H a j Tec J i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah. Velja sa vie leto.........$6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto.%. $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS Ust rfovewft delavcev v Ameriki Tke 1 ar fesi Slovenian Daily in the United States, Issued every day except Sunday! and legal Holidays. 75,000 Readen. TELEFON. 2876 COETLANDT Entered as Second Class Matter, September 21t 1903, at the Post Office at New York, N. Y.r under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 QORTLANDT. NO. 77. — ŠTEV. 77. NEW YORK, MONDAY, APRIL 3, 1922.,— PONDELJEK, 3. APRILA, 1922. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. NEUNIJSKIPREMOGARJIINPREMOGARSKIŠTRAJK NEUNIJSKI PREMOGARJI DRŽE BAJE V SVOJIH ROKAH KLJUČ K ZMAGI V STAVKI PR EMOGARJEV. ŠEST TISOČ ROVOV ZAPRTIH. STO TISOČ NE-ORGANIZIRANIH JE ZASTAV-KALO Z UNIJSKIMI VRED, A DOSTI JIH JE OSTALO. Indianapolis, Ind., 2. oprila. — Popolno prekinjen jo izkopavanja [)f rnoj_ra j«' /naf-ilo priretek splošne narodno stavke, odrejene on l'nitf'd Mine Workers of Ameriea. 1'nijski voditelji cenijo, da s«? <100,000 premojrarjev, vkijnrno !(K)000 nennij.ikih, odzvalo pozt-vu na stavko ter so nadalje izja-:!i. da ne bo za nekaj časa nika-Vfa ixpremerab. Natančno trspesnost prekinjanja posebno v neunijskih in deloma organiziranih premoparvkih pn-l.i'li je bilo težko preeeniti, kajli finti&Snji djin je znaeil tudi oblet-nieo uvedbe osemurnefra delavnika v premojrai-ski industriji, ki je v«nko leto praznik v premop-ar-skili poljih. Kljub temu pa so bili unijski uradniki prepričani, da s« »<■ l»o noben linijski mož, z izjerru onih. ki s<» bili avtorir.irani za to, vrnil v ponedeljek na deio. Tukajšnji unijski plavni stan ni napravil nikake tabulaeije. k; bi kazala zemljepisno porazdeli I v nezaposlenih mož. a poročila Kra jevnih voditeljev so kazala. <' m- pretežna večina prek in jen ja osredotočila v Pennsylvania. V;, m Virtr'niji, Ohiju. Indiani. Tllinoisu. Missouri, Iowi. Kansas in sosednjih južno-zapadnih drža-v;di. Poročila iz dmpih polja so bil.? nekako medla m nejasna in uni,;ski uradniki ne pričakujejo natančnejših poročil, tika j oči h se relt dežele, pred sredo prihodnjega tedna. Predsednik T.. Lewis je eeniT. da j«* zaprtih C000 od 7;*>00 rovov. Ki so v zadnjem času obratovali. ir> pilo. da je Kilo 2">00 rovov v xadnjem easu ye itak raprtili vsled pomanjkanja naročil ali iz drupih razlogov. Izpremembe v prekinjenju obratovanja se bodo sorannernn počasi pokazale, «a obsecr pihanja se je pokazal posebno tnm. kjer so zelezniee odslovile številne ljudi. zajvvslene pri vlakih, vozečih premog. 1'niiski voditelji ro izjavili, da re pričakujejo nikakepa zpodnje-pa odpada iz vrst prem o pa rje v vsled poskusov delodajalcev, da irnova prir-no z obratovanjem na temelju oper. shopa. Kljnb temn pa niso hoteli dati unijski voditelji izraza svojemu mnenju ple-de možno akcije organiziranih delaveev v deloma organiziranih ledjih, kjer je položaj v glavnem odvisen od *taliftča neunijskih m o i. V različnih poljih, posebno v Pennsylvaniji in West. Virpinijt. so nameravali vprizoriti unijski voditelji v naslednjih par dnevih več sestankov in njih namen je »Vbiti toliko podpore kot le ran-e od strani neunijskih mož. V močnejše unijoniziranih poljih, ki so bila danes najhujše prizadeta ed prekinjenja obratovanja, so smatrali unijski voditelji vsako zlomi jen je njih bojne fronte za nemopoče. Antraeitna polja Pennsvlvant-je in ozemlje mehkepa premopa, rbsepajore centralno tekmovalno polje ter južno-zapadni med-dr-žavni dLstrikt, je po mnenju unij-skih uradnikov pripravljeno na dolpo prekinjenje obratovanja. Današnja poročila kažejo, da so bila tudi drupa polja raprta. a »b-Iodajalei v nekaterih okrajih so izjavili, da nameravajo v kratkem Eopet pričeti z obratovanjem Rovi v zapadni Canadi so bil: danes zaprti, a oni v Nori Škotski so obratovali. Pet tisoč unij skill premopa rje v v K>n tacky ju je ostalo na delu na temelju kon-trakta, ki bo provomoeen še celo SPLOŠNA ZAROTA PfPTI MUNARJEH leto. Razventepa pa je ostalo v rovih še 13.000 unij ski h mož, da zavarujejo lastnico pred škodo, a poiočila na linijski plavni stan so kazala, da so se vneli v low i in Montani prepiri plede plač. katere naj dobivajo ti ljudje. T'nij-ski voditelji v teh državah zahtevajo, aiaj dobivajo ti ludje plače kot so jih dobivali preje na teme-1 jn npaslepa kontrakta. a doloda-jalei hočejo uveljaviri skreenje plaee. Današnji dan je tudi pri.Vtel takozvanepa " premopovne povišanjem eene, dokler ni bil-v septembru zopet uveljavljena stara er*na. Tukajšni prodajalei premop? na drobno niso objavili danes nikake izpremembe v coni premopa. a lastniki rovov so izjavili, da nimajo nikakepa premoga na-prodaj. Tukajšni delodajalci so tudi dostavili, da promodijo pre^ raop le antraeitni delodajalci, ker baje ni mopoee promaditi mehkepa premopa. Soplasno z delo-dajalei so se tikale 'poletne eene'! premopa le tekoče produkcije. Pred svojim odpotovanjem v Washington. kjer bo v ponedeljek zaslišan pred hišnim delavskim komitejem, je predsednik Lewis i/javil, da je predlop zn vladno operacijo rovov, katereera je sta-vil senator Borah iz Idaho, jako ''značilen"' ter dostavil, da je po nj< povem mnenju osnovno pravilen. — Ustvarjenje neke vrste na-narodne avtoritete nad premo-paisko industrijo, je potrebno — in imenujte to avtoriteto kot ho-«"«'te, — je izjavil Tj. Lewis naprej. — Ni treba, da bi pomenjalo to vladno lastnino, katerepa bi za enkrat ne bilo mopoee uveljaviti radi velikanskih svot denarja, katere bi bilo treba, da se nakupi vse premogovnike in tudi radi težkoč, da sr> najde metodo plačevanja. Kot- kontrolira zvezna vlada, narodne železnice potom Meddržavne trpovske komisije in drupih apeneij, tako bi lahko vlada tudi na sličen način izvajala svojo kontrolo nad premoparsko industrijo. — Vsaka vladna kontrola bj tudi morala prisiliti premopar-*ko industrijo, da skrbi za mo2e ki so bili pohabljeni pri delu ter za odvisne onih, ki so izpubil? življenje pri delu, — je izjavil Mr. Lewis — Vsaka repulacija hi se morala na enakomeren način tikati vseh rovov dežele. Ne smela bi veljati le za sedaj orpanizi^a-t e rove, pae pa za vse rove dežele. bre£ ozira na to, kako se jih obratuje sedaj. Wilkesbarre, Pa., 1. aprila. — Prvi dan stavke v antracitnih polj^ je pokazal, da je bil poziv na stavko, katerega je izdala United Mine "Workers of America, za celih sto odstotkov uspešen in da se je prekinjenje obratovanja t. vrtilo povsem mirno. Zastavkalo je nekako 155,000 mož in mladeniče v. Popajanja za nov plačilni kon trakt, ki naj bi stopil na mesto onepa. ki je potekel včeraj, se bo do obnovila v ponedeljek v New Yorku. Člani premogarskega por komiteja, imenovanega od pre-iroparskepa komiteja za plačilno lestvico, so bili danes v svojem I" glavnem stanu, kjer so izpolnje vali podrobnosti v zvezi s prek! rjenjem obratovanja.' Značilna izjava senatorja La Fol Ictta. — Premoo-arski baroni ho če jo uvesti suženjstvo. Washington, 1). C.. 2. aprila. — Senator države Wisconsin Robert M. La Pol let 1 e. V rekel danes nekemu časnikarskemu poročevalcu : — Organizirani majna,-ji te de-žele so odložili orodje ter prene bali delati. Kljub vsem prizadevanjem linijskih zastopnikov, kljub dobri \olji. ki jo /e pokazal delavski Department, se delo dajalei niso hoteli sestati z lini' skim* uradirki. To bi morali storiti. ker tako določa popodbr, / ozirom na t i položaj, ni preostp jalo jalo ma.inariem ničesar drugega kot zaštrajkati. Premopai-ski baroni so odpo vorni za ta .štrajk. Vprizorili so pa v namenu, dr narobe unije. ^Morda se jim bo posrečila t-peklenska nakana. Morda se jim ho posrečilo izpremeniti svobodn imeriške delavce v sužnje. taV vožnje, kot so živeli pod earskin' režimom. Ne plede na to. pa jaz še vedno upam. v poštenost ameriškepa naroda. Ameriška ideja bo tudi v tej borbi zmapala. istotako kot je omagala leta 1865. ko je bilo odpravljeno suženjstvo. ROKO SI JE ODREZALA. Seattle, Wash., 31. marca. — ?.Iarpareta Lindauer si je danes popoldne odrezala roko v zapestju. Malo prej je pripovedovala svoji šestnajstletni hčeri, da ji je neki duh zapovedal^o storiti, tola hči je mislila, da se šali. Težko ranjeno so odvedli v bolnišnico. Stavkujoči premogarii so preživeli današnji dan ali doma ali pa se vdeležili zborovanj krajevnih unij. Distriktni uradniki so iim povedali, katere vrste možje naj ostanejo na delu, da zavarujejo lastnino ter obvestili tudi druge ljudi, ki so hoteli delati, na; se posvetujejo s svojim komitejem ali okrajnimi uradniki. Unijski voditelji so povdarjal! potrebo preprečenjr-. neredov In izpredov ter pozvali vsakepa po-sameznepa premoparja. naj zastavi ves svoj upliv za ohranjenje mini. Pittsburgh, 1. aprila. — Glav ni stan Pittsbnrph Coal Produ "ers Association ter okrajni urad T'nited Mine Workers of Ameriea v tukajšnjem mestu sta bila da nes popoldne zaprta do ponedeljka. ko se bo izvedelo za celi obseg stavke, kot sta izjavili obe siranki. Zanimanje se je osredotočilo na število neunijskih premogarjev. ki co zapustili delo. En rov. v katerem so bili zaposleni neunijski možje, je bil zaprt, a iz odločno neunijskih delov so prišla poročila. da rovi obratujejo. Somerset, Pa., 1. aprila. — Nekako 13,000 premogarjev v neunijskih rovih Somerset okraja je ostalo danes na flelu in iz izjemo ene občine, McDonald, ni opaziti nobenepa učinka poziva na stavko. katerepa je izdala premopar-ska organizacija. Štiristo linijskih premogarjev je zapustilo delo že pred par tedni, ko so zastavkali radi nekega lokalnega spora z delodajalci. Windber, Pa.. aprila.— ^ri-ie unijski organizatorji, ki so prišli semkaj, da organizirajo 8000 neunijskih premoparjev, so bili pozvani, naj zapuste mesto. GIGERIN GITA POINGAREJU LEVITE VELIKA REPUBLIKANSKA PREJŠNJI CESAR KAROL UMRL PARADA V DUBLINU PREJŠNA CESARICA ŽITA JE PONUDILA SVOJO KRI ZA --' __| TRANSFUZIJO, KO SE JE BLIŽAL KONEC, A ZDRAVNIKI Načelnik delegacije je obdolžil p0 i^ki sc vrše nemiri Irski S0 T0 ZAVRNILI. — DOSEGE L JE STAROST 34 LET. — OD-r*oincareja, da skuša spraviti VEtaši so zaplenili veliko orožja., STAVLJEN PO KRATKI VLADI, JE VODIL BREZUSPEŠNE Parade so se vdeležile tudi ženske Lloyd George-a v zadrege. Berlin, Nemčija. 1. aprilu. — Jtiiska sovjetska delepaeija za a-iiovskn konferenco je dospela danes v Berlin. <*n dan pr *<1 .io-očenim časom in Juri j Cičerin, sovjetski mini>ter zn zunanje v.\\-leve. je izjavil v nekem upoio-vilu. da je l»il včerajšni povor francoskepa m"nistrskega p erin ka ' Poiueareja. v katerem je slednji rekel, da je po lala ov-etska ruska vi ida k njemu 44/a-<.*l/ik/»Tio žen ko" z naročili, v katerih se i<- nujno z.'dilevalo dn-rovor, *'od!iW-nu neresničen."* j Izjavil je. da j«- ta olidolz.itev Dublin. Trska. 2. aprila. — Po- PUCE, DA SE ZOPET POLASTI PRESTOLA. Funchal, Madeira, 1. aprila.—; monst racije, posebno ker je imel republike za mobilizacijo pe- ^ijski cesar in ogrski .zadnji obisk prejšne cesarice Zi- , ^ \ kralj Karol je umrl danes tu- te namen urediti vse potrebno kaj ob dvanajstih in osemnajst mi- /a formalno odpoved vseh vla- bataljonov armade je irslce imel nut. potem ko je sprejel zakra- darskih pravic od strani Karala ti!i dublinskih i epublikanske /n.H il. n uspeh. jmente za umirajoče. Ob njegovi pod pogojem, da se deset let sta- Kljuh pozivu brambnejra mi- postelji so se mudili prejšna ee- renin sinu Karola dovolil vladati ' '^n Muleahvjii. da pristaši ar- sarica Žita. grofica Kersenbrock. li pod regentstvom. r.nsde niso identični z novim gi- Don Joao de Almeida, grofica j Prejšnega avstrijskega cesarja l'?1 njem. so bataljoni z razvitim! Karolyi in trije zdravniki. Kol Karola in njegovo ženo Žito so ustavami paradirali po mestu. ,V7rok snrrti se je navedlo pljuč- p^n zavezniki v izgnanstvo po Xol-n ni bil v uniformi. Parnih. . ([veh poskusih, katere je vprizo- jih je nosilo puške, z revolverji j Karol je bil miren, ljubeznjiv l il Karol, da se zopet polasti so l.iii p;^ vsi oboroženi. Na ne- z"1 zgovoren prav do kouea. Da 'prestola ali Madžarske ali kem trgu f risegla mošt pa j.' nova eksekutiva za- ues zjutraj je naprosil za mestne Avstrije. Karol je postal politi-(»i»iloizitev j risegla moštvo. Prisega je ista novice- Zavedajoč se svoje konca,U"en jetnik na portugalskem oto-Mran. I o n-areja. da ,.OJ prfkj z ediriIm raz]0?lc0rn< da je umrl mimo, potem ko je pro ku Madeiri, 400 milj od afriške 'a.lrejre aiigl^kega ^ mi- .irni.1(la tli „),vezria obstoječemu sil Allueido' Ilaj krazi SvoJ ženijobaU. Žita je pustila svoje otro- kom rlamentu. Parade si» se vdeležil | Eelfast, Trska. ?,. aprila. — Te-j je bilo usmrčenih pet1 zahvalo za pozornost, katere je ke v Švici in ko je eden teh zbo- tudi z.eli-Ibil deleifn tekoni bolezni z nje-]lel, so ji zavezniške vlade dovodne strani. Sakramente je spreje-jlile obiskati ga, nakar je odvedla mal >oteza od pravi v z; •list-rskega pr«'< jsedm! leorjic-a. ],<> imel jutri \ leški-ni parlamentu govor. 1 •rem !«o obrazložil svojo •ko na bodoči konfei-enei "*osil za zaupnico V ilrngi izjavi irlede francoske1 nsrb- njimi en policist. Izza T*' 1'uplo. Pogreb se publike dne 32. novembrba 1918 politike iz javlja ričerin na kate-| 1- marca je bilo v Belfastu usmr- n°, V torek m tmPl0 bodo | je skušal dobiti Karol. ki se je soričen način, da noče sprejeti ni-! čenib 6« oseb. Nemiri se pojavlja-v I)11Vatno rakev* |mndil takrat v Avstriji, dovolje- kakih uvodnih pogojev glede, jo po vseh irskih okrajih. !_ Funchal, Madeira, 1. anril.i —'ncla sme ostati v deželi, conference, preko oficijelnih iz- >»yd * an-j i- ka-f poli- i ter noei skozi :n Trije zilravnil čer balzamirali •h šest dni. Iiodo dones zve- vse otroke na Madeiro. Po u-stanovljenju avstrijske re- jav. katere je že podala sovjetska. Daily Express poroča, da so .____i . . . publikanski ustaši zaplenili v j do v Queenstownu 2 civa miljona patron. a London, Anglija 2 aprila — Karo1 PreJ5ni avstrijski cesar,vlada -ie »aprosila, naj za- in ogrski kralj, je umrl danes,pustl ko -Se Je dognalo, zjutraj ob poldvanajstih. Izgna-i,!a kllJe načrte, kako bi se zopet Tretje razkritje se je tikalo po-j v QueenstOTmu—ni monarh ^ trPel več kot" cn!Polastil ^'},ovnc sil°- Marca me-;ajanj v Rigi s Poljsko. T J 1 1 Letsko j 11 Estonsko. Cičerin je rekel, da je bil podpisan dogovor, ki obvezuje štiri vlade, da delajo kolektivno za de jure priznanje sovjetske vlade in da stoje skupaj za ekonomske dogovore, — ali z drugimi besedami proti načrtom konsorcija v Cannes. Ta del ugotovila je vseboval resnično presenečenje, kajti to je prvi migljaj, da je Mala antanta, ko-je član je Poljska, e^ustila svoje sovražno stališče napram sovjetski vladi. Domnevalo se je, da so bile obmejne države zavezane služili kot pro t i-ruske bufer-dr-'.ave. Posebno Poljska je bila na glasu, da služi tem namenom. Dogovor, ki je bil podpisan, določa ustanovitev varnostne zone na obeh straneh meja med Rusijo in tremi državami. To varnostno zono naj bi se držalo prosto vseli oboroženih tolp in ta-mošnje posadke naj bi bile enako velike. Tem ozemljem pa naj bi vladala mešana komisija. re-sre- 000 pušk in ' 1", _ , - „ -1 ,teden na pljučnici. Karol. ki je ostal j do konca, je umrl v jseea naslednjega leta je vzel v MEHIKA BO SPREJELA NOVE'svoje zene ter svojega najstarej-HONDURSKE MEJE. šega sina. Franca Jožefa Otona, nekdanjega avstroogrskega pre- I najem neko hišo ob pri zavesti j je2eru, kjer je stanoval navzočnosti' Zen evskem nekaj Mexico City, Mehika. 1. aprila. Mehiška vlada je bila informira- stolonaslednika. Dne 21. marca 1921 se je naenkrat pojavil na Dunaju, a avstrijske oblasti niso hoteli ničesar vedeti o njem, nakar se je podal v Budimpešto, kjer je sku-jsal strmoglaviti regenta Hortliv-;.ja. a brez uspeha. Mala antanta LENIN JE ZOPET MRTEV. ENKRA1 London, Anglija, 30. marca. — Central News je dobila iz Pariza poročilo .da je Lenin, ruski sovjetski predsednik, mrtev. To poročilo je prvi objavil neki rimski list. O Leninu so že večkrat poro-čali, da je mrtev ali vsaj resno bolan. V eni zadnjih storij se glasilo, da je bil neki znani berlinski špecijalist poklican v Moskvo. da ga zdravi. Nekateri pravijo, da ima raka. Zadnje poročilo Ass. Press iz Moskve pravi, da je nastopil v ponedeljek pred Vse-raskim komunističnim kongresom v K remiju in da je govoril tam neprestano dve uri. , Ko je postal položaj njenega H na od Anglije, da je pripravljena moža kritičen, je hotela Žita. dal sprejeti mejno črto med mehi- bi navzoči zdravniki privolili v škim ozemljem ter angleškim transfuzijo krvi v namenu da - ,, , , ,r , . tt i , , „ . . . , ...... . tjc medtem poslala Madžarski ul- IFonduras, kot priporočeno nekaj se tem potom resi življenje prej- limatlllIl in Karol so vrnil v časa od posebnega mehiškega ko-j^ega cesarja, a zdravniki niso tv;co> Vprizoril pa je'še en Po- miteia. ihoteli tega dovoliti. , , . . 1 J skus. ko se je pripeljal za aero- Delo, da se posta\n potrebne 1 Pariz, Francija, 1. aprila, — planom na Madžarsko ter pričel make, se bi takoj pričelo. jPrinc Sikst je dobil danes zve-j korakati proti Budimpešti. Lo- čer kratko sporočilo, v katerem 1 jalne madžarske čete pa so uje- se je javljalo smrt prejšnega av- le njega in njegovo ženo, nakar strijskega cesarja Karola, a sejsta bila oba poslana na Madeiro ni navajalo nikakih posamezno- 2RTVE PREMOGARJEV V MESECU FEBRUARJU. Washington, D. O. o t. marca. M'- Najbrž bo še danes odpoto-Rudarski urad je objavil, da jejval v Funchal. da pomaga pri bilo tekom februarja meseca opa-1 pogrebu, ki se bo vršil na mazili za 31 odstotkov več smrtnih jdžarskih tleh, kot upa on. nesreč v rudnikih kot pa v istem Tnkaj ne veinijejo, tla bi bilo času pi-eteklega leta. Dvesto in de-!dano dovoljenje, da se prevede v izgnanstvo. Tam sta živela v zelo skronv nih razmerah, kajti zastavila in prodala sta vse vrednostne predmete, katere sta rešila iz poloma. Vsled skrbi za obstanek iu pre- v do- obrata sreče, katerega je doživel. set življenj je bilo izgubljenih vjlniplo pi.ejšnega cesarja rovih tem nesreč v mesec,u febrn- < v , v , , ... . , . , , . .-- 1 . v T 1 ■ .„„ : „ 4 - ■ maeo deželo, kaj U to bi lahko iz- se je Karol v zadnjem času stra- «.tju, a primeri s 160 smrtnimi ne-i ! srečami tekom meseca februarja zval° nevarne monarh 1stIrne de- šno postaral. 1921. Pošiljateljsm denarja na znanje. Pozor potniki! Parnik "Argentina", ki je imel 29. aprila odpluti v Trst, je preklican. 20. maja pa bo odplul v Trst parnik "President Wilson". III. razred do Trsta $102.50; II. razred .$IG0.00 in .$5.00 vojnega davka. Vsa pojasnila daje tvrdka Frank Sakser S tata Bank, 82 Cortlandt St.. New York. N. 7. ROJAKI. NAROČAJTE 8E NA "GLAfl NARODA" NAJ VE6JI SLOVENSKI DNXV SV T Stt. DK14YAH. Pri kr. poštnem čekovnem uradu v Ljubljani smo izposlovali, da dobimo vbodeče za vsako nase na-kazilo izplaidno potrdilo a podpi som naslovljenca ali njegovega pooblaščenca. Sporazumno s tem ne bomo sa aaprej več razpošiljali doseda; običajnih obvestil z označbo va, ko je bil odposlan denar Li Ljubljane na radiijo poŠto. Mesto teh obvestil bomo noslali sa vsa ko denarno polil iatev, ki t»mo jc prejeli dne f>. decembra 1921 ali kasneje, Izplačilno potrdilo s pod pifiom naslovljenca oziroma nje novega pooblaSčenoa. Te vrste potrdila pa prehajaj* večkrat le počasi £ zadLjih poii nazaj v urad čekovnega urada Ljubljani, kjer se zbirajo in Selt nato odpošljejo v Ameriko; radi tega ter dragih možnih zamud ram bo mogoče razposlati potrdila Šele ▼ približno devetih tednih od dneva, ko smo izdali pre jemno potrdilo oziroma kakorhi tro ista prejmemo. Denar pa bo neglede nato izplačan enako hitro in pod istimi pogoji Kot do •edaj. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah w potom uk tanke &en3njej* p« aliU ml, —rnljlTt tm Utr*-TicraJ m Me ■aSe cen« ileMat Jugoslavija: Razpošilja am In iiplafai« "Kr. pMtal febam! mnJT ta "Jadranska banka" v Ljubljani. ^300 kron ____ $ 1.15 1,000 kron____$ 3.60 400 kron ____ $ 1.50 10.000 kron____$35.00 500 kron ____ $ 1.85 Glasom earedbe Ministrstva sa poŠt« ki brzajftT t Jugoslavia Je sedal atocote tam aakazovaO meske potom pošt« edlnote t di-nmrJlL; sa vsake štiri krm« bo izplačan m dinar; razmer j« aed dinarjon In krooe satane torej neizpremenjene. Italija in zasedeno ozemlje: Razpošilja aa sada J« pošto la Izplačajo "Jadranska banka" v 50 lir......$ 3.10 500 lir......$27.50 100 lir......$ 5.70 1000 lir......$54.00 300 iir......$16.50 Nemška Avstrija: ta isplafesU 'Adrtattftie But na Radi velikanskih razlik ▼ tefaja izplačujmo sedaj T AvsMJI terse amerikanske dolarje. Naša pristojbina za vsake posamezno nakazilo do 91S.— znaša M reniov; od $li.— da $51.- p^ »L—; la «a vošja nakazila po 2 centa od dolarja. Pod Istimi pogoji Izstavljamo tudi dolar-toke ln riške dolarje v Jugoslavijo in v Italija. ▼rednaoft denarja soda) nI mo: Is tega razloga nam nI mogoše podati iistsafen mm vnaprej. Ml računamo pe ceni Istega dne koš nam poslani denar dsops v roko. Kal icfitnl zastopniki "Jadranska Banke" In njeni* podiei-zajamčene tzvanredno ngodae pogoje, kft bode velika ke-o, ki se ie aH se bodo poelnievall pa Htm M Bet riOK mm STATS BANI, 82 Cortiandt WL, Kew York \ GLAS NARODA. 3. APR. 192*2 "GLAS NARODA" (SLOVENIAN DAILY) FRANK 8AKSER, Owned and Published by SBovenic Publishing Company (A Corporation) President LOUIS BENEDIK, Treasurer Place of Business of the Corporation and Addresses •2 Cortlardt Street. Borough of Manhattan, New of Above Officers: York City, N. Y. "Glat Naroda** Izhaja vsaki dan IzviemSl nedelj In praznikov Za celo leto velja um ia Ameriko Za New York za celo teto In Canzdo ................... »6 00 » Pol leta . Za pol leta ........................ $2.00 Za Inozemstvo za celo leto Za Četrt leta .............................« Pol leta . •7.00 »3.50 •7.00 •3.50 GLAS NARODA (Voice oC th« People) faauad Every Day Except Sunday« and Holiday«. Subscription Yearly t6.0C Advertisements cn Agreement. Dopisi brez ptdpl?*. 1b o«b» mil p* re priob' jj«-Jo. D*r.ar naj •Ujeti po M on*-y Ord«-r. Irl tj r* n-.. n.Ll ).r_,.ja naročnikov r.rcrs!mo. da se nam tudi rr^jinjo blvaUf^e rarraui*. da h i tre Jo najdemo ra«iovnlka._ GLAS Corttandt Street. Borcugh Telephone: NARODA cf Manhattan, New York, Cortlandt 2EJ9 K ARO L. Zadnji Habsburzan. ki jo sedel na resa rek eni avstrijskem prestolu in dedie naslova cesarja Svetega riniske-ura cesarstva je umrl v soboto kot izgnanec. Tragedija jc igrala s kruto roko vživljenju tega|jet vsaj- posamezni. ji mednarodnih tekmovalnih odnosa jih. Zakaj pa nimamo dejstev na razpolago? Raditega, ker nočejo premogarski baroni dovoliti, da bi dobili ta dejstva pred ori. 1 Oni pravijo, da je javnost v veliki zmoti, če misli, da prevladuje v prAnogarski industriji profitirstvo. Oni pravijo, da je večji del industrije boljše seznanjen z izgubami kot pa z dobički. Oni izjavljajo, da je pripisovati trošenje, ki je posledica vzdržanja petih ljudi pri delu. katero bi lahko opravili štirje, vzrokom, ki presedajo njih kontrolo. Mogoče je to resnica. C*e pa je. zakaj se bore tako obupno, da preprečijo vsako zmožno ali kompetentno javno ] »i*ei ska v«» glede dejst ev t Zvezni trgovinski komisiji je bilo prepovedano nadaljevati s poizvedovanjem in preiskavi*njem dobičkov. Magovoi' ^aka.j ],a ^ zveze delodajalcev ne odpovedo svojim pravicam glede tajnosti ter dovolijo prosti dostop k knji-iram ? i V jim ni treba ničesar skrivati, zakaj pa nastopajo kot* da bi morali skriti slehmo stvar. Za svojo osebo ne verujemo, da bi bilo profitirstvo najbolj važni problem v industriji. Po naših misli je in-kompetenca ali nezmožnost večji problem. Mi ne verujemo, da bi bilo treba iukompeteneo ali nezmožnost naprtiti v glavnem posameznemu delodajalcu. prilizuje kapiiali-stično časopisje. a o. Glavni Predsednik: BTJDOLF PEHDAN, »33 E. lSGtn Bt, Cl*reU»12 Peaeon Av<». Seattle, Wash. FRANK ZORICH. «217 St. Clair Are., Cleveland. O. Sdruievalni odbnr: VALENTIN PIRO. C19 Meadow Ara.. Rockdale. JoUet. I1L PAULINE EHMENC, 63» — 3rd Street, L« Salla. I1L JOSIP STE2LE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo. Colo. ANTON CELARG 706 Market Street, Waukegnn. I1L i t - Jednotlno aradno gUiailo: MGlaa Naroda". *—>- Vse atvarl tikajoče ae uradnih zadev kakor tudi denarna pofiilja-tvo naj re poSiljajo ca glavnega tajnika. Vse pritožbe naj ae poSllja na predsednika porotnega* odbora. Prošnje za sprejem novih članov ln bolnlSka spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Je^nota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se eglaal tajniku bljlfuega društva J. S., K. J Za ustanovitev novih društev ■e pa obniite na gL tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl ■ 8 dani ali članicami Iz Jugoslavije. Načrt gospodarske zveze med Če- Jspoiiarskiui i njeni. Pridruži kononiskinO s?a-m' jim tucli \e(" u- neiiiskili iiulustrialcev. V škoslovaško in Jugoslavijo. ■ ^utarnji livt" pur<.r-a i/ Pra- ^lednih iff: Doznavii s«* i/, zanes.ljivej/a vi- ]>rvi vrsti ulii^.'-.. ju Dalmacijo: Si-4lavi- svrho Kakor je informiran ome-io, ki bi m* dos.i*i>la na ta naein. tla njeni 1'r^f. je nemško uovinat-bi obe d-ržavi sklenili enaike in sko udruženje obrnilo d<» pristoj- ra. ravnini se i upa tam pokaže rajava zemlja, a tako ter i vprašal, zakaj sneženo I ne gre v dvoratn*. Xe vem, kaj mu sicer!je Kristan odgovoril, toda oni, ki mrzla burja .jih pa ga je šel iskat, mu je prilepil za-iušnieo. Potem je še par njegovih enakih obinnal. Seveda je i)il za to aretiran in prejel nekako .mlo !48 uric, seveda gotovo ne srebr-1/judje, kot je Kristan. ]>o oziro-jInoJem mnenju ne zaslužijo hvale. tople žarke, takoj ohladi. __ ( Naša naselbina ni prizadnjib in■ njemu ne pri prvih. Z delom gre primeroma dobro, ker dela je v t I " 1 topilnici letos vedno dosti, vsaj j1 " za -tukaj naseljene rojake skupne zakone za mednarodni nih 1'akiorjrv s prošnjo, naj bi inu ekoiiom»ko-finaneni promet. Eko-1.iugf slovansk" oblasti šle po mož-uoniska politika obeh držav bi sejnosti na roko. Oblasti so prošnji (izenačila tako. da bi se industrij- j drage volje istregle. j ska Češkoslovaška in agrarna Ju-1 j gosi a vi ja med ^bo.j spopolnjevali. J Izginilo je 20;000 kron. Češkoslovaška, ki je doslej uvaža-( riadniea zagrebškega Promet-jla žito celo iz Združenih držav in ncu;l društva za premog gospotli.*-Argeintine. ker je bilo eene.j.^. bi na ftrat|0vski i- imela naročilo, uvažala v tem slučaju žito le iz"cia'_u»«dnarodni banki v Zagrebu Jugoslavije, ravno tako živino, do-|i2rov; znes(,k -jO/KK) K. Ko je pri-domišljal. da bodo r-im bi sama izvažala poljedelske v banko je opazila, da denar-veseli, ko so prišli v domovino, -troje, premog itd. Na ta način se||a n; ye ajj iZ}rUi)iia n]i jia je bila na potu okradena. Karol je umrl. Kje je večja žalost : v gotovem delu Jugoslavije rli na Madžarskem? * * * Zadnji ameriški vojaki se vra-;Ia žho oe]6 h zdrn2wiih čaj o \r Nemčije, kjer so vršili nekako policijsko službo. Zadnjič sem jih videl v kinematografu. f lovek bi si toda na obrazu slednjega sta bi- misli drseči • stabilizaeiia pti-žiro in na čudne varnostne razmeri*. ki vladajo na Reki. s*.1 res ni čuditi, tla je bil neopaženo izvršen vlom v banko, ki je zavarovana z močnim železnim omrežjem. Brezposelnost na Primorskem. Po soglasnih poročilih slovenskih in italjanskih listov in po podatkih strokovnih organizacij stvu? Vzrok je ta. da vprašam za podjetnikov in delavcev vlada v tega govornika, ker njegovo ime neodreŠeni domovini velika brez-vidim dostikrat v delavskih li-=atili"poselno^t. Samo v Trstu je nad 20 kot dobrega agitatorja delavstva. tisoč delavcev brez dela in kruha. Moja sestra, ki je prišla iz starega nied njimi je 2(H) kovinarjev, 1200 kraja lani meseea maja, pravi, da j zidarjev. 8O00 mornarjev in pri-Kristan ni nič kaj priljubljen de- UtanLŠkih delavcev ter cele vrste lavstvu. Jaz se ne razumem dosti | raznih drugih kategorij, pisami-V te konziimne prodajalne in dni- škili nastavi juncev, šoferjev, nata-štva, a pravila mi je sestra, da je karjev. mizarjev knjigovezov itd. bil na teh konzunmih shodili in Ulična poročila prihajajo iz Gori-sejali Kristan oklofutan. To se je'ee, Tržiča (Monfaleone), Pulja. zgodilo v Tržiču na Gorenjskem.; na -Jesenicah na Gorenjskem soj mu pa za žugal i, ko še enkrat pri-j de. da imajo že mrtvaško krsto zanj pripravljeno Rnkrat da so „ - i - , , i - • • 1 ^ J onumbni« igrala z eksploziji mi t Nesreča z granato. V Pečinah pri Kanalu sta se Izletu i Frane in 12h*tna Antonija Kamenšek ga jeseniške babni^e z metlami snavmjj ki sta jih ^a poiju. napodile. Ko se je vršil shod v Tr-'prj eksploziji je bil Franc težko, žic«, je bila dvorana nabito polna Antonija pa lahko ranjena. čeških finančnikov Jugoslavijo, da prouči izvedbo teira načrta, ki bi bila prvi korak k ekonomski federaciji \seh držav Male entente. Smatra ^e. da se bo pot" za izvedbo tega.' načrta pripravljala ze na genovski konferenci, na kateri T»i po-^ ^emtakem v pogledu sanacije VeČina ž-msk. če bi jim bilo da- srednje Evrope imela Mala enten- Ženska. ki razkriva svoja ramena. ima ponavadi več pristašev kot pa ženska, ki razkriva svojo dušo. * * Falzifikator dolarjev aretiran. iz Novega Sada v Rački poročajo: Tukajšnja no na izbiro, bi prej prosilo za -n prvo in odločilno besedo ali tn-čisto kožo na obrazu kot pa, za čf-.kazvano -politično iu ekonomsko sto vest. i hegemonijo v srednji Evropi. * ^ # Iz pridige r.ekega duhovnika j Turneja nemških novinarjev po ...111 zato. ljudje božji, oporni-1 Jugoslaviji, njam vas. da mislite na svojo zad-1 Kakor dozuava zagret^ka 1 Ri-njo iro in da boste pripravljeni pitpravlja berlinsko novi- nanjo. Kajti mnogokrat se je že ^ai-sko in književno udruženje za pripetilo, da sot šli ljudje zvečer l^oSnjo pomlad večjo turnej., po /dravi spat. zjutraj pa so se pre- Jugoslaviji. Novinarji se hočejo budili mrtvi. . vpoznati s prirodnuni krasotami. ^ - i kakor tudi z indusatri talnim in go- - t - j V Quebecu j-c pogorela cerkev sv. Ane. Cerkev je bila znana po vsem lahkovernem svetu, če«, da re čudeži vrše v nji. | Ko je izbruhnil Ogenj, so ga du-hobniki z monštraDsami rotili. Pa ni hotel nehati goreti. Končno so ognjegasci ogenj t. vodo pogasili. policija je aretirala nevarnega falzifikator.isi bankovcev Josipa Iloferja, jmljskega Žida. ki živi <-ieer na Dunaju. 15an-kovee po 1 dolar je spretno pona-rejal v bankovce po 100 dolarjev na ta način i rev prepričana, da ostnn« ziv in zdrav? Pustili jih bode stradati, dokler ne pomni; ali ps usmilijo lepega dri«* 'n jih po-strele. Kdo ve. kaj se lahko zero v teh časih. — dreza Jela sestri v srce, da bi se razholeio: take <'<»1 r« de, če >tn dva skupaj ne ki ffna. N'<* dani sti nplašiti. ne* Ali bi run j>ornrigaln Kadar po. liii.'liin. kje je in kaj mil preti •i ponavljam samo: tega ne smr liti, tu- srn«-. . , . Vsa lepota sveta 1 i se razsula v la/. ako bi poginilo, kar je med nama. Kli. /al j<* njim lepote sveta! — N"«* sme se zgodili, ne sms' Janez se vrne in vse bo še lep^e i.♦•go je I > i I < •. Tu si mislim, kartar ifi»- napadajo črn*1 skrbi, t«> hočem toliko časa. vroče in napeto, da mi zvrti v glavi ter čutim, kako bi šla moja volja v gostem to-i. n naravnost do njega. Brezžični brzojav? -- e držita s toplimi rokami okoli vratov; Zinka poljublja .Teli solze z obraza in začnev tem polagoma misliti nanj, kako !«v.i v ječi. nemara na golih tleh. mogoče v /elezjii. in zdajei sama zhjoče. Tako ihfita drnga v drugo, nazadnje se strnejo slike temnic in bojišč v nekaj zmedeno mehkega in fanastično pisanega, kar miglja če/ «n"i liki turška Žida ter šumi in boža, tiho in rahlo .dokler ne zatisne trepalnic. Joža piše domov; zdrav, nič mu n? manjka, ognja se je privadil, mati naj ne skrbi. Kastelka se je medtem po-mirila; fantovska soba je zaklenjena. ključ leži globoko v njeni pisalni mizi. Puščoba v domu in v ^>asi ji ni ve- tuja, vsem straho-\om gleda v oči. Že je zmožna ini-si it; s hladnim sreera. da hodi Joža nekje [>o daljni zemlji in je krogikrog vse živo letečega sv i ilea. Mrzl o iti besno je njeno zaupanje v srečo; Kastelka noče zdi-liovati. noče ljubiti in tožiti, za- p.-' vseh udarcih nesreče se jim zdi silnejša. bolj divje trmasta ko kdaj poprej. Sive oči se i i bliskalo. kakor bi tleli v njih novi na-kb'pi; sosedje že čakajo, kdaj iz-nenadi dolino s podobnim čudežem. kakor pred petindvajsetimi leti. Mogoče*; onidan. ko je po>sta-ri navadi postala sredi brvi. n\ stresla j>esti. ali zlobno je jwikima-!a trgu ter zamrmrala : — Zdaj vero. kdo bo prvi hudf-*ev, svojat ti za hrast jem! Enkrat ste si že lomili rob.? ob Kas-teiki; četrsto let je bilo treba, da \r.ni je zrastel nov greben! Zdaj. ste si dejali, je prišel naš eas —■ kaj ne.' Prvi ste se lotili vi mene; dobro. Kastelka sprejme boj v I-r-ienn svojem in svojih gadov. Tisti dan. ko bo vojna končana, s: d;'čimo v lase. krščen duš'. S trebuhom za kruhom pojdete if b'line. beraško palico v roki. prelep doglodajo črvi too je kosti! Prvič se i., branila, topot napade suina ; dolina je ž u jo, to se ve. Kolikor v gnezdu sršenov, toliko ie v glavi načrtov, in jajček, kJ kdaj maščuj-* gaflje pleme, je že znešen. Take so njene srdite sanje; zraven ukrepi je še marsikaj. Kakor vedno v važnih trenutkih, se je tudi v teh dneh izkušnje obilno spomnila bratov - svetnikov, ki stražita. "da se ne tujci-zalega"*; pa tudi župniku je poslala za maše; "dvakrat zadrgnjeno, dvakrat dr/i". Košati mož je toplo pohvali! vdovo, sreča vsi jo drugi dan. * — Da bi le tudi sami prišli k maši. gospa. — je povedal nazadnje davno željo, vesel primernega trenotka. — Za tec i te se k Bogu. da vzame žalost od vas! Tolažba svetih zakramentov vam bo krep-čifo v teh urah bridkosti. Ali Kastelka se je ponosno uprla s palieo v tla. — flospod župnik, jaz hodim po bližnjicah in se z Bogom sama pomenim. kar treba. Ce sta res tako prijatelja ž njim, vprašajte ga vendar, kdo mu je bližji; mati. ki so ji vezi i otroke, ali samec, ki nima za kom jokati — ako bi hotel, se pravi! To rekši ga je prepustila mislim. ki so mu zavrele v glavi. Po gledal je za njo. ozrl se k zvoniku, povesi I glavo v otožnem spoznanju. da so ženske besede včasih modrejše od vseh cerkvenih knjig Ni ji zameril; on ve. da no dreza v tuje zadeve in da mu ne pridi z\(.stih ovac. Res so trenotja. ko niti Kastelka ne more premagati čudne, brez * i rje in je nazadnje tako črno in votlo, da se boji pogledati vanj. Pred takimi hipi beži gospa, ker se boji za svojo moč; ali ona n* krene v cerkev, po njivah se napoti. I-', H zemlji »e zateče, k zovavnici in tolažnici. Cuvstvo. ki jo prikleplje k nji, je bolj živo k o k da j. in zadnji dogodki so Ji razodeli še očitneje, (la tli v prti njeni lastni ogenj in je prav to njena sila. Kadar stopa med raz-goni. se ji zdi. da trepeeejo po-kraj nje kakor mišice živega telesa. — Obe imava eno dušo v sebi. —- n giblje takrat. — pa bodi dobra ali slaba, božja ali hudičeva - najina je! To je tisto, kar lomi z? p reke. ubija sovražnike In varuje moje otroke. Tako molzno Je. tako svetlo in krasno, mogoče Boi? sam ali misel njegova? Tn če m Bog, je nekaj enako svetega, da. še močnejšega od njega. Nič se ne boj. ki ne hodiš k masi in zanemarjaš izpoved: ako je v zemljr Bo«. sn živela tik ob njegovem *;eu. ako je drugo, se bo teplo za-tr in ž njim na sodnji /lan. Tn kdo ne bi l jubil večne zapeljivke? Lok- in polja so kakor zeieiy» pesmi, razgovor šum .fe Eros* ko nikelj, nebo nad zemeljskim paradižem še ni bilo tako čisto kakor sedaj. To čuti vse ,kar *e giblje na zemlji; odkar se Je začelo veliko umiranje, nima njena lepota, in slast življenja noTie-lldi meja. Kakor slepci nb čudodelnem studencu strme ljudje v blagoslovljeni svet in še pečejo v svojih'srcih : — Ali. kako dobro je hiti rojenemu ! Vesoljna n.ati se li.špa in life žar hlepenja v kri svojih otrok, da bi se zarasla brezbrožna košnja «inrt» z novo hrstjo. Zato so dekle. U polna medlečih sani in stokajo žene v premočena vzglavja. fn«K» ninliArlTt-ifJC \ Anglija se odpovedala gospodstvu na morju. Prvi lord angleške admiralitet« lord Lee. je izjavil v nekem go voru, da se jc po dolgih stoletjih prvič zgodilo, da. je Velika Britanija priznala princip, da sme biti ''ojna sila tudi kake druge države na morju enaka angleški. To s* je zgodilo z Ameriko, ke.iti Anglija je prepričana, da se ameriško brodovje nikdar ne bo obrnilo proti Angliji, če že ne bo stalo angleškemu ob strani. V letu 2000. Reka in rapal Iska pogodba* Iz razgovora z uglednim aktivnim italijanskim politikom, poslancem v rimskem parlamentu. tflH Vrat." Tone še čaka. da ga po Ijejo na bojišče; ten) manj je »roka cmeriti se. Petschnigova' art jo navdaja še vedno z mrač-jim zadovoljstvom in utešenjem, polnim mogotne zavesti; prepričana je. da je ona kaznovala Iš-ku i i jota s svojim prekletstvom .n maščevalno voljo. Zdaj vidi zo- Se 73 let, in pisali bomo Iho ko cenena, da bo nabava takega 2000. Statistika izkazuje, da od pohištva omogočena najširšim slu sedmih novorojenčkov eden na.-«jeni; v higijeničnem oziru pa bo vaduo doživi 78. leto. V mestih in tako pohištvo odgovaa jalo najda pu deželi celega sveta je torej ■ !ekosez.nejšim zahtevam. V it a no precej mladih ljudi, ki utegnejo;vanjili bo vse električno: kuhinja, doživeti leto 2000., ki ima za od-!kuhalui aparati, .snaženje j>osode, rast le dajies poseben mističen si-[človeško ročno delo bo omejeno na minimum. O kaki poselski kri-govora. Neki ameriški za-na|>oveduje tudi velik 2000 pa bo apoteoza napredka. V!preobrat v opremi knjig. Listi bo-78. letih bodo čudesa današnje do-! do nLkljasti ter tako lahki in tan- Kakorhitro so sc pojavile v iialijanskem časopisju vesti. da. namerava rimska vlada Še pred konferenco v Genovi likvidirati še nerešena vprašanja nrpallske pogodbe, je skrajno nacionalistično ča-soj.isje že poročalo o nemirih na Reki. o tajnem paktu reškega predsednika Zanelle z jci oslovansko vlado, o jugoslovanskem nasilju proti italijanskim manjšinam vlialmaeiji .sploh o stvareh, katerih-neverjetnost jc dokazsma y por.ovmmi izmišljenimi poročili v onem delu italijanskega č i^opisj; .-.astopa načelo, da "Italija" ne more piiznati 4*lioiiomije\e" ra, ilske pogodbe v točkah, "ki še niso izvedene". Tu ne pride toliko vpošte v Inka Baioš kot del reškega vprašanja, kolikor reško vprašanje a celoti, to je nepriznan je svobodne in neodvisne ll^ke. katere snvereniteto sta priznali italijanska in jugoslovanska vlad;:, ki st;> ^ s jiodpisi svojih službenih zastopnikov obvezali, da 1» >*;ta večno spoštovali poj>olno neodvisnost in svobodo reške države. Ta pasus rapalske pogodi e tako jasen, da ne potrebuje nobene razlage in nobenega komemai.i; . Bivši ministrski predsednik Bo-n^mi je to dejstvo večkrat poudaril, kadar so <_ra prijele klešče uso-d-polnih posledic ne ravno italijanske politike Delia Torrette. Xoben dalekoviden italijensk' y»olitik. ki ne vidi sami do Bren-ne:ja. Snežnika in Valone, ne more odobravati zunanjepolitičnih smernic, ki ogrožajo >ealno zamišljeno politično h»egemonijo Italije njeni interesni sferi proti sinom in vzhodu. T< smernice -da'*sko-politično razvitega velikega naroda. (,Značilne besede za up-•avičenje italij-snskefra imperializma.» Kako naj imajo nove države za:;panj< do nesebičnih italijanskih tendenc, k: stremijo ]>o defini-tivnem za-S'gvranju z:nagosl;unili pridobitev Italije za vs» narode. i so se rešili habsburškega rella Tovj-ettF s svojo pasivnostjo napram Jugoslaviji. Odlaganje. izpraznitve reŠk" in r.s»drske < koliee. ki bi se bila morala v duhu rapallske pogodbe že davno izvršiti, prisotnost karabinjerjev na R< I:i itd.. nikakor ni \ soglasju s ]>rijateljskimi intencijami beogra jske vlade, ki je v nistvu izpolnila vse dolžnosti prevzete v Kapallu. Poleg iiepriznavanja dejstva, ki ga more spremeniti le oborožen konflikt med državama, ki >ta v mednarodno veljavni pogodbi prignale Reki suvereniteTo ter se odrekle njeni pos4-st;. |>ozabijajo tudi da je dobila Itt.iija v rapallsl:; pogodbi Zadaj-, ki je bil že skoraj izgubljen. Peško vprašanji je definitivno rešeno v rapallski p-»godbi. Z ial:janske strani ga j< iikviili a! iU noini sam kot vrhovni šef vlade, ki ga je v io i>ooblastila in pozneje Hidi potrdila jiogodbo. O kakem reškem vprašanju torej ne more loti kakega govora med resnimi politiki. Ne v Italiji ;n ne v Jugoslaviji! To vprašanje je lahko vpra-:'ar-je gospodarskega il.stoja Reke. ki je — treba priznat i h rez ovinkov — v gospodarskem in trgovskim oziru več ali manj odvisna od političnih odnošajev r. -Ingoslavijo. ki je obenem ozemlje, po kate rem so razplet-ne /i|. dovodn.ice in odvodnice reškega gosp^nlarske-ga življenja. Incidenti in Reki ne morejo izpremeniti izvršent-ga do znova opozorili italijansko vlado, da je edina rešitev i nevarnega položaja točna izvedba rapal. pogodbe, sklenjene v duha pomiri ji vost i in bodočega prijateljstva m^d miroljubnim itali janskim in jugoslovanskim narodom. Izkopnine na Malti. Vijolino imenujejo kraljico inštrumentov. V resnici je nekaj drugega in več kot samo kraljica med inštrumenti. Vijolina stoji izven primere s podobnimi produkti človeške roke; ni iznajdba, katere mehanizem je zavisen od vsakokratnega stanja tehnike, ni instrument. čigar izdelava in izpo polnitev bi za visela ot i Iv < sterihko-- tehničnih pridobitev. Violina je 7. eno besedo nekaj got >vega, enkratnega. kar se ne da in ne more dalje stopnjevati ali izpopolnjevati. t iidno. toda resnično je to, da se najvišje umetniške zmožnosti razodenejo na ob jekti, ki jo |k. svojem namenu samo sredstvo umetnosti. Sama na sebi je violina glasbilo. izrazno sredstvo. Poleg samo umetno - obrtnega namena ima še tudi čisto poseben, indivi-lualen pomen, je samostojna u-refnina. je »štet ično popolna pn-ava oblikovanega hotenja v slikanju z zvoki. Ker je violina kot ir«anično popolno razodetje pVo-iuktivne oblikujoče sil<» popolno, na nedostopna vsemu razumno -pekulativnemu in eksperimental- icmu. so si ljudje o njej izmislili elo vrsto legend in pripovedk. krse. kar nam je pri pojmu "vio-ina nejxijmljivega. naj bi tako postalo razumljivo na nadnaraven način. Racionalizmu človeškega duha je nasprotno, da bi smatral. da je violina nastala iz napetosti ustvarjajoče potence. Vc-■a v genij j? vedno nekaj neprl-irladnega in to tembolj, čimbolj so nost je tukaj samo skrivnost oseb-nosti. Opravičeno je tu samo vpra šanje, ki»ki> je mogoče, da so živeli vsi talenti te vrste v istem stoletju. (V gremo od Gašperja Berto-lettija in Da šola k prvemu mojstru današnje oblike viotTne. Nikoli A matiju, najgeni ilnejšeniu njegovemu učencu in nasledniku. Antoniju Stradivari ju in nemškemu sodobniku Jakobu Stainerjii. tedaj moramo reči. da obsega l."if) let približno vse. kar se da povedati o zgodovini razvoja violine, ki se je izpopolnjevala roko v rok? 7 glasbo. Zavladala sta, godalni in pilialnf orkester in klavir. In violini se je i -.idila le še ena sama možnost nadaljnja razvoja, zapustiti solistično individualnost, razvoj k z\očni mnegoličnosti. T-mn sterm 1 jen ju odgovarjajo dela pozne J-s h izdelovalcev violin, odgovarjajo tudi izvajajoči talenti. Zadnji veliki virtuoz na violino. Pa-ganini. je umrl komaj sto let po smrti Gurmerija. čigar najboljšr lzdelek mu je pripomogel do slave. Rusija in zapadna Evropa. Iz Rusije prihajajo nekoliko nenavadna poročila. Po eni tirani se poroča, da se sovjetska vlada približuje Franciji, bodisi na lastno ali na francosko inieijativo. Zelo značilno je, da odhaja v .Moskvo vidne m opazne sledi manuelnega delegacija francoskih gospodarskih in industrijskih krogov, da si ogleda teren v sovjetski deželi, prav istočasno, ko se nahaja na enakem potu tudi nemško podjetniško odposlanstvo. Kako naj si to komentiramo ' Da sovjetski matador j i v bistvu 1-raneozov ne črtijo bolj nego ua primer Angleže, to se nam zde zelo verjetno. Sicer je res, da so pred vsem Francozi aranžirali protibolj«šo\ uške vojne pohode -lu-deuiča, Denikiua, Vrang-la in drugih generalov, toda boljševiki niso tako kratkovidni, da se ne bi zavedali, da angleška itolitrika ni nič manj sovražna sedanji ruski \ liidi, četudi se skriva za lepnni kulisami in dela bolj spravljiv obraz. Vemo. da so ^ obračali ruski koniuuisiti v vsej svoji propa- lela in rokodelstva. Vsekakor pa moramo priznati. !c. ima ''skrivnostna" teorija tolmačenja izdelovanja gosli nekaj vzrokov za svojo popularnost. T?-ielava gosli sama na sebi je rofco-ielstvo. ki se ne da naučiti. Spret- ie roke so dobile v roke klasične modele violin in ko so jiii ponaredile do zadnjih podrobnosti, pa j" vendar ostala stara, violina še vedno stara in se nova ž njo nt mogla primerjati. Temu je najt r prispodob tudi v upodabljajoči u-metnosti. kar pa se da razlagati I rez raznih skrivnostnih hipotez. Toda upodabljajoča umetnost šteje več period, dočim ima umetnost izdelovanja gosli eno samo veliko klasično dobo; sedemnajsto stoletje ter p;1 •• deoenijev osemna j- j stega. To lahko rečemo, da ne Tn i .. ,. hoteli zapostavljat i dela pozne, j-\T' ravno zoper šib mojstrov in ne da bi verjeli v!'V*1^: V!ild° "l Vpl'V <0 apriorno nedosežnost staroitaliianv.indiji. v Af-ske violine. Danes imamo veliko v v Turčiji, novejših izdelkov.k i so boljši od mnogih .starih in bedasto bi bilo podcenjevati moderne gosli v Tco-rist starih. Na drugi strani pa ni , tudi nikjer več na svetu modela gosli, ki bi se smel po svoji lepoti. harmoniji forme in plemenitosti ter izravnavnosti tonskega mo nesreči, ze te ima za .... i...___ „ ^ , . be le š»* otroške igrače. Naša pomorska in naša zračna vozila, ki so bila še v nedavni dobi Julesa Verne-a sanje in utopije, bodo do leta 2000 brez dvoma tehnično že tako izboljšana in izpopolnjena, ,da bodo celemu svetu služila kot pet. da ni navadna žens ka: nekdo!ndoh 110 Pametno sredstvo, če jih se je naselil v nji, ki je močnejši dotl'*' no izpodrinile še od vseh K.ir hoeA on'n i« mKm praktičneiše in boljše iznajdbe. od vseh. Kar hoče ona. je volja zemlje, in zemlja je bog nad bogo vi; kakor veruje njiva v svoj rja praktičnejfie in boljše iznajdb Naše lokomotive bodo leta 2000 ravno tako nemoderne, kakor so vi sok in blagoslov žita, ki gajtlane* Htari poštni vozovi naših rodi, tako veruje mati v desnico J Prwln'kov. Vlake bo gonila le ki jo dru če< doline in hribe nad !eloktrika- ^tr°ji vseh tovarn bodo s\ojimi gadi; nobena krogla jenejinfl<>,i ,e ^''ktrieen pogon, t lovek prebije, noben sodnik je ne ;»re-jl»o izkori-4il vse vod-sodi. sveta, najbrže tudi litoč ve- njene g:bčnr»siti bistveno omejil Dan potem, ko so odgnali Ja-;tra' brezdvomno pa silo plime in cestni ropot. Zrak v velikih me- ki. da bo posamezen zvezek lahko obsegal po 30,000 strani. Neki a-meriški tovarnar je prepričan, da dobimo kmalu stroj, ki bo z. elektriko točno reguliran pomeril obleko, jo sešil in prišil tudi gumbe. Ako smemo verjeti staitistiki in če se bo prebivalstvo velikih mest množilo v Isti meri kakor doslej, bo leta 200O imel London 34 mi-Ijonov prebivalcev, ravno tako tudi Neiv York, Pariz jia D miljo- Zuani angleški arheolog, profe-|mediteransko kulturo. Na jdr^šč-sor Zammit, ki jfe skoro ,tri leta natih kamenjih, o katerih se mi-vodil izkopavanje tajinstvenih po- sli. da so služili kot oltarji, so bili slop i j na otoku -Malti, ki so bila odkrita čisto slučajno, je objavil najdeni zanimivi okraski v spiralah, vendar pa se ti spiralni mo- sedaj v londonyxki reviji "Ar-'tivi močno razlikujejo od egipčati-eheologia" rezultate svojega dela|ske ali egejske kulture, m imel vrh tega o novih izkopni— nah tudi predavanje v london-' leč prekoračila število 100.000. Ceste bodo tlakovane z novodobno nikljatsto kovino, ker bo ta kovina zelo trpežna ter se bo vsled per a. se je peljala v mesto k odvetniku, prijaznemu staremu go. spodit, ki jo dobro pozna in vlso- oseke, zajel in izkoristil bo tudi elektriko, ki se nahaja v zraku. Neki angleški učenjak je preko ceni. Sprejel jo je z veliko Pa-1 prič an, da se bo v d oglednem času st jo in obljubil ogorčen, da sto- j izdelovalo pohištvo iz niklja so-ri vse. kar je dandanes mogoPe. 'rodne kovine, ki bo tako lahka, da — Ali čas jc težak in zakon ve- bo vsakdo lahko premaknil veliko Ijn samo Se za tiste, ki ga teptajo 'omaro, kakor premikamo danes x nogami. — je dodal mzadnje. navadne atole, m ta kovina bo ta- stih 1h> čistejši in rml^i, dima ne bodo več poznali. Premog bo iz* gubil svoj pomen in svojo važnost. To pa je le napredek, katerega že lahko predvidevamo. Brez dvoma pa se bo pojavil napredek tudi ua poljih ki danes se niso predmet nčenjaškega proučevanja. stega in pričetkom osemnajstega stoletja. Ljudje pravijo, da so tedanji mojstri vedeli za skrivnost, kate-le poznejši niso več vedeli. Pravijo tudi, da so tedaj izd^valf violine iz lesa. katerega pozneje ni bilo več mogoče dobiti. Dalje govore tudi o nekakšnem fizika-l;čno - akustičnem načinu uglasa-nja, potom katerega se da doseči gotovo sorazmerje med toni s pomočjo različne kombinacije lesa. Dalje mislijo ljudje, da je vzrok: dobro kakovosti staroitalijanskili violin posebne vrste lak. Ta tolmačenja pa so vsaj v toliko di-skutabilna, ker iščejo vzroka v materialu. Se bolj v zmoti so. tisti. ki iščejo vzroka v starosti Inštrumenta, zakaj dokazano je, da je zob časa bolj škodoval starim instrumentom kakor koristil. ^ Najbolj bedasta izmed vsega tega pa je izjava nekega hamburškega prodajalca violin, ki je rekel, da je spiritističnim potom od Stradivari ja izvedel za njegovo skrivnost Medtem pa tudi vsi mogoči poizkusi uglašanja in lesnih kombinacij ter lakiranja niso d o ved lf do določnih rezultatov ki bi se bili mogli meriti s Stradivarijevlmi izdelki. St rad i vari je ve skrivnosti do danes še niso tnogli odkriti. —-Seveda so morale eksistirati v sta-Požar je popolnoma uničil h h delavnicah gotove tradicije. stol am o Matije Jelenca ua Cero- ]\a*era absolutno niso mogle ju pri Vel. Laščah. Škoda znaža1 jj^^^odajne, saj bi bili sicer nad 2 mil j ona kron. JelenJeva do-' „ - f1a,1 naj" ' I manj tako dobr violine, kakor o- weU*, ki je zdaj kup razvalin, je 0 femer pa je doKarano da m posebno, dosedaj č-isfto nepoznano bila pravo zatočišče revežev. i l i|o tako. Prava in edina skrlv* skein arheološkem druat\*u. Tudi Madžarska išče sikov z Ru- Odkritja so baje za zgodovino sijo človeštva velikanske važnosti. Iz-] Zvo,a inadžarskih tvomiških icopaua so bila *un poslopja na]indlLstrijaleev pripravlja z odo-raznih delih otoka, a izvirajo vaajbpitvijo vlade aUeiio za vzpoatSL štiri, kar je nepobitno dokazano !;tev izmelljave blaga z RlMjijo iz kamenite dobe. Temelji, notra- Pogajala so napredovala že tako nja ureditev, kakor tudi stavbe dalpg> da ^ je napotil pi.^lsedllik same pričajo, da »o služile goto- zveze v Berliu v svrho informa. vemu kttlftu, ki je doseda.i še po- tivnih pogovorov s tamošnjo ru-nov. Tudi Ljubljana bo dotlej da-|l>oln<™a neznan m bi mogli!sko g0sp(;darsko komisijo Ako njegovi sledovi najti morda samo v tradicijah Malte. Oblika izkopanih poslopij je popolnoma eliptična. Streha je pokrita s kam en rt i mi ploščami, zidov je samo zgrajeno izredno solidno. Zdi pa se. da poslopja ne izvirajo iz enega razdobja, ker je opažati v njihovi zgradnji in obliki gotove razlike. Najdenih je bilo tudi več žar, ki pričajo, da no sodobniki teh hiš sežigali mrliče. Profesor Zannnit je mnenja, da gre v tem slučaju za neko čisto bodo imeli ti razgovori uspeh, se prične v kratkem uradna pogaja nja. Upajo, da se sklene z Rusijo kompenzacijska pogodba ali vsaj. da stopi Madžarska v interesni krog dveh nemških sindikatov, ki sta udeležena pri obnovi Rusije sija rabi brezpogojno zunanje go-spodarske pomoči in da pač pii tem ne more igrati bogve kako krepke uloge. Druga zanimiva stran so poročila, da se v Rusiji vedno k repke je javlja opozicija proti kompromisni, spravljivi Ljenhmovi politiki med komunisti samimi. Koliko je to ri's. je danes, ko prihajajo istočasno o gladovni katastrofi tako strahovite vesAi, težko presoditi. Po eni strani se zdi neverjetno, po drugi naravnost nujno. Kajti boljševiška stranka, ki je nastopila tako izrazito v smislu gotovih zaključenih teorij, ki jo še ravnokar proklamirala začetek svetovne revolucije in razglašala svetovno revoliicijonarno propagando kot svojo glavno nalogo, vendar ne more takorekoč čez noč izgubiti vseh svojih teoretikov. Težko si je torej misliti, da ni o-stalo še mnogo elementov, ld še vedno upajo, da so komunistične ideje v čisti in popolni meri ter neposredno izvršljive. Ker se nam zdi, da taki elementi morajo še obstojati kljub vsemu polomu, se nam tudi ne zdi izključeno, da res sedanji vladi očitajo, da gre v Gn-novo »pogajat se s kapitalisti in delat ž njimi kompromise, in zahtevajo, naj se genovska konferenca pora,bi kvečjemu v propagandne svrhe. kakor nekdaj brest-litovska. E^- ROJAKJ, NAROČAJTE SE NA "GLAS NABOJ)A", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. GTJVS ?7AKOT5X 3.Affi.TS52 FRANCOSKI DETEKTIVSKI ROKAH. Bpiaal Emil« Ct&borift«, Z* "Glu Naroda" *revd Q: P. TT (Nadaljevanje.) Devetnajsto poglavje. (io-^po-l Foljrat je bil /e nr. delu. Imel je zaupanje v svojo stvar, trdno prep.-ičauje v nedolžno*! >vojega kiijenta, željo, da reši skriv- • ost, ljiibf'Z'n -i« boja tt*r neizmerno hrepenenje po uspehu. Vsi ti viotivi *o jxKl/.^ijli liilt-nte mladega odvetnika ter povedali njegovo aktivnost. * Nad v >t-n t»'iu pa je bilo neko skrivnostno iu nepojasnljivo čustvo. * kat«'r.*ni ua je navdahnila Dionizija. On je nainree podlegel njei ini raroin prav tako kot vsakdo drugi. To ni bila ljubezen, kaj- • i oni, ki j»ra v j ljubezen, prav i upanje. Vedel pa je popolnoma do-■ »ro. tU pripaua L> "iiizija r.a \eUnc in neizprosno Žaku. Bilo je to s'rdko in vs*»m«>«rov«t;;re-a A'.; »na je skoeil v voz ter se dal odpeljati v svoje stanovanj'*. Ž.- p: ejšni dan je poslal brzojavko in njegov sluga je ča-J-.al nanj. \ najkrajšem času jt preoblekel. Takoj nato se je vr-n*l k vo/u ter šel moža c katerem je domneval ,da je najbolj s|K>>oben razr-šiti to skrivnost. Itd je to neki vest je dobro mana. Ni pa znana iznajdljivost, katero je pokazal (iudar. ko je dosi»el ta uspeh. Gospod Folgat pa se e v polni me i i zavedel sposobnosti tega detektiva. On je bil namreč » ravni r^tj(pji;k delničarjev doliene banke ter si rekel, da se bo fopet poslu/il I'-.m ski ivnostro sposobnega človeka, če bi prišla pri-K!:n zato. tiudar. ki je bi' poročen ter oče enega otroka, je živel na eesti v Versailles, ned dee r,d utrdb. T.-im je imel majhno hišieo. pravcat de,a filozofa ■/. majhnim vrt« m spredaj ter velikim vrtom zadaj, k je prideloval »čivje. so pečal sadjerejo ter držal vsakovrstne ži' ali. Značilno dejstvo je. da ljubijo policisti, ki imajo vedno opraka 7 odpadki i-Hovestv,". deželo in da imajo radi cvetke in živali, ker s-, jim ljudje očividno gabijo Ko je stopil gospod Folga* iz svojega voza pred tem prijetnim '.»triom, se j-e 'grala neka mlada ženska, stara pet in dvajset ali Š«v?indvnjset let. v sprednjem vrtu z malo deklico, staro tri ali štiri leti. — Gor.pod Gudar. madania? — je vpraša i Folgat ter dvignil klobuk. Mlada ženska je nekoliko zardela, ter odgovorila ponižno, a brez z^dre«e. z :e videl» takrat* Dvakrat in v vsakem slučaju ne več !:ot po eno uro. V resnici je bil «;»'dar eden rnih ljudi, katerih si človek ne more z?pomniti. Srednje postave, m bil niti debel, niti suh. niti črnih, niti f-etlih las. niti sta>- 3iiti mlad. V uradu za potne Iste bi ga gotovo popisali na naslednji način: č>lo — navadno; nos. — navaden; usta navadna; oči — nevtralne barve; posebni znaki — nikakih. S t eni pa n'kakor nočemo t rči da je izgledal bedasto, a ob istem "asu tudi ni ugledal inteligenten. Vsaka stvar na njem je bila na-\ndna. indiferentna. nedoločna. Povsod bi se lahko pojavil neopa-žen ter bil pozabljen, kakorhitro bi izginil izpred očL — Našli ste me zaposlenega s pospravljanjem pridelkov za zi-i'1 •• — j«1 rekel gospodu Folgat. — Zelo prijetno delo. Kl.fub temu pa s'-n vara na razpolago. — Kmalu je splezal navzdol z. Ust vice, se ozrl naokrog ter vprašal — No. kaj mislite o mojem a rtu? Nato mu je ra/kar.al vrst s ponosom, katerega more občutiti le on i ki last nje svojo zemljo ter jo ljubi. V svojem srcu je gospod Folgat preklinjal to navdušenje. Koliko časa je že izgubil s tem! Če pa pričakujete kake uslujre od človeka, se morate laskati tudi njegovim slabim stranem.»Vsled tega ni ■ličeval s pohvalo. Potegnil je eela iz žepa fino smodko ter jo po-rudil detektivu, rekoč: — Ali vam smem ponuditi to? 1 — Hvala .jaz nikdar ne kadim, — je odvrnil Gudar. Ko pa je zapazil presen*eenje odvetnika, je pojasnil: , — Vsaj doma 710. Mislim, da je tobačni duh neprijeten moji privatno življenje. Poslovil bi se od njega. Videl pa ga je na delu 'n vsled tega mu je pokorno sledil v cvetličnjak. Konečno je od vedel Gudar svojega gosta na konec vrta, kjer je bilo par stoiov in miza ter ickel; — Seda^ sediva ia povejte ml. po kaj ste prišli. Vem dobro, da :iiste prišli le v namenu, da si ogledate moje posestvo. Gudar je bil eden onih, ki eujejo v svojem življenju več izpo- kot pa deset duhovnikov, dt set. odvetnikov in deset zdravnikov. I rdiko ste mu povedali katerokoli sTvar. Krez obotavljanja mu je * sled tega povedal gospod Folgat celo povest o Žaku in groifiei Klo-Ji;e"z. Gudar je poslušal, ne da bi rekel besedice in ne da bi se premaknila mišica na njegovem obrazu. Ko je odvetnik končaf, je rekel enostavno: — Irf? " " " ~ .....-r^r — — Pr?dvsem, — - je odvrnil Folgat, — hočem vedeti za vaše mnenje. Ali verujete v ugotovilo gospoda de Boaskorana ? — Zakaj ne? Videl seh še bolj čudne slučaje kot pa je ta. — Potem mislite da moramo vrjeti v njegovo nedolžnost, kljub vsem obdolžitvam, k«tere se je dvignilo proti njemu. . . v — Oprostite mi. jaz ne mislim ničesar. Študirati moramo zade-vo. prodno si lahko ustvarite svoje mnenje. Nasmehnil :;e je. Nato pa se ozrl v mladega odvetnika ter rekel: — Zakaj vse to uvode? Kai hočete od mene? — Vašjo pomoč, da ugotovimo rcsnico. Detektiv je očividno pričakoval nekaj takega. Po par trenutkih premisleka se je strogo zrl v fdvetnika ter rekel: — Če vas razumem, prav, hočete pričeti s proti-preiskavo na ko-iist obrambe? — 'Natančno tako. — In ne da bi vedelo državno pravdnLštvo za to? — Tako je — Dobro, ne morem vam b.ti na uslugo. — Mladi odvetnik je preveč dobro poznal te stvari, da bi ne bil pripravljen na gotovo mero odpora. Vsled tega je razmišljal o sredstvih, kako zlomiti ga. — Ali je to vaša konečna odločitev, moj dragi Gudar? — Oprostite mi. Jaz nisem svoj lastni gospod. Jaz imam svoje dolžnosti in dnevno delo. — Vi lah k ? dobite ob vsakem času dopust za en mesec. (Dalje prihodnjič.) ADVXBTZSEME1VTS. HAMBURG Direktna vožnja z čudovitimi novimi "O" parni ki. Potovanje za vse kraje Evrope. ARAGUAYA .................. 22 aprila VESTRIS ...................... 20 maja VANOYCK .................... 12 junija OROUNA 15 aprila; 27 maja; 8 julija VAUBAN ..................... 12 julija OROPESA 29 aprila; junija; 22 julija ORBITA ---- 13 maja; 24 junija; 5 avg. Naravnost t Cherbourg, Southhampton, Hamburg. Vse zaprte kabine. Nobenih posebnih pristojbin. ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY SANDERSON & SON INC. AGENTS 26 Broadway New York — ali katerikoli parobrodni agent. — a pogodbene pravice bolgarskega i a roda v Trakiji. Zbor se je tudi >ritoževal. da je med vsemi pre-naganci le Bolgariji bilo mlreče-io ljudsko glasovanje v spornih zemljih." "Ni misliiti. da bo glas bolgarskih profesorjev iti pisateljev tisli-^aii. Anglija je protivna Bolgariji n Francija podpira Malo enten-o, ki je protivna Bolgariji. Balkanska rana še vedno zeva." Tako je danes bolgarsko misije-ije in taksen je položaj, ki je sle-lil Ferdinandu iu njegovim pla-mcem. Sporazum z Bolgari je žal ? zelo oddaljen. KRETANJE PARNIKOV Sedaj približno odplujejo iz New Yorka. Slovanstvo po vojni. V reviji "Nove C'ehy" se peča dr. Jan Cervenka s situacijo Slovanov po vojni. Pred vojno sc bile izmed 27 evropskih držav 4 rb-vanske ; Rusija, Srbija, ('m a gora in Bolgarija), 7 je bilo germanskih. 8 romanskih, ona s rlov* nsko večino, vladali so pa v njej Cl.^rmani (Avstrija). U germansko-romanske in 4 drugonarodne. V slovanskih državah je živelo 79.0 odstotkov vseh evropskih Slovanov. 7.3 odstotke jih je živelo v germanskih, romanskih in dnigo-narodnih državah, lo.ol odstotkov se jih je nahajalo v kompleksu avstrijske monarhije. V primeri s temi številkami so imeli Germani prednost, ker so. nt glede na izjemno pozicijo Nemcev v Rusiji, tvorili samo i.8 odstotka, torej povsem neznatno manjšino v tu jih državah. Se ugodnejše j ebiio razmerje za romanske narode. Samo dva večja evropska naroda — Poljaki in Čehoslovaki — n.sta imela svoje lastne države. Jugoslovani so živeli razen v svo jih Kostnih državah v polnih dveh tretjinah pod Avstrijo. Svetovna v ina je prinesla zlasti glede slovanskega ozemlja korenite izpre membe v orgMiizaciji Evrope. Nastala je velika zeti i njena Jugoslavija in kot dve novi slovanski državi Poljska' in t/eškoslovaška. Nasprotno pa eo Bolgari in.IInsi utrpel i izgubo svojega ozemlja, ij'avna izguba Germanov obstt/.i v tem. da se je Avstrija omejila na nemške planinske dežele. Nemčija je izgubila komaj desetino svojega prebivalstva Slovanske države imajo sedaj dvajset milijonov prebivalcev v"č kot pred vojno in površina njihovega ozemlja se je razširila za 223.000 kvadratnih kilometrov. Germani so doživeli izgube. Romani pa so narasti; V slovanskih državah prebiva sedaj okoli 9f» odstotkov vseh Slovanov, za 2o milijonov več knkor pred vojno. Ostalih pet. milijonov pa se nahaja v zelo kritični situaciji. Več ne-po polovico pred vojno pod tujim gospodstvom živečih Slovanov je do danes še neosvobojenih. G« rmani imajo v svojih država Ji 8G odstotkov svojih pripadnikov. V slovanskih državah živi štirikrat toliko Germanov kakor Slovanov v germanskih. ,Znatno je naraslo število Slovanov v romanskih državah (Italija in Romunija). Slovani so torej pridobili po številu, ali njihove na vojno vezane na-de se niso izpolnile, ker je izgube ra ruskem in bolgarskem ozemlju. kakor tudi celo vrsto nerešenih mejnih vprašanj smatrati za neuspeh. Čehoslovaki se nahajajo po 92 odstotkov v svoji narodni državi. Poljaki po 87 procentov, Jugoslovani po 93 odstotkov, Bolgari po 75 in Rusi po 92 odstotkov. Vendi (106.000) so ostali v zvezi Nemčije. Za posledico svetovne vojne se smatra naraščanje slovanskega separatizma (llcrajinei. Hrvatje, Slovaki). Članka r prihaja na temelju svoje statistične preiskave do zaključka, da je bodočnost Slovanov daslej, in sicer v glavnem radi položaja Rusije še povsem nejasna. ADVERTISEMENTS. PARIS B aprila — Havra LAPLAND 8 aprila — Cherbouro CHICAGO 6 aprila — Havre ROTTERDAM 8 aprila — Boulogne AQUITANIA 11 aprila — Cherbourg 8EYDLITZ 12 aprila — Brtmtr FRANCE 12 aprila — Havre ORDUNA 15 aprila — Hamburg RYNDAM 15 aprila — Boulogne AMERICA 15 aprila — Cheroourg FINLAND 22 aprila — Cherbourg HOMERIC 15 aprila — Cherbourg SAXONIA is aprila — Hamburg PENNISULA 20 ap rila — Cherbourg OLYMPIC 22 aprila — Cherbourg POTOMAC E2 aprila — Cherbourg LA TOURAINE 22 aprila — Havre MAURETANIA K aprila — Cherbourg ARABIC 25 aprila — Genoa ARABIC 25 april« — Genoa MANCHURIA 26 aprila — Hamburg HANOVER 26 aprila — Brem«. PARIS 26 aprila — Havr« ROCHAMBEAU 27 aprila — Havr. OROPESA 29 aprila — Hamburg ZEELAND 29 aprila — CnerDourj N. AMSTERDAM 29 aprila — Boulogn* ta.O N E <» TA R ST. 29 aprila — Cherbourg ACUITANIA 2 maja — Cheroour; ST. PAUL 3 maja — Hamburg LA SAVO IB a maja — Havr* G. WASH'GTON 6 maja — Cherbourg 6 maja — Cherbourg 6 maja — Cherbourg 6 m a j j — Boulogn« 10 maja — Bremar 10 maja — Havr« 11 maja — Havre 13 maja — Cherbourg 13 maja — Cherbourg 13 maja — Cherbourg 13 maja — Cherbourg 13 maja — Boulogne 13 maja 13 maja -Jad bi izvitlel za naslov sobrata ANTONA KOSMAT. Pred enim letom je bil tu v Jolietu. lil., in spada v tukajšnje društvo sv. Petra in Pavla štev. G£> JSKJ. Prosim, če kateri rojakov ve za njegov naslov, da mi ga naznani. ali pa če sam bere ta o- POtomac zeni Bolgarija in Genova. Gane o Onov je opisal bolgar- do in da mora one proti dolov sko stališče s sledečimi il 11 strati v- bam mirovne pogodbe uvrščeni-nimi izvajanji: "Po § 48. mirovne vojake takoj odpustiti. Pa tudi po pogodbe neuillvške je Bolgarska tem pozivu je Grška tako bresob odstopila južno Trakijo glavnim zirno nastopala proti Iraškim Bol-zavozniškim velesilam. Pri tem ji garom, da jih je nad 200.000 za je ostal v .pogodbi zasiguran do-'pustilo domovanja in pobegnilo v stop na Belo (Egejsko) morje. I Bolgarijo, kjer samo povečujejo Trakija je postala avtonomna tamošnjo bedo. Bolgarski vladi so provinca pod upravo francoskega|tra*ki begunci napoti ne samo i> generala. Sicer so pod to upravo budžet ski h (proračunskih), am-Grki imeli posebito protekcijo,ipak tudi iz političnih razlogov. kljub temu so Bolgari upali* da dobe na ta način obljubljeni do-st<^p do morja. Na konferenci v San Remu pa so se te določbe iz-premenile. Trakija je prišla naravnost poti grško oblast, ki Bol- Težko jih je preživljati, razen tega so pa nevarni miru. ki ga hoče bolgarska vlada vsekakor vzdržati. Zato je vse storila, da izposlu-je pri ententi točno izvrševanj«-mirovne pogodbe, najmanj pa, da •rarom seveda ne daje nikakršne se beguneem dovoli povratek v avtonomije, niti dostopa do mor-1 domovino. Vendar vse te proŠnjL ja. Namesrto tega je v svrho po-j in predočtoe doslej niso bile usli- ]>olnega pogrčenja Trak i je izgnala iz nje vse one Bolgare, ki »e niso hoteli deklarirati za Grke. Grki smatrajo Trakijo danes za anekti-rano zemljo ter vtikajo Tračane v grško armado in jih uporabljajo v vojni proti Turkom v Mali Aziji. Veleposlaniška konferenca sane. 7 4iO priliki genovske konference hočejo Bolgari sedaj še enkrat apelirati na vest enteiitnih držav. Te dni se je vršilo v Sofiji veliko zborovanje, ki ga je sklicala zveza bolgarskih znanstvenikov, pisateljev in umetnikov. Zbor je skloni! pa Grkom te pravice ni priznala, J naprosit i zunanje ministre Angli- HOMER IC KROON LAN D NOORDAM YORK PRANCE CHICAGO LAPLAND ORBITA OLYMPIC HUDSON ROTTERDAM CARONIA ANDANIA MAURETANIA MONGOLIA MAJESTIC RYNDAM AMERICA PRES. WILSON VESTRIS AUUITANIA »ARIS SAXONIA LAFAYETTE MANCHURIA LA TOURAINE ORDUNA ANTONIA FINLAND PR. MATOIKA RVRENGARIA MINNEKAHDA FRANCE LA SAVOtE 10 jun. — Havre G. WASH'GTON 10 jun. — Cherbourg HOMERIC KROONLAND NOORDAM AQUITANIA PARIS CHICAGO ROTTERDAM MAJESTIC LAPLAND HUDSON CARONIA VANDYCK CARONIA BERENGARIA MONGOLIA OLYMPIC LAFAYETTE ' ORBlTX AMERICA RYNDAM FRANCE MAURETANIA MINNEKAHDA LA TOURAINE HOMERIC SAXONIA PR. MATOIKA ANTOISflA AQUITANIA PARIS ROCHAM BEAU FINLAND MANCHURIA ARABIC M AJ EST IC ORDUNA LONE STAR ST. N. AMSTERDAM PRES. WILSON OROPESA ST. PAUL Cherbourg , BERENGARIA Cherbourg: VAUBAN 18 maja — Cherbourg ZEELAND 17 maja — Hamburg ; OLYMPIC • 88 maja — Cherbourg NOORDAM 20 maja — Boulogn« 20 maja — Cherbourg 20 maja — """ral 20 maja — Hamburg t3 mrja — Cherbourg 24 maja — Havre maja — Hamburg 20 maja 24 maja LA SAVOIE 10 jun. — Cherbourg 10 jun. — Cherbourg 10 Jun. — Boulogne 13 Jun. — Cherbourg 14 junija — Havre 15 jun. — Havre 17 junija — Bculogn« 17 Junija — Cherbourg 17 Jun. — Cherbourg 17 Jun. — Bremen 17 Jun. — Cherbourg 17 junija — Hamburg 17 jun. — Hamburg 20 junija — Cherbourg 21 jun. — Hamburg 24 jun. — Cherbourg 24 jun. — Havre 24 Jun. — Cherbourg 24 jun. — Bremen 24 Jun. — Boulogne 28 jun. — Havre 27 jun. — Cherbourg 23 jun. — Hamburg » Jun. — Havre 1 Julija — Cherbourg 1 julija — Hamburg 1 julija — Bremen I julija — Bremen 4 julija — Cherbourg 5 Julija — Havre 6 julija — Havre 1 julija — Cherbourg 5 Julija — Hamburg 8 Julija — Genoa 8 julija — Cherbourg 8 julija — Cherbourg S julija — Cherbourg 8 julija — Boulogne 8 Julija — Trst 10 jun. — Hamburg 12 Julija — Hamburg II julija — Cherbourg 12 julija — Hamburg 12 Julija — Cherbourg 15 Julija — Cherbourg 15 Julija — Boulogne 15 julija — Havre MAURETANIA ARGENTINA ANDANIA ROTTERDAM HOMERIC — Havre LAFAYETTE Hamburg OROPESA 25 maja — Havre' HUDSON 27 maja — Cherbourg t MONGOLIA 27 maja — Cherbourg! FRANCE 27 mala — Cherbourg i CARONIA MAJESTIC RYNDAM VANDYCK AMLRICA glas, da se mi javi. — John Kron, tajnik društva sv. Petra in Pavla 6(1 .JSKJ.. GO."", North Ohieago St.. Joliet. 111. ROCHAMBEAU OLYMPIC N. AMSTERDAM OROPESA LONE STAR ST. ZEELAND MAURETANIA ST. PA U L 27 maja — Cherbourg 30 maja — Ch-ruourg 31 maja — Hamburg 31 maja — Havre 31 maja — Bremen AQUITANIA 1 jun. — Havre PARIS 3 junija — Boulogne i CRETIC 3 jun. — Cherbourg t BELVEOERE 5 Junija — Ha — burpjLA SAVOIE 3 maja — Hasnburg! LAFAYETTE 6 junija — Cherboui g PARIS 6 jun. — Cherbourg ! PRES. WIL'oON 7 Junija — Hamburg ARABIC G. WASH'GTON 15 Julija — Cherbourg 18 Julija — Cherbourg 15 julija — Trst 22 Julija — Cherbourg 22 julija — Boulogne 22 julija — Cherbourg 22 julija — Havre 22 julija — Hamburg 22 julija — Bremen 26 Juiija —t— Hamburg 26 Julija — Havre 29 J-iilja — Cherbourg 29 Jjlija — Cherbourg 29 julija — Boulogne 29 Juiija — Hamburg 29 julija — Cherbourg 1 avg. — Cherbourg 2 avg. — Havre 8 avg. — Genoa 10 avg. — Trst 12 avg. — hjvre 19 avg. — Havre 23 avg. — Havre 26 avg. — Trst 29 avg. — Genoa , marveč je 21- avgusta 1921 skle-;je, Francije in Italije, ki hočej Ce bi gospod Folgat ne pozna! svojega moža, bi ga smatral za"niia pozvat.i grško vl?do, da ne'turediti grrškd-Ttlrski spor, naj se dobrodušnega n nekolik^ omejenega groccrji, ki se je umaknil v sme več jemati Tračanov v arma-'ozirajo tudi na življenske interese POTOVANJE IZ EVBOPE.' Ako imate sorodnika v Avstriji li Nemčiji, kateri je tam pristo-en ter želi priti v Ameriko, amorete sedaj dobiti sem. N? lalje zamorejo sedaj ameriški dr-avljani dobiti žene in otroke iz iod 18. leta i^ Jugoslavije ali za edenega ozemlja. Avstrijski podaniki morajo pla ati vizej pti ameriškeii konzult amerikanskim denarjem in rav •o tako morajo na Edlia Islandr voto $25.00 pokazati v ameriški (olarjih. Glede denarnih pošiljatev t j. S. dolarjih, za vsa pojasnila dede potovanja, potrebnih listin affidavitov} in voznih listkom e obračajte na najstarejšo slo >ensko tvrdko: Frank Sakser State Bank, t? Cortlandt St., New York, N. Y ♦♦♦♦»»♦♦»»♦♦♦♦»»»•♦♦»»t* » Dospelo je novo 1 suho grozdje. ► Mušk&tel zelo sladke debele ja-^ gode, boksa o0 funtov .. $6.50 ► Cipsr giozdje največje in naj- ► sladke j.še jagode, boksa 50 fun-* tov ......................$7-50 Malo črno grško groždje, zelo sladko, boksa 50 funtov .. $6.50 Cesplje funt po 10 centov. Za večja naročila posetae cene. PoSUlt* M. M račun rukt boka* ki naroČit« ln ooalall bomo takoj. BALKAN IMPORTING CO. 51-53 Cherry Street New York, N. Y, Dr. Koier SLOVENSKI ZOkAVNDC €38 Pen Ay*. Pittstargh, Pa. Dr. SMtr |a mJ-tarajtl Hn—J ■dntdk ifMMja-Uat w *xtta kl HITRA POT V EVROPO. TESNE ZVEZE Z JUGOSLAVIJO Pogosto odplutje velikih parnikov STAK. JŠ1SCE V Cherbourg in Antwerpen FINLAND, KROONLAND, LAPLAND ZEELAND fe American Itns V Cherbourg- in II:nnburg MANCHURIA. MINNEKAHDA, MONGOLIA, ST. PAUL ^tWttiTE STAR V Cherbourg in Southampton MAJESTIC ("16.OOO ton) največji purnitt na. svetu. OLYMPIC (46,000 ton) HOMERIC (31,000 ton) Jako vabljive udobnosti za potnike tretjega razreda. Dobra in obilna hrana. Veliko zaprtih prostorov. Udobna družabna zbirališča. LTIjudnl služabnik!, ki govore va3 jesik. VpraSajte pri Passenerer Department No: 1 Broadway, New York »ANCHOR Najhltr'JSI moderni parnlkl n« •vetu. I zbori a posireibr. potnikom. V vaCem mestu ali blliirl Je lokal- ni agent. V JugcalaTrjo, BoIlinn. Jaz sem ji pisala, i>a mi je bilo pismo vrnjeno. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njen naslov, da pa mi naznani, ali naj se pa sama Za potovanje spomladi, poleti in začetkom jeseni je drugfi razred na prek oceanskih paruikih že več mesecev naprej razprodMi. Že sedaj je težko doV.ti prostore drugega razreda za jnnij in dru^e mesece. Le malo prostorov je »v na razpolago. Kdor bi tedaj hotel potovati prihodnje mesece v dragem razredu, naj nam takoj naznani, da mu preskrbimo prostor. Vrank Saner Stat« Bank. Vest v listih. Banditka je oropala šoferja no-oglasi svoji sestrični: Mrs. .Ma- kega taksikaba ter mu vzela 11 rv Derenein (roj. Škvarča), 1121 dolarjev. Šofer je imel pri sebi M:ii>1<* St., South Fork, Pa. jtako majhno svoto, ker je napra-(1-3—4) I vil Šele en. «4 trip". ▼ *r"Mta ta MlatP krt Ma Bakaflaw tat to «e hitov »paatte ' aa teka] POSEBNA RAZPRODAJA. POSEBNA PONUDBA Ta slika Vam pokaže pravi glasni Columbia Gramofon, kateri Igra tako čisto In glasno, da ga slišlta na milje dslefi, V zalogi Jih Imamo 300 In da Jih člmpreje razprodamo, damo vsakemu kupcu, kl naroči tak gramofon, £lsto zato zavratno Iglr ali par manfrstnlh gumbov za (5.00; ienski pa damo krasno okraženo naprsno broSko za »5.00 In sicer zastonj', Garantiramo, da Je vsak gramofon pravi Columbia nov In ne ponarejen, Ako Je kaj druzega. Vam vrnemo denar takoj. Cena gramofonu oa eno močno pero Je $30. Cena gramofonu na dve močni peresi Je »35. V zalogi Imamo prave slovenske, nemSke In v vseh drugih Jezikih gramofonske plošče po 75 centov ena In vsaka Igra na obe strani. Cenike poiljemo zastojn, plilte ponj na: IVAN PAJK, OPOMIN I Znano nam Je, da Vam nekate-1 ponudijo star, prebarvan gramofon za novega, ali pa obrabljene pioSčr za nove: Čemu kupiti starino za novo, ko pa pri nas dobite pravi glasni, čiato nov gramo'?n In čiste nove plošče za Isto ceno. Ne pozabite, da smo ml direktni od Columbia tovarne postavljeni zastopniki v Conemaugh, Pa. 24 Main St. 24 Main St., . Coneinaugh, Pa.