Siev. 14. Letnik II. Izhaja sak dan, Izvzemšl nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkegai S. VJ? dopisi naj s* tntdaUtvn lista. Ncfranklrana pisma se ne iprcjetnaio in rokopisi se ne vradjo. _ Iz-faiate!} in odgovorni urednik Šiefan Godina. Ustnik ^»rcij Htfa Edlm-stl- - Tisk llskaroe .Edinosti", vpisane zadrug« x cr- efenim pmoštvoin v Trstu, ulica Sv. Fr.nčifk. Asilkega št 20. Teleton uredništva in uprave štev. 11-57. Mrotnloa zn»i*. Za celo leto.......K 24"— za pol leta................. 1 za tri mesece. ^ , • • ......... Za nedeljsko izdajo za celo leto " * • xil xa poJ leta • • ™ VEČERNA Posamezne številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Širokostl ene kolona Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za* vodov...............mm po 20 vla Oglasi v tekstu lista rfo pet vrst.........K 5-— vsaka nadaijna vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izkljufino 1« upravi .Edinosti*. Plača in toži se v Trstu. Uprava In Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsUfccga 2a — PaStnohranilntčni račun št 841.652. Rusi premeščajo svoje iete iz severne in srednie Poljske NemšJio opravičevanje bombardiranja angltfke obali z zrakoplovov. Položaj no severa in Jasa. DUNAJ, 22. (Cenzurirano.) Ob Nidl se ie zopet začelo živahno delovanje. Zdi se, da ga je povzročilo premikanje ruskih čet, ki ga skušamo preprečiti z močnim artiljerijskim ognjem in zagroževanjem napadov. Nekaj dni sem se sploh opaža na rusiu strani močno kretanje proti jugu. Rusi so iz srednje in severne Poljske potegnili čete čez Vislo, najbrž da jih na drugem bregu reke po železnici odpravijo na druga operacijska torišča, in to, kakor se zdi, v Ua-licijo in karpatsko ozemlje. Napadi, Ki so jih izvršili v zadnjem času na srednjem Poljskem pri Lopucznem in Opocznem, naj bi zakrinkali ta gibanja. Naša artiljerija je včeraj sestrelila neki kolodvor v bližini Kielc, kjer so bile zbrane znatne množine železniškega vozov-nega materijala. Skoda je najbrž velika, ker je naša artiljerija uničila veliko municije. voz z živili in skladišč. Ob izlivu Nide je obstreljevala naša artiljerija kraje Wi-slico in Nowy Korczyn. Med ustjem Dunajca in Tarnowim je prišlo včeraj tudi do topovskega boja. Poizkusi Rusov, da bi zopet zavzeli svoie pozicije, ki so jih izgubili pred kratkim so se izjalovili ob velikih njihovih izgubah. Poročila, da so Rusi izpraznili nekaj ga-liških mest, je pač razumeti ie tako, da so Rusi svoje tamkaj se nahajajoče posadke oupreinili v jugozapadni smeri, da ojačijo svoje čete. ki stoje ob karpatski črti. Tudi v tem ukrepu se kaže, da Rusi teže proti jugu, o čemer smo govorili že uvodoma. Ali imaio te pomembne premestitve čet ofenzivne namene, ali če veljajo le ob-držanju zasedenega ozemlja, se pokaže najbrž v kratkem. Na južnem bojišču se v zadnjem času niso dogodili nikakršni važni dogodki. Iz Romunske izvirajoče vesti, da sonašečetezopet zasedle Valje v o, ne odgovarjajo resnici. O tem. ali naša armada v najbiižnjem času zooet preide v ofenzivo, se seveda ne more poročati avtentično. — (»Tages-post.«) DUNAJ. 22. (Cenz.) Kakor poročajo poljski listi, so Nemci zopet popravili železniško progo med Piotrkovvim in Czen-st»>chowo. Poleg tega pa se z največjo hi-trico grade tudi druge železnice. Iz Ra-doma so se Rusi baje že umeknilL Beda na Po^eu MILAN, 22. (K.) Vojni poročevalec »Secola«, ki je posetil rusko fronto pri Varšavi, poroča: Stotine poljskih kmetov beži v strašnem stanju in napol sestradanih po močvirnem in po dežju razmočenem ozemlju v Varšavo. Vsi pripovedujejo o strahoviti bedi. ker da primanjkuje živil in je vse razstreljeno in požga-no. Med Varšavo in Rawko da tabori nad 20.000 beguncev. Švicarski glas o vojnem položaju. BERN. 22. (Kor.) Razpravljajoč o vojnem položaju, smatra *Bund« za očividno, da se nahaja rusko armadno vodstvo sedaj v defenzivi, ki mu je bila vsiljena od zaveznikov. S tem je rusko armadno vodstvo napravilo črto preko velike ruske o-fenzive. Tudi francoski viri govore samo še o srečni defenzivi Rusov na ozemlju Visle. Vsekakor je mogoče, da upajo Rusi od zadnje koncentrične operacije na desnem bregu Visle še retablissement stra-tegique. Na zapadu še ni popolnoma prenehala francoska ofenziva, čeprav jo je smatrati v splošnem kot ponesrečeno. Sedaj za-i.iore iti kvečjemu le še za kako drugo fazo. ki se morda, oprta na izkušnje prve. izvršuje zakrito, v svrho priprave večjih operacij, ki se nahajajo še v skrbno izbranih načrtih. V poročilu nemškega generalnega štaba navedene števiike o izgubah, smatra »Bundc za pravilne. Ust pravi dalje, da je navdušenje, s katerim vedno in vedno napadajo Francozi, občudovanja vredno, toda o strategični umestnosti te ponesre čene ofenzive se lahko dvomi. Spada morda v gotove politične kombinacije, vendar pa se ne more spraviti v soglasje z neobhodno potrebo, da se varuje s človeškim materijalom. Ni rečeno, da je od francoske ofenzive do nemške le en korak, četudi bi zamogel protinapad pri Soissonsu dovesti do tega. Toda eno je gotovo: stvari se razvijajo h krizi. prečenje padanja vrednosti se zdi vkijub|6. ter v znani iinancijelni operaciji sedaj praktično more neizvedljivo, da-si se angleško finančno ku VI haaškega dogovora, neimonarhističnih častnikov 21. konjeniškega,častnike avstro-ogrske vojske in morna- CL vi. n«4l»IVCR» . _ ' .. . ^ ______.11,„ r np cp a iictanr\v /\Hhr*r \i iicrlprlnih OS^h ministrstvo dobro zaveda resnosti položaja. Angleška trgovina z Rusijo je malo prenehala. Angleški eksporterji ne morejo dobiti plačila za blago, prodano v Rusijo pred izbruhom vojne. V Parizu izhajajoči ruski socijalno demokratični dnevnik od policije prepovedan. PARIZ, 22. (Kor.) List »Humanite« poroča: V Parizu izhajajoči ruski socijalno-deinokratični dnevnik je policija prepovedala. gotovo zato, ker list kritizira ruski absolutizem in reakcijo na Ruskem. Vojnavzraka. LONDON, 22. (K.) »Daily Mailu« se zdi čudno, da je bilo iz letal vrženih bomb razmerno le malo in da so bile manjega obsega. O povzročeni škodi ni vredno, pa se niti ne govori z vojaškega gledišča. Obstoji pa dejstvo, da so letala dosegla angleško obal, porabivši v to brezmesečno, tiho noč, ter da so se vrnila nepoškodovana. Sedaj vemo natančno, koliko morejo storiti pri ugodnem vremenu. LIPSKO, 22. (Kor.) »Leipziger Tag-blatt« poroča danes iz Ženeve: Poročila agencije Havas iz Londona pravijo, da so nemški zrakoplovi vrgli nad osemdeset bomb. Kakor pravijo zasebna poročila, je bilo v bombardiranih krajih ranjenih okrog 200 oseb in nad 60 ubitih. List dostavlja: Čudno je, da sme polu-uradna brzojavna agencija razširjati take za Angleško neugodne vesti. stranic' Tudfob^d^if prilikUe't°reba"ob" 161 SR^c^odSjSS vse "potrebno. Ne-1 predsedstva so avstro-ogrsk, veleposla-žaiovati. da » bHetrtvenaUda civilne kaj starih upornikov, ki so prekoračili me- n,k v Berobnn „nnc Hohenlohe. nemšk. aL /v in t m »M /Vn M rkT 4 I no mr»r<» rarir- io. sn tudi zanrli. * eiepobianiK osebe, toda taka možnost ne more zadr-|jo, so tudi zaprli, ževati nemških vojnih sil, da ne bi uporabljale vseh mednarodnopravno dopustnih sredstev proti sovražniku, čigar vojevanje s sredstvi, ki so proti mednarodnemu pravu, gre za uničenjem vsega našega narodnega gospodarstva. Potres v Italiji. Sočutje mesta dunajskega. DUNAJ, 22. (K.) Zupan dr. Weiskir-naslovil na italijanskega vele- nik v Berolinu princ Hohenlohe, nemški na Dunaju von Tschirsky in turški veleposlanik v Berolinu Muktar- paša. List »Vorwaerts« proti sumničenju, naperjenemu proti nemški socijalni demokraciji. BERLIN, 22. (Kor.) Londonski dopisnik mm letalec ud lAmtmMm oiemljem? I && volvodo a™™ brzo-1 . .„r^T^r^^^ _ 1 u__: OO /Vnr ^ lavko: __•______^ A ,__ ______ FRANKOBROD ob Meni, 22. (Kor.) iavko: ----t/- t^reki »otrasii« ^______________■ ne- so tako hudo zadeti cvetoči deli srednje ol" - j ___i, .,cfrn«„ ^ L-nteri I širjenim manifestacijam tako imenovane »Frankfurter Zeitung« poroča: V torek I »Strasna potresna totestrofa po katen »Mensch,lejts,iga U1 U» JV n-JV" ' J I uu ---------i . , J od nekega nemškega podmorskega čolna, biti tolmačem srčnega sočutja me:sta au-. § katerQ se ureja jzvoz in prevoz vreč. Moštvo je moralo tekom 10 minut zapu- najskega na težki nesreči, ki je zaaeiai stiti 'adjo nekar je bii parnik potopljen. Italijo, pri kraljevi italijanski vladi. Finnntiielni ro'ožr?J Rusije resen. LONODN, 22. (K.) K trajnemu padanju GiTibardiranje z ztcRopiovov ni proti med-norodnamu pravu. BLROLIN, 22. (Kor.) »Nordd. Alig. Ztg.« piše pod naslovom »Vojna v zraku«: Angleško časopisje izjavlja, da je napad naših mornariških zrakoplovov na vzhodno angleško obal proti mednarodnemu pravu, prav tako, kakor je trdilo svojčas, ko so naše križarke obstreljevale posamezna mesta ob obali. Očitki pa so tudi tokrat popolnoma neutemeljeni. Za uporabo zračnih vojnih sil, posebno pa za obstreljevanje po njih, v sedanji vojni ne prihajajo v poštev mednarodnopravne pogodbene določbe. Haaška izjava po svo-iem prejšnjem besedilu o prepovedi metanja krogelj in razstreliva z zrakoplovov je potekla, po novem besedilu pa je Nemčija ni ratificirala, prav tako ne, kakor je nista Francoska in Rusija, in zato nas tudi ne more vezati napram Angleški. Haaški red za vojno na suhem in haaški dogovor o obstreljevanju po pomorskih vojnih silah sta uredila le vojno na suhem in na morju, ne pa vojne v zraku. Uporabljati se torej v tem slučaju ne moreta v splošnem, temveč samo v toliko, koliko odgovarjata v splošnem mednarodnopravnim načelom. Nobenega dvoma pa ni, da ta načela ne nasprotujejo obstreljevanju po zračnih vojnih silah, ko dovoljujejo obstreljevanje po vojski na kopnem in na morju. Potemtakem se smejo po zračnih vojnih silah obstreljevati predvsem vsa branjena mesta, ker je njih obstreljevanje dovoljeno po členu XXV. reda za vojno na kopnem, kakor tudi po členu L imenovanega haaškega dogovora. Obstreljevati se smejo nadalje vse vojaški uporabljive naprave v nebranjenih mestih, kakor določa člen II. haaškega dogovora za pomorske vojne sile. Poleg tega pa mora veljati tudi za vojno v zraku splošno vojnopravno načelo, da smejo vojne sile vojujoče se stranke na vsak proti njim namerjen sovražni napad odgovarjati s protinapadom. . . Po dospelih poročilih so se nemški vojni zrakoplovi strogo držali v okviru teh načel. Smoter operacij je bilo angleško obrežno mesto Great Yarmouth, ki spada po uradnih angleških »Monthly Army List« ii »Coast Defences«, obrežnim utrdbam, ki so v miru in vojni zasedene po angleških zračnih vojnih silah in jih potemtakem zračne vojne sile smejo napadati brez pridržka. Druga, po naših zrakoplovih, ko so plovila tja in nazaj, obstreljevana angleška mesta si morajo sama pripisati to usodo, kajti odtam so bili najprej obstreljevani naši zrakoplovi, tako da ni treba govoriti o vprašanju, ali jih je tako in tako treba smatrati za branjena mesta. Sicer so pa angleške zračne sile 9. decembra L 1914. obstreljevale z bombami neutrjeno mesto Freiburg v Breisgavu in 25. decembra L 1914. nebranjeni, obljudeni otok Langeoog, dasiravno se od tam Pozneje je bilo moštvo prepeljano na neki parnik, izkrcano v Hock van Holland in odvedeno v Rotterdam. Parnik „Buda". WASHINGTON 22. (Poročilo Reuterjeve pisarne). Državni departement je sporočil lastnikom parnika „Dacia" sklep Angleške, da 7npieni ladjo, ako bi odplula. Lastn kt so odgovorili, da ladja vendar odpluje, da izzove načelno razsodbo sodišča o zaplenje nih ladjah. Turčija proti trosporazumii. Turško uradno poročilo. CARIGRAD, 22. (K.) Glavni stan javlja: Ruske glavne bojne sile, o katerih ponesrečenem poizkusu, da bi obšle naše levo „-««,. :u Mlf(,. \rilo, smo že poročali, se umikajo predi Q pOVmllEV V RUSIJI PKflrzniiUl bViinmr našo protiofenzivo. Naše čete zasledujejo ^ tUflKCijGfiDrjEV. sovražnika. ____. ... m im a t o-> ^^ .FrpmHpnhlatt« niše: Feldmarfol French. V »Korrespondentu« objavlja Miles zanimiv portret angleškega vojskovodje Johna Preneha, poveljnika angleške armade na francoskem bojišču. Miles pravi med drugim: Kakor mnogi generali in mornarji angleške armade, je tudi French Irec in izhaja iz neke odlične rodbine v grofiji Golway. Njegovi pradedi so bili vsi mornarji. French se je rodil dne 28. septembra 1852. v Ripplewale. Med šestimi otroci je bil samo on fant. Stariši so mu umrli, ko je bil | star, ko ga je zadela sreča, da se je smel ve sestre. Ker je hotel biti mornar, so ga poslali v pripravljalno šolo v Harrow in pozneje v pomorski kolegij v Portsmouth. Bil je srednje dober učenec. Končni izpit je napravil z veliko težkočo in je bil dodeljen kot kadet šolski ladji »Britanija«. Tekom nadaljnih štirih let je prišel do spoznanja, da ni za mornarski poklic in je zahteval zato prestop v teritorijalno arma- gube so neznatne. I«ftr»"po^eTovamemistacijoniral v Egiptu.. Sveto volno v Maroku. R^ ^Z^ PZUsllT CARIGRAD, 22. (Kor.) Kakor doznava proti takemu ™ f-rench ovenčal s slavo. Napoleon se ie o- »Taswir i Efkiar«, so Francozi po zase- flagrantnemu, kršenju^ Liral na oficirje, ki so imeli »chance«. Tu-denju Feza po plemenih pod voditeljem va ter.zagrozil zinv resm ^^ se sreča vedn0 smeiala in svete vojne. Abdul Malikom, ponovno sto- ci je bilo neka 'm „,arlii ie bila skrajno mila. Bil je šele 32 let rili korake pri le-tem in mu ponudili kra- časa jzbruha vojne n^a ale v monarlnj, ^ J ^ zdela sreča, da sc Je smel Ijevi naslov. Abdul Malik je odgovoril, da | P^r^med tem ^„f^"6/^. | udeležiti nilske ekspedicije^ v; kateri Je brez kahfovega svete vojne. bowski. ^ }' - t > fniraiSnfpai I bene diplome, nobenih pohvalnih pisem, Na to je rusKa viaaa poium lunajoi«,^^ Tpnprnlnpffn Stnhn voisknvodia nrve vr- španskeg'a vdep^^l^Tštvriončem^ok.o: I .eneralne.a štaba, vojskovodja prve vr-1 bra minolega leta sporočila ministrstvu za« Kolo dolgo bo trajata volna? Kolin, 22. (Cenz.) Kakor piše Poroče-1^^"stv^ da jl^Sap^ In^d^o^felTv^ Wol- valec lista »Daily Chromcku v v domovino, zahteva-O-^ f^le ^ot rkol^za'^! skem listu ^Pohtiken. je ord Kitchener jQČ ob enem, naj se tudi z nase strani pri- |eley e £ ()dde,ek 19 huzar_ mnenja, da bo vojna trajala tri leta, do- držaneo sebe pošl e o domov. K o ka ood Frenchom je tvoril del čim pa se splošno misli na Angleškem, da Vkljub sporaZumljenju, doseženem v letefe koTone ld je štela tisoč se posreči v enem letu pregnati Nemce iz i d vzajemni izmeni in ne glede ne- takozvanes leteče koiotc, ki je mc a Belgije. Ali pridejo Angleži čez Ren, da ™ prizadevanja c. in kr. vlade. Stewar^ je dvomljivo, zopetna osvojitev Belgije pa 5~f?zmena praktično izvede, kaie ^^^efnefn maršu so za^e^ da bo podlaga za časten mir. Pred z opet no Ra ylada tendenco po zavlačevanju ^^^m^nej^egana^promL Bc| so osvojitev Belgije da je mir izključen ce- stvarL Samo ob sebi umevno pa e da C; STaTd" ^ ^ Stcwart je bil tudi bi vojna trajala dvajset let. Upati pa jn kr vlada slej ko prej z vsemi danimi M dnje besede ^ da je, da se vojna konca pred letom 1916.|sredstvi deia na to, da bi dosegla sko- ™o-ramen in njeg ^ ^ ^ rajšnjo povrnitev naših funkcijonarjev ter - k j natQ , der. da v ta namen poseže eventuvelno po Se|zmouu ^ Toda Khartum je med BEROLIN, 23. (K.) Nočna izdaja »Lo- dalje segajočih represalijah. tem pade, jn Gordon ]e umri junaške smrti. kalanzeiceria« prinaša razgovor poroče- Vf>i„ooomožni urad honvedskega ministr- French se je moral vsled novega pritiska valca »Associated Press« s šefom gene- k . f d vojaške udo- dervišev, ki so dobili iz Khartuma močna rainesa štaba, generalom pL .Falken- stva < ™0. svetiJnie> Ljačenja, nekoliko umakniti. To trudapo - haynom; glasom tega intervieva je izjavil Voinonomož- n0 umikanje skozi puščavo je slavni Molt- Falkenhayn: »Vojna more, kar se tiče BUDIMPEŠTA, 22. (Kor.) Vojnopomoz ^ ki je bil sicer silno varčen s pohvala Nemčiie, trajati nedoločen čas. Ne vidim ni urad honvedskega ministrstva je v ' karakterizirai s sledečimi besedami: nič^Ir!^kar tri nas moglo prisiliti v za- svrho zvišanja fonda za vojaške udo^e Kara • - — - - »- u stavljenje boja. Ce bi podlegli, zgodi se J to s častjo, v boju do zadnjega strelskega rova, do zadnjega moža.« Glede angleških čet je rekel general Fa!kenhayn: »Angleži so dobri boritelji. Spoštujem jih zelo, ali vojska brez potrebnih častnikov, skoro da ni vojska. Mi smo močni dovolj, da Hh pobijemo in vržemo nazaj s krvavimi glavami Pripravljeni smo na poizkus izkrcanja v Belgiji Čim prej pride, tem bolje.« - vrednosti ruske valute v Angliji pripo-|ni zgodilo nič proti njim. ininja Times*, da se ta problem z bojaz- O prejšnji napovedi obstreljevanja, kalijo razpravlja v financijelnih krogih. So- kor je določeno v čl. XXVI. haaškega iclovanje ruske in angleške vlade v pre-1 reda za vojno na kopnem in v čl. II„ odst. Upor portugalskih monarhističnih častnikov. LIZBONA, 22. (Kor.) Poluradno se poroča: Včeraj zvečer je revoltiralo nekaj la za vojasKe uaov^e in ^ vojaki> ampak junaki so biHf ki so iz. sirote izdal vojne svetinje, od katenn se j. {o umikanje!« French se je vrnil na je ena posvetila Nj. Veličanstvu. \ odja An !eško kot polkovnik in je bit postav-vojnopomožnega urada je dobi nato sle- ysej armadi kot vzgled, deče pisanje: Vaša ekscelenca! Nj. c. m| n„„ lQlt; -ta r^ArcrariviraH kr. Veličanstvo je blagovolilo mil vsprejeti od vojnopomožnega ur<*da P""|Spri s »tradicijonafisti« in so mu z 41 leti svečeno ter po ministrskem Pre£se^™K" zmanjšali plačo na polovico. A ni trajalo podano vojno svetinjo. O tem oDvescam do, ko je spraviia Fortuna Preneha zo-Vašo ekscelenco po Najvišjem naročilu na krmilo Sjr Georges Lock ga je po-Blagovoli sprejeji Vasa ekscelenca moie klical R(>t generala kavalerije v aktivno najglobokejše spoštovanje. uaruvary. s]užbo in južnoafričanska vojska je kon- Doam MA foitnlle ^mulf^S W WieSDflflenU. osvobodi Kimberley. WIESBADEN. 22. (K.) V svrho ustano-| Obljubili so mu kavalerijsko divizijo, vitve nemškegi doma za okrevajoče 18500 mož. Ko so mu na kratko in jedrnato Stran T(. VEČERNA EDINOST" št. !4. V Trstu, dne 23. januvarja 191 razložili, kaj pričakujejo od njega, je Prench odgovoril: »Obljubljam, da bom Kimberley osvobodil dne 15. februarja ob 6 zvečer, če bom živ.c Ta odgovor je lorda Robertsa silno fra-piral, ker je poznal Frencha koi molčečega in mirnega človeka. Toda Frenchu so dali le 4i>00 mož s sedmimi baterijami. Manevriral je kljub temu jako spretno in se je pokazal predvsem kot jako izvrsten ka-valerijski šef. da je zamogel izpolniti svojo obljubo samo z neznatno časovno razliko, Zasedel ie namreč Kimberley dne 15. februarja ob sedmih, mesto ob šestih zvečer. Leta 1907 je bil imenovan French za generalnega nadzornika angleške armade in je organiziral leta 1912 angleški generalni Štab po nemšem vzoru. Sličice iz vojne. Če mrtvi vstajajo... Po nekem mestecu se je razširila žalostna vest, da je padel na bojišču rezervni stotnik, ki je bil v mestu zelo znan in splošno priljubljen. Ondot i list je prinesel srčen, lep nekro og, v katerem so biie ocenjene vse dobre lastnosti ranjkega. Čez par dni dobi uredništvo sle-deše pismo: „Vts ginjen sem ravnokar pre-čital meni posvečeni ockiolog. Zdaj šele vem, kij sem storil. — Stotnik X. Y., t. č. ranjen.** - Boj v zraku. Reuterjev urad poroča o boju v zraku, v katerem je padel stotnik Faikenhayn, nečak načelnika nemškega generalnega štaba, sledeče podrobnosti: Neki frncoski letalec je s svojim spremljevalcem v bližini Amiensa poizvedoval po nemških pozicijah. Ko se je vračal, kakih 20 kilometrov od mesta Lille oddaljen, sta Francoza opazila nemškega »goloba«. Takoj sta udarila za njim in lov je trajal celo uro. Pri Amiensu se ie končno posrečilo Francozoma, da sta prišla do petnajst metrov razdalje od »goloba«. Tedaj se je nemško letalo spustilo v boj. Nemški letalec, pać hoteč zaleteti se v sovražnika, je obrnil svoje letalo in je poletel naravnost proti Francozu. Oster okret je rešil Francoza neizogibne katastrofe. Francoski o-pazovalec je nato štirikrat dobro pomeril in ustrelil. Prva kroglja je zadela nemškega opazovalca, stotnika Falkenhayna v srce. druga je razbila pilotu roko nad komolcem, tretja ga je ranila na vratu in četrta je prebila motorjev ohlajevalec. Vkljub težki poškodbi se je posrečilo pilotu spustiti se s strojem na tla. kamor je dospel z nepoškodovanim strojem. Pristala sta oba aparata sredi francoskih čet, ki so z največjo napetostjo zasledovale boj v zraku. In potem se je dogodil prizor, ki je vsem navzočim ostal v neizbrisnem spominu. Počasi je stopil nemški pilot s svojega stroja, se približal francoskemu opazovalcu ter mu rekel, nudeč mu neranjeno roko, v brezhibni francoščini: »četudi se je izvršil boj nam v škodo, gospod, sem vendar ponosen, da sem se vrnil z dostojnim nasprotnikom«. Stotnik Falkenhayn je bil takoj mrtev. Listin niso dobili pri njem nobenih. Sanitetni psi. V sedanji vojni so se psi v sanitetni službi na bojnem polju pra izvrstno obnesli. Nemško vojno ministrstvo je zato postavilo v službo še 1400 izučenih ps >v s posebnimi vodniki. V naslednjem nekaj za-n mivih poročil o uspešnem delovanju teh psov. Neki vodn k poroča: Ob 7. zvečer smo odrinili na bojišče, kjer so nas naši ranjeni tovariši težko in hrepeneče pričakovali. Izvedeli smo, da je bil sovražnik za 3 do 4 k lom etre vržen na?aj Bila je 'emna, neprijazna noč, gosta megla nad gozdom in poljem ; čez cesto so ležala mala drevesca in v gozdu je ležalo vse drevje navskriž; od strani smo dobivali sovražni ogenj. Sedaj pa naprej, da prinesemo pomoč našim ubogim tovarišem. .Išči I" In že so psi planili napre*, mi pa kolikor mogoče hitro za njimi, da bi Živali ne lajale! predolgo, kajti sovražne postojanke so bile 1 priteko nasproti naši p=i. Šli smo z njimi naprej in kmalu našli ranjenca, ki je ječal in se hvaležno ozi al na psa in nas, "Pomagaj, tovariš ! Žejen sem !* Poživili smo reveža s kavo in poklicali nosače, da so ga odnesli Komaj smo odpravili tega, se je že zopet oglasilo lajanje. In tako je šlo vso noč naprej. S pomočjo psov smo rešli to noč 14 r njencev, ki bi jih drugače saniteta nikdar ne našla in bi bili ostali prepuščeni strašni u-sodi počasne smrti v popolni zapuščenosti. Drugo poročilo z vzhodnega bojišča se glasi: B lo je dne 12. decembra ponoči pri Rz ... na Ruskem Poljskem. V ... lovskem bataljonu so že 24 ur pogrešali tri može. Dobi! sem povelje, da jih grem s svojim psom iskat. Treba je bilo preiskati bojno polje prejšnjega dne, ki je ležalo pred ruskimi strelskimi jarki. Zato je bilo moči iti na delo le ponoči. Ob pol 7 zvečer sem odrinil z narednikom, 12 možmi, s tremi nosilci in s psom ..Steraom". Vse tri po-grešance smo po zaslugi našega psa našli. Vrhu tega je pa „Stern" imel to noč še drug prav poseben uspeh Našli smo še tri druge vojake od ... polka, ki so ležali tu brez pomoči že celih 36 ur. Ko smo se s svojimi nosili že drugič vračali, je pes ne kod d< Igo časa izostal. Vedel sem, da div-jač ne ne zasleduje več in si radi tega nisem delal skrbi. Nenadoma Zrslišim v daljavi ostro la aije. Z narednikom hitiva v ono smer in najdeva psa ob nekem ranjencu. Bil je podčastnik F. T. od... pešpolka. Dobil je strel v obe s'egni ter je že tri dni ležal brez pomoči Mož je bil rešitve tako vesel, da je psa objel. Tudi naša dva vojna psa ,FIocku in „Falk" sta se v sedanji vojni na severnem bojišču zelo izkazala. Njun vodnik, pe-sorejec Jožef Wagner, poroča o njunih uspehih: U pril ki nočnega patroliranja v gozdu pri M. sta psa nenad« mi dvi nila nosova, potem pa odhi ela v goščavo. Sli sir.o za nima in našli skrit ;u>ki čas niški plašč, sab-1 o in dva rev Iverja ; to so bile prve naše vojne :r feje. — Dne 22. septem ra so me pr.delih 56 mož močnemu oroži iškemu oddelku. Dne 2. oktobra stio bili na pntro i laz s psom.; spredaj. Nera loma nekdo šestkrat ustreli pr ti meni, ne da bi bil n ogel d< gnati, kje sovražnik stoji. Tedaj sem spust t svoja psa, ki sta v hipu zdirjala in se vrgla na ru k* ga infanterista, ki je bil odca strele. Spravila sta ga na tla, tako, da smo t^a lahko ujeli. — Drugič smo dobili povelje opazovati neko sovražnikovo kritje in dognati sovražnikovo moč. Ko smo se pri-b ižrili na kakih 1000 kora-ov, smo poslali pred sabo psa, ki sta pred kritjem pr pol-noma mirno obstala — dokaz, da je bil jarek prazen, dasi je bila neka patrola še močan sovražnik. V razdalji kakih 1500 korakov smo pa zasledili bežečo sovražno patrolo treh mož. Spustil sem Flocka" in v par minutah je spravil enega bežečih Rusov na tla ter srn« ga ujeli. - 21. novenbra smo dobili povelje, da poiščemo ranjence in razkropljene vejake, in res smo našli 60 mož. — „Flock- in „Falk" sta se posebno izkazala, kadar je bilo treba ponoči iskati ranjence. Mnogokrat smo opravljali službo v dežju krogel in šrapnelov. Tako smo na primer prispevši v D. pogrešili več mož. Dobil sem povelje iti nazaj in jih iskati; prostovoljno se mi je pridružil neki desetnik. V najhujšem ognju smo se pripognjtni ali pa po trebuhu plazili naprej in spravili na varno marsikaterega ranjenca. blizu. Mi trajalo dolgo, ko smo zaslišali la-! Sedanja vojna ni otroška igra in jaz nisem janje. Hiteli smo v ono smer in kmalu nam dvomil niti za moment, da Anglija odjenja. -------- ——j ---- • Napoved vojne je nemški cesar jako tež o izdal radi velike odgovornosti. Stor i je to edino radi tega, ker je šlo za živrenje in smrt nemškega naroda. Zgodovina, ki n nožna laži, obelodani resnico. Mi zmagamo in dosežemo časten mir, ali preden bo dosežena zadovoljujoča nas zmaga, bo dolgo trajalo. Notranjepolitiški spominski dan. — V praški »Union« čitamo: Minolo je ravno 25 let, ko so prva spravna pogajanja med Cehi in Nemci na Češkem prišla do zaključka in je bilo doseženo sporazumljenje v bistvenih točkah, ki so od tedaj* v velja-vi.Abstinenca Nemcev v češkem deželnem zboru in ogrožanje državnega zbora po Mladočehih sta sklonila ministrskega predsednika grofa Taafe-ja, da je tik po božiču leta 1889 sklical na Dunaj spravna pogajanja med zastopniki čeških in nemških strank. Njegovemu pozivu so sledili samo: obe skupini veleposestva na Češkem in zastopniki nemškoliberalne in sta-ročeške stranke. Dne 4. januarja 1890 so se udeležniki konference sestali k prvemu jx>svetovanju. Predsedoval je grof Taafe sam. Na pogajanja niso bili pozvani ne nemški nacijonalci, ne Mladočehi, ki so potem, kakor znano, stopili v opozicijo proti sklepu ter so na sledečih držav-nozborskih volitvah staročeško stranko deposidirali. V 14 zaupnih sejah so ves spravni materijal premotrili z veliko stvarnostjo in temeljitostjo. Dosegel se je sporazum, ki so ga zapisali v zapisnik od dne 19. januarja ter ga potem predložili v končni sklep strankam, ki so se udeležile posvetovanj. Obe skupini veleposestnikov, nemški liberalci in Staročehi so sklepe odobrili, dočim so nemški nacijonalci zahtevali, naj vsi nemški poslanci polože mandate; Mladočehi pa so stopili takoj v najstrožjo opozicijo proti punktacijam, kakor so imenovali te sklepe. Vsled tega viharja so ostali sklepi konference »torso«. V deželnem zboru so mogli Ie nekateri teli sklepov priti do rešitve, in sicer: narodno sekcijoniranje višjega deželnega sodišča, deželnega šolskega sveta in deželnega kulturnega sveta, na kar so bile še dogovorjene Schonbornove naredbe glede izpremembe sodnega reda na Češkem. — Vprašanje rabe jezika pri avtonomnih oblastih na Češkem, stvar manjšinskih šol, ustanova nove češke trgovske zbornice na vzhodnem Češkem — niso prišli več v razpravo. Od udeležnikov na teh konferencah žive še sledeče osebe: baron Gautsch, marki Bacquehem, baron Plener, člana gosposke zbornice dr. Matoš in Otokar Zeiham-mer. Vsi drugi so že umrli in sicer: grof Taafe, knez Friderik Kinskv, dr. Hermann Hallwich, grof Rihard Clam-Martinic, dr. Schlesinger, dr. Schmeykal, knez Aleksander Schonburg, dr. Rieger, bar. Schar-schmid in grof Osvald Thun-Salm. Rožne politične vestL Moltke o vojni. „B rliner Korrespondenz" prinaša razgovor s prejšnjim Šefom generalnega štaba, grorom Maltkejem, ki odločno trdi, da ni ne on, ne noben Nemec hotel sedanje vojne. Zato je bila dana prilika v japonski in burski vojni. V očeh nekaterih bi bila tedaj nemška vojna neopravičljiv zločin. Domače vesti. Na naslov c. k. poštnega in brzojavnega ravnateljstva. Poročajo nam o dveh slučajih — pripetivših se okoli novega leta — ko sta naslovljenca pri sv. Soboti prejela brzojavki za kakih 20 ur prekasno, tako, da ste popolnoma zgrešili svoj namen. V enem slučaju je šlo za obvestilo o nekem pogrebu, na katerega naslovlje-nec seveda ni mogel več pravočasno priti, v drugem pa za neko povabilo na važen obisk. Ker pa, kakor rečeno, ni dobil pravočasno brzojavke, je imel celo znatno škodo. DotiČnika ne vesta, kje je vzrok tej zamudi: ali na glavni pošti v Trstu, ali pri Sv. Soboti. Vemo sicer, da je neprilično, če brzojavke za okolico prihajajo ponoči. Pripominjamo pa, da bi interesiranci radi plačali dotično pristojbino, da bi se jim brzojavke takoj dostavile. Prosimo torej slav- no poštno ravnateljstvo, naj dostavljanje tacih brzojavk uredi tako, da do odgovarjalo željam in koristim strank. Naj tudi zabeležimo slučaj, dogodivši se po novem letu, da se je paket 1 klg. na poti od Trsta do Sv. Sobote — izgubil. Reklamacija ni prinesla doslej nikakega poiasnila. tatvina. Avstrijska družba za uvoz natte, oznoma mineralnega olja, ima ve ike zaloge pri Sv. !*oboti pod Skednjem. Tam ima tudi svojo pisarno, v kateri se nahaja železna blagajna, ki je bila dne 18. po noči okradena za okroglo svoto 14.000 kr n. Prvi ravnatelj je že začetkom vojne odšel na bojno polje, drugi pa na Dunaj in ostala sta samo dva pomožna uradnika, A. M. i i A. P., ki so ju potegnili v preiskovalni zapor in' se preiskava n daljuje. Enega osumljencev so že izpustili na svobodo, dočim so druzega in pa nadzornika delavcev A. H. pridr a i v zaporu. Nadejati se je, da preiskava pm-e e jasnosti v to afero. Ker ni bila blagajna nič poškodovana, je verjetno, da je bila odpr a s ponarejenim ključem in da je tat — ali tatovi — prišel skozi precej visoko okn , kjer je razbil $ipe tako spretno, da nočni čuvaj, ki ima svoje zavetšče ravno pod pisarno, ni slišal r ikakega šuma ali ropota. Časopisje o vojni. Ravnatelj nemškega oficijoznega Wolffovega biroja, dr. Dietz, je predaval te dni v Berlinu o temi: ..Časopisje in vojra". Predvsem je ovrgel mnenje, kakor da bi imelo Časopisje sedaj zlate čase. Kdor to misli, ta ne pozna gospodarskih podlag, na katerih je zgrajeno moderno časopis e. Ste ilo abonentov igra do gotove mere povsem podrejeno ulopo; trdni temelj more časopisu ustvariti 'e inseratni del. V tem ožim pa je imela vojna za liste naravnost katastrofalne posle ice. Na drug' sirani pa so stroški informacijske in poročevalske službe s 1 o narasli; prometne zveze so se po^labšisle. tisk, papir s podraži. V gospo- < arsko tako krepki Nemčiji je pogin lo v prvih mesedh \ojne nad 1000 dnevnikov in raznih drugih Ii-tov, med katerimi se nahaja 120 političnih časopisov. Ostro nadziranje časopisja stroga cenzura in dosledni < me itev poročevalske prostosti je, po n ne-nju dr. Dietza, asopisju zato toliko škodovala, ker so bili zlasti v začetku vsi ti oblastveni ukrepi pač preveč rigorozni. — Pri n s ^ Avstriji je položaj č sopisja še mn< go neugodnejši. Število listov, ki so morali pteneh ti, gre v ti-oče, oni pa, ki vztrajajo, se morajo boriti z velikimi težko-čami. Zviša< o štev lo naročnikov jim more izgube pri inserciji in večje stroške pri tisku in poročevanju le deloma nadomestiti. Tem vtčja pa je dolžnost prijateljev Časopisa, da w traja jo pri svojem listu, ga razširjajo in da razumevajo v teh težavnih časih njegov položaj. 1" MJUl om LO 3 a n S U B □□ □a □□ se račnnajo po 4 stot. besedo-Mastno ti kane b«?sode se računajo enkrat več. — Najmanjfe« : pristojbinn J st.^tink. : □□ OD □□ Mebllrana soba a ^^trti^ Alfi r. 7. vrata 5. prvo nad-tropje. 4fllf» zračna^ se odda takoj v naje n gospodu ali gospici v ulici Commerciale štv 11, III. nadst. 4'H)0 Heblovana soba Odda se solncna soba z dvema posteljama v uli i Belvedere 12, * rata 15. 4 !5 Df17lini0 meblirane ali prazne sobe, za eno ali KUIllUlfc dve osebi, kakor tudi meblirano a i prazno stanovanje se oddajo takoj v na cm v sredini raest». Ugodne cene. Ulica Commerciale 9 pr t»iCje. 100 Posirežnlca do za pi arno ali pr. ma " družini --------- išče službo od 9 in p- 1 zjutraj ■i popoldue. Prijazne ponudbe pod „Štefan ja" Ins. odd. Edinosti. K3 Ženska ićće kak n isibodi službo Naslov : Via della t>calinata št 28, 1 nnd. 104 Dr. PETSCHNIGG TRST, VIA S. CATERliifl ŽIEU. L Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne In vodne (sDolne) bo!e-"»!- 1?—1 ui 7—7Va ZDRAVNIK Med. Dr. Karel Pernlčlč ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Bonomo 3/11. (nasproti Dreherjeve pivovarne). UMETNIZCB12 PLOMBIRANJE ' ZOBOV, IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE : Dr.J.ČERMAK U.TUSCHE8 SOSOZMAV* KONC. ZOBNI TEHNIK TRST ULICA CASERMA, 13 II. nad. 3 17 ypložnn hranilnim u trstu \l [ jPUPlUUMOffflREM ZJtfOD prt hterenflagajo i. t. sodla denar mladoletn. otroki |) , obresti se pripisujejo k HRANILNE VLOGE se obrestu jejo po |o glavnici dvakrat na leto. hranilnih vlog se izvršujejo redno brez ozira na določbe moratorija; zneski do 500 kron se izplačujejo brez odpovedanega roka, zneski od 500 do 2000 kron po tridnevni, zneski nad 2000 kr«>n po petdnevni odpovedi. POSOJILA NA NEPREMIČNINE se dovoljujejo tudi v sedanjem času in sicer po z amortizacijo po dogovoru. Drodl v oL Torre Bloncn 41. - orodne ure: 9-12 TELEFON 21-01. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦» ♦ Posojila t ♦ daje na osebni kredit in na zastave ♦ e proti plačilu po dogovoru. £ radne ure: vsak dan od 9 do 12 | ♦ t Priporoča male hranilne skrinjice, ki ♦ ♦ so posebno primerne za družine. ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ dopoldne in od 3 do 5 popoldne. JADRANSKA BANKA KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papir e in blago ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. Trst, Via Cassa di Risparmio štev. 5 (Lastno poslopje) lAIA: VLOGE NA KNJIŽICE iTLIJALKE: AKREDITIVI. ČEKI IN NA- ■ ccvnMDTinc 4% MENJALNICA od dn«ra vloge do dneva vzdiha. Rentni davek pisčnj« banka iz obrestc^?j3?je VLOG na tekočem in žiro-ra£unu po _dogovora. _ fTLLJ ALKE: DUBROVNIK KOTOR LJL BUTANA METKOVIĆ OPATIJA SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA Živahna zveza z AMERIKO. REMBOURSNI KREDITI. PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE. URADNI UM: od • do 127, pop. In od 21/. do 5 pop. ESKOMPTUJE : srečke, devize in papine. Zavarovanje vsakovrstnih papi^ev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOLTRS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. 1NKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. ESKOMPT MENIC ržaška posojilnica in hranilnica II rogistrovana zadruga z amejanlm poroltvum TRST, Piazsa della Caserma it. 1, nad. (v lastni palafl) vhod po glavnih atopnjlcah. I aa meo I mm. aast I ISKOti dMBH Ml POSOJILA DAJE aa vfa^iibo aa menic« po 6*/« aantaT« in amortizacijo za4aljto< HRANILNE VLOGE ikact. to tadi ai aa in jik obrastaj« po 4T.«U In flojt na tek. račun po dogovora. '•vek Plačate uto4 m«. - Vlaga ae labko po *no kroao. - ODD/ MAČE NABIRALNIKE (HRANILNE PU&ICE). >AJA DO- llfl EVI :sa bi IBB BI ibb bs; PoStn »hraniinični. račun 16 004. TELEFON St 9o2 baa varnostno ccllco (safe depootte) za shrambo vrednosti Bih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti vloma in poiarn. urejeno po najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam r najem po nizkih cenah. Stanja vlog nad 10 milijonov kron. Unrfoe orefc od • do 12 dopold.ie In od 3 do 5 popoldne. - IzplaCnje ae vaak delavnik ob uradaih urah. IBB SS1 IIS lil ISS «11 188 881 188 UBI