Po večletnem službovanju v Sežani, je bil imenovan oficijalom v Trstu. StopivŠI v pokoj, se je preselil v Gorico, kjer je živel do smrti. Dovršil je 60 let svoje dobe. Fran Leban je bil vrlo sposoben uradnik, zmožen slovenskega, italijanskega in nemškega jezik. Naj v miru počiva! Preostalim pa naše najsrčnejše so-žalje ! Zakaj „Piccolo" potajuje najnovejše kulturno barbarstvo?! Klepetavi junak z lesnega trga „Piccolo" nima toliko poguma, da bi pobllžje poročal svoji laški javnosti o onem sramotno-blaznem činu, ki ga |e vprizorila v četrtek večina v našem občinskem svetu, ko je odklonita predlog svet. Miklavca, da se vsaj za borih 30.000 kron ustanovita dva razreda za male in najmanjše Šotarčke iz Sv. Mar. Magdalene, katerim |e daljna pot do itak prenapolnjene Škedenjske šole pretežavna in nevarna, a ob slabem vremenu celo nemožna. Skoro bi mislili, da se Je zgodil čudež, da je „Piccola — sram! Da ga namreč že nekoliko ženira, pisati o kulturnem škandalu, kakor je bilo na|brže tudi sram kakega starejega mestnega svetovalca, ki se sicer ni upal glasovati za oni predlog, da pa ni glasoval niti proti, tako, da je ta predlog propal samo za tri glasove. Ne, ne — „Piccola" gotovo ni sram tega najnovejšega barbarizma olikancev preko 2000-letne kulture, ki pač zahtevajo od avstrijskih narodov vseučilišče za svoje dorasle sinove, a odrekajo borno učilnico celć najmanjšim učencem pred vratml svojega mesta. O ne, „Piccola" ni sram 1 Se pobahal bi se rad s tako nizkotnim reševanjem „patrije", da mu ne bi kazalo, da raje zamolči ves ta sramotni prizor, ker so se celo v vrstah njegovih pristašev našli možje, ki ne morejo več soglašati s toli brutalnim potlačevanjem najvitalnejših potreb ukaželj nega ljudstva. Italijanska publika bi znala izvedeti po „Piccolu", kar že sluti marsikdo med tržaškimi Italijani, da namreč vsi ti PODLISTEK. Jug, v čast! Ne molči torej „Piccolo" zato, ker ga je sram sramotnega čina, zadnjega pre-sramotnega kulturnega barbarstva, ampak boji se le, da bi svet začel spoznavati, in potem soditi in obsojati njega in njegove varvance in zaščitnike! Le skozi boj nas vodi pot do — zmage! Pišejo nam: Marsikdo, ki še ne pozna naših strupenih sosedov — „liberalnih" Italijanov, bo morda obsojal z vso ogorčenostjo zadnji korak zastopnikov italijanske „liberalne" klike: poslancev Pitacco In Gasserja, ki sta v neizmerni svoji zagrizenosti do nas izjavila, da se rajše odpovesta zastopstvu v delegaciji, nego bi priznala našemu zastopniku dr. Rybafu pravico do zastopanja „ita-Ijanskega" Trsta v delegacijah*. To strupeno vedenje imenovanih tržaških poslancev se bo morda čudno zdelo bratom Hrvatom v Banovini, Čehom in morda celo dr. Smodlakl, Trešič-Pavlšlču, knezu Vojnoviču in drugim prijateljem Italijanov; ali nam, ki že od davnaj poznamo te, narodu našemu strupeno sovražne duše, se to vedenje prav nič čudno ne zdi, marveč smo to že a priori pričakovali. — Pač pa je s tem najnovejšim činom Italijanskih kamorističnih zastopnikov tudi onim Slovanom, ki so tem Itall|anom ob vsaki priliki izkazovali svoje simpatije, dana prilika, da že enkrat izprevidijo, da je s temi strupenjaki nemožno vsako paktiranje vsako sporazumljenje ter, da Slovenec in Hrvat v Primorju ne pridete drugače do svojih pravic in veljave, nego edino-le skozi neizprosen boj, ki ga moreta izvojevati v to strupeno kliko. Zato je imet prav „Miklavž" na Soko lovem večeru, ko je rekel: Edino-le skozi neizprosen boj za pravico in resnico, ki Vam jo strastno odrekajo vaši narodni so vragi, Vas vodi — preljubi mi Tržaški Slovenci — do jednakopravnosti, do svobode! Mir bi pomenjal za vas vspavanje, sicer počasno a sigurno narodno smrti Zatorej v boj za pravico in svobodo! Ako pa hočete imeti vspehov, združite vse svoje moči in sklenite vse svoje vrste močno falango, kajti sovražnik vaš je močan, brezobziren in neizprosen. — Ako se boste delili, je poraz neizogiben. Izogibajte se vsega, kar Vas bi imelo cepiti, in iščite le ono, kar Vas bo združevalo, izogibajte se zdražbarjev bolj nego samega peklenščeka, ker ti bi Vam utegnili več Škodovati na Vaši skupnosti in vspehih, nego pa pravi narodni sovražnik Vaš. Zatorej zapodite jih ~ ako so se drznili inej Vas — brezob zirno tja, od koder so prišli, pa naj že pri hajajo k Vam s križem v roki, ali z frazo „najvišje" kulture ali svobode! C. kr. poitnemu ravnateljstvu Trstu. Prejeli smo: Po deželi je veliko poštnih nabiralnic. Nekatere teh nadomestu-jejo kar popolne poštne urade. V področju imajo navadno po več vasij ter odpremljajo kratko rečeno, vse več in manj važne po-šiljatve. Koliko dela imajo upravitelji teh nabiralnic, ne samo z razdeljevanjem navadnih pisem, temveč tudi z vpisavanjem nakaznic, priporočenih pisem, paketov itd. to bo marsikomu neverjetno. A imajo tud (brez Šale) veliko odgovornost. Poznam par drugič. Pa še nekaj druzega je, kar pa za oddelek tukajšnjega namestništra poroča: danes zamolčujem. — Resnično: nekatere Dne 15. t. m. je v Izoli okr. Kopar obolel nabiralnice imajo več prometa, nego pa za grižo 46-letni ribič Boštjan Bologna in marsikateri poštni urad. Zato vprašamo 16. t. m. zvečer dovršena bakteriollgična c. kr. poštno ravnateljstvo: mari misli res,; preiskava je ugotovila, da gre v tem slučaju da so nabiralnice le za to, da „Šparajo", t. j., za kolero. Ni se moglo še doznati, kje da da ni treba ustanovljati poštnih uradov,' se je Bologna okužil. Ukrenjene so bile naj- Historičen roman. — Spisal Prokop CHocholoušek. Poslovenil H. V. »Blazneži" je dejala Vojakcija, zroč nejevoljno na njega; toda njena jeza je hitro zginiia ob pogledu na sinovo bolest, tako hitro kakor kopni sneg na spomladanskem solicu ; pristopivši k njemu je položila svojo roko na njegovo vroče čelo. „Ti si bolan, moj sin! Čelo tvoje gori kakor pri vročici; notranji črv ti gloje srce, in ti se bojiš, pokazati ga svoji materi? Dobro torej, jaz ne hrepenim po njegovem odkritju; so stvari, za katere je bolje, da se skrivajo celo pred lastnimi mislimi; in taka bo najbrže tudi tajnost, ki divja v tvoji notranjosti. Naj bo, jaz se bojim, bojim, da bi se potrdila moja slutnja. Toda ti bodi mož, moj sin f — Mož, ki kljubuje tudi bodljajem svoje lastne vesti; in to je težje, nego prenašati z jasnim licem nezgode življenja, izdajstvo prijateljev, zlobnost svojih sovražnikov. Vendar pa moraš to izvesti, Štefane, če nočeš, da se prestol razsuje pod teboj in da se ti zvrne krona z glave v prah!" „To se ne zgodi!" je vskliknil Štefan Tomašević naglo. „In beg Kosarevne z zaupnim služabnikom kralja tvojega očeta?" „Kar naj se jima posreči", je odgovoril Tomašević brezbrižno, „ne bojim se ga več „Ti si se ga torej vendar-le bal?" je vprašala Vojakcija. „Torej gotovo ve star sluga tvojega očeta za stvari, ki bi ti utegnile biti nevarne, in ker se je Kosarevna po včerajšnem sprijateljenju, da, po včerajšnjem ponovnem zblstrenju blaženih nad tako ne pričakovano, tako brez obotavljanja spustila v beg, tedaj ji je gotovo zaupal svojo ta| nost, tajnost, ki je v njej vso ljubezen in vse nade v srečno bodočnost z enim udar cetn razrušila". Tomašević je sklopit oči pri teh bese dah svoje matere, in je za trenotek vstraja v globokem molku. „Ti si govorila, mati moja", Je deja potem odločno, „da tako je! Toda jaz se vendar-le ne plašim, in Če bi tudi ta star pes vsemu svetu razglasil svo|o in mojo tajnost, če bi tudi Kosarevna kjerkoli tožila nikjer ne najde niti vere niti posluha, ker mi je kralj Ogrske, Matijaž Korvin, trdna zaščita. Samo hitro v Bobovac, da kmalu zabliščl kraljevska krona na moji glavi. Raz množiti hočem n|e blišč in slavo Bosne raz širim, ko privedem svoj narod zmagoslavno iz boja z blsurmansko silo". redarja. Slučaj kolere v Izoli. — Zdravstveni dasi so marsikje prepotrebni ? I No, to „špa ranje" je pač umevno, saj kolikor daja poslovodji za vse leto, bi stala uradna pošta samo pol, ali k večjemu en meseci — Vendar bi prosili poštno ravnateljstvo, naj vendar prevdart in Izprevidl, da je vsak delavec vreden plačila. Kakor poštnim uradom uravnava plačilo po Štetju dela posameznih let, tako naj tudi poštnim nabiralni-cam, ki jim tudi raste promet od leta do leta. Volitve v trgovsko obrtno zbornico v Gorico so razpisane. Volilni imeniki so razpoloženi od 16 do 29. t. m. Vse je } r i s t a r e m 1 Stare krivice in mahl-nacije I Slovenci! Pri goriški trgovski In obrtni zbornici smo zaničevani, oškodovani in preganjani kar na debelo in za to še plaču-emo 17°/0> naklado pri davkih. Tukaj se nehuje vse. — Zaman so bile prošnje, zaman pritožbe, zaman grožnje. Kaj nam ostaja še! Justitia regnorum — kje si?!! Otroški vrtec sv. Cirila In Metoda v Vrdelcl vabi na „Božičnico", katero priredi danes, v nedeljo, dne 17. decembra v prostorih „Gospodarskega društva" istotam. Začetek ob 5. uri popoludne. — Vstopnina 40 vinarjev, sedeži 20 vinarjev. Običajno božićnico priredi ženska CM podružnica tudi letos in sicer v sredo ob 3. uri popoludne v veliki dvorani „Nar. doma". Ob tej priliki bodo zopet sodelovali naši malčki iz vseh tržaških otroških vrtcev. Vabimo vse roditelje in prijatelje našega naj-mlajega naraščaja, da pokažejo s svojo obilno udeležbo ljubezen In naklonjenost malim slovenskim otročičem. Podružnica „Glasbene Matice" v Trstu priredi svoj prvi koncert v letošnji sezoni dne 5. januarja 1912. Spored je skrbno izbran in bo nudil velik umetniški užitek. Na vsporedu je 5 mešanih zborov, 2 mešana zbora s sprem I je van jem orkestra, 1 osmero s^e v in 1 možki zbor. Vse točke so nove za Trst in ena mej njimi se sploh prvokrat izvaja. Popolni vojaški orkester pa bo mej drugim izvajal delo domačina za veliki orkester in Čajkovskega slavnostno over-turo „1812". Opozarjamo že danes vse glasboljubeče občinstvo. Natančneji vspored in podrobnosti pa slede. Otroški vrtec v Rocolu priredi božičnico danes v nedeljo ob 4. uri popoludne v dvorani gosp. Škilana. — Pri božičnici sodeluje polnoŠtevilna godba NDO. - Dobro došli vsi prijatelji mladine Tržaška mala kronika. Aretirana izseljenca. — Redarstveni funkcijonarji komisarijata pri sv. Jakobu so aretirali včeraj v izseljeniškem domu Av stro-Amerikane; 21-letnega mizarja Josipa Zarzisky iz Rusije, ker je osumljen, da je izvršil roparski umor in 20-letnega težaka Mateja Marlncovlća, iz Milne v Dalmacije, ker se je izdajal za Mihaela Tomičič, da bi se mogel tako izseliti v Ameriko In odtegniti novačenju. da celo pohujšanje naroda, ki je prihitel od vseh strani države k pogrebu kralja Štefana v Sutisko, češ, da se lastni sin oddaljuje od groba svojega očeta Še pred koncem pogrebnih obredov. VI. Bil je krasen, spomladanski dan ; solnce je plamtelo kakor morje neprecenljivih de-mantov na modrem oboku neba, ki ga n kalil ni jeden oblačič, in glasno vriskanje je tega dne donelo proti nebu iz Bobovca in njegove okolice. Zvonovi stolne cerkve, s svojimi kovinskimi jeziki in gromeči topov trdnjave Bobovca so naznanjali prebivalstvu glavnega mesta Bosanske države in neštetemu ljudstvu prihitevšemu tjakaj — ki se je moralo utaboriti izven mesta pod šotori, da, celo pod milim nebom, — radostno vestt da Nikolaj, Modruškl škof, ravnokar devlje kralju Štefanu Tomaševiću kraljevsko krono na glavo. Taki trenutki so narodom vedno sveti Komur se je enkrat ovil dijadem okoli čela ta je izstopil iz kroga navadnega ljudstva ter stoji nad prvimi svojega naroda, ker je postal njegov zastopnik, n|egov branitelj ker je silo in slavo, moč In veličastvo vsega naroda osredotočil v svoji osebi, on — ma-ziljenec Gospoda, ki se mu od tega tre- „Torej pa v Bobovac!" Je dejala Vo- notka klanja narod, ki se mu pokoravalo jakclja po kratkem prevdarku. Čez eno uro mogočni narodovi poglavarji, slavni po rodu je bil kralj Štefan Tomašević že na potu in po lastnih činih, proti svoji prestolnici v nemalo začudenje,1 (Pride Se.) obširneje zdravstvene redarske odredbe, da se razširjenje bolezni prepreči. Loterijske številke, Izžrebane dne 16. decembra 1911 : Trst 84 63 24 30 21 Line 59 10 40 52 g Kcledcir 2n tj crne, — Danes: 3. adv, ned. — Jutri: Gracijau šk. Temperatura včeraj ob 2. url popoludne f 14° CeSs. — Vreme včeraj: deževno. Vremenska napoved za Primorsko: Nestanovitno. Semtertja padavine. Temperatura malo spremenjena. Lokalni vetrovi. Naše gledališče. Danes popoludne ob 4. bo ljudska predstava ob znižanih cenah drame Hermana Sudermana: „ČA8T*' Zvečer pa se predstavlja Maksima Gorkega „NA DNU". Vsebina drame Je podana v podlistku. Odbor „Dramatičnega društva" opozarja dotičnike, ki bi pri predstavah zasedali sedeže, ne da bi imeli izkaznico za dotični sedež, da ne prevzame odbor nobene odgovornosti za slučaj neprillk, katere bi imeli z biljeterji-kontrolorjl. Izpred sodlita. Zaradi štrajka tramvajskih vslaž-bencev. Pred okrajnim sodnikom dr. Ventrella v II. sekciji okrajnega sodišča se je včeraj predpoludne vršili razprava proti bivšemu korektorju In poročevalcu lista „Corriere Adriatico" Franu Pirmanu, ki je bilobtože«, da Je dne 22. avgusta t. i., o priliki, ko se Je v ulici Giulia vršila demostraclja Štrajku-jočih vslužbencev proti tramvajskim vozoa, ki so ob sodelovanju raznih inženirjev in kontrolorjev pričeli vršiti delno službo, žvižgat na naslov redarjev, ki so bili aretovali neko Hemo Bldussi, ker Je bila zalučala kamen proti tramvaju. Obtožen je bil torej prestopka žaljenja javnih organov po § 312 kaz. zak. Dalje je obtožen, da je skušal Isto Hemo Bldussi rešiti iz rok redarja, ki jo je vodil na policijski komisarijat, torej prestopka neopravičenega vmešavan|a v poslovanje javnih organov, po § 314 kazea. zakona. Obtoženec Fran Pirman je bil že potom kazenskega naloga, na podlagi ovadbe policije obsojen na štiri dni zapora radi navedenih prestopkov. Ker je pa pravočasao reklamiral proti rečenemu kazenskemu nalogu, se je včeraj vršila proti njemu razprava. Obtoženec je priznal, da je res poskušal žvižgati, kakor so žvižgali drugi, ko je Izšel prvi tramway, a da se mu to ni posrečilo, ker mu manjkata dva sprednja zoba In ima torej inštrument za žvižganje pokvarjen. SIcer pa ni niti nameraval žvižgati redarjem, ker sploh niti ni vedel, kdaj ii kdo je aretoval Hemo Bldussi. Žvižgati je nameraval le tramwayskemu vozu kakor takemu, ki je bil onih dni, ko tramway ni vozil, nekaj izrednega. Glede obtožbe, da je skušal rešiti Hemo Bidussi iz rok redarja, je pa dejal, da tega ni niti od daleč mislil. Ko je videl, da redar spremlja žensko na komisarijat, se je on ženski približal in jo le vprašal zakaj da je aretovana; in to sicer le v izvrševanju svojega poklica, kakor časnikarski poročevalec, da namreč kar najprej možno izve za vzrok aretacije in da more tako hitreje pc-ročati. Kakor priče sta bila zaslišana redarstveni nadzornik g. Ivan Kralj, ki je o rečeni priliki aretoval obtoženca, ker je mislil, da hoče aretovano Hemo Bidussi rešiti iz rok redarja, In redar Dominik Vidotto, ki F aretovano Hemo Bldussi vodil na koml-sarijat. Prvi Je izpovedal popolnoma v smislu, kakor obtoženec. Videl je, da je obtožeiec držal prste v ustih, ne ve pa, če je tudi res žvižgal. Na vsaki način Je obtoženec Imel prste v ustih, kakor bi žvižgal, se predno je bila Bldussi aretovana. Priča torej ne ve, če je obtoženoc žvižgal tramwayu« ali redarjem, vendar meni, da je najbrže žvižgal tramwayu. . Aretoval je obtoženca, ker se je bii približal aretovanl Bldussi, a priča ne ve. kakim namenom. Na komisarijatu mu je oj* toženec povedal, da |e to storil le za to, Izve vzrok aretacije. Priča Vidotto je pa trdil, da je dobro poznan obtoženčev žvižg, ki je močno in edini donel za njim, ko je on vodil aretovano Bidussi na komismijat. On, priča, je aiislil, da je žvižg naslovljen njemu, vendar pi tega ne more trditi z gotovostjo. Ni vi-, del in ne ve nič, kako in kdaj je pristopil obtoženec k aretovani Bidussi, ki ie bila1 ik njega, in torej ne more reči, da jo je1 obtoženec skušal iztrgati iz njegovih rok. Bilo je še za zaslišati pričo Bidussi, ki jo je bil, kakor prejšnji dve, predlagal obtoženec, a sodnik je smatral to pričo za nepotrebno ter je proglasil razsodbo, s katero je bil Fran Pirman rešen toliko obtožbe radi prestopka proti § 314, ker je bilo dokazano da ni tega prestopka zakrivil, kolikor radi prestopka proti § 312 v dvomu, ker ni bilo dovolj dokazano, da je zakrivil ta prestopek. _ Društvene vosti. Odbor „Dramatičnega društva" ima daaes ob 11. uri dopoludne svojo redno sejo. Ob deseti uri je pa sestanek umetniškega sveta. — Prosi se točne udeležbe radi važnih točk današnjega dnevnega reda. Nogometni oddelek koles, društva „Balkan". Danes popoludne vežba. Zbira* lišće ob I. uri pred „Narodnim domom". Odbod točno ob 1.30 uri na določeni prostor. V slučaju deževnega vremena se vežba prenese na prihodnjo nedeljo. Ženska podružnica CM v Trstu bo imela jutri ob 4.30 pop. na Acquedottu 20 ▼ažno odborovo sejo. Ker se bo razpravljalo o prireditvi letošnje božičnice, ki bo že prihodnjo sredo, zato naj se vdeleže seje vsi, oni, ki sodelujejo na prireditvi. „Zadruga voznikov" sklicuje danes ob 2. pop. v Lonjer v „Konsumno društvo" izreden občni zbor z vsporedom: 1) nagovor predsednika, 2) predlog za likvidacijo zadruge, 3) Razno_ Nar. del. organizacija. Delavci tovarne olja pri Sv. Andreju imajo danes ob 4. pop. sestanek v prostorih NDO pri sv. Jakobu. Skupina NDO „Lloyd" ima sestanek v torek dne 19. t. m. cb 7.30 zv. v prostorih NDO pri sv. Jakobu. Člani naj prinesejo seboj članske knjižnice. TKŽASKA ULGIULISČA. PALAČE HOTEL EXCELSIOR. Danes koacert od 5. do polnoči. državnTzbor. Železnitarsko vprašanje. DUNAJ ,16. Zbornica je danes soglasno odobrila predlog odseka za državne nameščence, podan po poročevalcu posl. H e i n e j u, v katerem se predlaga 38 milijonov kron v svrho znižanja prejemkov državnih železničarjev. Gotovo je to častno in zadovoljivo dejstvo za železničarje, da se v parlamentu ni sašla niti ena stranka, ki bi bila glasovala proti zboljšanju železničarsklh prejemkov, in železniški minister dr. FOrster je med glasnim odobravanjem cele zbornice povdarjaj, da se i on i vlada zaveda velikega pomena železničarske službe, ki je zvezana z veliko nevarnostjo in odgovornostjo. Minister je priznaval upravičene zahteve železničarjev in da je naloga vlade, da )ioi posveča prav posebno skrb. Lepe besede, le žal da jim tudi ne slede taka dejanja. Vlada se je namreč sicer res prepričala, da prvotno določenih 14 milijonov ne zadošča, ni se pa odločila za korenito izboljšanje železničarskega položaja, sklenila je kompromis s svojim lastnim prepričanjem in ji izjavila, da more dati železničarjem le nekaj čez 21 milijonov. Dls dat, qui cito dat — dvakrat da, kdor hitro da, — upravičene želje železničarjev se ne izpolnijo, a kar dobe, dobe že s 1. januvarjem 1912. V sledečem sejno poročilo. Izjava vlade, — 21 milijonov. K besedi se je oglasil železniški minister dr. F o r s t e r, ki je pred vsem izjavil, da čuti potrebo, priskočiti na pomoč železniškemu osobju in da zaslužijo železničarji prav posebno upoštevanje. Vlada pa se mora ozirati tudi na pokritje. Pri zvišanju tarilov bo vlada postopala z največjo previdnostjo. Nameravane tarifne izpremembe, kar se mora smatrati za gotovo dejstvo, je treba Izvesti kolikor le mogoče previdno, ker gre tu za obremenitev produclrajočlh slojev. Kar zadeva akcijo zboljšanja železničarsklh prejemkov samo, poudarja minister zlasti dve točki: zvišanje stanarine v dobro uradnikom, poduradnikom in služabnikom in pa zvišanje mezd. Kar zadene zvišanje uradniške stanarine, namerava železniška uprava kolikor le mogoče ugoditi resoluci|skei»u predlogu odse-kovemu in zboljšati prvotno zamišljene postavke z ozirom na uradnike VIII. in IX. službenega reda od 20•/, na 25% oz 23"/,. ludi z ozirom na stanarino poduradnikov 1» služabnikov se bo železniška uprava kolikor mogoče približala odsekovim predlogam, ne more pa v polni meri ugoditi odsekovim Žel|am. V tem oz K 6-50 » 18 > K 3, 3 80, 5, 7-50, 10,13 » K 2*— dalje > K 4'— do 8- ARNJRO M0DRICKY Pr«da|alnlca mar uf. bhga h drobolh pr. dmiov Trst, ul. Belv< dere 83. Zaloga odej, preiiiitih od K ti-40 dalje, flanelaste od K 2'4U dalje, volnene od K 31 — dalje. Bel fuatanj, piquet barvan, zavetje, preproge, trliŽ in volna za zmetnico, nialije vseh vrst bombužnate in volnene za mornarje, čepice, dežniki, moderci, ovratniki, manšete i/, platna in gumija, ovratnice, perilo na meter in izgotovljono ter drobnarije pj cenah, da se ni bati konkurence. ARGAMAN Na debelo bi se dovolile razprodaje Se v nekaterih mestih Istre, GoriSke in Dalmacije. ČREVLJI Grodjear Welt zajamčeno pristni preproge, najmodernejše in v najlepših -----barvah vsake velikosti • — LInoleum Haas Trst, Corso 2. Telef. 1071. Cene, s katerimi ne more konkurirati nihče, ker tvrdka preskrbuje nakup za osemnajst filijalk. M isr iroo? injMiHta Igrače po priložnostnik cenak trg Ponterosso 6 «— rB.,i.;,.1 - -»niiisspr - mmjiJP" B "gSETJ*' I > r„AU& citt& di Lične" Trst.Borzni trg 3.1 ZIMSKA IN JESENSKA SEZONA. V Delvels pravi angleški L" za kostime in obleke, velour (lu Nord za Jopiče in plašče, Sealskin-Peluches angleški za obleke. ^..IUmiva za toalete, obleke In bluze v bogatem iiboru po tovarn ških d^USnislG cenah I:----- Uiorcl za deželo Iranko. I "j p»tf*« TV JCDW(W< >t 34!) ^ Trat j 17. decembra = CENTRALA V PRAGI, s Ustanovljena leta 1868 PODRUŽNICE : v Brnu - Budjevi-cah, na Dunaju - Iglavi • Klatovu • Krakovu - Kralj. Gradcu - Lvovu - Li-bercih - Melniku - Mistek - Frideku • Mor. Ostravi - Olomucu - Pardubicah Plznju - Piseku - Prostjejovu • Taboru ZIVNOSTENSKA BANKA Podružnica v Trstu. DelnISka glavnica: K 80 milijonov. Rezervni in varnostni zakladi: K 20 milijonov. Brzojavni naslov: Živnostenska — Trst. Telefon 21-57 in 10-78. Izvršuje vse bančne posle. = Sprejema borzna naročila. Obrestuje vloge na M 01 vložite knjižice po jO V tekočem računu po dogovora. Kapnje in prodaja vrednostne papirje, d«, vize in valute. Daje PREDUJME na vred-nostne papirje in blago. Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. - Izdaj* promeso. Zavhruje sTečka proti kurznl iz-gubi. - Oskrbuje inkaao n* v«eh tuzeraakih in i.-iozttmsicib trgih ^MoHi&ra Ln7 V8eh vr8t črne in OKldUlM/U K\)L barvane, vseh vrst rumene in črna za Čevljarje In sedlarje z da- lavnica gornjih delov čevljev (tomaje). Telečje kože črne in rumene (Bokskaib). »oščl a na najbolje vrste za barvane čevlje. Naročbe za vse kraje deželo Izvršuje točno in hitro Lorenzo Gaggiarcelli Trst, ul. Caserma M (poleg kavarna Social*) isa :: z gospodarskimi poslopji in velikim lepo ležečim vrtom sposobna za gostilno je na prodaj v trgu Vipava. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti pod št. 2198. Tovarna zrcal P. REVEL odlikovana na razstavi v Rimu leta 1911 z zlato kolajno in križcem velike nagrade, na mednarodni razstavi v Parizu z zlato kolajno in veliko nagrado TELEFON 313, rim. II. TRST, Ulica Giulia Št. 41. TELEFON 313, rim. II. Kristali, zrcala, stekla, brušenje, posrebrsoanle, smlMe, presibanle, dekoracije na kislino In smirek. VELIKA ZALOGA MUega nttia in Sip, iptin Id tonili Sip i\ ioćije in popoln avtomobilske opme. Reklamska ogledala. Vezanje z medjo in nikljem. — SPECIJALITETA: Posrebrevanje zrcal, ki se ohranijo pred vlažnostjo. Kompletne garniture —— kristalov in ogledalov za prirejevanje novih trgovin. ---------= __ Dr. Fran Korsano Specijalist za sifllltltne In koln« bolezni Ima svoj a«* AMBULATORIJ v TRSTU, v ulici San Nlcold itcv. 9 (ud Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. In B.i/a do S.Vi pop 8 Velika zaloga in tovarna pohištva |Jf if ANDREJ JUG - TRST .Jli Vla 3. Lucia 5-18 VSa S. Lucia 5-181 |I BOGATA IS LEPA IZBERA FINEGA IV NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARIJ £ » H DELO SOLIDNO 1« faakomtnlb atolle. CENE ZMERNE. £ en J m ODZ mam 1 A. Samt?Ič (prej Jakob Bamtiič) Trst, ulcTcoloSl SEOT Zaloga vsakovrstnega blaga za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih jestvin. Se pr|poroča udang A. BAMBIČ. rsj Zastopstvo in zaloga glasovitih wr PIANINOV -m GUSTAVA HOFBAUER, DUNAJ C. k dvorni založnik in drugih svetovnih tvrdk v novi zalogi glasovirjev J08. MINAftlK - TRST Piazza Goldonl St. 12, 1. nad. Pianini od 500 kron dalje. Eleganca — solidarnost — jamstvo. Poprave — zmerne cene obroki — na posodo — uglašenja. J Odlikovano cvetlično podjetje German Via Miclieiaugelo Buonarottl trgovina Via Pouterosso št. 3 Na zahtevo se razpošilja splošen katalog z jesenskimi semeni za cvetlice, zelenjavo, holandsko čebulo, okraševalne rastline za salone, vrtove, rože vseh vrst. Avtorlzovana dunajska Sola. m — — ustanovljena — — rezanja oblek, izdelovanja oblek in perila ANA NOVAK - TRST Fraftelli Rauber Trst, ulica Carduocl 14 (prej Torrente - Zaloga ustrojenih kož. - Velika izbera potrebščin ca čevljarje, — Specijaliteta potrebščin za sedlarja, Pekarna In slattltorna Josipa Zavadlal Trst, Vla S. Harco it. 15. Kruh svež trikrat na dan. Vino in likeri v steklenicah. Sprejema se kruh in drugo v pecivo. Postrežba na dom. ssasssaasamm od K 15 do 15.000 |cenik na zahtev l| Trnka utaiov. 1.1862. UMETNIŠKE OPREME. IN STRUNE od 20 vin. do 1 K pošilja za vzorec GOSLAR lip« mm prm PpSmilVIfta je TOMAŽA ZADNI'k rri|JUI y Tr.,n, Piarza 8. Giovami 6. Prodaja bh goveja merio, telečie, jančje, mkovnt ni perutnina iu a veža ao. 7} IriCfl,! Stnlfii «n««afjkl mojster, Trm, uii:A lUblp OIUII«! Bolvedere Itev. 8 Is vrluj, 73nkovrstna mizarska d.ia. Otmu*?!* Via Mj1'q gfaade U IO JJd! , 44. Prodajalna čsvlj it vsaka Sprejema naročila po meri in po- 6954 Fran vrste iu ceue. prfivke Cene z mera3. Mihael Lampe SVLTSSaSSS slt.d5iflari?a. Večkrat na ;ian avet kruh Posebnost vloo iu llko.l v ste'alonloah. -Postrežbi* tadl na dozu. ^39 Anteiio Alberti ",™J„j? SSSSit Trstu, ul;ca Ponz'ana 131. Telefm 28—56 Zalogi in bogata izbern vsakovrstnih kožubovin. Prevzemi narcČbe in vs/tka popravljanja. Ćiiti in pere vsnko-vrsto kužubovine. 1579 M. viL S/luiej Trsi, Pi«M Ponterotao _ 5t. 5 Trgodaa jenivia ia fcolonijal. Zaloga hvđC, mila iu Ciatilu v prid dnu ,i r>. Cirila iu Metoda. P'lparoh 10 t/4« 811)»«» Stara grška žganjarna .. w Trata, Via Oarana t. Tu bo dobi bogata izbira likvorjev; specijalitete: sjrBki in fraacoaki konjak, kranjski brinjevec, kraSn sli /ove.: in briski tropoai vec in rum. Ceno niske. Izbora grenčic. đlaSfiio^ i? EBpeČenci. GrSka luaatioi iz Šija. Andrej Antouopula. Se priporoči Franjo Feste^j — priporoča cenjenemu občinstvu svojo — pekarno In sladlKarno nahajajočo se v ulici sv. Marka it. 17, Trst (prej Panlficlo'. Trikrat na dan svež krm. in vsakovrstne sladčice. Prodaja raznov, moke in mieko Sprejema pecivo po nizki cen;. Domače vino v steklenicah. — Postrežba na 3voji k svojim 1 dom. Svoji k svojim ! Carniel Umberto ailoa Ban Laaiaro 18, III. Oiordtisi 8peeljallit ta cdravjoaje kurjih odo«, dlpf» mlran ranooelnlk Ambulat Corso 23, I. ^^ . ^^ Ozdravi takoj navadna lr t MjJ eastaroimkuria oč-'^iU^r jil> ^^ _ izdere na najnav" InojVi a (t (iftr.antira oadravljeuv ^f^^r ^^^^ meh d rastočih nohtov. Kož: nohte vsate debelosti. Ne zahtev* pride turti na dm POZOR!! 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo 7 h 50 st. Kadi plačilne zaostalosti več velikih tvornosti mi je bilo ponuđeno, naj prodam veliko zalogo Čevljev globoko pod proiz« vajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para mo&kih in ] ura ženskih Čevljev, usDie rujavo ali črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplaU, zeto elegantna, najnovejša fasona. Velikost po Številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50. PoKiljatev po povzetju H. SP1NGARN, eksport čevljev Krakovo 11 240 Čistilo za snaženje čevljev m* V) 4 JNG VVERTMulM i PAL Zastopstva in zaloga: Cngen Jurč^v, ^rst, ulici ft^thih 9, TELBPoa »7e vr. trgovina • ta- In tnosemsctml pridelki, Vla Conti 18 (vogal ulloe Ferrlera). Bkladllfie testenin, Italijanskega rila, naj-flarjllh olj, meenlne ln alra Naravno maslo. Fina vina. Pivo ▼ bnteljkad. Postreiba na dsm. Polt u a pofllljatve po 6 kg. Nlaka oeue Perje za posteljo po ceni. 1 kg sivega, dobrega pirla 2 K; boljše vrste 2 K 40: prlma na p vsukefla zintama Prodaja igo!, olja in aparat1" Kupuje in prodaja že rablje « uvalne stroje. Restauracija FINOlia Trst, Via cologna II Vsako nedeljo in praznik Vstop 50 stotink, po 8. uri 30 stotink. K PLESU SVIRA MESTNA GODBA. | Pozor! Opoldne in zvečer abonement, zelo ugodno, izborna kuhinja in budjejoviško pivo (nič glavobola). Zmerne cene. Restavracija-Hotel Balkan (ca™) | ZGANJARNA ROBERT DIEHL priporoča svojo doma žgano štajersko sli^vko, borovničevec brinjevcc, tropinovec. vinsku žganje in KONJAK MM vhmh Hi tntno delavnico KRAINER Trst, alloa Glovanni Boccaceio 4. VcBka zaloga moikih, ženskih in otroških čevljev. Poprave se izvršujejo točno, solidno, ig po zmernih cenah. moSke in volneno za ženske obleke, nove mode, razpošilja — najceneje — Jugoslovanska razpoSIIJalna R. STERMECKI v Celju Vaoroi vsakemu poštnine prosto, m ANTON ZAVADLAL Trst, uL Istri« 12 (pri sv. Jakobu) MMnCt naj» fUUt la lUUlflURO VMktal Hlilifit krak la »laUlM. S»lo|B maka to ta Krik bUmt, Lik oru ta »Ino f M-NMta u i«. - Frfcra* mjo tlare ta rtnaun peksrie v idol Kam Mio «t • (vsgal CssssrSIs) kit« nti noi• ROGATA IZBERA prstanov, uhanov i demanti ali brilanti in brez istih. Vsrliloo, priveski, spsstslcs, zlsts In srs- brne are, stsnsks urs Itd. Itd, Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vaakovrstn. rezbarije, Osne amsrne. Osne sms ne. J{ans Schmidt TELEFON št. 1085. zobotehnik TRST ul. della Zonta št. 7.1. 19)5 Varstvena znamka: „SIDRO". A Llniment CapsicI Co. >;ndr mcstelr za S.DIiO-P ftlN-EZPELL™ je kot najboljše, bolečine lajšajoče in odvajajoče sredstvo za drgnjenje pri oze-bljenju splošno priznano; dobiva se za 80 vin., 1-40 K in 2 K v večini lekarn. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se vzame le originalne steklenice v Skatljicak z našo varstveno znamko „Sidro", potem se jo gotov, da se je dobilo pristni izdelek. Dr.Rlihterlalekoi.^%^ Elizabeta« ulica it 5, novo e Slovenci! Slovani! JEJ«; edino slovenske urarne In zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, Istotako tudi vsako riaročbo. Prihaja tudi na dom. • Svoji k svojim! Udani ALOJZU POVH. »>, TRGOVSKO-OBRTM ZADMASS &». al. S. Francesco d'AslsI št. % I. nmlstr. Poštno branilnlčnl račun 74.679 Telefen .16 04 Podpisana si vsoja naznaniti slavnemu občinstvu, da oddaja strankam v brezplačni najem --male hranilne skrinjice -- Vaaka družina, kakor tadl vsak posameznik lahko dobi taks skrinjice, ki so primerno za prlhranjevenje malih in ve&jih svet. Skrinjice se dobe pri podpisani zadrugi. Trgov. obrt. zadruga sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član in jih obrestuje po 4 n oi Rentni davek od hranil, vlog plačuje zadruga sama. Daje posoi. na razne obroke in proti mesečnim odplačilom. Nad ulj na pojasnila se dajejo v urada med uradnimi Ob delavnikih od 9 do 12 ure dopoludne urami ki so in od 3 do 5 ure popoldne. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu. ul. S. Francesco Štev. 2. I. nadstr. Nov i sIovoMka i Kuvi 'i izMIM olM iS MURTIft SKfPIM TEST — uliea A-cata Sicv. Iti — TflST VELIKA IZBERA oblek za moške in dečke, hlnJe, jo^e, platnene obleke ter raznotero perilo. Spre-leniajo se nrtroćlia pa mari vseh gori omenjenih predmetov. Spacijalltol i hlače za delavce. — Vse po konkurenčnih cenah. tSMSKc' mm nDPDI E brez alkohola me-WHLUrLKLL Šana z mineralna vodo Selz je izborna osvežujoča pijača. Tovarne Valjale, JfioMz £5v, J no J(nsoYicc i mm »J&trierM reechia šier, S ima veliko z iiogo ^tvAikik sar venci ti porcelana in biserov vezanih s aae* 4euo žico, od ninetnih fivttio « 'rac kori in oaploi. Slike n psrctlisas^h n ijesatalist ^njnllijs Sse-ikttreKi» la suni'* (u , blaga. :; ; ; Ferdinand Funt s: TRST s2 ulica Miramar štv. 21. Telefon št. 17 03. Velika zaloga koruze, krompirja in ovsa. Prva primorska tvornica sa lesne Izdelke z vodno silo tvrdke A. KRIZNIČ :: ob kolodvoru Podmelec SPREJEMA V IZVRŠITEV i vse v stavbeno" mizarsko stroko spadajoče Izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA Itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu Itd. Proračuni In načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce in cene. Do rl^otna tl/Avnir»Q opremljena z najnov. rcll U Id ivuri lltd Stroji nudi parketne de- ičlce te hrast. In bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako mooilno I Strijprsti oddelek udi m t strngarsto stroko spadajoče izdelke. • JAMSTVO! V«a dela ao solidno in atrokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjska - Interesentom brezplsCen. ——— sm FR. ŠEVClK, puškar, Ljubljana, ulica priporoča svojo evojo veliko lalogo PuSk In SAMOKRESOV lantnega izdelka, km — kakor tadi beloljskih, sulsklh in čeikib »treflo preizkušenih pušk, za katero jamčim za dober .strel. PoHebno priporočam lahke tro-cevke in puike Book h Kroppovimi covmi za brezdiinni sin>. dnik. Priporočam tudi velko zaloge vsph lovtklh potrebščin po n«J-nli|lh cenah - Popravila in na-ročbo ho i/.vrSujejo točno in zanesljivo - Oenovniki na zahtovo zastonj in poštnine prosto. Točna In solidna pcstrelba. UMETNI ZOBJ: Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine =: Dr. J. Čerm&k V. Tuscher zobozdravnik konces, zobni tehnik • TRSI - ulica della Caoerrna Št. 13, II. n. Hans Sehddler eobotehitk = Sote.fi Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9-1 i/t od 3-6. 575 Trst, VUmi C. G Moul ft.' 5. II. Bogomil Pino = = urar in zlrtar = = Trst, ulica Vincenzo BeilJnl 9r. 13 ■SIVTOU ccKvi if. Aniona ioyoih lto^a hbn ur Trake vu;«, knkur tudi uIimiiot, prstuno/ t. dlja-mnntl In tire« dljutnnn* tov, kerMlrc erlžleft, zlat« In Hrebruc za tiofihe, vse po konkurentnih cenah. [cevlj»rnica „Alla ^artorella'% Trst; ^ - ^ ^r—i ittv n it mrrn avmMMrr 77 Velika Izbera vsakovrstnft čevljev moške, ženska _la otroka. — Blago vrstno In cene smerne. v zal »■ii p i # Pošten Nemec o nasiljih Socljolnodemokllltlćlio OfirarStVO. na Hrvatskem. Na velikem protestnem shodu, ki se je vrfiil te dni na Dunaju proti sedanjim vladnim nasilstvom na Hrvatskem, je spregovoril tudi eden aajodličnejih nemških politikov v avstrijski zbornici poslancev — posl. prof. Redllch. In govoril je kakor poštenjak, kakor plemenit človek, kakor neizprosen sovražnik vsake krivice, pa če tudi ta krivica zadevlje — bela vrana med nemSkimi politiki! — Slovana. Zato njegova izvajanja niso zanimiva za nas le radi tega, kar je rekel, ampak še posebno tudi radi osebe, ki je govorila in ki je gotovo — objektiven sodnik. Iz Kodlichorih izvajanj posnemljemo : Po vsem, kar mi je došlo do uSes, sem čutil potrebo, da nastopim tu kakor gost. Ob svojem vstopu v avstrijsko politiko sem hotel spoznati jug naše monarhije in doSel sem na Hrvatsko. To je bilo za časa, ko je boj proti koaliciji doBcgel svoj višek, za Časa veleiz-dajnišk^ga procesa. Tedaj sem se seznanil, poleg drugih voditeljev, tudi z drom. Lorko-vičem. In čutim potrebo tu izreči, da obsodba dra. Lorkovida ni temu niti najmanje Škodovala pred očmi opazovalca jugoslovanske politike, izlasti tudi ne pred očmi nemških politikov, marveč ga visoko cenimo kakor človeka in umevamo popolnoma Vegovo po* stopanje. Mi pripoznavamo požrtvovalni pa-trijotieem, ki ga je uveljavljal v vsem svojem političnem delovanju. Ne zagotovi jam ga pa samo naše osebnega, ampak tudi političnega velespoštovanja. Stavil sem si vprašanje, ki si je mora predložiti vsak Nemec, ki tudi v svojem lastnem narodu pozna moč razdora: kako prihaja, da mea dvema nikdar ločenima deloma istega naroda noče izginiti razdor vzlic vsej želji po skupnem kulturelnem razvoju ? Ob takem razmišljanju sem tudi v hmtsko-srbski koaliciji videl prvi preobrat na bolje v zboljšanje položaja hrvatsko-srbskega na-roda v okvirju monarhije. Obsodba dra. Lorkovića kaže, s kakimi sredstvi poskušajo na Ogrskem, da bi vzdržali tisto stanje, ki je je statuirala na Hrvatskem takozvana „nagodba", a ki ni nič druzega, nego razmerje nasipa jednega dela nad drugim. Sklicevati se morem na to, da sem o pravici „vmešavanju" v take stvari govoril v času, ko ni šlo za kako hrvatsko stvar, ampak za čisto „ogrsko", tedaj, ko so bili Slavakl na Ogrskem proganjani in ko je Slo proti župniku Hlinki. Jaz si ne puščam jemati pravice, da kakor nepristranski Nemec pripoznavam pravo in žigosam krivico, kjer koli sem jo našel: to sem storil glede dogodkov na Hrvatskem o priliki veleizdajniškega pro-cdsa, tedaj, ko je prof. Masaryk vložil svoj znani predlog. In istotako čutim tudi danes potrebo povedati, da mora vsak objektiven človek v Avstriji v interesu države obsojali najgloblje to, kar Ogri predstavljajo na Hrvatskem kakor „politiko". S tem se ne pregrevajo samo nad Hrvatsko, ampak tudi na pogojih vspevanja in razvoja monarhije. Tu sem popolnoma istega mnenja z drom. Kra-mitftim, Gotovo škeduje hudo tudi strašni strankarski boj, Ali to zlo je v zvezi s tem, da delujejo vplivi, ki v tem strankarskem boju vidijo podlago svojemu gospodstvu. Vsak zgodovinsko-znanBtveni motrilec mora nasproti tem vplivom le podpirati politiko vmešavanja, ki jedina more biti v podlago za srečen razvoj hrvatsko-srbskega naroda, Dovolite mi, da zagotovim, kar vspričo hrvatskih dogodkov mora reči sleherni zgodovinsko naobražen človek: Iz take krivice nI še nikdar v zgodovini navstal vspeh za tlačitelja. Naj boj za pravice hrvatskega naroda prebija še tako težke stadije: gospodovalna sila, ki deluje s takimi sredstvi, kakor v veleizdnjniškem procesu, ali pa v procesu proti dru. Lorkoviću, ne more biti nikdar trajna, posebno ne more udušiti in odstraniti predstremljenj. Narodi so vstajali Se pod veliko hujlm pritiskom. Dandanes, ko je pozornost narodov vzajemno obrnjena enega na druzega, ni možno udušiti kakega naroda. Gospodstvo, kakoršnje je ono MsdjarOv na Hrvatskem, ne more nikdar doseći svojeg* cilja. Iz njihove herojske dobe, ki živi v njihovi literaturi, je mnogo ostalo v narodu Hrvatov — in k temu prihaja še visoka nadarjenost qjihove inteligence, ki je v vednih stikih z zapadno blrropo in vodi aladino. Ako ostanete složni, napravito veliko uslugo ne le sebi, ampak tudi monarhiji, ki ste jej bili skozi stoletja obmejna straža. Narod, ki se tako junaški in srčno bori za svoje pravice, kakor se Hrvatje v zadnjih letih, more vkljub vsem tečkoraui mirno zreti v lodočoost. Jaz imam z drugimi vred občutek težke in težko popravljive krivice, storjene vam. Jaz iLo.em le želeti, da hi se na vieh mestih razvilo razumevanje srečne Hrvatske, ki je pc oj za vspevanje gospodarskih in kulturel« ni.i razmer monarhije. Posebno naj mladina visoko drži temeljno misel (hrvatsko srbsko jedinstvo) koalicije ln naj sodeluje za osvo-bojenje in preporod hrvatskega naroda t Tako govore poštenjaki. Znanstvenik, odličen politik in poštenjak je izrekel uničevalno sodbo nad Tomašičem in njegovim re-Krnom. Od tistega časa, kar je izdal Kautskv „Agrarno vprašanje-, se je bitstveno izpre-menilo naziranje socijalne demokracije glede na agrarno vprašanje. Pravovernim marxistom je bilo sicer jasno že od prvega početka, da ni mogoče premotruati poljedelstva na isti način, kukor industrijo, kajti pri poljedelstvu gre za organični proces, med tem, ko gre v industriji za mehaničnega, kar sta gotovo dva popolnoma različna pojma. Poleg tega pa so tudi bili mnenja, da mala poljedelska produkcija stalno nazaduje in da jo v gotovem času popolnoma ugonobi velika produkcija. Z ozirom na vse to je mogel biti njihov agrarni program le negativen. Pokazalo pa se je, da se z negacijo ne doseza ničesar. Ker so se pa vzlic temu pravoverni marxisti kakor okosteneli držali starih dogem, so se pobrigali revizijonisti, da bi se popravilo naziranje socijalna demokracije z ozirom na agrarno vprašanje. Seveda pa se to ni dalo izvršiti kar preko noči, treba je bilo postopnega dela. Najprej je podal dr. David statističen dokaz, da mala poljedelska produkcija nedvomno nadkriljuje veliko in to glede na množino in na kvaliteto pridelkov. Pozneje se je izkazalo, da se notranji preobrat v poljedelstvu vrši v škodo veleposeBtvu, ne pa v škodo mali produkciji, kateri torej pripada bodočnost. Na to je Schlppel izjavil, sicer nekoliko rezervirano, a vendarle, da ne gre kar tako tjavendan zametavati agrarne oarine. To je bilo sicer strankinemu voditvu nekoliko preveč, in zato so skušali energično zavrniti Sohipplovo izjavo, kar se jim pa ni posrečilo in pametnega razmotri van j a agrarnega vprašanja ni bilo mogoče več izpodkopati niti vplivu strankinega vodstva. In tuko je šlo dalje, da vidimo danes v nemški socijalni demokraciji razmere, da se more govoriti o pozitivni agrarni politiki socijalne demokracije. To n. pr. zlasti jasno dokazuje knjiga sodruga Gerharda Hlldebranda „Die Erschlit terung der Industrieherrschalt und des In-duatriesozialismusu. Hildebrand trdi brez prikrivanja, da so evropske kulturne države tem bolj navezane na dvovoljno široko kmetsko podlago, čim bolj se Industrializirajo. Ta podlaga jim dostavlja potrebna živila in sirovine, potrebne za izdelovauje oblačil. Že danes so za zapadnoevropske države zindustrijalizirane v toliki meri, da so pri nakupu vseh sirovin navezane na tuje agrarne dežele zmernega in vročega podnebja. Proti tem razmeram se ne more ugovarjati z narodnogospodarskega sta lišća, di kler so one tuje agrarne dežele prisiljene prodajati svoje pridelke. Toda to ne bo trajalo dolgo. One tuje agrarne dežele si ustvarjajo že svojo lastno industrijo, Že same potrebujejo in obdelujejo Bvoje sirovine. Poleg tega pa se trudijo one dežele, da si zbero in nakupič^o kapitala, da bi postale neodvisne od industrijskih evropskih držav. Zedinjene drŽave ameriške so že prešle ta razvoj, ostale dežele ]im bodo sledile kmalu in prenehajo tako pokrivati potrebščine zapadnoevropskih industi^jalnih drŽav v Lti meri, kakor jih pokrivajo dostdaj. S tem pa ne nastaja za evropske indusirijalne države samo pomankanje živil in sirovin, potrebnih za izdelovale oblačil, t mveč izgube te države tudi najglavnejše tržišče za svoje industrijske j izdelke. S tem je znatno omajana nadvlada industrije v zapadnoevropskih državah. V nadaljnem razpravlja Hildebrand o položaju industrijskega delavstva z ozirom na ta razvoj in izraža svojo skrb, da se položaj industrijskega delavstva z ozirom na to (znatno poslabša. Na eni strani se mu zdi 1 gotovo, da s padanjem industrijskega proiz-. vajanja v Evropi tudi padejo delavske mezde ' in se poslabšaj eksistenčne razmero delav-(stva, na drugi strani pa nastane pomankanje živil in oblačilnih sirovin. To bo Škoda ne samo za delavstvo, temveč tudi za vse narodno gospodarstvo. Hildebrand gre tako daleč, da vprašuje: Kaj koristi delavcu po-splošenje iz delavskih sredstev, ko ta sredstva ne morejo nabaviti dovolj živil in Birovin ? Toda interesi delavstva niso Hildebrandu glavna stvar. Meri popolnoma drugam. Na koncu knjige priporoča izdatno kmetsko no tranjo kolonizacijo in splošno izvedbo agrar-vih Bocijalnih refirm v industrijalnih zapadnoevropskih državah. Priporoča (udi, da bi se zgradil močen obrambeni carinski zid in da bi se na ta način ustvarila mogočna agrarna baza. Na prvi pogled je jasno, da bo ti nazori sodruga Hildebranda, ki so podprti z obsežnim statističnim materijalom, v gospodar-Bkopolitičnem pogledu popolnoma agrarni, saj jih je v agrarnem Časopisju čitati vsak dan. Ni pa ta gias Hildebrandov glas vpijo čega v puščavi, kajti take nazore izražajo tudi drugi sodrugi, in zdi se, da so se ti nazori že popolnoma udomačili v krogu revizijoniBtov. ZlaBti velja to o sodrugu dru. Arturju Schulzeju, ki v reviji „Sazialistische Monatshefto" tudi poudarja, da je notranja kmetska kolonizacija glavno sredsstvo proti draginji Živil, kar je enako poudarjal tudi sodrug Erhard Aner v bavarskem deželnem zboru. Taki bo torej Bedanji nazori socijalne demokracije o agrar-stvu._______ _ _ oooooooooooooooo ŠIRITE EDINOST O/erravaMo^ ca bolekne in rekemralesoeiiie Provzroča volj« do M utrjtfi iolaioc li ojačujo tudi oroaalzoai Priporočeno od nijalorečlh adrarnikor r raoh alučajlh, kadar ae Je troba po boUaai ojaiiU. Odlikovano a 22 kolajnami na varnih natarvah In a nad 6000 adravntfUml aprlievalL Moral okna. "VI BV* trtami ihai. Lekarna SerraVallo - Trst ^ mw i Na obroke! Jakob DuM Na obroke! Trst, ulica deU'Olmo štev. 1, U. nadst., Trst manutakturnega blag« ter molke in ienake suknje. Ugodni pogoji za plačila na obroke. Cene brez vsake konkurence. — Solidna postrelba. m SLOVANSKA KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA Velika zaloga umetniških in Bvetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, : vsakovrstnih trgovskih: knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-:: govežka naročila. :::: josip ooMiuec Trst ul. Caserma 16. ::: POLEO KAVARNE COMMERCIO ::: Brzojavna adresa: ut GORENJEC - TRST TELEFON 21-15. mi Poštna naročila obavljaju se isti dan. Najbogatija saloga kqjlg, papirja ln pisarniških po-t::: aa trebMia. es s: Velika zaloga mulkaljj, molitven ikov in teopisov BBBHBB^HD HOTEL TRATNIK „ZLATA KAPLJA" Ljubljana, Sv. Petra cesta 27 (v bližini kolodvora) Lepe zračne sobe. Električna luč. Priznano dobra kuhinja. Izborne pijače. Nizke cene. Lepi restavracijski prostori in povsem na novo • - urejen velik senčnat vrt. - - Poktorica:: Klara Kukovec ima SVOJ AMBULATORIJ za ienske in otroške bolesni v Trstu, Piazzn delit Borsa 7, IL Ordlnuje od S—4 Vi ure pop. Stanuje pri Sv. Ivanu (Vrdtla) It, 1049. TELEFON 19-86. mumummmmmmmmmF :: ZOBOZDRAVNIK :: Dr. Hlnko Dolenc ordinira ulica S. Lazzaro št. 23. Sprejema od 0—1, S—a. pekarna, alaiiitarna s tovarno blskotov in zalogo vin v buteljkah. — SkladiAGe ——— moke li prvih mlinov, mm—mm Prevzemajo ae pefienje In naroČila aa ienltve ln krate. — Kruh svai trikrat — na dan pri — FRANCESCO BLAZINA Trst, via Glulla it. 25. Odlikovana krojaftnloa Avgust Štular TRST • Via delle Poste »te*. 12,1. nad. • TRST izvršuje civilne obleke in vsakovrstne uniforme. Cene zmerne. - Delo solidno. TOVARNA GLASOVIRJEV Pečar & Saksida v Trstu, ulica della Fornace št 8. Prodaja, popravlja in m«njuj« glaaovirj«, pt-Janine, harmonije, orkestrijone Itd. ~ Uglaie* vanje Izvrstno in todno po nizkih aenah. Vekoslav Švagel • v Trstu, ulica Giulia št. II priporoča slavnemu obfiinntv i m» »> »» »> )> j» fHot za otroke v modernih barvah .... ^ke obleke v vseh barvah in oblikah . . . pe hlače iz sukna......... ' Vse po tovarniških cenah. uyo; ▼o. To.Tb ▼u,▼o, eliti. 1 i j. i i j. I od K 18 — »> o 47 n M ltt'— „ „ 14'- M „ 11- » „ «•- M ,, 5'— UGODM PRH \ elik izbor kravat, ovratnikov, manšet, srajc, rut za moške, bijuteries in torbic, glavnikov, igel kakor tudi velikih igel za ženske klobuke. W Umetniški predmeti "m primerni za božične in novoletne darove vse po nizkih cenah samo v trgovini Vaieriano Pohusta jun. - Trst ulica San Antonio št. 2 ulica San Antonio št. 2 hranite Vaše šibke in malokrvne otroke z nar. sladnim izvlečkom :::: BANA = Staro zdravilo, izborno proti kašlju in pljučnim boleznim v posodicah po v;n. 80, K 1-50, 1*20. Takoj > im preneha kapelj, zae;r-ijenost, prehlajenje in obvarovali se boste tudi pred prsnimi boleznimi, ako boste uporabljali zmiraj karamele Hana pristne, vsebujoče 40°/o čistega sladu, priznane od prvih zdravniških avtoritet, v orig. zabojčkih po 20 in 40 yin. Tovarna sladnih Izvlečkov In izdelkov ji. J. Camplola i drug BRNO - Kdnigsfeld. Prodaja se v vseh mirodilnicah, delikatesnih trgovinah, prod. z jestvinami in sladčičarnah. Zastopnik I. STULIK Trst - ulica delle Acque 20 - Trst Glad in beda grozi ubogm tkalcem. Da bi jim zagotovil stalnega dela in odvrnil bedo, prodam vso svojo zidogo pod ceno. Ponujam: Seftlte preproge 100/200 om samo K B 20, prej S.B0 85 170 „ „ „ 3.70, „ 4 00 Krasne figure kakor: jebni, srne, papige, fazani itd vse iz najboljšega, trpežnega in higijenskega blaga. Posteljne preproge po K 130, 1-70, 2-20, 3«50. Preproge za sobe in spalnice u0/l00 cm K 6 50, ,5%50 K 8 20 20%oo K — Krasne garniture za postelje In mize po K 9 60, II BO, 13 50, 15"— Damski ftall prve vrste, močni, raznih barev od K 5 — do K 12 — Po povzetju pošilja: krščansko čeftka tkalnica, FRANT. V, FIEDLER, Hllnsko na Češkem. || Odlikovani čevljarski mojster || Viktor Schenk g lalagntelj obarala c. kr. d ti. orožnlSkegu poveljstva ;: priporočs svojo zalogo razno-|| vrstnega obuvala za gospe, go-™ spode kakor tudi za otroke. Prodaja najboljšega voSčila Fredin, Globin, csvalier in Cir. Metodovo mazilo. Trst, Belvedere 32 R 11 I dl- PBCNII (Pelscttii) j l Trst, Via S. Caterlna St. 1, Trst * (hiša Greinitz) ima čast Vam naznaniti, da se jo v TRSTU kot zdravnik na novo naselil. [ Rodom Korošec (Podrožčiraj bil je svoj J čas sekundarni zdravnik in asistent na ! Dunaju ter šef-zdravnik Fran Josipovega I zavetišča v Egiptu, kjer je bival dolga lota. I Vsled temu govori šest jezikov, vštev8i j francoski, angleški in arabski. \ Za notranje bolezni (splošno zdravilstvo) i sprejema od 8—9 zjut. in 2—3 pop. ! Kot Sprcljsllst za kožne b letni in bo-J lezni na vodi (spolno) strogo le od llVa j do 1. ure. ALESM MNCiOLLI Platneno in bombažnato blago ■ Trst = ulica San Sebastiano štev. 6. Poskusite FI- Calii+Sn« ki Je naj-OOVO KAVO »ddlUUIl finejfii in najzdravejll kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. oooo Urar in zlatar Casimiro Masotti Trst, ul. Barriera vecchla 19 popravlja žepne ure in vse inogoče poškodbe, kakor tudi repert. kronometre in druge kompl. ure. - Me cene. Popravki se izvršno tako], natanoao in točno i Podpisani hI uho j a naznaniti slav. občinstvu, da je prevzel na svoje ime Kopališče »OeHterreleh^r4 y ulici Lazzaretio vec. 52 uhod tudi iz zagate S. Eufem;a Stev l nadaljevanje ulice Martin ter da bo nkulai pripraviti vse potrebne izboljSave da ustreže s av. občinstvu. Kopallifis Jo odprto vsak dan ob 7. «J do 7. pop. Cena enkratne kopelji v vaSki, v sladki vodi, gorki ali mrr,li S —'90. Abonmna za privatne in društva po znižanih cenah. — Upajoč, .da me bo hI. občinstvo čim najbolje obiakalo beležim udani P. Lantschner. Tovarna za sukno v slovenskem ozemlju, izborno vpeljana se iz zasebnih razlogov prostovoljno proda. - Resni ponudniki naj se obrnejo na Inseratni oddelek tega lista pod šifro „TOVARNA" štev. 2108. ■ V E IG ANTON SANCIN, Skedenj 302 (pri lekarni) priporoča slav. občinstvu svojo 'Pri lekarni) novo trgovino mami-^fakturnega blaga J? Posebno obširna debata se }e razvila o govoru železniškega ministra. Splošno ae )e obžalovalo, da vlada pri vladi premalo zanimanja nasproti utemeljenim zahtevam železničarjev, in splošno je bilo začudenje, da Železniški minister ni izjavil, kako namerava vlada Izravnati diference med zahtevami ( zbornice In svojim lastnim stališčem. Izrazila se je nadalje želja, da bi se poslanci tudi nadalje najtopleje zavzemali za železničarske zahteve. Iz Železničarskih krogov je doznal naš poročevalec, da se med žalezničarstvom z zadoščenjem poudarja, da je bil današnji dan velik uspeh narodnih železnlčarskih organizacij, da se vs^ akcija za zboljšanje prejemkov Žejezničarjev ln njen uspeh upravičeno smatra za delo narodnih organizacij, dočim ?o socijalni demokratje stati popolnoma v ozadju Zahteve železničarjev so sicer mnogo večje, kakor pa priznava danes vlada, treba pa je povdarjati, da so železničarske organizacije odločno za to, da vztrajajo pri svojih zahtevah do končne zmage. Pod pogojem, da je vlada danes obljubila, da nameravane poboljške uvede že s 1. januvarjem 1912, so sklenile železniške organizacije, da nadaljujejo svojo akcijo za dosego svojih zahtev brez ostrejših sredstev. Zavest, da je cela zbornica danes dokumentirala svoje simpatije napram upravičenim železničarskim težnjam, je železničarstvu ne samo v zadoščenje, temveč ga navdaja tudi z upravičeno nado, da se Čim prej uresničijo tudi njegove ostale, še ne izpolnjene želje. Italijanska pravna fakulteta. DUNAJ 16. Proračunski odsek je danes ob 4. uri popoludne nadaljeval razpravo o italijanski pravni fakulteti. Danes pa so se tudi pomvno vršile konference med zborničnimi strankami, katerih se je tudi udeležil naučni minister Hussarek. Končno se je tudi posl. Malik dal pregovoriti, da neha z obstrukc jo in da konča v ponedeljek svoj obstrukcijski govor. V ponedeljek bo tudi naučni minister definirat končno stališče vlade napram zadevi in zlasti tudi napram Friedmanovemu predlogu, ki kakor znano, predlaga, da naj se za sedež italijanske pravne fakultete določi kako mesto v Istri ali na Goriškem, ali pa tudi Trst, in to pa naredbenim potom. Ktr se pa po izjavi naučnega ministra zopet lahko otvori debata, začne posl. Malik zopet lahko z obstrukcijo. Vsekakor pa je mogoče, da se vprašanje reši še pred bož'čtm v smislu Friedmannovega predloga. Vlada dela na vse kriplje, da bi se stvar rešila še pred božičem, ker se boji ob drukčije Italijanov v tirolskem deželnem zboru, ki začne s svojim zasedanjem dne 28. decembra. __ Saborske volitve na Hrvatskem. Že pri včerajšnjem telefoničnem poro-žilu iz Zagreba je bilo čutiti, da se nekdo nepoklican vtika v telefonični razgovor ker menda vladni gospodi v Zagrebu ni ljubo, da bi svet izvedel vso grozoto njenega nasilja, danes pa sploh iz Zagreba nismo dobili mkakega poročila. Zagrebški listi so vsi konfiscirani, in bogve kedaj nam poŠta do-atavl popolnoma pobeljene drugo in tretje izdaje. Do 10. ure z/ečer tudi še na Dunaju niso imeli nikaklh poročil iz Zagreba. Šele okrog 11. ure ponoči smo prejeli sledeče poročilo z Dunaja. DUNAJ 16. Dosedanji rezultat saborskih volitev na Hrvatskem je sledeči: izvoljenih je 19 pristašev koalicije, 20 prava-Šev, 5 pristašev seljaške stranke, 2 srbska radikalca in 20 vladinovcev. Štajerski deželni zbor. CELJE 16. Izvrše valni odbor narodne stranke je izdal komunike, v katerem smatra za samo ob sebi umevno opozicijonalno stališče slovenskih poslancev v štajerskem deželnem zboru, izjavlja pa, da so z zaključenjem deželnega zbora odpadli neposredni vzroki obstrukcije, in če se stranke združijo na nevtralen delavni program, da bi bila potem nadal|na obstrukcija zoper deiazmožnost deželnega zbora le v gmotno škodo spodnještajtrskega prebivalstva. DUNAJ 16, (lzv.) Z ozirom na sklep Štajerske narodne stranke proti obstrukclji v štajerskem deželnem zboru je štajerski namestnik grof Clary-Aldrlngen imel konference z raznimi političnimi voditelji, ki so Izrekli, da so vse stranke pripravljene za omogočenje delovanja deželnega zbora. Namestnik |e priporočal, da naj se izločijo za sedaj iz dnevnega reda štajerskega deželnega zbora vsa narodnopoiitična vprašanja in da naj bi se določil za takratno zasedanje le strogo gospodarski program. Namestnik grol Clary-Aldrlngen je kon-ferlral tudi s posl. dr. ŠusterŠičern, nakar je poročal ministru notranjih zadev baronu Helnoldu in mlnisterskemu predsedniku grofu Stilrgkhu. Tudi ministrski predsednik se je v opetovanih konferencah s posl. dr. ŠusterŠičern iht ik.il vprašanja deiazmožnosti šta-j'rskega deželnega zbora, pri čemer pa je posl. ur. Šusteršič zatrjeval, da Slovenci nikakor ne o u>te svojih narodnih zahtev, zltsii pa ne zahteve po ustanovitvi iri delitvi deželnega kulturnega sveta in deželnega šolskega sveia. Na drugi strani pa se je pokazalo pri teh konferencah, da je vlada pripravljena podpirati vsaj nekatere slovenske zahteve. Nemci seveda odklanjajo vsak tozadeven kompromis. Situacija je torej še vedno popolnoma nejasna. Ogrsko-hrvatski državni zbor. BUDIMPEŠTA 16. Posl. grof Teodor Batthyani je prijavil interpelacijo v stvari hrvatskih volitev. — Zbornica je nada-j vala generalno debato o proračunu zauk In bogočastje. Kolera na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 16. Olasom neke vesti: sanitetnega oddelka ministerstva notranjih' zadev, sta se v Kun Szant Martonu dogodila j dva slučaja kolere. Češki deželni zbor. PRAGA 16. (Izv.) Češki deželni zbor bo dne 15. januarja sklican h kratkemu zasedanju. Častnik goljuf. DUNAJ 16. (Izv.) Sin predsednika praškega višjega sodišča, baron Rudolf V e s e I y, ki je poročnik pri 16. lovskem bataljonu, |e pred štirimi tedni izginil. Sedaj so izdali za njimi tiralico, ker se je doznalo, da je poročnik baron Vesely ponaredil celo vrsto menic in podpisov. Priznanje posl. Bugattu. DUNAj 16. (Izv.) Posl Bugatto je dobil za svoj Štlriurni obstrukcijski govor, ki ga je imel v zbornici dne 13. t. m., prav posebno priznanje od svojih italijanskih poslanskih tovarišev. Poklonili so mu namreč torbico za akte z napisom 13. XII. 1911, ki so mu jo slovesno Izročili. Tu se vidi, kako Italijani obdaiujejo svoje ljudi celo za tako malenkost, kakor je štiriurni obstrukcijski govor. Baron Gautsch odložil delegacljaki mnndat. DUNAJ 16. Bivši ministrski predsednik baron Gautsch je odložil svoj delegacijski mandat. Baron Gautsch je precej bolan, in to mu je dalo povod, da se je odpovedal mandatu. Italijansko-turška vojna Hvaležnost — lepa čednost. RIM 16. Vojni dopisnik „Tempsa" Car-rere, ki je pred štirnajstimi dnevi radi svojih za Italijo prijaznih poročil, bil v Tripo-lisu od nekega neznanca napaden in lahko ranjen, je včeraj dospel v Rim. V Napolju je bil takoj pri izkrcanju Izvoljen za častnega meščana. Vlak, v katerem se je Car-rere sem vozil, je imel znatno zamudo, ker so se na vseh postajah vršile burne ovacije za Carrera. Na tukajšnjem kolodvoru je čakalo najmanje 100.000 oseb. Za življenje nevarna gneča pa je vladala na peronu. Ta gneča se je, ko je vlak zavozil v lopo, povečala tako, da je več oseb omedlelo in da jih je bilo možno le s težavo rešiti. Carrere je bil sprejet z brezkončnimi hurra-klici, ter odnesen k pripravljenemu avtomobilu. Množica ga je sprejela z Marsellaiso, ter ga, med pevanjem patrijotičnih pesmi, spremljala do njegovega stanovanja. Carrere je zahvalil Iz balkona doli, ter izjavil, da časti, ki so bile skazane njemu, smatra za jasen izraz ljubezni Italije za Francijo, svoje latinske sestre. Obešen arabski odličnjak. RIM 16 V Tripolisu je bil v sredo vsled obsodbe vojne sodnlje obešen Ahmed Ben Omar, ki je bil eden najuplivnejih arabskih odličnjakov. Omar je o priliki izkrcanja pozdravil Italijane in prisegel prestolu, a je kljubu temu baje obdržaval tajne zveze s Turčijo. Italijanski poraz pri Benghaal? CARIGRAD 16. Kakor javljata Jkdam" in „Tanin*, so Turki glasom neke vojnemu mlnisterstvu došle brzojavke napadli od vseh strani Benghasi, ter vzeli skoro vse Italijanske utrdbe. Italijani so se umaknili v Pirko. Radi ognja iz italijanskih oklopnic so se Turki in Arabci morali umakniti iz obrežja topov. Turkom in Arabcem je padla v roke velika množina streljiva in nekaj topov. Čas boja se v poročilu ne omenja. Vesti iz Ooriške. Občinske volitve v Sežani. Iz Sežane: Prihodnji torek se bodo vršile občinske volitve, a zanimanje zanje je zelo majhno. Doslej je postavila kandidate edino takozvana „Mahorčlč-Čokceva stranka" in pravijo, da se poteguje za županski stolec g. Grbtc ali Gherbez, po domače Čokec, t. j. oni gostilničar, o katerem je „Edinost" svoječasne pisala, da se brani Ciril-Metodovih užigalic in da ima laške računske listke. Tak Župan gotovo ne bi delal časti Sežani. DrugI kandidat, ki prihaja v pc-Štev, je g. Marko ŽnldaršlČ, na vsak način bolj simpatična oseba, Sploh pa se nam zdi bre/.potrebno ugibati, kdo bo bodoči župan. Dosedanje žu-panovanje Je bilo vsekakor uzorno, ako izvzamemo par slučajev. Toda pomisliti je treba, da so župan in starešine zmotljivi ljudje, kakor oni, ki kritikujejo. Namen je lahko dober, tod1 ? noti se lahko vsakdo, kajti n. ]>r. smatrati moramo za pomsrečen nakup klše, kjer so nan.ešCeni orožniki in financ*. PODRUŽNICA kreditne banke Trst, Piazza della Borsa 10 Centrala v Ijnbljaai. Podružnice v 6orici, Celovca, Sarajevm in Spljiu Delniška glavalaa K > ,000,000. Rezervni zaklad K — .000, obavlja najknlantnaJe vae bankovna ln morialne posle tei kupnje ln prodaja pod jako povoljnim! pogoji devize in m vrste denarja. - »lose no Knjižice obrestuje le sedaj a čistimi ^jo Prodaja traika na majhna mesečna obrok«. ms m* Moderne železae ograje ssUL w a vile (dvorce), »rte, tovarne, dvorila, prostore za temo Itd. " Hust. katal. št. lO^brezplačno AlfldMMe DrabtMnstrie Ferd. JergitscH'1 Stone-Klagntnri Etilu i* i Trstu. • V fl = Zaloga oblek in blaga s Trst,Cono45 Air Operaio Trst,Cono45 VELIK IZBOR oblek za gospode, dečke in otroke, površniki, hlače, jopiči, kostimi. m Cene konkurentne. MOŠKO BLAGO. Ceit konknmhi. IZDELUJEJO SE OBLEKE PO MERI. m V DOBROZNAM TRGOVINI Bsosch & Laurenčič - v Trstu ulica Nuovn štev. 40 - (vogal ulice S. Olovannl) se nahaja za ZIMSKO SEZONO velik izbor blaga, fuštanja, tkanine velour, pignet najnovejših uzorcev. Velikanski izbor pogrinjal, shairlov, šerp, volnenih in svilenh. V akovrstne malje za ženske, moške in otroke. Specialitota mornarskih mali j iz same volne. ODEJE Iz same volne .................od K 6.— dalje „ flanelaste..................... 1 80 „ „ prešite s satenom ................„ „ 8 50 „ Velika zaloga perila in trloža vse po ugodnih cenah. Blago, ki ne ugaja, ae menja. umam^MmmmmmmK^^mmmBnmmmmmmmmmmmmmmmmmamK* TVRDKA M. AITE Trst, via Nuova 36-38, vogal S, Lazzaro si usoja naznaniti svojim e. odjemaleem in si. občinstvu, da je nakupila pod tovarniško eeno kolosalne partije blaga same predmete za jesen in zimo, kakor n. pr. Lawn-tennis visoki 70 cm, več zbranih desenov pO K —"42 V zelo močen fj Lawntennis FUŠtanj VelOUr najlepši de.eni Fuštanj velour zelo debel visok 70 cm, mod. barve „ Piquet beli, fuštanjasti, debeli, sijajni deseni , Fustanji kašmir, des. modemi, zajamčene barve „ Fuštanji piquet, „ „ „ „ Angleško blago za ienske obleke, mod. karve 0(1 K ZaV6$6 iz blaga, velikanski izbor, par , Zavese iz čipk, z robom, bele in krema, par Garniture za posteljo v blagu, 2 odeji, t preproga .. Preproge na meter v velikanskem izboru, jute, cocco, in liiolej, na meter . ....... ,, VELIKANSKI IZBOR posteljnih odej iz bombaževine, volne In prešite, lastnega izdelka; enako velik iabor platna, bombaževine, trliža, volne in žime za Žimnice. Melje vseh vrst in cen in razne vrste lidel. perila ;.a ženske in moSke. »» n n -•54 —■56 — 78 -•84 r— no 1-50 250 270 12 — •50-3*50 Prodija vseh teh označenih predmetov prične r t,ori oi;.er.jen;h prostorih jutri po zelo z;ižsn'h in primernih cenah. gor Županstva čakajo sedaj velike in važne zadeve, kakor n. pr. vodovod, kanalizacija, -lektrični tramvaj, razsvetljava itd., stvari, In so za Sežano življenskega pomena. Za to bi bilo želeti, da pošljejo Sežanci v občinski jastop take može, ki se bodo z vsemi silami avzemali za gospodarski in kulturni napredek Sežane. Kar pa se tiče kandidatov, ven njihovimi imeni! Stranke naj jih razglasijo, i se bomo znali ravnati. Na delo za bla-Sežane! Več občinarjev. Mestna uprava in ženska bolnišnica. Dr. Pontoni, zet barona Winklerja, je razposlal ravnokar brošuro, v kateri pripoveduje, kaj vse |e doživel kakor zdravnik v tukajšnji ženski bolnišnici. Četudi bi vsebina irošure le deloma odgovarjala resnici (na iemer ni dvomiti), je mestna uprava mnogo slabejša, nego smo mislili doslej in kakor smo na kratko opisali v prejšnjih številkah. Norce so zapirali v umazane luknje, porodnišnica je bila tik sobe za seciranje trupel, deslnfekcija slaba, klrurgične ope Stran IX. Iz Podgrada. Dne 8. t. m. smo imeli' tukaj prvi roditeljski sestanek. Ukljub neprestanemu dežju se je udeležilo sestanka kakih 80 oseb obojega spola. V krasnih besedah je g. šol. voditelj slikal pomen sestankov in vzgoje ter navduševal občinstvo za nje. Za njim je gca. Kancler prav z živo besedo ogrevala zbrane matere na prvo vzgojo mladine. Potem je govoril g. sodni predstojnik kakor varuh osirotele mladine in je obl|ubil, da hoče v tem smislu sodelovati na bodočih shodih. Razen tega gosp. posetila sta shod Še dva druga sodna uradnika in bližnje učiteljstvo iz HruŠIce. Po kratkem govoru g. kapelana sklenil je gosp. voditelj sestanek vabeč občinstvo, ki je prav zamaknjeno sledilo vsem govorom, na bodoči sestanek v prihodnjem mesecu januarju. Iz Kozine. Na koncertu, ki ga je priredilo pevsko in bralno društvo „Venec" v Kozini dne 12 novembra preplačali so vstopnino sledeči gospodje: Anton Vatovec, trgovec Trst 1 K, Josip Metlika, Klanec 1 K, Česalka V. nad. Čopič. brez konkurenca «c ponuja na dom po nizki ceni. Ulica Kossetti St. 41, 2210 KIŠIO ??,J.e» delik»tn°. franko postaje Trst in / , PO kg kron 23.50; 50 kg kron 13; fcumare itd. razpošilja po povzetju Ant K. I.inek, iSnojmo. Cenik na zahtevo. 3*23 Pisalni 8tr°j dobro ohranjen s slovenskimi čr-- •<"-»'■11 kanu in trakom v dveh barvah se takoj kr.pi, Gorica, Stolna ulica St. St. "»04 Gostilna Vedini me8ta 18 proda takoj radi oddelek'Edinosti POtOVtnja" Pove Vratni} racije so izvrševali v prostoru, določenem I Josip Križman, Herpelje K 3 80, Leo Der gan, Kozina 1 K, gca. Erna Thaller, Herpelje 2 K. Darovateljem prisrčna hvala I Gradnja vodovoda. Iz Kastva: V Živici Matuljl bodo gradili nov vodovod. Tozadevna gradnja je že razpisana. Druge slovenske dežele V pojasnilo. Iz Štajerske smo prejeli: „Slov. Narod" je nedavno prinesel notico, da je neki dr. J., doma z Gorenjskega, zagrešil zločin, kažnjiv po § 128 kaz. zak. Ker nosi več naših rojakov ime z enako začetno črko in bi se moglo sumiti koga po nedolžnem, prinašamo ime dotičnega junaka, ki se glasi: Ferdinand Jeschenagg, doma z Dolenjskega, v službi odvetniške pisarne dr. Faleschinija v Mariboru. Tudi ni doktor, kakor je napačno poročal „Slov. Narod", in je renegat. Iz Sturij v vipavski dolini. .Mi se veselimo zmage in ljudstvo se je oddahnilo" — tako sklepa dopisnik „Domoljuba" po naših občinskih volitvah, poteni, koje udaril z loparjem po dozdevnih „liberalcih", ki niso zagrešili nič druzega, nego, da plačujejo davke in da so se udeležili volitev. V Sturiji se nahajamo že 12 let pod absolutno komando — ribniško. Naj je naš človek še tak poštenjak, naj še tako točno plačuje davke in občinske doklade — velik greSnlk je, ako se ne podreja popolnoma tej komandi. Izpostavljajo ga v javno zasramo-vanje. Obratno pa: naj bo Še tako velik grešnik, ali pa tepec — vse mu je odpuščeno in delež svoj ima na — komandi. V novem občinskem zastopu je takih, ki so sami odkrito izjavili: čemu so nas utaknili med odbornike, ko se v tem nič ne razumemo 1 Mi neodvisni smo letos prvič posegli v volilni boj in dosegli časten vspeh: v I. razredu 40, v II. 64 in v III. 138 glasov. Zmaga bi bila naša, da niso delovala -blagajna, pijača, pooblastila iz druzih občin. Huda jim je predla dosedanjim poveljnikom in njihovi agitatorji so vsi nervozni begali sem in tja. Ali na volitvi župana se je zgodilo nekaj zelo značilnega: večina ni izbrala županom moža iz svoje srede, marveč odločnega narodnjaka in pristaša neodvisne kmečke stranke, g. Antona Poljšaka. To je zanesljiv znak, da tudi mnogim Iz S. L. S. že preseda komando ter da hočejo biti sami gospodarji v svoji hiši. Kaka 4 leta sem nastaja neka napetost med občani, a vzrok temu je zopet v — komandi in babarijami, ki jih |e imela. Kakor telefon se posebno odlikuje nekdanja prva plesalka v vipavski dolini, ki je obrneta vsa plesišča: prihajajoč prva, odhajajoč zadnja. Gorje mu, na kogar so se spravile te ženske! Povsodi se vtika|o, tudi tam, kjer jih ni prav nič potreba. Razna ženska dela v hiši pa morajo možki opravljati. No, nade je, da se tudi v Šturljah v nedolgem času spremeni marsikaj in da se zopet povrne v občino tisti mir, ki je vladal nekda|. 1 Če pa se kdo čuti neprijetno zadetega po tem dopisu, naj se zahvali na tem le „Domoljubovemu" dopisniku, ki je izzival. Tudi v prihodnje mu ne bomo ostajali dolžni odgovora. — straniščell Tifus se je večkrat jojavil. Nesnaga je bila posebno v otroškem oddelku toka, da se mi studi navesti, kar piše o tej točki dr. Pontoni, ki so ga od slovili. Res, radovedni smo, s kakšnimi argumenti bo mestni fizik dr. Bramo, po naročilu magistrata, pobijal navedbe dr. Pontonlja. Brošura dr. Pontonija nam je »pet pokazala gospodarstvo našega magistrata v pravi luči in ljudstvo se vprašu|e, kdaj bo vendar konec temu gospodarstvu?! Ali ni še prišel čas, da nam pošljejo vlad-icga komisarja, po katerem hrepene Slovenci k Italijani! A. Gradnja vodovoda. Iz Tolmina: Oblina Srpenica bo gradila nov vodovod. Stroški so proračunjeni na 29.354-42 K. Pismene ponudbe je uložiti do 6. janua lija 1912. _ Vesti iz Istre. iz Kopra 13. grudna 1911. NI ga več mega starega Sabadtna, znanega po vsej stri in po Trstu. Sinoči ob 9. uri je zati-mil svoje po tolikih naporih v življenju, (ki \i so se mu večinoma posrečili,) utrujene ii na svojem posestvu v Kančanu pri Kotarski postaji. Bil je to prvi in dolgo tudi jedini sveden Slovenec — kmet — v bližini meta. Vsakdanje občevanje ga je početkoma «zato skoraj izključno na sosede meščane aike narodnosti, dokler ni prišel v doto z rodoljubi, ki so se zbirali v Či-ilnici. Od tedaj pa je — mladenič ognjevitega uačaja — posečal vsake vrste prireditev, osebno pa tabore in politične shode..... oemal je, najra|e v prijateljskih pogovorih lovence v tedaj še nezavednih slovenskih ueh in jim je oživljal zavest s svojim iz-ledom: „Živim v sredi Lahov, pa vsakemu (priznavam in povdarjam, da sem Slo-tnec". Bil je jako varčen. „Kolikor človek po-itbuje, mora biti in si ne sme prltrgati, ko pri hrani, kakor pri obleki, več pa je teh!" je omenjal nekega dne. Po tem pa |e sam najbolj strogo ravnal. Prihranil si je že v mladosti precejšnje lote. Ali, takoj ko so zadolženi in iztirje- rii kmetje zaslutili, da ima denarja, imel vedno tropo prositeljev okolu sebe. Ob-Mjali so po tedanji navadi, ki so se je ifclll od vseh visokih gospodov, jako lepe esti in so mu bili jako hvaležni, da jih libavljal in jim pomagal vstavljati dražbe imov. Ko so se v Kopru potem začeli zani-11 za zadružno idejo, — Koprčani so v i ob Jadranskem morju vstanovili svoje druge... posojilnice, — takoj je Sabadin svoji koristi) opozarjal dolžnike, da morejo preskrbeti denarja ceneje. Kar so potem ljudje vračali, nalagal je v posodo seveda na nižje obresti. Ker pa marsikdo ni bil še niti prepisan tnlk, objednem preobložen z vknjiženimi govi, posojilnica ni mogla dovoliti dotič-posojil. Zopet jih je imel na vratu naš «ni Sabadin. In ker je do dna duše po-« skoraj vsakega kmeta na Koprščini in dalje, mogel |e zaupati denar tudi takim, b> pri denarnih zavodih zastonj prosili, togim, ki niso še bili lastniki zemljišč, pa šel za poroka.,.. Zopet se ni mogel od-«ti vedno večjemu številu prositeljev, naj h lamči.... Razume se, da je naletel pri Kikom na nehvaležnost: „Dobrota je si-i!« »i Zapušča štiri že popolnoma preskrb-le otroke. En sin je prevzel že pred leti IfMvo, ena hči je učiteljica v sv. Ivanu '"tu, ena kancellstinja v Trstu, en sin e nekje drugje zaposlen v Trstu. Vsi pa iako inteligentni in priljubljeni družab- * kakor je bil pokojnik. Posojilnica in hranilnica v Kopru naj . J tem-le posadi cvetke na gomilo. Vsaj °ii dolga leta tudi nje odbornik, počival v miru, sosed dragi in stari f tarl j. Ahtik. 'ujel v Opatiji. Od 1. januvari|a do Jectmbra 1511 je obiskalo Opatijo ii ?8eb' P°,eK teh 5929 pasantov, T 44*711 oseb. Od 30. novembra do J^rnbra 1911 je na novo došlo 246 * One 6. decembra 1911 je bilo navzo-'«>2 oseb. Zahvala. Podpisani izražamo vsem onim, ki so na katerikoli način izkazali svoje sožalje povodom smrti našega preljubljenega brata, odnosno svaka in strica Fr. Leban c. kr. sodnega oficijala v pok. v Gorici, svojo najsrčnejšo znhvalo. KOMEN, dne 16. dec. 1911. Žalujoči ostali. Vinntfir Ivan FurI»ni »z Vogerskega, se je i- . pre8a,il iz u,ire deli' Istri« Stev. 65 T u ICO della Guardia St. U. Tofii irbomo pristno kapljico vipavskega vina, črnega in belega, lastnega pridelka. Priporoča se za obilen obisk. 2z30 Dplaul/i 86 oddtt era postelja v najem, ulica UOIdVIVI della Guardia 42, V. 2233 Pekarra in sladčičarna Leopold HUK Sv. Ivan št. 556 (nasproti Brocheta) ima trikrat na dan svež kruh. Priporoča se cenj. občinstvu o priliki BožIčnjjTpraznikov |n Novega leta mandorlat in vsake vrste 2-227 sladčic. — Sprejema naročila za torte m drugo pecivo. — Postrežba na dom. — Cene zmerne. Odda 86 8oba meMovana * hrano, po ceni. — Via Acquedotto St. 33, vrata 16 2234 Na nrndai 80 vrata> ubna> kameniti okviiji, i™ H'UUdJ lijaki, tramovi, atreJniki, pl, šče itd. — Obrniti Be: Ulica Piccardi 18. 2183 Robert Cian, urar, K«; tepne in atenske are Ur iprejema vsake popravljanja po nliki oenl z dvoletnim Jamstvom. 1939 PflZnrV Cepljeolte raznih vrst bomo vsled ve-■ uaui . likega števila oddajali po nizki ceni. Forčić i dr., Komen, trtnica. 2163 Marino Mattulich Sftifiir.K Jerkiča). Tovarna pečatov, tablic, pečatov za župnije glavarstva, urar'e itd. Pisalni in kopiraki stroji. 2032 Zelo eleganten S^EeS^e; stane petnajst kron, pošilja za kron 424 „Reklamo d o lu, via Rittmeyer, Trat. 2214 S«' R7Q|tpi makaroni in testenine z jajcem „Mo-'rutaiioi, nopol" higieničao pripravljene nado-mestujejo uspešno vsako drugo hranilo Pazite na znamke na zavitke: „Monopol 2, 4 in 6 jajc". Ronsomna zadruga člnnou IL D. 0. reg. zadruga z omejenim poroštvom vabi svoje člane na II. redni občni zbor ki se vrii v soboto dne 30. decembra 1911 ob 8. url zvečer v prostorih Narodne delavske organizacije ulica S. Francesco št, 2 z že prloHenlm dneunlm redom. ODBOR. Javna zahvala. 01«' Podpisan« si štejem v dolžnost, izrazi« m6,tem potom slavni „Jubilejni zavarovalnici — • rw**"« „juuiiijin {.civuruvamici Podnisani 8i u>°jam na,ntniti slavnemu ob- Franca Jožefa na Dunaju" najsrčnejšo javno uupioam činstvu ,'a »em prevzel dobro, zahvalo za kulantno in takojšnjo pomoč ob !i"Tj&£a\rvn pogreba1moie najboljše j ;»vo istrsko belo in črno vino lastnih 1 515160,1 sem pogrebno zavarovanje pred pridelkov j 96 vin. liter. Točna postrežba, lepo 6 meseci in sem prejel vso zavarovalnino, shajališče, /a otilen obisk se priporoča udani Ker ima zavarovalnica svoje zastopstvo tudi Qregor,č ___V Trstu (ulica Ohega štev. 8, \l), j0 pri- V Nahrani ni trKu P" Mrkyi) bogato poročam slavnemu občinstvu najtopleje kot r . 1 tožena prodajalno vseh mr- kulantno in dobro zavarovalnico tvalk h predmetov, krst, vencev, sveč itd. T. Vitez, , n ,' rastopnik novo pogrebnega podjetja v Trstu. 2168 Ivan Poljšak, ulica Commerciale štev. 30. PlftAPlA vefi&B* slovenskega, nemškega in l loaijd, eve„t. nekoliko italijanskega jezika išče c. kr. okrajno glavarstvo v Heiani Nastop službe s 1. jamarjem 1912. Dnevna plača K 2.50. Pismene ponudbe z uiorcl pisave v slovenščini in nemščini je uložiti na omenjeno c. kr. okr. glavarstvo do 24. decembra t. I. 2215 Mura Tomac Trst, Via (tcilia it Rittmayer 8 (rajal Belved.) prijioroča slavnemu občinstvu svojo mlekarno, sladiMorno In pokorno Trikrat na dan svož kruh, raznovrstno fino slad- jigarna J. Gorenje^ ul. Oaaerma 16., Gredici« S®1' bonbone ,in ve!,n(? 'V1 ruzPola«°- ~ h d, Rocol 263, tobakarna Hegolln, ulici Cusbi" S f™ T?' ^f® P^" n«ko »irovo ma^le. Jakobi in v H«4»nl. Fran Swlfa, trgov«, v i ^ - in-f.urlanHka-JllJca- Vellk vsakovi-Mt- 1472 GlafinVir za koncert in i 'eR. izvrsten, drugi uinouvil glaso\ir za učenca je na prodaj. — Ulica Petronio 9, vrata 16. 2205 Slovanske igralne ficarte rtS!°« (Sv. Jakob) in v Bešani: Kozini: Ivan Dekleva. Zdravilna sredstva zoper haeraorolde nameravajo odstraniti zaprtje, ki je glavni vzrok tega nadležnega zla. Poročila o poskusih na c. kr. splošni bolnici dokazujejo, da povzroči naravna Francjožef-ova gredica že čez nekaj ur lahko odvajanje in se vsakokrat zmanjšujejo bolečine. 1005 nih najfinejših ponefiih vin kakor: refošk Monti-grandi, Anti, Bourgogne Hlanc razna namizna vina, Rum, Marsulla, Oipro, Malaga, Oema M;ir salla, Vormout v steklenicah. Foatrežb« todna In breipl*6na tudi na dom. Socleto do« Paplers Abadle. SVARILO! Ker so prišli v zadnjem Času razni posnetki nn.še splošno znane in priljubljene znamke cigaretnega papirja RIZ ABADIE (Riz dorć) <" v razprodajo, prosimo nade P. T. o^jemaloe, naj pazijo na ime Abadie. katero hočejo posnetki nadomestiti z raznimi drugimi besedami. Svarimo f^*^~:__x K* m i v nred nakupom kvalitativno manjvrednih im?ta^j! Ostanek IgraC Z8 SV. MlklaVZ ker bomo proti njim nastopali z vsemi zakonitimi Bredstvi. Soolet* dea Paplere Abadle. j = KOT PRODAJA "£2* priložnostnih predmetov! Ulica Giosue Carducci št 18 (nasproti kavarni Ohiozza) 50.000 okraskov za božično drevo po zulžaiiih oeuab. H • • • m • • • po vsaki ceni. 3G 3 C Božični nakupi po zelo ugodnih in zmernih cenah, 99 All'ELEGANZA Trst, Borzni trg št. 3. a Bluze, fuštanj, volna, batist, etamin, usnjate torbice od kron 3 50 dalje, zadnja novost v slikarijah za gledališče, pajčolani za auto, nepremoČljive šerpe, dežniki, ruske galoše, spodnje srajce, bombažnate nogovice, volnene za oba spola. Oprava za nohte, necessaire, parfumi in milo, rute iz ba-tista, svile ovratnice in šerpe V JAKO VELFKKN IZBORU. Bele srajce 2a oba spola od 3 K dalje. - Ovratniki 40 st. dalje. 11 — MM zo darove: JADRANSKA BANKA . & UPU JU H PRODAJA i gonim ramn, rente, obligaciji, m. mSfU raju, FaiJOBITBTS, DELMICK, 8BBĆK1 ITD, VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI ■A VBSDIMTHl PAPIRJI IN BLAGO LBStča ▼ JAVNIH SKLADIŠČIH. SAFE - DEPOSITS. - PROMESE. BMOJAVI: JADRAHBtA. WW MENJALNICA. "Mi TRST, VIA CASSA D) RISPARMIO ST. 5 (LASTNO POSLOPJE). VLOGI NA KNJIŽICI ■i. OD DNEVA VLOGE £ % DO DNEVA VZDIOA UNTin DAVIŠ PLAČUJE BANKA II SVOJEGA. NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOOOVORU. ŽIVAHNA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVL URADNE URE: 9-12, 2V«-5Vi. ESKOMTUJE: MENICI, DIVU1 a fAKTVU. ZAVAROVANJE TSEDN08TKIH PAPIBJBT PBOTI KUKINI IIGOBL BEVIZUA ŽREBANJA BBECK ITD. BBEaPLACNO. STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDIT1, KREDITI PBOTI DOKUMENTOM UKBCANJA. BORZNA NAROČILA. - INKASO. TELEFONI: HM, 119». MT Fllljalke v Opatiji in LJubljani «87 m. m—r mmrmamm»mm izdelozatelj in trpeč lesnega oglja izključni liferant vzajemne zadruge privatnih uradnikov, z lastno žago in klalnico žgalnega lesa v Dobrempolju na Kranjskem, ponuja prve vrste lesa in lesnega, fosilnega oglja itd. itd. v s svincem zaprtih vrečah, prosto na dom na vsako točko mesta po zelo nizkih cenah. Podrobno prodalo o ol del Toro 4 ' isarna ulica del Toro št. 1, 1. nadstropje. TELEFON 20-Sa RESTAVRACIJA flURORfl 3rst, nI. Carincei 1113. Podpisani si u^oja naznaniti cenj, občinstvu, da se mu je posrečilo najeti berlinski ■ damski orkester frleda gran5t (ki je dosedaj z velikim uspehom koncertoval na razitavi v Rimu) pod vodstvom g. R. Langebartl. Vsak veter KONCERT od 7, do polnoči z velikim, izbranim glasbenim in pevskim programom. Ob nedeljah in praznikih se vrSi MATTINEE. Za mnogobrojc n obisk ne priporoča (OSIP DOMINES. 17 V AH KKŽE Trst - Piazza S. Olovannl St. I. kubtajakih in kletarakih potreb-Sčin c d le-a in pletenin, Škafov, brent, ćebruv in tad. »odjemov, loi at, rt&et, sit in vsa-kovrsti.ib koSev, j'. rb"sev in mttel termiog) drugih t to htroko HpaiU-flMiiiAviAAt av°j° "* iočih predmetov.— * * UUO) ,jovino s kuhinjsko posodo vsiike vrste bodi od pore lana, ze ulje euiBila, kositerja ali cinka, nadalje pa^manterje, kletke itd. — Za gostilnič rje pipe, kr alje temjeno in stekleno po-odu zu vino. i Točne up« prodaja Emilio Muller najuglednejša in najsta-rejia prodajalnica ur v Trstu, vla i. Antonlo (vogal ulice S. Nicol6). VELIKA IZBERA verllio. Bit tih, arebr-nlh, kakor tndl atenskih ur vsake vr»te. U«Unovl]«no leto 1850. Tehnična poslovnica — FRANC & KRAH C, Trst (prej Schnabl & Co. Succ.) dobevata: Tj»ngyBS najitvrstnejie motorje na bencin, plin, upojni plin in motorje na nafto, B'stem „Diesel" stoječe in ležeče uetrojbe. Lokomobile na benzin in paro. Prevzemajo delo industrijalnih tovoren kakor : Mlini za moko, itrojl za proizvajenje olja, tovaren leda, stroji za kamenolome, stroji in tovarne za cement, stroji in nameščenja zu mizarsko Obrt, centralno kurjatev, stroji za drobljenje različnega blaga, kemične tovarne itd. Namcščenje za električno razvetljavo in prenos moči. Električna vzdigala za osehe (Lift) siBtem Pedretu, kakor tudi vzdigala za blago. Stroji za kovaško in drugo obrti. Moderna transmisije. Sesalke in cevi vsake vrsti. Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstne cevi. Orodje in stroji za poljedelstvo in preše za vino. Olje, zamahi, pipe i d. „Anduro" najbolji in najcenejši pokrov hiš. — — — Proraiunl 1» obisk mernikov zastonj. — — Podpisana naznanja slavnemu občinstvu, di je odprla gostilno v Trstu, ulica Gllulia štev. 15. „Zur Stadt Laibaoh' Tod j o se vina prve vrste. Teran . po K 1*28 Istrsko črno K - 96 Istrsko belo n 1*04 Vipavsko . . „ 1*04 - Kuhinja vedno pripravljena. = MARIJA AŠACHER 4 K 0b Zaloga moke prve vrst i x o 8 f .e - Trfl r Aleks. Rupnlk & C ulica Squero Nuovo št. 11. Zastopstvo in slavna zolota najfinejših vrst pienltne moke Jn krmnih Izdelkov , poznanega valjčnega mlina - jjf VINKO MflJDlČ-a v Kranju Tj = ftrzoiav*: *l«ksrupnlck - Cr«l N i •mu m* \ jfflek. oCukei koncesljonlranl zobotehnik Trst, Via Jfuova 13 ordlnuje od 9.—12. 2.-5. 28 Grenllco ^Titmm- v m1 »aeivp—ianai Tovarna: Trst, ul. Farneto 36. Upliva ugodno na živčevje; učinkuje proti težkemu prebavljanju, bolečinam in žganju v želodcu itd. Ta grenčica je analizovana od c. k. instituta v Gradcu, odlikovana na razstavah v Rimu in Parizu z zlato kolajno in zasl. križcem. Vprašajte po vseh lokalih samo po grenčlcl Augusto Dell' Agnolo in pazite skrbno na buteljko, da lahko protestujete proti vsaki prevari in ponarejenju. Ne pustite se pregovoriti, da bi kupili druge, [ker obvaruje samo gMci AO£OStO M'AglOlo pred kolero. Slovenci, se hočete obleči po temi Obiščite dobro znano trgovino Alla citta di Triest Vla Glosufc Carducei št. 40 (ex vla Torrente), kjer boste naSli velik Izbor oblek, povrJ nikov, palelotl, jopiči s kožuhastim ovrat nlkov, hlače, srajc, mallj, Itd. za moške dečke in otroke. Specialiteta v plaščih, lodei za moške in otroke od 3 let dalle. Zalog inozemskega In domačega blaga. Sprejema se naročila za obleke po meri. Alla citta di Triest« Tla Giusufc Carducei št 40 (ex via Torrente). Pekarija in sladčičarna MIKUSCH Trst • Piazza S- Francesco d'Assisi 7. Prodaja moke I. vrste, sladčice ln prepečene! (biskoti) najboljših vrst, velika izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, buteljke, fina, dtsertna vina, dalmatinska ln istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. Priklopljtna je trgovina svinjskega nitsa. Vedno sveže kranjske klobase Tržaška posojilnica in hranilnica Piazza deila Caserma St. 2. — Telefon 953. far ima no razpolago jekleno varnostno celico ki je varna proti vlomu in pešaru, v kateri »o 8HKAMBICE, ki ae oddajejo strankam v najem in ricer zn celo leto kron 30, za 6etrt leta kron 12 za pol lota „ 20, za en meseo „ 6 £hramhice no 24 eni vi«o!ie, "4 cm iitokf\ 48 cm globoko. Hhrambic ne more drugi otipreU kairor strun ko, bi same osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijfivitl j, . ®3T Odrf&ja hranilne puftice "S® katero priporoča posnbnu stari Sem, da na ta nainovejli iu najvsppSnejl način navajajo Atnditi svojo deoo. Naiialjna pojasnili dujs j'vod cb uradnih urah. ZOBOZDRAVNIK UNIV. MED. Dr. Man Barrv bm V, Caserma št. 17. II. (Hiša Terni) Izdeluje nadel a« Je s emajlem, poreelaaom, ireLrom in alatom. Izdeluje poaametne umotue zobore, kakor 187 tudi celo zobovje, ORDINIRA od 9.—12. predp., 3.-5. popol. jffirodllnlca JUario feriii Trst, Sv. Marij« M. zgornja 2 (Bivio) PODRUŽmcn: Sv. Marija M. zgornja 38< bivši Rud. Skerl. Velika izbera feramenij, barv, Sip. žeblje v, petroleja i. t di Redilni praSek za pitanje h vini, krav, konj. itd. lekarnarja dr. TRNKOOZY-ja v Ljublj Prodaja na drobno In debelo. Frodajalnica ur J Jrst, Campo S. Jlicoa^ 5. (slovenja l.illa). • Velik ttJJ ur na sidro in eu goape. • 1'!« verižic vsake vrst«. • Budlln^1» B-30. Regulatorji Kron Poprave po najzmernel f cenah.