NO. 149 Ameriška Domovi ima B1 ■ dokler ni pre-Tnk 153 ^^okratsko stran. Itn0kr ral so bili časi, ko so de-Vsak a^e P°lrebovali v senatu Zat0 38 vsakdanji kruh, V Veiv^ Nlorse takrat pri njih Pet 1 ^ onsteh. Sedaj se je zo-strar,]! a v e 11 č a 1 demokratske malo a-in ^ °dpovedal še tisto kar i Isoipline in pokorščine, . HenLl6 P°Znal- jitp n- ^ratje se jezijo nanj in jeserisL oslb ako bi Morse pri Slični la v°klvah propadel. Po-k° 'lV[or0paZOVa^ Pa Pravijo, da Proti trSe izvolien’ naj se obrne Gj ali oni stranki. Novi grobovi Mary Turk Po 7 mesecih bolezni je preminula v Euclid Glenville bolnici Mary Turk, rojena Milavec, stara 76 let, stanujoča na 881 Babbit Rd. Poprej je družina živela na 1055 Addison Rd. Bila je vdova, soprog John je umrl 1947. Tukaj zapušča otroke Johna, Louisa, Jean Gainar, 15 vnukov, 2 pravnuka in več drugih sorodnikov. Sin Joseph j e umrl leta 1954. Rojena je bila v Novi vasi pri Rakeku, kjer zapušča hčer Mary Sraj, brata Josepha in druge sorodnike. Tukaj je bivala 37 let. Bila je članica Pod. št. 25 SŽZ_ Pogreb bo jutri zjutraj ob osmih iz Jos Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na Kalvarijo. Mary Bogataj V soboto zjutraj je umrla na svojem domu na 17635 Lakeport Rd. 78 let stara Mary Bogataj, roj. Malava-sek, doma v Podlipi, od koder je prišla sem 1. 1904. Preje je živela na 995 E. 78 S1!, in na 6104 St. Clair Ave. Pokojna je bila več let bolna. Bila je vdova po pok. Antonu, ki je umrl 1. 1950 in bil dolga leta tajnik Društva Naprej št. 5 SN-PJ. Bila je mati pok. Mary, Benedikta, pok. Albina, Eliza-bethe Jartz, Edwarda, pok. Andrewa, pok. Julie in Rose feishut, stara mati osmim Prisrčno slavje slovenskega duha in povezanosti Angleški znanstvenik umrl na - črni kip Preiskava je dognala, da je znanstveni delavec v vojnem zavodu za bakteriologijo G. Bacon umrl za kugo. Oblasti podvzele vse ukrepe, da preprečijo njeno širjenje. LONDON, Vel. Brit. — Angleške vojaške oblasti so objavile, da je 44 let stari raziskovalec v mikrobiološkem raziskovalnem središču oboroženih sil v Porton Downs v ]užnem delu dežele umrl preteklo sredo na črni kugi, ki je v srednjem pa tudi še v novem veku pomorila deset in deset tisoče ljudi v Evropi. Bacon naj bi iskal sredstvo proti bacilom kuge, ki bi jih mogel v slučaju vojne vreči nad Veliko Britanijo njen sovražnik. Raziskovalno središče v Porton Downsu leži sredi Salisbury ravnine, daleč proč od naselij. Zdravstvene oblasti so kljub temu podvzele vse možne korake, da bi preprečile razširitev nalezljive bolezni. Vse osebe, ki so imele stike z umrlim znanstvenikom, so pod strogim nadzorom, vsem so dali antibiotike. V Porton Downsu. raziskujejo in razna sredstva bakteriološke sestra, pok. Gertrude Zamejc. Pogreb bo v sredo, ob devetih dop. iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv, Križa ob desetih, nato na pokopališče. — Družina prosi, naj prijatelji namesto vencev darujejo za Slov. dom ostarelih. James Zab V soboto je umrl James Zab, dve leti in 10 mesecev stari sin Mr. in Mrs. Joe Zab s 13368 Lake Shore Blvd. Oče Joe Zab je tajnik Društva Slovenec št. 1 SDZ, materino dekliško ime je Stanislas. Zakonca imata še pet sinov: Roberta, Ronalda, Richarda, George-a in Dennisa. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. jutri ob devetih, v cerkev sv. vojne že 17 let. Našli so sredstva proti različnim bakterijam, ki bi bule sposobne pomoriti ljudstva s celih pokrajin. Hieronima (Jerom) ob desetih, nato na Kalvarijo. Jennie Dedek Po dolgi, mučni bolezni je preminula v bolnišnici Sv. Družine za rakave 79 let stara Jennie Dedek, roj. Stradiot, 9506 Elizabeth Ave ^raiiiskš predssekik hoče imeti več moči! RIO DE JANEIRO, Braz. — V Braziliji bodo letošnjo jesen parlamentarne volitve. Sedanji predsednik Goulart bi jih rad porabil za plebiscit, ki naj bi mu dal nazaj stare predsedniške pravice. Preje je namreč predsednik lahko po mili volji sestavljal vlado in ni bil pri tem odvisen od parlamenta. Imel je tako moč kot pri nas predsednik Kennedy. Tekom zadnje politične krize so v Braziliji vpeljali parlamentarni način vladanja: vsaka vlada je odgovorna Kongresu in odvisna od kongresnega zaupanja. Tako je Goulart zgubil veliko politične moči, sedaj bi jo rad dobil nazaj. Da jo dobi, se je sporazumel z delom vojaških krogov, ki tudi niso zadovoljni s parlamentarno vlado, ker jim prepočasi dela in premalo naredi. Brazilski parlament je radi tega zelo razburjen, vendar ni izključeno, da bo moral pristati na Goulartov načrt. Med tem divja v deželi inflacija, gospodarstvo pa škriplje na vseh straneh. Edina sreča za Brazilijo je v tem, da je dežela na tako stanje že navajena. Ni ga prvič doživela. Eksplozija glavne plinske cevi povzročila veliko škodo KANAS CITY, Kans. — Glav- Popoldanska prireditev na farmi društva Sv. Jožefa je zbrala toliko Slovencev kakor že redkokateri Slovenski dan. Prva, druga in tretja generacija so trdno obkolile oder, na katerem Se je vršil kratek kulturen spored, ki ga je otvoril predsednik Pripravljalnega odbora in najmočnejše gibalo tega dneva — Joe Nemanich. Bilo je ganljivo, ko je prebral pozdravno pismo monsignora Johna Omana, ki ga je poslal z Minnesote vsem udeležencem in pozdravil v njem vse v imenu Lige katoliških slovenskih Amerikancev in v svojem imenu. S slovenskega dneva so mu udeleženci vrnili po- na plinska cev, ki ima premer zdrave z željo, da bi nam zgled 30 palcev, je počila v predmestju in uničila 11 domov, več pa jih poškodovala. Pri eksploziji se bile tudi štiri osebe ranjene. Stokrat več Leta 1910 so imeli farmarji v , s jZdruženih državah okoli 50,000 Pokojna avtomobilov, sedaj jih imajo je bila doma v Dol. Košani pri preko šest milijonov, št. Petru na Krasu, od koder je prišla pred 57 leti. Mož Jožef ji je umrl pred 18 loti. Zapustila je sinova Franka in Edwarda, hčere Jennie Kam-merer, Roso Sepetauc, Josephine Perko, Mary, Frances Fouts, 20 vnukov in vnukinj, 4 pravnuke, brata Mihaela, in sestri Frances Gergich (v New Yorku) ter Antonijo (v starem kraju). Pokojna je bila članica Podr. št. 47 SŽZ. Pogreb bo iz L. Ferfolia pogreb, zavoda v sredo ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. starega slovenskega duhovnika še dolgo svetil iz Minnesote. Pozdrave kanadskih Slovencev, ki so ob istem času praznovali Slovenski dan, je prinesel iz Toronta gospod Levec. * Ne mislimo pisati tokrat o celem kulturnem sporedu. To bomo storili sredi tedna. Radi bi v teh besedah povedali bistvo, ki ga je pokazal tudi slavnostni govornik monsignor Matija šker-bec. Kaj smo? Katoliški Slovenci, ki se zavedamo, da imamo trdne obveznosti do dveh domovin. Do te, v kateri smo se rodili in do te, za katero smo se rodili in ki jo po smrti moramo Verjetrfn° in toPleDe> popoldne PeraturaS88eViht' Na'’viŠ;’a tem'‘ Čemu dajati Latinski Ameriki pomoč v orožju? CLEVELAND, O. — Zadnja revolucija v republiki Peru je zopet pokazala, kako vojaki rabijo orožje, ki ga je naša dežela dala njihovim vladam v dar. Revolucija v Peruju je bila prekratka, da bi mogla biti krvava, trajala je samo par ur. Pri tem je pokazalo, da je bil tank, ki je vdrl skozi železna vrata v predsedniško palačo, dar naše administracije peruanski civilni vladi. Napad na civilno vlado je vodil polkovnik Briceno, ki se je nekdaj šolal na naše stroške v naši vojaški akademiji v F. Benning, Pa. To je prehud poper za naše kongresnike in posebno senatorje. Senatni pododbor za zunanjo politiko, ki ga vodi znani večni upornik senator Morse, je že sklenil, da bo preiskal ne samo uganko, za kaj vse porabljajo naše orožje tiste države, ki ga dobijo od nas v dar, ampak da bo preiskal tudi odnose med našimi vojaškimi poveljniki in tujimi generali in admirali. Senator Gruning iz Alaske je pa naravnost zahteval konec pod-1 sidrana. Naša diplomacija mora piranja držav v Latinski Arne-1 torej pri vsaki državi posebej iskati pot, kako pomagati politični svobodi do zmage, kjer še ne obstoja, odnosno, kako ji pomagati, da se obdrži, kjer že obstoja. Druga važna okoliščina, ki jo je treba zmeraj imeti v vidu, je dejstvo, da vsi režimi v Latinski Ameriki, diktatorski in svobodni, ne pomenijo dosti, ako jih ne podpira vojaštvo. Tudi v republikah s politično svobodo imajo vojaški krogi veliko besedo kot na primer v Venezueli. V takih republikah se naša administracija ne sme zameriti vojaškim krogom, zato jim mora poklanjati orožje in sprejemati kandidate za oficirje v ameriške vojne akademije. Ne kaže drugače. Res pa je, da je to aelo tvegana igra. Le redki so tisti vojaški krogi v Latinski Ameriki, ki podpirajo demokratske režime tudi takrat, kadar režimi ne znajo ne dobro vladati ne dobro gospodariti. Navadno jim riki z orožjem in municijo. Na videz bi človek dal prav vsem tem kritičnim izjavam naših senatorjev. Državam Latinske Amerike trenutno res ne žuga nobena vojna nevarnost. Ni sovražnika, ki bi mislil vdreti v Latinsko Ameriko. Tudi komunističnim državam ne prihaja na misel, da bi Latinski Ameriki grozile z vojaško silo. Čemu torej poklanjati orožje južnoameriškim republikam? Naša želja je, da pomagamo v Latinski Ameriki svobodni demokraciji do zmage. To ni lahek posel. V Latinski Ameriki velja namreč pravilo, da so vsi politični režimi, ki tam via- I dajo, nekje na sredi med sistemom politične svobode in diktature. Čistih diktatur je tam malo, malo pa je tudi čisto svobodnih političnih režimov. Skoraj v vseh republikah Južne Amerike vlada samo delna svoboda, le Peti katoliški dan smo v Clevelandu praznovali dopoldne v slovenskih farnih cerkvah, popoldne pa se je zbralo v Parku sv. Jožefa toliko slovenskih katoliških ljudi, kot jih za tako priložnost še ni bilo zbranih. Slovenci v Clevelandu smo pokazali, da smo ponosni na svoj rod, da hočemo ohraniti izročila in vero svojih očetov. CLEVELAND, O. — Včerajšnja nedelja je bila ena tistih, ki je vsem udeležencem, ki so prišli na Peti Katoliški slovenski dan, dala občutje sile, ki še živi v ameriških Slovencih. Bila je to nedelja, v kateri se je veren slovenski človek spomnil vseh tistih, ki Sq iz ljubezni do rodne besede in iz trdne zavesti, da jim je edinost krvavo potrebna, gradili prve slovenske cerkve, prve šole in prve narodne domove. Jutranja, cerkvena slovesnost se je vršila v vseh treh slovenskih cerkvah. Vsi trije slovenski župniki monsignor Louis Baznik, č. g. Matt Jager in č. g. Francis Baraga so se spomnili Petega katoliškega dneva v cerkvenih glasilih in kratko obvestilo je prinesel tudi tedenski škofijski list Catholic Bulletin. Pridige pri mašah po namenih Petega katoliškega slovenskega dneva so skušale v naših ljudeh zbuditi spomine na naše dolžnosti, ki jih imamo kot Slovenci in verniki. —1 :doseči. V velikem boju, ki se danes v svetu vrši, moramo trdno in gotovo vedeti, kje je naše mesto in kakšne so naše obveznosti do posameznikov, do družine, do naroda in do Cerkve. Prvi pionirji, katerim je bil Peti katoliški slovenski dan posvečen, so se kljub svoji preprostosti dobro zavedali, da sta samo dva stebra, na katera lahko postavijo bodočnost: trdna skle- njenost z vero in vedno živa privezanost na rodni jezik in na tradicijo, ki je bila z vero prepojena. To dvoje je prve slovenske pionirje prenašalo iz težav in stisk in jim vedno znova dajalo dovolj moči, da ob neuspehih niso omagali temveč so s centi, ki so jih krvavo prislužili gradili trdne zidove, za katerimi so branili svoje svetinje — jezik in vero. Cerkve in slovenske šole so ibili biseri) ki so jih rodili žulji prvih slovenskih pionirjev in njih žena, preprostih slovenskih žena, ki so sklepale svoje zgarane roke v molitvi za otroke, za generacijo, ki je iz rudnikov in gmajn, kjer so delali očetje> stopila na svetlejšo pot. Tisoče in tisoče krvavih žuljev jc bilo treba za to in ti krvavi žulji še leže na ameriških tleh. Peti katoliški slovenski dan je združil različne generacije v isti misli: nobeno delo ne rodi velikih uspehov, če ni edinosti, če ni opravljeno v plemeniti hvaležnosti do tistih, ki so postavili temelj za trdno stopinjo. In nobeno delo in nobeno pehanje ne more obroditi trajnih sadov, če ni v korenini božjega blagoslova, če nismo do dna duše prepričani, da mi samo sejemo in da brez blagodejnega dežja božje dobrote ne bomo želi. Slovenci smo in tega naj nas ne bo sram. Naj nas ne bo sram žuljavih rok prvih pionirjev, ki niso bili učeni. Bili pa so ple^ meniti in so v preprosti in globoki ljubezni dosegali cilje; ki jih vse poznejše generacije niso več mogle. Naj bi bila včerajšnja nedelja dan nove sile, trden temelj, na katerem bodo z roko v roki gradili vsi, ki verujejo v domovino onstran naše zemeljske domovine. Naj bi bila tudi globok nauk vsem, da bomo v trdni povezanosti v vsakem času lahko kos nalogam, ki jih bo od nas terjalo življenje, življenje med brati, ki isto mislijo in svoja dejanja urejajo po moralnih prin- Iz Clevelanda in okolice Zadušnica— V sredo ob 6:30 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Louisa Perhavec na 30. dan njegove smrti. Polovična vožnja za stare— R. Perk, zastopnik 13. varde v mestnem svetu, je napovedal, da bo s tovariši iz štitrih drugih vard, med njimi je tudi J. Fakult iz 32. varde, stavil mestnemu svetu znova predlog, naj dobe osebe stare nad 65 let pravico do polovične vožnje na vseh mestnih prometnih sredstvih. Vlada naj bo previdna pri odprodaji kositra! WASHINGTON, D.C. — Združene države imajo na zalogi veliko količino kositra v ta-kozvani rezervi strategičnih surovin. Kongres je sklenil, naj ga 50,000 ton odprodajo. Zastopnika administracije sta pred kongresnim odborom, ki razpravlja o tem vprašanju, priporočila, naj bo prodaja postopna, ker bi sicer mogla močno vplivati na cene kositra na svetovnem trgu. Znižanje te cene bi škodovalo gospodarstvu prijateljskih držav Peruja in Malaje. Funt kositra je stal pred korejsko vojno 59 centov, med njo se je dvignil na dva dolarja, sedaj pa so ceno stabilizirali na okoli dolar za funt. redke so, kjer je svoboda res za-1hitro poteče potrpežljivost. Zač- no se prepirati s političnimi strankami in z vladami samimi, na kar sledi vojaška revolucija in vojaška diktatura. Tak političen razvoj je postal v Latinski Ameriki že skoraj pravilo. Vkljub temu, da je pravilo, je naši administraciji v veliko nadlego. Še prav posebno sedaj, ko je predsednik Kennedy postavil našo zunanjo politiko v Latinski Ameriki pod načela Zveze za napredek, ki se morejo uspešno uveljaviti samo takrat, kadar vlada v deželah red in mir. V našem letošnjem federalnem proračunu je za vojaške podpore v Latinski Ameriki predvidenih nad $90,000,000. To je velika vsota in ne smemo zameriti senatu, da hoče vedeti, kako bo Kennedyeva administracija ta znesek porabila. Za administra- Dunajska policija je štrajkala DUNAJ, Avstr. — Začetkom preteklega tedna bi se morala začeti mezdna pogajanja med dunajsko občino in mestno policijo za povišanje mezd. V občini se jim ni nikamor mudilo s pogajanji. Da s tem niso zadovoljni, so policaji pokazali na zelo učinkovit način. Ko se je pretekli četrtek bližala ura, da gredo ljudje iz uradov, prodajaln in tovarn domov, so policaji, ki so bili v službi, izključili vse prometne svetlobne znake za eno uro, sami pa šli sedet v bližnje kavarne in gostilne. Ves cestni promet je takoj prišel v nered, ki se je poznal pozno v noč. Po enournem štrajku so policaji zopet prevzeli službe, toda ni sem jim nikamor mudilo z delom. cijo bo to samo nagib, da čim čipih, je lahko in vsako dejanje, skrbnejše pretehta, kam in po-čemu pošiljati orožje v države, ki jim ne žuga nobena vojna nevarnost. naj bo še tako majhno, bo nosilo pečat skupnosti. Naj včerajšnja nedelja rodi še mnogo enakih. Zadnje vesti HOLLYWOOD, Calif. — Včeraj so našli v njenem stanovanju mrtvo slavno filmsko igralko 36 let staro Marilyn Monroe. Izgleda, da je napravila samomor. DAMASK, Sir. — Irak je zbral na vzhodni meji Sirije večje število čet, da bi mogel pomagati Siriji, ki je zopet v nevarnem preteganju z Egiptom. — Predsednik sirijske vlade Az-meh je izjavil, da ni prosil nobeno arabsko državo, da bi pomagala braniti Sirijo. UPSALA, Šved. — Sovjetska zveza je včeraj razstrelila nad Nova jo zemljo v Arktiku 40-megatonsko vodikovo bombo. Obnovo preskusov v ozračju je Sovjetska zveza napovedala že pred dvemi tedni. Ameriška Domovina v VI I ■ /I ^ Hk-jm O /V« I 6117 St. Cltir A ve. — HEnderson 1-062« — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROCNINAi Za Zedinjene države: |14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za * meiece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 8 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES« United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.60 for 2 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $6.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 88 No. 149 Mon., Aug. 6, 1962 VI., ki živi drugače v zelo skromnih razmerah v Dublinu. Države imajo seveda tudi svoje slučajne agente, navadno časnikarje in politične osebnosti, ki jih vabijo na obiske in jim plačajo vse stroške, ki so pozneje plačani s propagando, ki jo dotičniki delajo za dotične države. To rade delajo komunistične države, tudi Jugoslavija je med njimi. Ker to ni poklicno delo, ne spada pod zakon. Senatna komisija za preiskovanje poslovanja agentov in posredovalcev za tuje države je začela delati pretekli mesec. Kdaj bo delo končala, ne vemo, ker nima postavljenega nobenega roka. Dvomimo tudi, da bi bilo njeno poročilo v celoti objavljeno. Odkrila bo gotovo nekaj neprijetnih poslov, ki so vanje zamešane tudi tuje vlade in njihova poslaništva, odnosno diplomatje. Tam bodo “narodni interesi” diktirali molk, ki bo pa tudi po svoje govoril. t >• » * BESEDA IZ NARODA Igor!. Sikorsky, graditelj lelal in helikopterjev Zastopniki tujih držav v Washingtonu Ne mislimo tu na uradne diplomate, ki zastopajo tuje države v naši prestolici — jih je že blizu 100 —, ampak na tiste agente in agencije, ki jih tuje države najamejo, da branijo njihove interese. Potemtakem ima skoraj vsaka država kar dve vrsti zastopstev, uradna, ki sedijo v poslaništvih, in recimo poslovna, ki so v rokah advokatov in posebnih firm, ki se pečajo izključno s posredovanjem v korist tujih držav. Dočim ima vsaka država samo po eno poslaništvo, ima lahko več takih poslovnih zastopnikov in posredovalcev. Japonska jih ima na primer kar 32, Moskva 28, in celo mala Dominikanska republika 23! ,Vseh skupaj je registriranih 431. V smislu zakona mora namreč vsakdo in vsako podjetje, ki zastopa interese tuje države, svoj posel prijaviti in dati točne podatke, s čem se peča in koliko dobi odškodnine za svoje delo. Delo zastopnikov in posredovalcev ni treba smatrati načeloma za umazan posel. Opravljajo večkrat taka pogajanja, ki zanje diplomatska zastopstva niso niti sposobna in ki se praviloma tičejo gospodarskih vprašanj. Zastopniki in posredovalci niso samo strokovnjaki v takih vprašanjih, so tudi veliko okretnejši in poznajo bolje vsebino prevzetih nalog kot navadni diplomatje. Niso tudi vezani na uradno pot! Dočim morejo diplomatje praviloma poslovati samo z državnim tajništvom in le izjemoma naravnost z ostalimi organi naše javne uprave, imajo zastopniki in poredovalci lahko dostop, kamor hočejo in morejo pritb do senatorjev, kongresnikov, vodilnih politikov, do uredništev društev televizijskih in radio kompanij, založb itd. Zastopniki in posredovalci ne zastopajo namreč samo gospodarskih interesov svoji tujih klijentov, skrbijo tudi za propagando tujih držav. Včasih je to njihovo delo celo važnejše od navadnih posredovalnih poslov. Zato naša administracija ne ovira načelno dela takih zastopnikov in posredovalcev. Včasih ima celo korist od njih. Zve namreč po tem kanalu za stvari, ki jih ne more dognati po uradnih kanalih. Ta kanal ji dalje služi tudi za kontrole raznih novic, ki jih dobi po drugih potih. Zato se tudi kongresniki in senatorji ne branijo stikov s posredniki. Zvedo včasih tam, kar jim ne pove državno tajništvo. Seveda nudi poklic zastopnikov in posredovalcev za tu je države tudi velike skušnjave za umazane posle in prilik zanje več kot preveč. To je bil povod, da je Kongres sklenil 1. 1938 poseben zakon, ki našteva dolžnosti teh agentov in posredovalcev. Zakon gre v podrobnosti, toda je za naše razmere že zastarel. Agentje so namreč tekom let odkrili toliko lukenj v zakonu, da se lahko izmuzajo iz preiskav z malenkostnimi žrtvami. To je bil dalje tudi povod, da je letos sklenil senat na predlog senatorja Fullbrighta, naj posebna komisija preišče, kaj vse delajo agenti tujih držav v naših dnevih. Zadeva z delitvijo uvoznih kvot za sladkor je namreč pokazala, da se je kar 26 advokatskih in podobnih kompanij potegovalo za svoje klijente, da bi dobili čim večje uvozne kvote. Posredovalci niso poznali pri svojem delu nobene moralne meje, tudi po podkupovanju v zaviti obliki so posegli. Tako so bile kvote razdeljene po nekem ključu, ki ga nihče ne razume. V skupini srečnih držav, ki imajo sedaj kvoto, je tudi Irska, ki bo uvozila kubanski sladkor, ga rafinirala in potem prodala z dobičkom v naš0 deželo! Kdo bo nosil stroške za vse to? Ameriške gospodinje, ki bodo morale za sladkor plačati bilijon dolarjev več, kot je treba. Zato razumemo željo administracije, da bi kvote in z njimi povezane premije odpravili, razumemo pa tudi, da se onih 26 agencij že sedaj divje bori proti tej nakani. Kdo bi jim zameril? Letos so s posredovanji za kvote zaslužile skupno nad pol milijona dolarjev! Agenrje in posredovalci, ki zastopajo tuje vlade, so namreč dobro plačani, kajti države niso navadno umazani klijentje. Čankajšek plača svojemu agentu letno £150,000 španski Franco £87,500, portugalski Salazar £207.000, neka komunistična država £20,000. Smešen je slučaj s Kongom: centralna vlada plača svojemu agentu £2,000 na mesec. Oombe iz Katange pa svojemu £100,000 na leto! Podobne odškodnine plačujejo tudi druge države. Svoje agente ima seveda tudi Jugoslavija. Ali so v teh vsotah poravnani vsi stroški? Ni lahko, da bi človek to trdil. Agentje in posredovalci morajo namreč veliko plačevati za propagando v časopisih, na radiju in televiziji. Stroški za tako propagando so ogromni, toda nihče ne ve zanje. Zakon namreč obvezuje agente, da poročajo samo o stroških, ki gredo skozi njihove knjige. Res je, da skušajo naše federalne oblasti gledati agentom na prste, toda do sedaj so odkrile le malo velikih zlorab. Interesenfje, ki imajo svoje agente v naši deželi, pa niso samo posamezne vlade, mednje so se vmešali tudi taki, ki bi jih človek ne pričakoval v tej družbi. Svoje agente ima na primer Evropska gospodarska skupnost, ima mesto Berlin in celo pretendent na irski prestol Doncugh 'cdtod preko Havajev do Nove IV. Bridgeport, Conn. — Kljub tej veliki nesreči, so Igor Sikorsky in njegovi sodelavci z delom nadaljevali. Medtem pa je prišlo do enega naj večjih dogodkov v zgodovini ameriškega, oziro-ra svetovnega letalstva. Dne 21. maja 1927 je polkovnik Charles A. Lindbergh v majhnem, enokrovnem letalu “The Spirit of St. Louis” preletel Atlantski ocean. Načrt, da bo preletel Ocean francoski letalec, stotnik Fonck, za katerega je tedaj Sikorsky gradil že drugo letaloi je postal s tem brezpredmeten. Igor Sikorsky se je sedaj lotil gradnje povsem novega, potniškega letala S 38, ta-kozv. amfibijskega letala, ki ga je možno uporabljati na suhem |in na vodi. Prvo naročilo je prišlo od ameriške vojne mornarice, drugo pa od največje ameriške letalske družbe Pan-American Airways, pri kater; je služil kot tehnični svetovalec polkovnik Lindbergh. Vsa amfibijska letala so bila hitre prodana. Sikorski in njegovi sodelavci niso skoraj mogli dohitevati naročil. Preko 100 letal te vrste je bilo prodanih. Iz neznatne, majhne družbe, ki je že večkrat stala na robu prepada, se je pričelo razvijati podjetje milijonske vrednosti. Treba je bilo poiskati zemljišče za zgraditev nove, moderno urejene tovarne. To se je tudi zgodilo. Leta 1929 se je podjetje preselilo v novo tovarno v bližino Bridge-porta. Istočasno je družba tudi spremenila ime in se odslej imenovala Sikorsky Aviation Corporation. Nekoliko pozneje pa je postala oddelek naj večjega svetovnega letalskega koncerna, ki se imenuje United Aircraft Corporation. Tako preurejena družba se je sedaj še z večjo vnemo in energijo pod vodstvom izkušenega voditelja Igorja Sikorskega lotila dela. Pričeli so z gradnjo velikih potniških letal, takozvanih zračnih ladij, imenovanih tudi Clipperji. Bilo bi preobširno opisovati tehnični razvoj in uporabo Clipper jev, ker to ni namen tega članka. Omenim naj samo, da je v oktobru 1931 zapustil Bridgeport prvi tak Clipper in pristal v Washingtonu. Žena tedanjega predsednika ZDA Hooverja, je letalo krstila z ime. Zelandije. Dosegli so več svetovnih rekordov. V začetku tega članka smo videli, da je Igor Sikorsky pričel svoje delovanje kot pijonir helikopterja, toda brez uspeha. Ideje zgraditi helikopter, pa ni nikoli opustil. Leta 1939 se je zopet vrnil k temu projektu. Vedel je namreč, da bo te vrste zračno vozilo, ko bo izpopolnjeno, imSlo v mnogih pogledih veliko prednost pred letalom. Slednje namreč potrebuje za vzlet in pristanek dolgo, z velikimi stroški zgrajeno pot. Vse to pri beli koptar ju odpade. Poleg tega ima helikopter še celo vrsto drugih prednosti. Prvi helikopter, ki ga je Sikorsky zgradil v letu 1939 se je imenoval VS-300. Izgledal je kot pravi nestvor, strašilo. Bil je podoben okostju ptiča z dolgim vratom — repom. Ljudje so se temu nenavadnemu vozilu smejali in mu deli ime “The Ugly Duckling.” Dvigal se je komaj nekaj inč od tal. Kritike in pikrih bpazk ni manjkalo. Toda Igor Sikorsky in Sergej Gluhareff, ki tudi velja za pi-jonirja helikopterja, sta dan za dnem delala poskuse in prihajala vedno do novih spoznanj. Helikopter je dobival vedno nove dodatke in izboljšave. Dne 15. maja 1940 se je helikopter VS-300 dvignil navpično v zrak in to precej visoko. Pilotiral ga je Igor Sikorsky. Pri teh poskusih si on ni nikoli nadel letalske obleke. Bil je oblečen v navadno suknjo, na glavi pa je imel klobuk. Sedeč na odprtem sedežu, je v zraku izgledal kakor mogočnik, ki sedi na prestolu pod oblaki in s posmehom zre navzdol na svoje podanike, — okoli stoječe opazovalce. Ko je pristal, mu je komisar za aeronavtiko za državo Connecticut izročil posebno listino za zasluge. S poskusi so nadaljevali. Nekoč je padla pikra opazka, da bi tak ptič lahko izgledal nekoliko prikupneje. Sikorsky je imel takoj odgovor pri roki, češ, zaenkrat sovažni principi, pozneje ga bomo že bolje oblekli. Pri nadaljnih poskusih se je helikopter vedno bolj izkazal. Ne samo, da se je navpično dvigal v zrak, ampak je v zraku obstal na določenem mestu; se odtod premaknil v poljubno smer z razno hitrostjo ter zopet navpično pristal na zemlji. Uporab- močvirju. Rešuj.e ljudi iz poplavljenega ozemlja. V zadnjem času uporabljajo helikopterje tudi pri dviganju težkih železnih konstrukcij za napeljavo elektrike. Helikopter takozv. sky-crane, zračni žerjav, prime na tleh zgrajeno železno konstrukcijo in jo postavi na določeno mesto v beton. Pred nekaj dnevi je Sikorskega helikopter S-61A sodeloval tudi pri prenosu televizijskih slik preko satelita Tel-star. Dvignil se je pred palačo Združenih narodov v New Yorku z IVz tonami televizijskih instrumentov, potom katerih se je izvršil prenos slik iz Združenih držav v Evropo. Ko sem imel čast osebno govoriti z Igorjem Sikorskim, je med razgovorom odprl znani magazin “Life” s sliko, predstavljajočo Sikorskega helikopter, ko rešuje iz morja astronavta Carpenterja. “Tega smo tudi pri nas zgradili,” je rekel ponosno. Nedavno tega so časnikarji vprašali Igorja Sikorskega, kaj mu je bilo v življenju največje zadoščenje. Odgovoril je: “Dejstvo, da so njegovi helikopterji dosedaj rešili okoli 100,000 ljudi.” Igor Ivanovič Sikorsky ni samo slaven letalski pijonir ter iz umitelj, ampak tudi pisatelj in zelo cenjen predavatelj. Poleg knjige “The Story of the Winged ■ S,” v kateri podaja svoj življenjepis in delovanje na polju aeronavtike do približno 1940 leta, je spisal še dve drugi knji- Očitno spoved opravljajo Med železničarji na Divači je moral vladati precej čuden red. Šef sekcije “za vleko” je vodil vse, kot se je njemu zdelo. Na svojo roko je z ožjimi sodelavci celo spreminjal kandidatno listo. Ko je Tito v Splitu udaril po nerednostih v gospodarstvu in upravi, so se končno tovariši VESTI Večja proizvodnja v skladišča Industrijska proizvodnja v ljubljanskem okraju se je po poročilu “Dela” v prvih 6 mesecih leta zvišala za 11 odstotkov, toda od tega je bilo mogoče prodati le 5 odstotkov, ostalo pa je šlo v skladišča. Izvoz v ljubljanskem okraju je bil po istih podatkih v prvih šti- Zvezi komunistov na Sežani rih mesecih letošnjega leta na odločili in tovariša šefa potem, kc je bila opravljena očitna javna spoved, kaznovali. AH bo s tem na Divači zavladal red, bo moral pokazati šele čas. Očitna spoved je eno, očitno poboljša-nje drugo! Kamniško kopališče sirota isti ravni kot lanij čeprav je bilo predvideno 30-odstotno povišanje. . . Gradili so ‘‘politične tovarne” Josip Broz je v razgovoru s slušatelji visoke šole političnih ved v Beogradu in z njihovimi predavatelji razpravljal koncem ju- Kamniško kopališče pod Sta- nil'a o napakah v jugoslovanski rim gradom je sirota. Športni kljub Kamnik nima sredstev, da bi skrbel zanj, občina Kamnik pa sodi, da ne spada med njene obveznosti vzdrževanje kopališča. Tako je cestai ki vozi mimo kopališča v Tuhinj vsa jamasta in prašna, kabine v kopališču pa so bolj podobne ribniškemu rešetu kot dostojnim slačilnicam. Tako se vsaj pritožuje v “Delu” neki Borut Aparnik. Strojna oprema izrabljena do 98% Strojna oprema v rudniku Kaolin v Črni nad Kamnikom je gi, izrazito versko filozofskega izrabljena do 98 odstotkov, so nem “American Clipper.” Krna- uosl helikopterja je postala neki je odkupila Clipper tudi pot- sporna. niška družba Pan American Air-j Nadaljni razvoj helikopterja ways. Čim je bilo razglašeno, 'je naravnost dramatičen. Priče-da bo to letalo pilotiral Lind- li so ga uporabljati v najrazlič-bergh v spremstvu Igorja Sikor- nejše svrhe. V velikih mestih skega v Panamo, so bili vsi se- je začel prenašati pošto s strehe deži takoj razprodani, že pred lenega poštnega poslopja na dru-poletom sta se sestala v New go. Kmalu je postal gost na Yorku Igor Sikorsky in Charles vojni in trgovski ladji. Zahte-Lindbergh, da se dogovorita o val je samo nekoliko prostora tehnični pripravi. Polet Clip- na krovu ladje. S krova ladje perja je izpadel brezhibno. Na lahko odnese globinske bombe poti v Latinsko Ameriko so povsod doživljali veličastne sprejeme. Igor Sikorsky ni med potjo samo opazoval delovanje letala, ampak se je osebno tudi podrobneje seznanil s slavnim letalcem Charlesom Lindberghom. Clipperji so pozneje preleteli Atlantski ocean. Napravili so pot iz Bridgeporta v San Francisco in in opazuje kot kragulj; kje se be pojavila podmornica. Na krov prinaša ranjence neposredno s fronte. Moderne armade si brez helikopterja ni mogoče predstavljati. V drugi svetovni vojni so ameriške oborožene sile uporabljale skoraj izključno Sikorskega helikopterje. Helikopter pristaja praktično skoraj povsod. Na ledeniku ali v značaja. Osebno je globoko veren mož. Pripada ruski pravoslavni cerkvi in je soustano-voditelj in podpornik ruske cer-'kve v Stratfordu. Prva knjiga Gospodova molitev ah Oče naš. ima napis “The Lord’s Prayer,” V njej razčlenjuje Očenaš stavek zg stavkom v obliki, ki bi delala čast vsakemu učenemu teologu. Tc knjigo bi skoraj lahko primerjal molitveniku. Knjigo “The Invisible Encountre” — “Nevidno srečanje” pričenja z evangelijem sv. Mateja in sv. Marka, po katerem je bil Gospod odveden in preizkušan po satanu v puščavi. Začetek knjige je seveda alegoričen. To srečanje med Bogom in satanom je bilo nevidno in se še danes nadaljuje. To je borba med dobrim in zlom. Skoraj nenavadno se sliši, da se mož, ki se je celo svoje življenje ukvarjal z letalskimi načrti in motorji, propelerji in podobnim) spušča tudi v globoko razmišljanje religioznih problemov. Igor Sikorsky se že od mladosti ukvarja tudi z astronomijo in raziskuje misterije vesoljstva. Zakoni, ki vladajo tam, kroženje ogromnih nebesnih teles po točno določenih potih, v razdaljah komaj umljivih človeškemu umu, mu dajejo dokaz o sili, ki vse to vodi in ki ni nihče drugi nego Bog. Igor Sikorsky živi sedaj v pokoju na svojem posestvu v bližini Bridgeporta. V podjetju si je obdržala samo še mesto svetovalca. Sedaj je star 73 let in je še vedno zelo delaven. Mnogo potuje in predava. Do njega pa ni lahko priti. Radi varnostnih razpolog je potreben poseben postopek. Mene je sprejel zelo prijazno v svoji veliki delavni sobi, polni knjig in dokumentov, v tovarni v Stratfordu. Na sliki izgleda sicer precej resen, toda v resnici je to zelo prijazen in fin mož. Po postavi je srednje velikosti. Meni se je zdel kakor dober očka, ki hoče vsakemu ustreči. Razgovar-jala sva se v angleščini, deloma pa tudi v mešanici ruščine in slovenščine. Predložil sem mu tudi en izvod Ameriške domovine, katero si je pazljivo ogledoval in se zanimal, kje izhaja in podobno. Ko sva končala najin razgovor o uporabi in bodočnosti helikopterja, mi je dal še nekaj literature in tri slike. V zvezi z njegovo “The Invisible Encountre” sem ga končno še vprašal :a njegovo mnenje, kakšen bo dognali na seji občinskega sin dikalnega in izvršnega odbora v Kamniku. Kolektiv podjetja se trudil, da bi dobil kredite za nabavo novih strojev in modernizacijo, vendar tega doslej še ni dosegel. Na isti seji so ugotovili, da so se zvišali povprečni osebni dohodki zaposlenih na področju kamniške občine na 29,000 dinarjev mesečno. Ta višina dohodka je bila dosežena predvsem zaradi izplačil, ki so jih prejeli delavci v nekaterih kolektivih po sprejetju zaključnih računov. Plan dohodkov v prvem tromesečju je od 12 industrijskih podjetij izpolnilo le 5. . . Nova tovarna “Pekatete” v Ljubljani V maju so odprli v Ljubljani novo tovarno testenin “Pekatete,” ki jo je zgradil živilski kom binat “Žito” v Ljubljani. Celotna gradnja je stala 250 milijonov dinarjev. Dnevno bo izdelala 11 ton testenin letna ) produkcija pa naj bi bila vredna do 420 milijonov dinarjev. Za izboljšanje kmetijstva Neki M. Remec razlaga v ljubljanskem “Delu,” da je potrebna za večjo uspešnost in rentabilnost kmetijskih posestev, oziroma zadrug, večja, če ne naravnost popolna specializacija. Zadruge naj se odločijo za živinorejo ali za poljedelstvo in to za tisto vrsto, ki je razmeram najbolj primerna, in posvete vso pozornost samo enemu poslu. Rede naj samo prašiče ali samo govejo živino, pridelujejo naj samo pšenico, goje samo trto, sladkorno peso ali sadno drevje. Mešano poljedelstvo in živinoreja se po mnenju Remca ne obnesejo več v času, ko je začela industrializacija segati tudi na področje kmetijstva. socialistični družbi in znova opozoril na vrsto napak in težav, ki jih je omenil že v znanem splitskem govoru v maju. Pri tem je dejal, da je prišlo “zaradi storjenih napak do nekoliko počasnejšega razvoja,” da mnoga podjetja niso dovolj storila, da bi izdelovala potrebne dele strojev doma, ampak so jih raj še kupovala zunaj, ker je to enostavnejše in ker je prinašale lep dobiček. Opozoril je na gradnjo “političnih tovarn,” ki so jih gradili orez vsake gospodarske potrebe in tudi brez vsakega treznega gospodarskega računa iz čisto političnih razlogov. Vanje1 je oilo vloženega mnogo denarja, toda sedaj jih morajo zapirati ali pa jih preurejati v novo vrsto produkcije. . . Večina ljudi slabo plačana V omenjenem razgovoru S študenti visoke šole za politične vede v Beogradu je Broz, kot poroča “Delo,” poudaril, da je pri gradnji tovarn treba misliti pred vsem, na to ali bo v njej izdelano blago lahko tudi prodati. Treba je upoštevati kupno moč delovnega človeka. Nato je Broz-Tito dejal dobesedno: Zato moramo imeti pred očmi dejstvo, da je večina naših ljudi slabo plačana: deset tisoč dinarjev (na mesec — o. u) je temeljna plača mnogih našim ljudi, precej naših delovnih ljudi im3 danes plačo izpod dvajset tisoi-dinarjev. Njihova kupna moč je majhna, zaradi česar mora ostajati blago, ki je tem namenjeno, pretežno v ?ddadišči& Tito se je ostro obregnil o'3 uslužbence bank, ki ne producirajo nič, pa imajo lepe plače, Pa jih prijemajo na leto poleg tega še kar 18 namesto 12. Napovedal je v tem pogledu odločne spremembe. . . V Sloveniji so ljudje nezadovoljni, ker . . . Broz-Tito je povedal da 30 ljudje v Sloveniji nezadovoljni' ker gre preveč v Sloveniji za' služenega denarja v Macedoni' jc, Črno goro in Kosmet, ljudje v rezultat takozvane mrzle vojne. Citiral je najprej bivšega ameriškega poslanika v Franciji William C. Bullitta, ki je napisal: V modernem svetu obstoji danes borba med dvema vrstama človeka, med duhovnim in materijalističnim. V smislu svoje knjige pa je še dodal: Človek je ustvarjen po božji podobi, zato ga Bog ne bozapustil. Lahko se zgodi, da bodo temne sile brezboštva, nasilja in mate-rijalizma zmagale, toda njihova zmaga bo samo začasna. Njim ne bo nikoli pripadala končna in trajna zmaga. Dr. Oskar Hrastnik. omenjenih pokrajinah pa se Pr; i- tožuje, ker delavci v Sloveni.!* boljše zaslužijo in je v Slovenj življenjska raven višja kot dru' god v Jugoslaviji. Broz poudarja, da so Slovenc1 najboljši delavci v vsej Jugosl11 viji, da je slovenski delavec gle' de sposobnosti in proizvodnje 113 evropski ravni in da je zato d.’ prav, da ima več od svoje£a dela, kot delavec na jugu, ki nu ustvari niti 40 odstotkov PrC.' videnega dela. Južnjakom N prav za prav povedal, naJ 116 kriče na gos, ki nosi njim zlati3 jajca! Za dobro voljo Zdravnik je na dolgo preg* doval svojega pacijenta in V° tem rekel: “Predvsem, rnoj, morate jesti veliko sa^^ In pri sadju morate predvse ^ jesti, kar je okoli. Kajti v hT1 ni je veliko vitaminov.” Potem malo- pomolči in s? . vpraša: “Katero sadje pa irna pravzaprav najraje?” “Orehe!” odgovori bolnik vidno žalostjo na Oibrazu. Ivan Pregelj: Božji mejniki POVEST IZ ISTRE “Danes pa je prišla k meni stara ženica od Moferdinov in tožila hčer, da ji hoče iti v fiesto služit. Pa sem vprašal, 2akaj ne bi šlo dekle, če je zaslužek dober in hiša pošte-^a; žena je povedala, da ne s'li dekle z doma iz svoje ftiisli. Neki Martin, ki ga Ijud-ne hvalijo, jo nagovarja, aročil sem ženici, naj mi pri-Vede hčer.” Mare”, sem ji rekel, “lepa 'n mlada. Tudi ne bom re-et> da nisi pametna. A če rnati noče, ne hodi z doma.* I)rašal sem jo, ali jo res kdo *jag°varja, naj gre. Rekla je, a nihče_ ,Neki Martin,* sem 30 skušal. Zanikala je, a ni me Gverila. ,Mare!‘ sem rekel, > isti Martin naj pride k meni.* ako sem jo zmedel, da je ^kimala.” Mara je vendar šla od ma- ere- Danes sem jo videl v Pa- lriU' In zdaj tudi vem, kdo je fijen Martin. Milohanovič je 12 Juršičev. Mare, Mare! ču- vaj se> vrni se k materi, še je cas!” _ Prva šola in vendar naj-'’‘šja modrost. V Ježnju pri rižmaniču za njegov god, stopil sem. Za mizo sedi ši-in ima štiriletnega na kole-'n ga uči brati: ,Beri! Re-°! Reci č! Reci E!‘ Otrok ero: ,Oče.‘ Oči mu igrajo od aieče in iznenajenja. .Reci B! pci U! Reci D! Reci I!‘ O-r°k bere: ,Budi!‘ In tako dalo ves neskončni naslov Debilovih bukev, vso modrost sveta, vso vero naših duš ’Uče. budi volja Tvoja!* Sto-I'oi na vratih in solze mi silijo ^ °oi- Planem. ,Šime, učenik! ročno! Drugo leto prevza-^em mladega jaz.* In potem ‘^'o ttodovali kajal ^blega posojila je iskal. Šime je Že ko sem od-je prišel Mate iz Berma. naštel pred menoj. ,A v resti?‘ sem pripomnil pol v a 1 Pol resno. Križmanič je °niežiknil in odvrnil: ‘Saj jih ° Mate plačal. On že 'ij^6 ^rižmanič! Istran! ®e> segoltnež! Višje obresti p° |ras kakor pa jih smeš. 'l2i se mi za velikonočno iz-^oved !* .— ^aj ne posojujem, ^JPak trgujem. Ali naj svoj k n.ar Prepustim drugemu, da Mm1”1.61 <^0'a^ek 0(t njega, do-nal sam le tvegam, ali do- ve. Ta- 2 111 P°sojil0 nazaj?* je doka-j^al Križmanič. Nisem mu 'kel ugovarjati. Mož sicer ‘s ne odira.” ^bvnik Križmanič je vz-s0 0(tdahnil. Nato je Mežko je služiti v Istri,* je se d0^avil Križmanič, ‘in jaz Učil rZ’m tega’ kakor me je ,, °oe, da naj desetkrat prej njunem še ^2dam bui na groš, preden ga Tako je imkel in sem pritrditi. Istran je h0v .Cl ’ Pa dasi ni vedno po 31 Postavi. Takih lumparij od bom sem se R JC moral sicer naučiti 80d jČan°v. A šimnu ne Več* ’ ne' morem. Pre-.Uo med da ^^°teta rasti tegoba v srce, minevajo najlepša leta °d doma sem dni . -j-wii oiuvenci. Dobro njimi in znova hotel d ^ pa ^ ua doma v Istri. Občutil togjg6111 tudi svoje novo domo-; Kakor očetu ali materi sf bll°-ki Poti, sta na potu, na otrok * Pa sta doma pustila bij0 dajo jima miru, skr- med ves čas. Tako mi je bilo hih.” °Venci po mojih Istra- ^ 01 ‘Zori m. Vso zimo sem prebil tnjigi o odgovoniosti du- hovske službe. Kaj bi jo navajal! V vseh duhovniških ustih je njena hvala. Vsega me je prevzela, razgibala mi misli, kot jih nisem mislil nikoli prej. Postala mi je prvi in pravi spiritual, prvi duhovni vodja. Iz nje vem in se poznam, kaj sem bil doslej kot duhovnik in kaj hočem biti v naprej. ,Ponižnost, poslušnost, vzdržnost.*” “Ponižnost, poslušnost, vzdržnost! Saj sem to že davno vedel. A sem vedel le prazno iz knjige, take kakor šolsko otroče resnice iz katekizma. Zdaj pa sem spoznal v bistvo, zdaj občutim; dozdaj sem imel le z ušesom, bi rekel z Jobom, zdaj vidim z vsem očesom1. Hvala Ti, gospod Bog, za to modrost! Hvala Ti za mojo istrsko srečo; Ni ga stanu bolj srečnega mimo mojega duhov-skega! In tisto malo tegobe v meni, ki se mi še včasih oglasi kot pesem domotožja, za zadoščenje naj bo, za zadoščenje za mojo nekdanjo resnično prevzetnost. Ne bom prosil sam od sebe, naj me premestijo iz Istre, če me po lastnem nagibu, bom sprejel, po volji višjih, ki je božja volja ...” Popolni človek,” je vzklik nil prevzet mladi duhovnik, povesil liste in se zamislil. Kakor Gregoriču iz knjige o od govornosti duhovske službe, tako je hotelo zrasti njemu iz Gregoričeve izpovedi prečud no' spoznanje, ki bi napolnilo s srečo in mirnostjo brez mej, ki bi izpolnilo vse bitje do smrti, do zadnje miisli. Obrnil je več listov nakrat, ne da bi bil opazil. V trenutju je bil v drugem svetu in je bral: “Desetkrat v uri si dem: Ni mogoče! Desetkrat v uri moram verjeti, da je vendarle res. V Istri je vse mogoče. V Istri mi je mogel zavesti lepo Maro nepridni Martin iz Juršičev. V Istri se je mogel Šime Križmanič enkrat napiti in iti sam s tržne poti domov. Domov? V smrt pod Bermom, v smrt, z glavo pod zavratno orožje, pod balto, ki je samo še v Istri doma. V Istri, samo v Istri je mogel poštenjak Mate Sestan ubiti prijatelja in ga okrasti. Moj Bog, moj Bog! Kdo bo Istro urriel! Pošten biti, veg dan drugovati s prijateljem, potem pa vstati, iti pred njim v noč in mu prebiti možgane. Saj ni mogoče! Saj ni! Pa je mogoče! Balta priča in denarnica priča in še moli-tevska knjiga bi pričala, pa so jo izgubili. .. Našli je niso. Da sem vdovo obiskal in jo potolažil, pa je nisem mogel in je tugovala, da ni imel rajni božje svetinje pri sebi...” ‘Kdo bo Istro umel? Ali jo tepe Bog ali jo tepe hudič? Mate! Nesrečni človek! Petindvajset let ječe! Mate, svobodni človek, ki je stai'šem iz mesta na deželo pod Učko pobegnil! Mate! Saj ne boš prenesel! Saj ne boš dočakal. Kaj bi sploh dočakal? Speta je v grobu in tvoj sin je tudi v grobu. Materi na strani. Vdova v Ježnju pa joče in se suši. In meni je, da bi otresel prah te zemlje s svojih nog. Dvema ženinoma in dvema nevestama sem pel zdravico. Zdravico? še! Narical sem, pogrebno pesem sem pel... Zato bi rad šel, šel iz Istre med svoje, kjer ne naricajo. šel bi! Trpim. Istra me boli. še modrost istrskega škofa Jurija mi ne vzame več domotožja ... Gospod Bog, Oče,, čuj me' Tako se zgodi Tvoja volja, da pojdem odtod!” AVGUST KOLEDAR društvenih prireditev HinLSliSi I?[20 2122 23]:?4; 25, 2f 1^2?)30llS J AVGUST 12. —Pevsko društvo SLAVČEK priredi piknik na Slovenski pristavi. 26.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. SEPTEMBER 9.—DSPB priredi piknik na Slovenski pristavi. 16.—Oltarno društvo fare Sv. Vida priredi OBED v farni dvorani pri Sv. Vidu. Pečene pi-ške bodo delili od opoldne do štirih popoldne. OKTOBER 6. —Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi v šolski dvorani “card party”. 7. —Pevski zbor Triglav priredi v Slov. domu na 6818 Denison Ave. vinsko trgatev. — Igra Grabnarjev orkester. Začetek ob treh popoldne. 13. —DSPB priredi družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. 21.—Pevsko društvo Slavček priredi svoj letni koncert v veliki dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3:30 popoldne. 28.—Pevski zbor LIRA priredi ob štirih popoldne CERKVE- NI KONCERT v cerkvi sv. Vida ob 50-letnici svojega obstoja. Po koncertu banket v novi dvorani. NOVEMBER 4.—Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Ave. opero. 10. —Štajerski klub priredi martinovanje. H.—Podružnica št. 14 SŽZ praznuje 35-letnico svojega obstoja z banketom v SDD na Recher Ave. Začetek ob petih popoldne. 11. —Cerkveni pevski zbor ILIRIJA pri Mariji Vnebovzeti priredi koncert v cerkveni dvorani. 25.—Prosveta Baragovega doma priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu festival slovanskih narodnih pesmi in plesov. Začetek ob 3:30 popoldne. DECEMBER 2.—Pevski zbor Slovan priredi jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. 23.—Baragova prosveta priredi v dvorani pri Sv. Vidu Slo venski božič. Začetek ob 3:30 popoldne. Novice v besedi in sliki Nagla rast sredstev za informacije: 11,000 radijskih oddajnikov in 7,660 dnevnikov v pkupni nakladi 288 milijonov. Odkar je Generalna skupščina pred 13 leti sprejela resolucijo, po kateri imajb''pravico do informacij vsi narodi in posamezniki, so se tehnična sredstva zlasti v industrijskih deželah tako razvila in pomnožila, da ljudi naravnost zasipajo z informacijami v pisani in govorjeni besedi ter v sliki. Po podatkih UNESCO je število radijskih oddajnikov naraslo v obdobju po 1. 1948 od dobrih 5000 na 11,000, število radijskih sprejemnikov pa se je v tem obdobju potrojilo, tako da pride zdaj povprečno po 17 radioaparatov na vsakih sto prebivalcev. Televizija, ki je bila leta 1948 še v povojih — sporede so oddajale takrat le štiri dežele: ZDA, Velika Britanija, Francija in Sovjetska zveza zajema zdaj že vso zemeljsko oblo, saj se je število televizorjev zvišalo od štirih na sto milijonov. Vzporedno s širjenjem radia štev. Položaj se v 13 letih ni bistveno spremenil, čeprav so nekatere dežele precej napredovale. V evropskih deželah in v Severni Ameriki izhaja 67 odstotkov vseh listov, te dežele imajo prav toliko filmskih dvoran ter radijskih in televizijskih sprejemnikov; nadaljnjih 16 odstotkov teh sredstev za informacije v Sovjetski zvezi, preostalih 17 odstotkov pa pride na Latinsko Ameriko, Afriko in Azijo. Radio je najbolj napredoval v Afriki, kjer je zdaj 338 oddajnikov in 5.5 milijona sprejemnikov, medtem ko jih je bilo pred 13 leti le 119, oziroma 910,000. To šele začetek prodora radia v afriška naselja, kjer pride po 2.3 sprejemnika na sto prebivalcev; v Aziji je povprečje še slabše: manj kot dva aparata na sto ljudi. Televizija se naglo širi, vendar predvsem v razvitih deželah, in sicer v ZDA, SZ in drugod v Evropi, kjer je film ustrezno nazadoval. Izjema je Sovjetska zveza, kjer se je število prodanih vstopnic za kino zvišalo od 600 milijonov v 1948. letu na 3.5 milijarde, kar pomeni, da si sovjetski državljan ogleda povprečno po 16 filmskih predstav etno. Povprečni državljan ZDA je šel pred trinajstimi leti 24-rrat v kino, zdaj pa obišče — predvsem zaradi televizije — kino le enajstkrat na leto. v 'Severni Ameriki, nadalje pa je naraščal v Sovjetski zvezi ter Latinski Ameriki; Aziji in A friki. Zdaj izhaja po svetu 7660 dnevnikov (leta 1948 jih je bilo 6120), svetovna naklada se je zvišala za 31 odstotkov in dose gla v absolutnih številkah 288 milijonov, če pa upoštevamo pri rastek prebivalstva, se je število izvodov zvišalo od 9.3 na 9.7 na vsakih sto prebivalcev. Hkrati so ustanovili več novih časopis-,Eilipini. nih agencij, zlasti v Afriki, kjer jih deluje zdaj 21 v 18 deželah. Film v svetovnem merilu ni posebno napredoval. Na prvi mesti svetovne lestvice v filmski proizvodnji sta se povzpeli Japonska s 423 in Indija s 312 filmi, ZDA so zdrknile na tretje mesto, za njimi pa se vrstijo: Hongkong, Italija, Francija Sovjetska zveza, Velika Britanija in Zvezna republika Nemčija. Gospodarsko najmanj razvite dežele z najvišjim odstotkom ne- Anglija in Malaja sta se sporazumeli glede malaj- zijske federacije LONDON, Ang. — Angleški ministrski predsednik Macmillan je izjavil, da je dosegel sporazum z malajskim predsednikom Abdoulom Rahmanom o ustanovitvi Malajziske federacije. Pripravljalna dela za ustanovitev bodo trajala približno eno leto. Anglija si je pridržala le nekaj’ pravic- v Singaporu, kjer ima še veliko vojno luko. O filipinskem predlogu, da se federacija spremeni v konfederacijo s Filipini, se niso dosti razgovarjali. Anglija namreč misli, da je treba najprej videti, kako bo funkcijoniraia malajzi-ska federacija, šele potem bo mogoče misliti na povezavo s besede. Na znani konferenci v Punta del Este je namreč glasoval z nami, za obsodbo Castrovega režima. Trdi, da je to storil radi tega, ker mu je naša delegacija obljubila nadaljevanje podpor. Naše državno tajništvo še ni prišlo z odgovorom na dan, vendar njegovo stališče še ni dokončno. Lahko se zgodi, da bodo Duvalieru dali vendarle še nekaj podpore. ------o------ Filipini so izgnali ameriška državljana MANILA, Filip. — Predsednik republike Macapagal je odredil takojšnji izgon ameriškega državljana Harrya Stonehilla in njegovega poslovnega tovariša Roberta Brooka kot “neza-željenih tujcev”. H. Stonehill je v drugi svetovni vojni služil kot ameriški vojak na Filipinih in potem ostal kar tam. Oženil se je z domačinko in se posvetil trgovini s tobakom. Postal je milijonar in začel pri svojem poslu podkupovati vladne uradnike in zakonodajalce. Na debelo je izdeloval zlasti cigarete, ne da bi imel za to potrebna dovoljenja. Posebno natančen ni bil niti pri plačevanju davkov niti pri svojih bančnih poslih. Po pol leta trajajoči preiskavi, ki je spravila na dan veliko obtežilnega materiala, je predsednik odredil, da mora Stonehill iz dežele. veda samo takrat, kadar bi bilo potrebno. Izreden jwrast prebivalstva Prebivalstvo Združenih držav je v desetletju 1945-1955 poraslo za 26 milijonov, kar je več kot preje v 21 letih, v razdobju 1924-1945. Ženske dobijo delo Kuharica Iščemo kuharico za petek in soboto zvečer. Prednost ima Slovenka, ki živi v bližini E. 200 St. Kličite IV 1-6530. (153) MALI OGLASI Stanovanjc oddajo Dve sobi in kuhinjo, opremljeni ali ne, za eno ali dve osebi, oddajo na 916 E. 73 St. Kličite 391-6505. —(149) Stanovanje oddajo Tri neopremljene sobe, vključno vroča voda, oddajo v neposredni bližini Sv. Vida, za $40.00 mesečno. Kličite UT 1-2226 ali FA 1-3204. (153) Sedaj je čas za barvanje hiš zunaj in znotraj. Pokličite TONY KRISTAVNIK, Painting & Decorating HE 1-0965 ali UT 1-4234. Kompromis o posojilu Združenim narodom V najem 5 sob, kopalnica, plinski fur-nez, oddajo na 1415 E. 55 St. (151) in televizije je tisk nekaj izgubil pismenega prebivalstva imajo tu-v zahodnoevropskih deželah in di najmanj informacijskih sred- Kennetiy ustavil podpiranje republike Haiti WASHINGTON, D. C. — V državnem tajništvu je zmeraj močnejša tista struja, ki misli, da diktator dr. Duvalier v republiki Haiti gotovo nima prav nobene kvalifikacije, da bi dobival podpore v smislu načel Zveze za napredek. Zato je naša dežela letos dala diktatorju samo $1,600,000 podpore, dasira-vno bi mu lahko dala $7,250,000. Dr. Duvalier se radi tega jezi in nam očita da ne držimo WASHINGTON, D.C. — Vodniki predstavniškega doma so se sporazumeli z administracijo o besedilu zakona za polnomočje vladi za nakup bondov posojila Združenim narodom v višini sto milijonov dolarjev. Predlog je bil v senatu že odobren, obtičal pa je v predstavniškem domu. Bančni odbor predstavniškega doma je sedaj pristal na besedilo, ki dovoljuje predsedniku ZDA nakup bondov posojila ZN v vsoti enaki nakupu teh bondov vseh ostalih članic ZN skupaj. Besedilo, ki ga je odobril senat, dovoljuje predsedniku nakup bondov ZN v vsoti 25 milijonov preko skupne vsote bondov, kupljenih od vseh ostalih članic ZN. Drugo dopolnilo predloga prepoveduje Združenim narodom uporabiti prostovoljne prispevke Združenih držav blagajni ZN za znižanje prispevkov drugih članov. ------o------ Velika podjetja imajo še zmeraj konjunkturo NEW YORK, N.Y. — First National Bank v New Yorku je pregledala polletne bilance okoli 900 velikih ameriških podjetij in ugotovila, da jim ne gre slabo. Njihov skupni dobiček za 6 mesecev se je dvignil od lanskih $6.0 bilijonov na letošnjih $7.2 bilijonov. Najboljše so se odrezale tovarne v kemični in papirni industriji. Tudi pričakovanja za drugega pol leta niso slaba. Kennedy bo torej težko upravičil znižanje davkov z gospodarskimi razlogi. PRENOVIMO IN POPRAVLJAMO kuhinje - kopalnice - Formica vrhna plošča Kličite 641-0422 JURKOVIČ MILLWORK _______6206 Broadway Družabnica Starejša ženska išče dru-žabnico. Stanovanje in plača po dogovoru Kličite IV 1-9074. (150) IZVRŠUJEMO VSAKOVRSTNA CEMENTNA DELA, NOVA IN POPRAVILA. JOHN ZUPANČIČ 18216 Marcella Rd. KE 1-4993 Pohištvo naprodaj Oprema za spalnico, televizor, hladilnik in še več drugega. Zaradi selitve. Zglasite se na 1167 E. 58 St. Apt. 3’ —(153) Naprodaj dohodninsko posestvo na Route 20, R. D. 2, Geneva, Ohio. Dve enodružinski hiši na enem lotu. Ena hiša ima pet sob spodaj, IVz kopalnice, preproge, vse udobnosti. Druga hiša ima tri opremljene sobe, stranišče, prho, plinski ogrev. Dosti sadnega drevja in jagod, 2 akra zemlje. H. Stumph, telefon Geneva 466-2370. —(153) Naprodaj Dvodružinska hiša in enodružinska naprodaj na enem lotu. Dober dohodek. V bližini cerkve Marije Vnebovzete. Kličite GL 11-6204. (153) ZMAJEVO ŽRELO — Kot velikanska z gornja čeljust 'štrli iz'skalne gmote'tale svojevrstno oblikovana skala na otoku Aruba v Karibskem morju. , Redno zasedanje Združenih narodov naj se začne zgodaj ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Generalni tajnik ZN U Tant je začel varčevati na vseh koncih. Želja po varčevanju ga je spravila tudi na misel, da bi njegova ustanova imela samo eno zasedanje, ki ne bi bilo lomljeno, kot je sedaj. Ko pridejo božične počitnice, se vsi delegat j e razletijo po svetu in jih ni lahko dobiti hitro nazaj. U Tant misli, naj bi se redno zasedanje ZN začelo ne sredi septerpbra, ampak začetkom meseca in naj bi trajalo do Novega leta. Po Novem letu naj I bi bilo le izredno zasedanje, se- PrijaleFs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-4212 ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas J0S. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-8607 Lastnik prodaja 41,2 sobni bungalow, komaj 5 let star, lot 100 x 400, aluminijasta vetrna ckna, preproge, pregrajena klet, zgoraj za razširjenje, breezeway, IVi: garaža. Na 26310 White Rd., blizu Richmond Rd. telefon \yil 3-6037. (6, 8, 10 avg) ■ S ■ ■ S RENE BAZIN: I IZ VSE SVOJE DUSE I ROMAN ■ ■ ■ “Kaj hočete, Etienne? Prav pogosto sem se vpraševala ... A morda mi je poklic srce izpre-menil... Zdi se mi, da se ne bom možila. Ali mi ne verjamete?” “Ne, prav zares ne.” Užaljena je dvignila pogled in rekla živahno: “Kaj torej mislite o meni?” “Da ljubite drugega, bogatejšega, mestnega, ki vam je znal govoriti lepše nego jaz in ki vas tako ne ljubi...” Govoril je skoraj da prav na glas. Divje je hotel spoznati svojo nesrečo. Pripravljen, da konča čimprej, je povzel z istim razdraženim glasom: “Kdo je? Vedeti hočem zanj!” Očitanje v Henriettinem pogledu se je omililo. “Prav imate”, je dejala. “Pridite!” Kaj ji je bilo sedaj do tega, da se vrača po aveniji ob strani Etienna Loutrela? Mar ni bilo končano med njo in med njim? “Pridite.” Spremljal jo je, ne da bi razumel. Šla sta počasi navzdol proti sohi na robu pečine. Ponosen je iskal svojega tekmeca med gručami, ki mu jih je razkazovala šepetaje. Čudil se je, da vidi samo starce, ženske in deco. “Glejte Goulvenove”, je govorila, “Menneretjeve. Celino Maquetjevo in šiviljo, njeno sestro, očeta Lusignana. Esnault-jeve iz hervejskega dvorišča ...” Ko je Henrietta šla mimo, so ji nekateri prijateljsko pomignili. Ona pa je pozabljala od-zdravljati. Jedva jih je videla. Zakaj poleg nje je bila v trplje- CH1CAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE 3.5s — 3-4s Stoker 3tm. heat, cabinet kitchens, Modern bath. $500 mo. inc. Leaving city. No reas. offer refused. Asking $38,000. Owner. — HU 6-6327. (149> LOMBARD — BY OWNER For sale or rent, 6 room brick ranch. Stone front. Pnld. fam. room, I’/z baths, two fireplaces, trans, schls. shopping walking distance. $27,000. MA 9-0714. (15°) DEERFIELD — 3 Bedroom ranch, all large rooms. TV rm. with fireplace. Gar., basement. 5 minute walk to school. By owner $19,900. WI 5-0255. (150) LISLE — BY OWNER — 3 bedrm. mid-level ranch, 114 baths. Fin. bsmt.; att. gar., landscaped comer lot. Softener, Storms, gas heat. — Close to everything. — $19,550. — WO 9-7780. (151) MELROSE PARK — Winston Pk. By Owner 7 rm. brick tri-level, 3 bdrms., garage, recreation rm., immediate possession. $27,900. — 917 Park Drive. FI 5-3887. (150) WHEATON — BRICK front bilevel. 5 yrs. old. 3 bdrms. 114 baths, fam. rm. gar., alum, strms., scrns., water softner, dish w. washer-dryer, drapes, cptg. Lot 65x135. fine for chldrn. nr. schls.. across park. 414% GI loan. $21,900. MO 8-3732. (151) WESTCHESTER — MARTINDALE ESTATES — 2418 W. Martindale. De Luxe 3 bdrm. ranch. Full bsmt. Gas ht. 2 car gar. Built-in copperton refr., stove, dishwshr. — Close to schools. Priced for immediate sale by owner. (152) NORTHLAKE — BY OWNER 3 bedrm. 2 yr. old brick ranch, Expand. upstairs, carport, awnings, alum. s-s. Nr. schls., churches, shop. FI 5-8289. Many extras. (150) nju in obupu duša Etiennova. Molčal je sicer, a njegova prisotnost ji je presunjala lastno dušo. Slišala ni Marcelle Es-naultjeve, ki je vsa žalostna govorila: “Že spet sta skupaj!” Dospela sta pod kip svete Ane na vrh stopnic. Dovolj daleč sta bila od ljudi, da nihče ni mogel slišati, kaj bo povedala. Napol se je bila zaokrenila v stran, nato je pričela: “Tam so moji prijatelji, Etienne. Drugih nimam ... Čutim, da je potrebno, da jih poslušam. Kako? Skrito mi je ali vsaj precej skrito ... Verjemite mi, ako morete: zaradi njih se ne mo-žim. Pred vami so me klicali in čutila sem gorje, ki me je navezalo nanje. Njim sem sedaj v podporo. Ako bi jih zapustila, bi me v duši peklo in ne bi prestala ... Radi njih sprejemam nase bolest, ki mi je v srcu, Etienne, ko vam pravim: ‘Pustite me svobodno!’ Zakaj moje življenje hočejo, mene vso. Ne morete prav dojeti, kaj je med njimi in med mano. Jaz sama se izgubljam, kadar mislim na to. Samo poglejte, kako so ljubosumni ...” Pod prvim drevesom je pokazala voziček Marcelle Esnault-jeve. Mala je bila dala obrniti voziček proti kraju, kjer se je bila ustavila Henrietta. Preda leč je bila, da bi bila mogla poslušati, a vznemirjala se je in trpela je v svoji skrajni bolniški občutljivosti, ki vse do kraja opazuje. Oprijela se je bila vo-zičkove lestve, da je dvignila glavo in gornje telo z naporom, ki je bil muka zanjo. A mogla je opazovati Henrietto. Kako ji je bilo pri tem pri srcu, je bilo še preveč očitno: lice ji je bilo vse solzno in solze so padale druga za drugo na odejo iz pletene volne. Etienne je gledal Marcello Es-naultovo, potem čudežni obraz Henriettin, kjer sta se bila združila usmiljenje in trpkost živ CHICAGO. ILL REAL ESTATE FOR SALE GLENVIEW — BY OWNER Charming 3 bdrm. hse. Indscpd. & gardened, lited patio, 114 baths, tile kit.-laundry, paneled din.-rec. rms.. washer-dryer, refrig. - range, soft wtr., nr. everything, $24,500. •— 217 Donald Ter. PA 9-0684. (149) BELLWOOD — 6 room cor. brk. Georgian. 3 Ige. bdrms. crptg., liv., din. rms. o. h. sewer; rump, rm extra knotty pine rm., att. gar. Other extras. Near schls., transp. Mid 20’s. LI 4-4803. (151) LYONS — 514 Room house, with 4 room apt. in. basement, 2 car garage. Glose to everything. Priced for quick sale by OWNER. HI 7-5645. (150) Ijenja. Brez dvoma vsega ni razumel. Spoznal je pa, da ga Henrietta ne vara. Da ju trga narazen skrivnostna sila, močnejša kot ljubezen, ki pa vendar tudi ni bila brez ljubezni. “Torej vam moram povedati svoje tudi jaz. Pojdiva doli!” Začel je stopati po stopnicah in ona za njim, dokler nista izginila pod planoto avenije. Stopnišče je bilo prazno. Nagnjeno sonce je rdečilo granitne stopnice. Henrietta in dolgi Etienne sta bila sama. Oba sta bila mlada, oba lepa, in obeh srce je trpelo od ljubezni. Njuni tajnosti je bila za pričo samo široka Loi-ra pod njima, polje, v zimi zapuščeno. Za zelenimi ploskvami travnikov so se dvigale kakor modri dimi meje golih topolov. Etienne je dejal: “Ali vidite tam doli za otoke?” “Da”, je odvrnila, “to je mau-veška senožet.” “Leta sem preživel tam v ljubezni do vas, Henrietta!” Odgovorila je v navalu ljubezni, ki je ob njem zardela: “Ah, da bi mi bili povedali to, ko sem bila še vsa mlada!” “Meseci so potekali, ne da bi vas bil videl. A samo da sem vas videl, pa sem se vračal vesel domov. Mati se v tem ni motila: Pravila mi je: ‘Ni ga dekleta v vsem nanteškem mestu, ki bi imelo tako srce kakor ona!’ Uboga mati Loutrelka, kako ste mi napak govorili! Morali bi mi bili reči: ‘Srce ima za vse, razen zate. Zaničevala te bo. Odbila te bo. Ne hodi za njo!’ Jaz pa sem veroval v vas, ker sva se nekdaj skupaj igrala, ker ste bili videti tako veseli, kadar ste prihajali na mauveško senožet. Henrietta, mislil sem na vas vsako pot v Loiri! Kadar sem že omagoval, MT. PROSPECT — 903 Hi-Lusi — Brick Ranch, 2 bedrms. Fireplace, Gar. Storms & screens. Lge. lot. Close to everything. $600. below market price. By owner $18,900. — CL 3-8558. (150) BUSINESS OPPORTUNITY DRAPERY AND UPHOLSTERY SHOP Owner selling on account of illness. Only $18,000. S. Holland. ED 1-0574. (150) TRUCK AND AUTO REPAIR. Established business. S. W. Side. Stock and tools. Priced for immediate sale. PR 8-9896 for details. (151) ko sem vlekel sakove iz vode ali ko so mi roke zmrzovale, kadar sem dvigal vrše, sem si govoril: ‘Za Henrietto!’ Kadar me je imelo ob zimskih jutrih, da bi bil najraje ostal pod odejo, ko me je oče budil že pred dnem, je mati često za njim stopila k postelji in mi rekla samo: ‘Pojdi, ljubi, za svojo poroko delaš’.” Henrietta ga je poslušala. Pritisnila se je bila k njemu in ga je poslušala; pogled je bila dvignila vanj. Ni vedela več, kje se nahaja. Videla je samo razburjeni obraz Etiennov pred sabo. Zdelo se je, da ga roti, naj molči. On je ni gledal. “Poslušajte naprej”, je nadaljeval. “Prestal sem dolge noči na preži. Vrgel sem v vodo več trnkov nego marsikateri loirski ribič. Prevažal sem tovore zelenjave v Trentenmoult zato, da bi vam nekega dne poklonil denar svojega dela. Denar je pri-služen. Ona pa, ki sem zanjo delal, me zavrača. Jaz pojdem na tuje!” “Etienne, ne hodite! Ostanite! Pozabite me in ostanite radi svojih domačih!” “Še kaj! Vi se z mano ne morete poročiti, jaz pa ne morem ostati. Mati me ne potolaži. Odslej mi vsi bregovi Loire govore o vas. Preveč sem jim o vas govoril. Odločil sem se. Trije sinovi pri nas so že na morju. Oče je računal name, da prevzamem ribištvo. A tudi četrti se poda na morje in vi, vi ste tako hoteli!” Zasmejal se je od srda in bridkosti: “Odprite jutri svoje okno, gospodična Henrietta, in poglejte proti loirski ladjedelnici! Jutri že boste videli, da bodo začeli graditi ribiško barko. Ime ji bo kakor vam, ‘Henrietta’. Ona me popelje čimprej mogoče daleč od tod, kjer je trpljenja preveč. In nikdar več se ne vrnem, nikdar več.” Iztegnil je roko proti zapadu, kjer je bežal bel oblak, skočil preko dveh stopnic, stekel navzdol in se izgubil za obrežno pečino. Henrietta je ponavljala, ko da so se ji misli ustavile: “Da mi je spregovoril poprej! Vse moje življenje bi bilo drugačno. Pa da ga pustim, da odide!” Toda ni mu sledila. Strmela je v bleščeči izliv reke, ki je bil nanj pokazal. Videla je že, kako se oddaljuje barka, ki se ne vrne nikdar več. Nekaj sprehajalcev z griča Mi-seri je že stopalo po stopnicah navzdol in se zadevalo vanjo. Iztrgala se je iz sna, stopila spet navzgor in rekla od srca iskreno, sklonjena nad Marcello Es-naultovo, ki je to pot ni razumela: “Nikdar ne boš vedel, kako danes ljubim svojo ljubo Marcello .. .” n ^ Se priporočamo ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 - »Jf r ~ A "L, .* Im Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so na j več je važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. Pridi k nam in izberi poročna ^ naznanila iz pravkar dospelih najnovejših H katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, ^ papirja in črk. Sm Naše cene so zmerne. postrežba |f uslužna. ?! I Na svidenje! || AMERIŠKA DOMOVINA 1 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Anzlovar’s Dept. Store 6214 ST. CLAIR AVE. EN 1-8042 KOKLJA Z RAČKAMI — Tale koklja v East Long-meadov, Mass., je prevzela skrb za mladi račji zarod, ko je njegova mati nesrečno končala. lzgledat da je cela družina kar zadovoljna vsdj, dokler so račke na suhem. (ene VSEMU rednemu BLAGU v trgovini so za to ra z pr o d a j o PRAV POSEBNO SO POCENI: ZN|ŽANE ZA 20%. ŽENSKE OBLEKE: redna cena po $2.98 . sedaj samo 90^) redna cena po $7.98 .. sedaj samo «j»3.99 ZA MOŠKE: športne srajce, navadne kratke in športne spodnje hlače, majice, vse po 59^ kos. ZA DEČKE: športne srajce po 99fh ZA DEKLICE: nočni plašči po 99<>. Tudi mnogo drugega blaga razprodajamo PO POSEBNO ZNIŽANIH CENAH. ZA ŠOLSKO MLADINO nakupite oblačila sedaj. To je ugodna prilika, DA VELIKO PRIHRANITE. Razprodaja konča dne 18. avgusta OB TORKIH dajemo DVOJNE ZNAMKE. KOT V NEKDANJIH DNEH — Volovska vprega je v zahodnih deželah izginila, vsaj na splošno^ vendar se je ponekod še ohranila v današnji moderni čas. Gornja slika je bila posneta v Zahodni Novi Škotski v Kanadi.