Pošfivna plačana v gotovini
Cena Din 1’
dom
Stev. 58
V Ljubljani, ponedeljek 11. marca 1940
Leto '
Hitlerjev govor na svečanosti v spomin padlih voiakov:
„Vojna se mora končati z najslavnejšo zmago Nemčife..
Berlin, 10. marca. o. Pri današnjih svečanostih v čast padlim Nemcem iz svetovne vojne in v sedanji vojni, je imel kancler Hitler govor, v katerem je dejal med drugim:
Nemški narod slavi padle junake v zelo resnih časih, a v znamenju ponosne hvaležnosti. Po zmagovitem pohodu proti Poljski, ki mu ni enakega v zgodovini, so sedaj nemški vojaki pripravljeni, da ohranijo nemško državo pred njenimi sovražniki na zahodu. Za temi borilci je složna domovina. Prvikrat v zgodovini stopa ves nemški narod kakor en človek pred obraz Vsemogočnega, da ga prosi, naj blagoslovi ta boj za obstoj. Težak in hud je ta boj. Vojak vselej predstavlja najbolj izbrani del ljudstva, da bi zagotovil življenje rojakov in kasnejšim rodovom. Ni ga naroda na svetu, ki bi imel več pravice slaviti svoje junake, kakor pa nemški narod. Ta narod, ki je zmerom bil v tesnem političnem položaju, se je mogel do sedaj ohraniti edinole zaradi vedno znova poživljenega junaškega žrtvovanja svojih sinov.
Nihče nima pravice danes stopati na ta prostor, če mu v srcu ne plamti svetel sklep, da bo prav tak junak, kakor so bili tisti, ki so nosili orožje, zastave in uniforme, ki so razstavljene v ter arzenalu. Hrabrost nemškega naroda v preteklih dneh ne predstavlja večjih dejanj od tistih, ki jih čas danes zahteva. Tudi tedaj so veliki nemški državniki in vojskovodje uživali milost bogov samo zaradi tega, ker so junaško šli navidez k neostvarljivim ciljem. Danes se Nemci bore za tisto, za kar so se borili njihovi junaki. Tisto, kar se je njim zdelo zadosti vzvišeno, je tudi danes vredno, da vsak čas žrtvujejo svoje življenje. Vera, ki jih je prevevala in duh, ki jih je poživljal, je v nas danes še bolj utrjen.
Nemci šele zdaj jasno vidijo, zakaj so to zastavo v preteklosti toliki junaki morebiti samo podzavestno nosili in se zanjo borili, šele zdaj pa so mogli v polnem obsegu uvideti, kaj to pomeni za nemški narod. Cim večje bodo nevarnosti, toliko bolj dragoceno se bo Nemcem zdelo imetje, ki ga morajo braniti: blagor svoje narodne skupnosti. Ce oni svet bogataških demokracij napoveduje najhujši boj prav nacionalistični Nemčiji in ako poudarja uničenje te in take Nemčije kot najvažnejši cilj sedanje vojne, potrjuje to tisto, kar Nemci dobro vedo. Potrjuje, da se jim zdi zamisel na-cionalnosocialistične nemške narodne skupnosti posebno nevarna zaradi tega, ker vedo, da Nemcev m mogoče obvladati. Nad stanovi in družbami nad razlikami med poklici in verami, nad celotnim skupkom težav vsakdanjega življenja se dviga misel edinstva nemškega človeka brez razlike na stan in poreklo. To je edinost, ki temelji na spoznanju iz te krvi, na spoznanju tisočletnega skupnega življenja. Svet bi Nemčijo rad razkosal. Nemci na to željo lahko odgovorijo samo s ponovno prisego zvestobe do največje skupnosti vseh članov. Njihov
Spor med Anglijo In Italijo zaradi nemškega premoga poravnan
Rim, 10. marca. o. Danes popoldne je imel angleški ambasador daljši razgovor z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom, ki mu je sporočil o sklepu angleške vlade, da bo spustila vse italijanske trgovske ladje, katere so bile zajete, ker so vozile nemški premog iz Holandije.
Iz Londona poročajo, da je imel v petek daljši razgovor italijanski poslanik v Londonu z angleškim zunanjim ministrom lordom Halifaxom. Ta razgovor je bil zelo prisrčen. Halifax je obrazložil stališče zaveznikov. Ta sestanek je ublažil spor med Italijo in Anglijo, katerega sta imeli zaradi premoga. Poročajo, da bosta Italija in Anglija pričeli v kratkem z gospodarskimi pogajanji ne samo za premog, temveč za trgovino in gospodarsko sodelovanje v splošnem.
. Iz Rima poročajo, da je zadnja — trinajsta — italijanska ladja, ki je bila zajeta v Angliji, odplula z vsem tovorom v Italijo.
Francosko-angleški-turški letalski posveti v Ankari
Ankara, 10. marca. o. Vrhovno poveljstvo turškega letalstva je imelo danes daljše posveta z generaloma Mitchellom in Jauneaudom, poveljnikoma angleškega in francoskega letalstva na Bližnjem Vzhodu Francoski general je ob tej priliki izjavil, da 60 Anglija, Francija in Turčija pripravljene in da samo čakajo, kaj jim bo pomlad prinesla. Na tem sestanku so 6e raztovarjali o morebitnem enotnem vrhovnem poveljstvu, ki bi bilo upostavljeno za slučaj vojna med Sovjetsko Rusijo in Turčijo.
Angleška letala nad Prago in Dunajem
London, 10. marca. o. Angleško ogledni šk o letalstvo je sinoči ponovno priredilo daljši eividniški polet nad Nemčijo. Angleška letala so poletela nad Dunajem in Prago, kjer so zmetala večje število letakov. Nemške oblasti sicer zanikujejo te vesti, Angleži pa sprašujejo, zakaj so nenadno nehale oddajati vse radijska postaje na Dunaju, v Pragi in Munchenu za več kot dve uri.
Predsednik poljske vlade pri Rooseveltovem odposlncu
Pariz, 10. marca. o. Rooseveltov odposlanec Sumner Welles je v soboto popoldne sprejel general Sikorskega, predsednika poljske vlade v Franciji ter imel z njim dve uri dolg razgovor. General Si-korski je ameriškega odposlanca natančno obvestil o položaju v zasedenih poljskih pokrajienah, o trpljenju poljskega prebivalstva, o grozotah vojne, ki io je pretrpela Poljska, nato pa še o ciljih, ki s; je glede obnovitve države zastavila poljska vlada v Franciji.
cilj je raztrganje Nemčije, nemški »čredo« pa se glasi: Nemško edinstvo.
Narodni socializem je ustvaril splošne politične pogoje za ponovno oborožitev nemškega naroda. In kljub temu sem bil leta in leta pripravljen dati svetu roko za resnično jx>miritev. Toda ta svet je vztrajno odklanjal zamisel pomiritve med narodi na temelju enakopravnosti.
Kot narodni socialist in kot vojak sem se v življenju zmerom držal načela, da moram pravice svojega naroda izvojevati ali mirno ali, če je treba pa tudi z orožjem. Zato danes kot vodja nemškega
Helsinki, 10. marca. o. »United Press« poroča: Danes je odletelo v Moskvo finsko odposlanstvo, ki naj nadaljuje pogajanja za premirje, katera so se začela v nekem švedskem mestu. Zastopstvo je odpotovalo iz mesta Aboja. V zastopstvu so general Valdenas, kot pooblaščenec generala Manner-heima, vodja protokola v finskem zunanjem ministrstvu Hakkarainen, bivši predsednik vlade Ryti, bivši zunanji minister Paasikivi ter poslanec Vo-ionmaa. Odposlanstvo je odletelo najprej v Tallin, od koder bo po kopnem odpotovalo v Moskvo.
Finska vlada je izdala uradno poročilo, v katerem pravi, da sta sovjetska in finska vlada stopili v stike, da pa doslej še ni bil sprejet noben sklep o ustavitvi sovražnosti.
Sodijo, da v finskih in ruskih krogih prevladuje prepričanje, da je ustavitev sovražnosti mogoča samo po neposrednih razgovorih med Sovjeti in Finci.
Stockholm, 10. marca. o. Švedski krogi odločno izjavljajo, da Sovjetska Rusija ni jjostavila nobene ultimativne zahteve v zvezi s sovjetsko-finskimi pogajanji. »Stockholm Tidningen« trdi, da je švedsko poslaništvo v Parizu objavilo poročilo, v katerem jaojasnjuje nevtralno stališče Švedske.
Helsinki, 10. marca. Havas. Sovjetski pritisk severnozahodno od Viborga je bil v trenutku, ko vodi Moskva pogajanja za mir, odbit od finskih čet. Včeraj se je sovjetskim četam posrečilo zasesti nekaj otokov vzdolž obale v Viborškem zalivu, toda to niso nobeni večji uspehi, toliko manj, ker
London, 10. marca. Reuter: 7
Odposlanec predsednika Roosevelta Welles je prispel iz Pariza z letalom v London ob 12.35. Na letališču ga je pozdravil ameriški veleposlanik Kennedy, državni podtajnik Aleksander Cadogan in osebni tajnik lorda Halifaxa.
Sumner Welles je imel takoj po prihodu v London v hotelu krajši sestanek z ameriškim veleposlanikom Kennedyjem. Welles za svojega bivanja v Londonu ne bo odšel na nobene sprejeme ali
Obisk brez senzacij:
Rim, 10. marca. o. Nemški zunanji minister von Ribbentrop je prispel ob 10. dopoldne v Rim. Na železniški jx>staji so ga jiozdravili grof Ciano, zastopniki italijanske vojske, fašistične stranke in nemški poslanik v. Mackensen. Ribbentrop je obšel častno četo, nato pa se v spremstvu Ciana odpeljal s postaje v Vilo Madamo, kjer bo bival kot gost italijanske vlade v Rimu. Pred železniško postajo je velika množica priredila Ribbentroppu prisrčne manifestacije.
Predsednik vlade Mussolini je sprejel nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa ob 11. Pri sprejemu sta bila navzoča zunanji minister grof Ciano in nemški veleposlanik v. Mackensen.
Mussolini in v. Ribbentrop bosta imela jutri ponovni sestanek, na katerem bosta nadaljevala z začetimi razgovori.
Iz Vatikana so objavili naslednje sporočilo: Nemški veleposlanik pri sv. stolici v. Bergen je zaprosil za avdijenco nemškega zun. ministra v. Ribbentropa pri sv. očetu. Sv. oče je prošnji ustregel in bo Ribbentrop sprejet jutri dopoldne ob 11 v avdijenco s eeremonielom. ki mu kot zun. ministru pripada.
To bo prvi sprejem nemškega državnika v Vatikanu v času, kar Nemčija in Italija tesno sodelujeta, saj ni bil pri papežu sprejet niti nemški kancler Hitler pri svojem uradnem obisku v Rimu.
Ves italijanski tisk posveča danes glavno pozornost obisku nemškega zunanjega ministra v Ribbentropa. Listi poudarjajo, da ta obisk ni noben poseben dogodek. Obisk nadaljuje samo redne osebne stike med vidnejšimi osebnostmi obeh držav. Nemško-italijanska zveza živi v isti obliki in istem duhu kakor poprej. Italija kot nevoj-skujoča se država spremlja potek vojne z največjo pozornostjo in je trdno odločena, braniti lastne koristi in lastne pravice. Ribbentropov obisk je nekaj navadnega, kar samo dokazuje, da se stalni stik med državma nadaljuie. Zve*« med lt»li-
naroda, kol kancler nemške države in kot vrlovni poveljnik celotne nemške oborožene sile živim danes samo za eno in edino nalogo. In ta naloga se glasi: Nepretrgoma, ponoči in podnevi, moram misliti na zmago, delati, se truditi in boriti se za to zmago, ne da bi pri tem pazil na svoje lastno življenje, v spoznanju, da se sedaj odloča bodočnost Nemčije za dolga stoletja. Zaradi tega prisegamo danes slovesno prisego, ki se glasi: Ta vojna, ki so jo vsilili veliki Nemčiji kapitalistični vlastodržci Francije in Anglije, se mora končati z najbolj slavno zmago, kar jih pomni nemška zgodovina.«
so jih sovjetske čete dosegle z velikimi žrtvami na moštvu in materialu. Boji '»ovsod še trajajo.
Drzna sovjetska ofenziva, ki se je začela pri Bjorke in Tronsodu, je omogočila sovjetskim četam zavzeti nekatere jjoslojanke pred Sakijervijem. Toda to dejanje je do skrajnosti tvegano, ker se morejo sovjetske čete na teh postojankih zakriti samo z ledom. Vrhovno sovjetsko poveljstvo še nadalje žrtvuje ljudi in se za njih življenja niti najmanj ne briga. Luknje v sovjetski fronti, katere so povzročale v zadnjih dneh finske čete, so bile takoj zamašene s svežimi rezervami. Kolone novih mož, sanke, tanki in tovorni avtomobili, naloženi s strelivom, poskušajo napredovati po ledu. Cele kolone so bile decimirane in tanki izginjajo pod ledom. Vojaki se v stotinah in stotinah ter tisočih potapljajo v vodi, toda kljub temu hočejo Sovjeti z ofenzivo naprej.
Današnje finsko uradno poročilo o bojih pravi:
Na zaledenelem vzhodnem koncu Finskega zaliva so se udejstvovale patrole. Naše četa so razpršile ali uničile sovražne oddelke, ki 60 skušali napredovati proti severu. V Viborškem zalivu je sovražnik zavzel nekaj otokov južnovzhodno od Viborga. Hudi sovražni napadi 60 bili pri reki Vuuoksi, kjer je naše topništvo razjjršilo sovražne čete. Led na reki je pokrit s kupi mrličev. Sevemovzhodno od Ladoškega jezera je sovražnik napadel ob obrežju, a je bil s posebno hudimi izgubami odbit zlasti a pri Kolaanijokiju. Finske letalske sile 60 bom-ardirale sovražne čete in se spopadle s sovjetskimi letali ter jih nekaj zbile.
podobne prireditve. Jutri bo v prostorih ameriškega veleposlaništva sprejel zastopnike tiska in bo pri tej priliki na kratko razložil program svojega dela v Londonu. Mislijo, da bo Welles ostal v Londonu štiri dni. Sestal se bo najprej s Halifaxom, nato pa s Chamberlainom. Kakor za svojega bivanja v Rimu, Berlinu in Parizu si je Welles pridobil glas državnika, ki je zelo molčeč do tiska. Toč-nejša pojasnila v rezultatih Wellesove poti bo o pravem času podal Roosevelt sam.
Welles bo sprejet tudi pri kralju Juriju VI.
jo in Nemčijo je stalna in nespremenjena. Fašistična Italija stopa po poti, katero je pokazal Mussolini in to politiko bo brez spremembe tudi nadaljevala. Od obiska Ciana pri Hitlerju je poteklo pet mesecev, ki so bili polni važnih diplomatskih dogodkov. Samo po' sebi je umljivo, da smatra nemška vlada za primerno, da nadaljuje s stiki z vodilnimi osebnostmi italijanske politike, zlasti pa je obisk von Ribbentropa nov dokaz za ves svet, kako tesne prijateljske vezi so med Italijo in rajhom. Listi poudarjajo soglasno, da so fantastične vse vesti, ki so bile v tujem tisku objavljene v zvezi s tem obiskom in jih je zato treba
obsoditi.
London, 10. marca. o. V angleških političnih krogih so mnenja, da Ribbentropov obisk v Rimu ne bo prinesel kakih odločilnih korakov, marveč je samo poizvedovalnega značaja. Ribbentrop se bo razgovarjal z italijanskim zunanjim ministrom o nadaljnjemu pošiljanju nemškega premoga v Italijo in o potapljanju nevtralnih ladij v Severnem morju, med katerimi sta bili potopljeni tudi dve italijanski ladjL — Res pa je, da Ribbentrop želi popraviti os Rim—-Berlin, ki se je po pogodbi Nemčije s sovjetsko Rusijo zelo zrahljala. Nemčija pa ne želi, da bi se zaradi Italije odnošaji med sovjeUko Rusijo in Nemčijo poslabšali.
Politični spori v Vojvodini
Subotica, 10. marca. Notranji minister Mihald-žič in minister brez listnice dr. Smoljan, ki se mudila od včeraj v Subotici zaradi pomiritve tamkajšnjih političnih struj, sta sprejela več joolitičnih in ostalih uglednejših osebnosti, ki naj bi pomirjevalno vplivale na vse tamkajšnje politične kroge. Danes bi moral biti v Subotici velik shod Bunjev-cev, ki zahtevajo priključitev Subotice k banovini Hrvatski. Za isto uro je pa sklical zborovanje tudi Srbski kulturni klub in sta bili zaradi tega obe
Vesti 11. marca
Ameriški zunanji minister Hull je danes še enkrat uradno izjavil časnikarjem, da Amerika ne namerava posredovati v sporu med Finci in Sovjeti in da nima Rooseveltov odposlanec Welles glede tega nobenega naročila.
Do hude eksplozije je prišlo v urugvajski prestolnici kjer so kazali neko nemško propagandno delo. Nastavljen je bil peklenski stroj, ki je naredil velik , škodo, a k 6reči ni bilo človeških žrtev. Vojvoda Kentski, brat angleškega kralja, je danes nadzoroval angUška pomorska oporišča na 6e-vemovzhodni obali in odlikoval 7 mornarjev s podmornice »Ursuga«, ki 6e je prebila skoz« nemško minsko zaporo pri Helgolandu in potopila tam križarko vrste «Koln«.
Poveljnik angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu maršal Mitchell in poveljnik francoskega letalstva v Siriji general Janaeud sta v soboto nenadno dopotovala v Ankaro na važne posvete s poveljstvom turške vojske. Njun obisk je v zvezi z morebitnim nastopom Anglije in Francije proti Sovjetski Rusiji.
Dosedanji italijanski poslanik na našem dvoru Indel-li, je odpotoval iz Belgrada. Naša vlada in bel-grajski diplomatski zbor sta mu priredila lepo slovo.
V Kairo je včeraj nenadno priletel italijanski mar-
šal Balbo, guverner Tripolisa. V egiptovski prestolnici bo ostal nekaj dni. Sprejema so se udeležili poveljniki egiptovske vojske in vrhovni zastopniki angleške vojne sile v Egiptu.
Stalin bi se zdaj rad pogajal za mir, ker je videl, da ne bo mogel svojih malih sosed kar tako ožreti in je dobil dober nauk v vojni proti inčem Toda severne evropske države se morajo zavedati, da bi bil mir, ki bi ga sklenile zdaj s Sovjeti, 6amo kratek in le priprava na njihovo poplno podjarmljenje. V tem smislu razpravlja italijanski dnevnik »Corriere Padano«, ki vodi v Italiji boj proti boljševiški Rusiji.
Če se Finci odločijo, da se bodo še nadalje upirali Sovjetom, se bo sedanja vojna razširila na ostale skandinav, države, kar ho v korist Angliji ir. Franciji. Če pa sprejmejo sovjetske zahteve, bodo s tem koristili Nemčiji. V obeh primerih bodo prisilili velike države, da računajo s posledicami, ki so nastale s tem, da so vojskujoče se velesile Fince pustile na cedilu. Tako razpravlja o finsko-sovjetskem premirju italijanski tisk.
V Rim je dopotoval princ Hessenski, ki je poročen
z italijansko kraljičino Mafaldo Trdijo, da ga je poslal v zaupni nalogi tja Hitler.
Rooseveltov odposlanec Welles je v soboto imel dolg posvet tudi s francoskim finančnim ministrom Reynaudom in mu predložil načrt za obnovo svetovnega gospodarstva po vojni, kakor si jo zamišlja ameriška vlada.
Od začetka sedanje vojne Evropa ni doživela straš-nejših ur, kakor so sedanje ... Anglija in Francija samo čakata svojo uro za protiofenzivo. Rusija in Nemčija naj se pa zavedata, da bo odgovor za njune 6kl»pe bliskovit, pišejo danes francoski listi, ki jim vesti o mirovnih pogajanjih med Sovjeti in Finci na pritisk Nemčije niso po godu.
Vesti iz Belgrada
Belgrad, t marca. m. Predsednik izvršnega odbora SDS, V. Vilder, ki se še vedno mudi v Belgradu, je imel v teku dneva daljše razgovor s šefom zemljoradniške stranke dr. Gavrilovičem in podpredsednikom radikalnega glavnega odbora Mišo Trifunovičem Razen tega se je Vilder sešel tudi s prvaki SDS, predvsem z uglednimi prvaki te politične skupine iz Vojvodine, s katerimi je skušal poravnati nastale spore v vojvodinski organizaciji SDS.
Belgrad. * marca. m. V tukajšnjih Industrijski zbornici je bila prva seja izvršilnega odbora Jugoslov. nac. odbora za normalizacijo. Na seji je bil izvoljen za predsednika inž. Pavle Vatič, vse-učiliški prof. iz Belgrada, za podpreds. pa inž. Zvonimir Pavešič, predstojnik oddelka banske oblasti iz Zagreba, in dr. Ciril Pavlin, predsednik Industrijske zbornice iz Ljubljane.
Belgrad, *> marca. m. V ponedeljek bo v finančnem ministrstvu konferenca predstavnikov vseh jugosl. trg. in industr. zbornic. Pretresali bodo konkretne predloge teh zbornic za spremembo novih davčnih predpisov, ki so jih izdelali na konferenci teh zbornic v Ljubljani.
Pomorski promet med Bolgarijo in Sovjetijo
Sofija, 9. marca. b. Po 25 letih je včeraj odprta zopet redna plovba med bolgarskimi in sovjetskimi lukami v Crneni morju. V Varno je včeraj priplula sovjetska ladja »Svaniteja«, ki je imela natovorjenih 2000 ton kavijarja in vina. V najkrajšem času bi se morale te prometne zveze še razširiti. V ta namen bodo uporabili spomladi tudi juko Burgas. Gospodarski krogi pozdravljajo trgovinski razvoj med Sovjetsko Rusijo in Bolgarijo, ki je pred vojno znašal 11 milijonov letno, po vojni pa je padel na pol milijona ton, leta 1939 pa je padel celo pod to številko.
zborovanji odpovedani. Notranji minister Mihal-džič je med drugim sprejel senatorja Ivandekiča in njegovega brata, bivšega jx>slanca dr. Ivandekiča, predstavnika Srbskega kulturnega kluba dr. Ačimoviča in druge. Minister dr. Smoljan pa se je dalj časa razgovarjdl s predsednikom subotiške občine dr. Lijiozentičem, senatorjem Ivandekičem in drugimi. Nato je obiskal škofa Budanoviča. Popoldne je bilo na čast ministroma prirejeno kosilo v hotelu »Srpski kralj«, nakar sta oba ministra nadaljevala svoje razgovore s predstavniki posameznih političnih skupin v Subotici.
Finsko zastopstvo za mirovna pogajanja z Rusi je danes odletelo v Moskvo
Boji na karelijski oiini pa divjajo dalje
Rooseveltov posrednik je dopotoval v Anglijo
Posveti nemškega zunanjega ministra z Mussolinijem
Ribbentrop je prosil, da bi bil sprejet tudi pri papeiu
Krasna akademija Zveze fantovskih odsekov v Unionu
Udeležili so se ie poleg dr. A. Korošca visoki zastopniki naše vojske in javnega življen a
Ljubljana, 10. marca.
Eden največjih družabnih dogodkov za slovensko narodno čutečo javnost v slovenski prestolnici je zadnje čase brez dvoma vsakoletna unionska akademija Zveze fantovskih odsekov in Vodstva dekliških krožkov. Na tej akademiji se nam vsako leto predstavi cvet naše mladine in nam pokaže prerez svojega dela in svojih stremljenj na telesno-vzgojnem polju v preteklem letu, obenem pa tudi napredek. Na akademiji se nam vsako leto pokažejo najboljši med najboljšimi — elita naših fantov ter deklet in nastop te elite nas seznani z vsem ogromnim in vsestranskim telesnovzgojnim delom, ki se opravlja po naših telovadnicah in športnih igriščih.
Za nocojšnjo akademijo ZFO in VDK v Uniona je zadnje tedne vladalo velikansko zanimanje med našo javnostjo, kar je najboljši dokaz to, da so bile že nekaj dni poprej razprodane vse vstopnice do zadnjih stojišč, veliko povpraševanje po vstopnicah je bilo tudi po deželi in prireditveni odbor je težko vsem ustregel. Morda bi bilo primerno, da bi se akademija ponovila v vseh večjih slovenskih mestih.
Unionska dvorana je bila napolnjena že do zadnjega kotička, ko so začeli prihajati najvišji predstavniki javnosti in odličniki.
Toliko odličnih gostov kakor letoe še ni počastilo nobene akademije ZFO. Burno je bil ob vstopu v dvorano pozdravljen slovenski voditelj, predsednik senata dr. Anton Korošec. Sledila mu je dolga vrsta drugih odličnikov, med njimi škof dr. Rožman, trije visoki vojaški dostojanstveniki, in sicer poveljnik dravsko div. oblasti div. general Drag. Stefanovič, poveljnik štaba za utrjevanje div. general Lev Rupnik, pomočnik poveljnika draivske div. oblasti brig. gen. za generalštabne lK>sle Kukavičič, ban dr. Natlačen, rektor dr. Slavič, župan dr. Adlešič, senator dr. Kulovec in drugi. Častno so bili zastopani vsi ljubljanski uradi, tako vsa sodišča, finančno ravnateljstvo, železniško ravnateljstvo, banska uprava, dalje prosvetne in druge organizacije itd. Preveč bi bilo imen, ako bi hoteli naštevati vse odlične osebnosti, ki so prisostvovale akademiji.
Napeto pričakovanje je zavladalo po dvorani, ko se je pričela prva točka sporeda. Na oder je prikorakala krepka četica fanfaristov-šempetrčanov, ki so pod vodstvom g. Vizjaka dovršeno odigrali precej težke fanfare. Njihov nastop je vse presenetil, kajti dokazali so, da so od zadnjih nastopov močno napredovali in se lahko kosajo ie z marsikom. — V strumnih štiristopih je nato prikorakala na oder četa fantov v uniformah z državno tribarvnico na čelu. Godba »Sloga« pod_ vodstvom g. Svetela je zaigrala državno himno, ki jo je množica poslušala stoje. Himni so se priključile iskrene domovinske manifestacije. — Komaj so se vzkliki po dvorani polegli, so priskakljale na oder gojenke z velikimi pisanimi obroči in izvajale proste vaje za leto 1940-41. Drobne deklice so rešile svojo nalogo v splošno zadovoljstvo, čeprav so vaje zahtevale od njih precejšnje pozornosti, osredotočenosti in discipline. — Učinkovita je bila naslednja točka pod naslovom: Naprej zastava slave, ki so jo prispevali mladci. Med mogočnimi zvoki te slovenske narodne himne je najprej prikorakal zastaven korenjak z veliko narodno zastavo in se postavil sredi odra. Sledilo mu je osem praporščakov, ki so na /voke Jenkove himne izvajali učinkovita prestroje-nja in jih poudarjali s simboličnim plapolanjem zastav. Točka je zapustila v občinstvu silen vtis in ovacije se dolgo niso polegle. — V samih super-
lativih bi morali opisovati nastop mednarodne vrste
na konju z ročaji. Vsi, od prvega do zadnjega, so izvajali svoje težke vaje elegantno, brez hib in z občudovanja vredno rutino ter so želi zaslužene aplavze občinstva. Da pa tudi mladcem konj ni neznano orodje, so dokazali koj za člani. Odstranili so ročaje in v vrtoglavem tempu pokazali vse mogoče vrste skokov čez konja, postavljenega na šir. Presneto morajo biti dečki krepkih mišic in kosti, ko so se v plavalnem skoku poganjali čez visokega konja in na drugi strani pristajali kar na rokah, v naslednjem hipu pa so se s hitrim premetom spet postavljali na noge. Mnogo vežbanja in rutine je zahtevala naslednja točka, v kateri so se predstavile članice z vajami s kiji, in prav tako poljubne
Eroste vaje članov, ki so predstavljale že prave ravure. — Članice so nam pokazale še proste vaje za leto 1940-41, pri katerih smo občudovali lahkotnost in neprisiljenost gibov ter nadvse točno izvedbo, in s tem je bil prvi del akademije končan.
Pred občinstvo je stopil predsednik ZFO dr. Žitko, pozdravil vse navzočne odličnike in nato v izklesanih besedah predočil občinstvu prizadevanja naše mladinske organizacije. Njegov govor je zbudil viharno odobravanje.
Drugi del akademije se je pričel s himno slovenskih fantov, ki jo je navdušeno pela vsa dvo; rana, nato pa so člani nastopili s prostimi vajami
za leto 1940-41. Vaje so zelo lepe, zlasti pa jih poživlja vzklik »Bog živi« in recitativ iz himne slovenskih fantov, ki sta vpletena v izvajanje. — Prav posrečen	in	živahen	je bil nastop	mladenk	s »kolebnico«.	—	Nastopili so še člani	s talno	gimna-
stiko, kjer smo imeli priliko občudovati prave akrobacije, ki zahtevajo že visoke telesne vzgoje. — Višek je bil seveda nastop mednarodne vrste na bradlji in na drogu. Vratolomne vaje, pri katerih je gledalcem zastajal dih, so se vrstile druga za drugo, tako da si jim komaj sledil. Spet so se postavili naši stari levi Kermavner, Varšek, Natlačen, Janež in drugi, pa tudi mlajši člani so se mojstrom že približali na zavidljivo bližino. Naša mednarodna vrsta	na	orodjih	napreduje od	nastopa	do nastopa in	človek se	nehote sprašuje, kje je meja
udejstvovanju teh čudovito prožnih mišičastih teles. — V zadnji točki, ki je lepo zaključila akademijo, so nastopile članice s slovanskimi plesi. Oblečene v razne slovanske narodne noše so izvajale najbolj znane slovanske plese s takšno eleganco, kakor bi jim ležali v krvi. Navdušen aplavz jih je nagradil za to morda najlepšo točko akademije.
Nobenega ni bilo med odhajajočimi, ki si ne bi vsaj na tihem dejal, da je akademija res krasno uspela. Ljudje so zapuščali dvorano z globoko hvaležnostjo slovenski mladini, ki jim je pripravila tako lep večer.
Spet nas je obiskalo zagrebško »Dječje carstvo«
Ljubljana, 10. marca. Zadnji veliki uspeh zagrebške otroške gledališke skupine »Dječje carstvo« (mali umetniki so
nam oživili širolovo igro s petjem in plesom »Pri treh mladenkah«), je napotil upravo našega opornega gledališča, da je malo Zagrebčane povabila
še enkrat, tokrat pa kar za dvodnevno gostovanje. Uprava je ravnala popolnoma prav, kar se je pokazalo po obisku in veselju, ki ga je s tem gostovanjem priredila ljubljanskemu občinstvu, tako odraslim kakor drobižu. Kakor ob igri »Pri treh mladenkah« tako sta bili tudi zdaj obe predstavi popolnoma razprodani in odhajajoči so eno-dušno izjavljali, da bodo ta edinstveni otroški en-semble prišli gledat prav vselej, kadar bo nastopil v našem mestu.
»Dječje carstvo« je včeraj popoldne ob treh priredilo otroško igro s petjem in plesom »Maček v škornjih«, katere motivi so povzeti iz znanega dela »der gestifelte Kater«. Mladi igralci in igralke so svoje naloge spet izpolnili tako ljubko in dovršeno kakor zadnjic, ko smo jih gledali v našem mestu. »Maček v škornjih« je bil nemara odraslim še bolj všeč kakor otrokom-gledalcem-Mladi gledalci so namreč s svojim neposrednim, pristnim doživljanjem dogodkov na odru radostno ganili starejše, tako da je le-tcm predstava pripravila dvojno zadovoljstvo.
Danes dopoldne ob enajstih pa je »Dječje carstvo« priredilo svojo drugo predstavo. Treba je pomisliti, da predstave, ki trajajo okrog tri ure, na vsak način močno utrudijo mlade izvajalce. In vendar, s kolikšno svežostjo in lahkotnostjo je ta nadarjeni zagrebški drobiž odigral tudi svojo drugo predstavo »Pepelko«, v kateri so nastopile same moči, ki zdaj postajajo znane kljub svojim mladim letom že skoraj po vsej Jugoslaviji. »Pe-pelko«, otroško povest z glasbo, plesom in petjem,
Ljubljana slavi poglavarja katoliške Cerkve
Oh navzočnosti visokih predstavnikov javnosti so liubljanskl verniki proslavili prvo obletnico kronanja Pija XII.
Ljubljana, 10. marca.
Katoliška Ljubljana je dane6 dopoldne v unionski dvorani na slovesen in prepričevalen način pro-siavila prvo obletnico izvolitve in kronanja «v. očeta Pija XII. V danšnjih, hudih preizkušenj polnih časih, ko ae v«» katoliški, pa tudi ostali svat v (tiski obrača k večnemu Rimu, odkoder pričakuje odrešitve, je potrebno, da tudi mi Slovenci vidno in odmevajoče manifestiramo avojo vdanost in ljubezen do najvišjega vladarja na remiji, ki prav v današnjih časih potrebuje moralno oporo vsega katoliškega eveta.
te davno pred napovedano uro 60 se jele zgrinjati v veliko unionsko dvorano množice vernikov od najodličnejših predstavnikov javnosti pa tja do preprostih, delovnih ljudi. Zlasti mnogo se je zbralo mladine k dijaških pa tudi drugih vrst. Papeško akademijo eo počastili s svojim obiskom tudi pre-vzvišani škof dr. Gregorij Rožman, ki so ga navzoči ob vstopu v dvorano toplo pozdravili, gradbeni mi-nieter dr. Miha Krek s soprogo, ban dr. Natlačen s soprogo, rektor dr. Slavič, akademik prof, dr. A. Ušeničmk in vač drugih vseučiliških prfesorjev, župan dr. Adlešič, predsednik apelac. sodišča dr. Go-Fia, prosv. in®p. Kranjec in drugi. Dvorana je bila prenapolnjena, tako da so morali mnogi poiskati prostor na hodnikih.
Točno ob 11 je godba »Sloga« pod vodstvom ;. Svetela intonirala papeško himno, ki jo je takoj iovzela množica in jo pela stoje z velikim zanosom. 4ato je stopil pred zbrane visokošolec, ki je govoril
o sv. očatu kot m zmotljivem učitelju resnice, za njim pa visokoiolka, ki je spregovorila o papežu kot temelju edinosti. Oba govora, ki sta bila prežetamk-doetne vunoati in »n jasno ter odločno postavila edino pravilno razmerje katoliškega aveta do svojega najviljega vladarja, sta zbudila med občinstvom prisrčne ovaoije. — Lep je bil nastop dijaškega ebo-ra z Rakovnika, ki ja pod vodstvom g. Miheliča zapel Kimovčevo: »Hvalite Gospoda!«, skladbo, ki je Diia za akademijo posrečeno izbrana
Sledil je govor dr Franceta Debevca, ki je v izklesanih in razumsko podprtih izvajanjih govoril najprej o človeškem hrepenenju, ki ga nobena stvar na tem svetu ne more utešiti. Končnega cilja v tem življenju pa ni in zato se človek nujeno obrača proti onostranstvu. Govornik je nato prešel na nauk katoliške Cerkve In nanizal mnogo globokih misli na glavno temo svojega govora:	«In	peklenska	vrata
je ne bodo premagala!« — Njegova kremenita, za današnji čas tako primerna izvajanja, je množica nagradila z dolgotrajnim odobravanjem. Po govoru dr. Debevca je spet nastopil rakovnišk. dijaški zbor, ki je odpel dr. Grzinčičeve »Aklamacije«, v katerih se zvrefta dva recltativa, od katerih je prvi posvečen sv. očetu Fiju XII., drugi pa ljubljanskemu nad-pa-lirju Gregoriju. — Sledil je lep italijanski film, ki je pokazal nekatera važnejše dogodke iz življenja papeža Pija XII, nato pa ja množica spet z velikim navdušenjem zapela ob spremijevanju godbe himno. »Po Vi od Boga!«, ki je na veličasten način zaključila akademijo.
Ljubljana od sob te čez nedeljo
Včerajšnji večer je za današnjo nedeljo na-I ovedoval prav prijetno spomladansko vreme, /.jutraj pa Je bilo nebo oblačno, prav nič ni kazalo, da bomo dobili tako Imeniten, spomladansko gorak in lep dan kakor smo gn pozneje. Dopoldne pa so se kar na lepem začeli trgati oblaki in le je okrog poldne veselo posijalo sonce. Prav do večera jo potem ostalo tako prijetno, da so ljubljanske družine sklenile izkoristiti ugodno priliko za prijeten sprehod po okolici.
V mestu je vladalo živahno življenje to nedeljo že v zelo zgodnjih urah. Številni Ljubljančani so ae odpravili s posebnim vlakom na Gorenjsko, da bi bili tam priče, kako odlični naši in nemški skakači postavljajo nove »znamke« v 6mužkih skokih. Tega sicer niso učakali, da bi videli stometrski skok, čeprav so sklepali po rezultatih, ki so jih dali treningi v prejšnjih dneh, da bodo nemara videli celo skok, ki bo prekosil dosedanji svetovni rekord — no, pa to nič ne del Preživeli so krasen dan v naši čudoviti Planici in nad vse zadovoljni so se zvečer vračali v mesto, Židane voljo in spet dobri za teden dni do prihodnje lepe nedelje. Takle izlet človeka dejansko osveži in ga okrepi, da potem lažje prenaša puščobo de-
šifite Mjboijšj slovenski poldnevnik »Slov. dom«
Javnika mod zatohlimi zidovi in zoprnosti ter brige prozaičnega vsakdanjega življenja.
Ni nedelje brez občnih zborov
V zimski sezoni pa prav tja do konca pomladanskega časa, skoraj že do poletja, imamo v Ljubljani nedeljo za nedeljo občne zbore in skupščine. Kakor bi se med seboj domenili, si klubi, društva in organizacije lepo porazdele termine na posamezne nedelje, ko imajo člani čas za »sejanje« in za pretresanje raznih perečih stvari. Ni je nedelje v tem razdobju, da ne bi bilo vsaj enega občnega zbora, kakšna pa je celo tako močno z njimi založena, da se je tekom časa napravila že kar večkrat S pridom porabna krilatica »nedelja v znamenju občnih zborov in konferenc«.
Danes so imeli svoj občni zbor zvaničnikl PIT (pošta, telegraf, telefon) iz vse Slovenije. Na tem ončnem zboru so pretresali o svojih stanovskih problemih ter postavili več koristnih sklepov.
Svoj občni zbor pa so imeli tudi gasilci, ki so člani gasilske župe Ljubljana. Pri tej priliki so naši vrli gasilci postavili nekaj prav iniciativnih tez ter izrazji) mnogo občekoristnih misli k bodočemu delu v svoji človekoljubni, požrtvovalni organizaciji. Oba zbora sta potekla v lepem redu in slogi, ki je znala vselej premostiti manjše diference.
je napisal Mladen Širola, prav posrečeno pa jo
ie uglasbil Boris Krnic. Režijo je na vešč, otro-kemu duhu najbližji način, vodil Mladen širola, za koreografsko plat dela je po plesnih vložkih raznih tujih avtorjev poskrbela Margareta Fro-man, dirigiral pa je Marcel Kasovič-Cvijič.
Glavno vlogo je na odličen način odigrala, odpela in odplesala Darija Garsteiger. Zraven nje je tokrat spet briljirala mala L. Šestak. to čudovito nadarjeno dekletce, v vlogi maršala Pikulice. Kraljeviča je igral Arzen Depolo, maršala Nosobra-diča Martin Matoševlč, mačeho Ljerka Marjen, njeni hčerki Kristino in Rozalindo Blankica Tra-vinič in Tatjana Trček, malega paža Ljubica Bu-rlč, Ružico Vesna Ljublčič, grofico Zdenka Mo-guljak, Polonezo Olivija Androvič, itd. itd. Tudi v vseh ostalih vlogah so nastopile spretne najmlajše moči. Zlasti ljubke so bile golobice. Plesni tečaj in pevski zbor sta ugajala tokrat še mnogo bolj kakor zadnjič »Pri treh mladenkah«.
Predstava se je seveda zavlekla kar dobro tjo do poldruge popoldanske ure, in vendar niso mladi izvajalci kazali nobenih znakov kakšne utrujenosti. Prav tako pa niso bili nič utrujeni tudi njihovi mali tovariši v parterju, ki so dogodke na odru, ples, petje in igro spremljali z otroško pozornostjo. Tudi tokrat gostovanje »Dječjega cerstva« pomeni uspeh, ki bo skupino v Ljubljani le še močnejše priljubil.
Maribor
Maribor, 10. marca.
Razglasitev vojnega razporeda je spravila danes mariborske vojne obveznike na noge. Letos so bili hvaležni organizatorjem, da jih niso poklicali na Tezno, kjer se Je vsako leto vršila razglasitev, temveč so jih povabili kar v mestu v telovadnico deške meščanske šole v Krekovi ul. Pokazalo se je, da se da izvršiti razglasitev tudi na tak način ter ni treba voditi ljudi na vojaško vežbališče. pa bi bilo umestno, da se tako tudi v bodočih letih prakticira
Smrtna kosa. Na Betnavski ulici 4 je umrl v visoki starosti 81 let zasebnik Simon Lesjak. — V bolnišnici je pokosila smrt 17-letnega sina ključavničarja Štefana Tandariča; na Ljubijnnski c. 86 pa 23-letnega trgovskega sotrudnika Vladimirja Ferjančiča.
Zdravniška vest. Zdravniško društvo v Mariboru priredi v smislu sklepa občnega zbora na praznik sv. Jožefa znanstveno ekskurzijo v Zagreb, da si udeleženci ogledajo tamošnje klinike in naprave farmacevtske tvornico »Kaštel«. Odhod iz Maribora ob 6 zjutraj z avtobusom izpred hotela »Orel«, povratek iz Zagreba v večernih urah. Tri udeležbi pridejo prvenstveno člani društva v poštev, če pa bo prostor, pa tudi nečlani in rodbinski člani. Prijave je poslati takoj Zdravniškemu društvu v Mariboru.
Teinu pa se je prav zgodilo! Snoči okrog polnoči so opozorili pasanti stražnika na Glavnem trgu, da prihaja iz temnega Splavarskega prehoda neko stokanje. Stražnik je šel pogledat ter je našel tam nekega moškega v čudnem položaju. Imel je srajco potegnjeno iz hlač čez glavo, tisti del telesa pa, kjer se nahaja hrbet, je tiščal golega v sneg ter si ga hladil, pri tem pa je premilo stokal in klical na pomoč. Stražnik je spravi! moža na noge ter mu pomagal, da si je uredil obleko, potem pa ga je vprašal, kaj se je zgodilo. Moški, ki je neki 39-letni tkalec iz Rosnerjeve tekstilne tovarne, mu je pojasnil, da so ga v bližnji gostilni neki mladi ljudje pretepli. Stražnik se je podal tja, tam pa so mu povedali, da v gostilni ni bilo preepa, pač pa da je mož, katerega je našel stražnik na snegu, v gostilni prej izzival
in vzbujal splošno ogorčenje slovenskega občinstvn z nekimi klici in izrazi, s katerimi je poveličeval tuje voditelje in red v inozemstvu. Kljub temu
izzivanju pa se možu v gostilni ni ničesar zgodilo, pač pa Je potem, ko se je odstranil, odšla takoj za njim skupina nekih mladih ljudi. Zadeva se je potem očividno odigrala zunaj gostilne. Vnetega propagatorja so fantje pred gostilno prijeli ter mu naložili pošteno porcijo po goli zaanji plati, da mu je kar sapo vzelo Nato so ga pustili, da si Je hladil skelečo kožo v snegu. Za moža pa s tem zadeva še ni bila končana, ker ga je potem zaradi njogovih vzklikov povabil stražnik s seboj, da si svoje navdušenje in svoje bolečine kar skupaj ohladi v apartmanih hotela »Graf«.
Vremensko poročilo
Zemun, 10, marca AA. Vremenska napoved za 11. marca: Občuten dvig temperature. Močneje se bo pooblačilo na severnem delu, kjer bo tu pa lam deževalo. Bolj vedro bo v južnih krajih.
Po štirih letih pojasnjen cerkveni rop
V vmgradu pri Mariboru so našli cerkvene posode iz župne cerkve v
št. Petru
Maribor, 9. marca.
Pred štirimi leti, za časa rajnega blagega župnika g. Antona Tkavca, je bil izvršen v župnijski cerkvi pri Sv. Petru pri Mariboru vlom. Roparjem je njihov podvig uspel, polastili so se dragocenega plena. Odnesli so dva keliha, ciborij, dva relikvarija in še nekatere druge cerkvene posode. Izginili so brez sledu ter ni mogla tega slučaja nobena^ preiskava pojasniti. Dejanje je povzročilo v vsej župniji silovito razburjenje in ogorčenje nad bogoskrunskimi vlomilci ter so se zaradi tega opravljale molitve v zadoščenje. Polagoma pa se je to pozabilo, ljudje so bili prepričani, da niti vlomilcev, niti njihovega plena ne bo mogoče najti. Mislili so, da so pač prišli zlikovci od drugod ter so posode, ki so bile nekatere precej dragocene, spravili medtem v denar. Toda nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito. Viničarji župnijske nadar-bine rigolajo vinograd. Danes zjutraj so kopali zadnji jarek pri tem delu. Viničarjev sin Milan Kranjc je pri kapeli križevega pota snažil trnje. Naenkrat je pod listjem zapazil strohnelo vrečo, iz katere se je svetlikala neka bleščeča kovina. Ko
je vrečovino nekoliko odkril, je bil ves presenečen, saj so se nahajale pred njim cerkvene posode, zavite v strohnelo cerkveno perilo. Najdba je povzročila med delavci v vinogradu pravo razburjenje ter so vsi prihiteli skupaj. Takoj so spoznali, da so čisto slučajno odkrili skrivališče plena iz domače župnijske cerkve. Poklicali so takoj župnika g, Ak. Zalarja, ki je prišel v vinograd, potem pa je obvestil še orožnike. V navzočnosti domačih viničarjev in orožnika je gospod župnik razvijal strohnelo blago ter odkopaval zmrzlo zemljo, dokler ni bilo vse zunaj. Ugotovljeno je bilo, da so najdene vse večje cerkvene posode. Nekatere od njih so nekoliko poškodovane. Manjkajo le nekatere manjše posodice. Vesela novica se je bliskovito razširila po vsej župniji in župljane navdaja veliko veselje. Najdba je pokazala, da so bili storild, ki so izvršili brezvestno dejanje, iz domače župnije. Gotovo so se ustrašili odkritja, pa si niso upali poskušati prodati ukradenih dragocenosti. Sedaj, ko so cerkvene posode najdene, do gotovo olajšana tudi preiskava, da zločin ne bo ostal nekaznovan.
Po mariborskih zborovalnih dvoranah
Občni zbor gasilske župe za levi breg. — Mariborski rezervni častniki
bodo čistili svoje vrste
Maribor, 10. marca.
Pri Orlu so danes popoldne zborovali delegati gasilskih edinic s področja župe Maribor levi breg. Občni zbor je vodil starešina Srečko Krajnc, ki Je med drugimi pozdravil sreskega načelnika dr. Šiško, zdrav, inšpektorja dr, Jurečka. podpolkovnika Maslača. Nato je podal predsedniško poročilo. O delu gasilske župe in stanju gasilstva na severni meji pa je zelo izčrpno iu podrobno poročal agilni tajnik Albin Ambrožič. Iz njegovega poročila posnemamo: Zupa šteje 17 čet s 674 pripadniki, med temi je 453 rednih, 206 podpornih članov ter 15 naraščajnikov, čete imajo 26 brizgaln in sicer 9 motork, 4 ročne na vozovih in 13 ročnih prenosnih. Nadalje imajo 5 prevoznih avtomobilov, 7 vozov, 3271 gasilskih cevi s 43 ročniki. 8 gasilskih domov ter 6 praporov. Celotno premoženje vseh čet znaša 940.000 din, od česar odpade na nepremičnine in premičnine 894.000 din ter 46.000 dinarjev v gotovini. V zadnjih treh letih je na-rastlo premoženje za 300.000 din. kar je znak, da so si čete lepo izpopolnile svojo opremo. Na področju župe je bilo lani 33 požarov, pri katerih so gaailci nastopili- Ti fiožari so povzročili 741.000 din škodo, gasilci pa so s svojim nastopom preprečili 2,400.000 din nadaljne škode- Vzrok požarov je večinoma malomarnost, požigalstva v teh področjih skoraj ni- Rač pa povzroča gasilcem težave pomanjkanje vode, ki je v Slovenskih goricah v poletnem času vedno jako občutno, četudi imajo vasi, kjer ni tekoče vode. napravljene mlake, ki pa prosušijo v poletju. V župi so nekatere zelo stare čete; tako ima četa St. Lenart že 66 let obstoja, Sv. Trojica 65 let, Kamnica pa 50 let. — Za tajnikom je poročal blagajnik Vavpotič, za nadzorstvo pa Košenina. Občni zbor se je končal z volitvami, ki pa niso prinesle v vodstvu bistvenih izprememb.
*
V prostorih hotela Novi svet so imeli občni zbor rezervni častniki iz Maribora. Poročali so
predsednik Jakob Perhavec, tajnik Vlado Korbar, mesto odsotnega blagajnika Maksa žule pa Ciril Grešak. Prisostvovala sta poveljnik vojnega okrožja jaolkovnik Radovanovič, poveljnik 45. pešpolka j»olkovnik Božovič in major Dimitrijevič. Vršile so se nadomestna volitve, pri katerih pa so prišli v odbor dosedanji njegovi člani. Združenje šteje 260 članov. V debati, ki je bila zelo stvarna, je bil predložen tudi zanimiv in zelo umesten predlog, naj bi združenje svoje vrste pregledalo ter izločilo iz njih take ljudi, na katerih narodno zavednost se ni mogoče zanesti.
Dve nesrečni smrti na štajerskem
Maribor, 10. marca.
V potoku Cirknica v Jelenčah je utonil 721etni prevžltkar Ivan Srok iz Rance. S rok je bil v gostilni pri pesniškem kolodvoru, kjer se je nekoliko opil. V takem stanju ie potem šel proti domu. Kakih 200 koraov pred domom ga je vodila j»ot čez brv cirkniškega (»otoka. Izgubil je ravnotežje, padel v globino ter utonil v 80 cm globoki vodi. Očividno so vplivala leta In pa alkohol, da se iz plitve vode ni mogel rešiti. Našli so ga ool ure po nesreči ter ga potegnili iz vode, toda vsaka pomoč je bila že zaman. — Druga smrtna nesreča so je pripetila v Šmartnem na Pohorju v gozdu grofa Attemsa. Pri spravljanju drv je bil zajx>slen v gozdu 18 letni delavec Jernej Ajd iz Smrečnega. Vozil je drva na samotežnih saneh r>o strmem kolovozu do skladišča. Ko le spet enkrat drvel s sanmi, na katerih le bilo jvol kubičnega metra drv, jK> strmini, |e izgubil oblast nad vozilom, ki ga |e pritisnilo ob smreko, ki stoji poleg poti, ter mu zdrobilo prsni koš. Čez pol ure ie znradi tega umrl. Nesrečo je povzročilo predvsem to, ker ni imel na čevljih takozvanih »krampižerjevc za zaviranje in ker se je veriga, na kateri je imel pri-; vezanih nekaj cepanic, ki so se vlekle za sanmi kot zavora, odtrgala.
Od tu in tam
Kmetijski minister dr. Čnbriloviž je na zborovanju v Banjaluki precej obširno covoril o skrbi vlade narodnega sporazuma za pasivne kraje. Poudarjal je, da je vlada vse privilegirane zavode in podobne institucije vpregla v delo za ljudstvo-Prav tako bo vlada storila vse, da bo pasivne kraje oskrbela z zadostnimi količinami hrane in živinske krme. Glede političnega položaja pa je rekel, da trenutno ni nič novega v tem pogledu, pač pa je poudaril, da je bajka vse, kar se o raznih kombinacijah govori. Vlada odločno in vztrajno izvaja delo, kakor ga narekuje sporazum med Srbi in Hrvati. Vlada bo znala ohraniti red in mir na znotraj in bo znala ščititi naše državne interese.
Prostore za hrvaški sabor so že preuredili in pripravili za zasedanje sabora. Prostori se nahajajo v banski palači, kjer je zboroval tudi nekdaj hrvaški sabor. Doslej sta bila v teh prostorih nameščena dva oddelka banske oblasti, ki sta se pa izselila. Sedaj je treba samo še razpisa volitev v sbor.
Tudi tokrat se je sreča nasmehnila potrebnim.
Vsi glavni dobitki so padli na številke, katerih lastniki so bili revmi ljudje. Tako je dobil pol milijona dinarjev neki delavec v Sarajevu, ki je bil nekoč precej premožen kmet, pozneje pa je osiromašil in je nazadnje kljub svojim visokim le-lom moral delati kot delavec, da se je mogel preživljati. Ko je izvedel, da je zadel pol milijona, je dejal, da bo sedaj spet lahko postal človek. Tudi vse druge dobitke so dobili podobni potreb-neži. Letos so se glavni dobitki razdelili, kajti izžrebane so bile številke srečk, ki so bile prodane v četrtinkah.
Belgrajska občina je določila prostor, kjer se bo zgradil krematorij za sežiganje mrličev. Bel-grajsko društvo »Ogenj«, oziroma njegov predsednik zdravnik dr. Kujundžič, se je dolga leta trudilo, da bi dobilo prostor od občine. Toda zaradi nasprotovanja pravoslavne cerkve je šlo delo težko od rok. Nazadnje pa so le uspeli in dobili prostor blizu novega pokopališča. Pač pa je rekel dr. Kujundžič, da pomeni to velik korak naprej, pa tudi veliko razdaljo do uresničitve načrta. Notranje ministrstvo mora še prej izdati uredbo, s katero se bo uredilo sežiganje mrličev. Potem pa je treba urediti Se pravni in upravni odnos z občino. To bo povzročilo po izjavi predsednika še retiko deta... Da bi saj bilo tako!
Pravosodni minister dr. Lazar Markovič in
kmetijski minister dr. Branko Cubrilovič bosta v kratkem obiskala Budimpešto. Dr. Markovič bo predaval v madžarskem pravniškem društvu o mednarodnih pravnih vprašanjih, dr. Cubrilovič pa bo ta čas ogledoval kmetijsko razstavo, ki jo Madiari vsako leto prirejajo v Budimpešti.
Spomenik pokojnemu Ljubi Davidoviču bodo postavili pristaši demokratske stranke v Kragujevcu. Sestavili ao že poseben odbor, ki mu nače-Ijuje bivši poslanec Milovanovič-Bena. Zbirali bodo prostovoljne prispevke. Spomenik bo imel ka-menito podnožje, kip pa bo poprsje pokojnika v naravni velikosti. Spomenik mislijo odkriti že na dan, ko bo poteklo šest mesecev od Davidovičeve smrti.
Belgrajski listi obžalujejo, da na zadnjem sestanku zastopnikov vseh obrtniških zbornic v Ljubljani ni prišlo do ustanovitve zveze obrtniških zbornic. Toda skupna organizacija bi po mnenju »Vremena« bila zelo potrebna za zaščito tako številnega sloja kakor so obrtniki. Saj jih je v vsej državi nad 200.000. Predlog za ustanovitev zveze je bil podan že pred sedmimi leti, toda takrat so bili sklenili, da se je treba poprej posvetovati posamično in šele potem predlagati ustanovitev. Kasnejši dogodki so predlog zavrli. Ko pa je bila ustanovljena banovina Hrvatska, se je organizacija zveze še bolj zapletla. Nekateri zastopniki obrtniških zbornic so sicer hoteli sprožiti to vprašanje v Ljubljani, toda to točko so morali dati z dnevnega reda, ker »o hrvaški delegati izjavili, da so take razprave sploh ne bodo udeleževali. Tako je ostalo pri starem. Morebiti se bo kaaneje tudi to vprašanje uredilo. Podobno je tudi s kmetijskimi zbornicami, kjer Hrvatje prav tako nočejo sodelovati v skupni zvezi, ki ima sedež v Novem Sadu.
Po dveh letih sta se isd&la požigalca, ki sta
zanetila požar v hiši kmeta Rožiča v Sretincih pri Mostarju, ko je zgorllo 22 ljudi. Prav v času, ko je bila svatba najbolj bučna in ko so se vsi veselili, je izbruhnil ogenj. Razen dveh se ni rešil prav nihče. Ljudje so bili zaradi strašne nesreče razburjeni, požigalcev pa le niso mogli odkriti. Pred nekaj dnevi pa sta prišla v gostilno v vasi dva moška in se napila. Potem sta se sprla in drug drugemu grozila z orožniki. Krčmar, ki Je govorjenje slišal, je dal poklicati orožnike, ki so nato iz teh dveh pijancev izvedeli, da sta bila sama požigalca. Bila sta takrat med svti in sta ogenj podtaknila. Zato sta se tudi samo onadva rešila iz katastrofe.
V begu pred orožniki je skočil v prepad. Vlomilec Idriz Korjenič Iz Sarajeva je izvršil večje število vlomov in tatvin v Sarajevu in okolici; Orožniki so ga stalno preganjali, dokler jim ni pobegnil v gozd, kjer je prebil vso zimo. Od časa do časa je obiskoval bližnjo vas in se nazadnje nastanil pri neki vdovi. Ker zasledovalcev ni več videl, je že mislil, da so nanj pozabili. Toda čim jo je prvjč mahnil proti mestu, je takoj srečal na cesti orožnike. Pognal se je v beg, orožniki pa za njim. Ko je dospel do prepada, se je pognal vanj, toda v snegu si je polomil le obe roki. Orožniki, ki sprva niso vedeli, kdo je, so potem v njem spoznali nevarnega vlomilca.
Hmeljarjem se »a letos obeta prav izredna kupčija. Ko je Nemčija priključila Ceškomoraveki protektorat in zasedla Poljsko, je s tem dobila v oblast tudi vse zemlje, kjer je hmelj najbolj uspeval. Čim se je. to zgodilo, so se začeli Amerikanci zanimati najbolj za jugoslovanski hmelj. Zaradi slabih kupčij v zadnjih letih, z izjemo lanskega leta, pa hmeljarji niso povečali površine s hmeljem zasajene zemlje niti v Savinjski dolini, niti ne v Vojvodini. Vojvodinci pravijo zato, da bi bilo treba pri nas dvigniti proizvodnjo na 50.000 metrskih stotov letno, ker bi le na ta način mogli ugoditi vsem kupcem, ki se bodo letos v velikem številu pojavili. Vojvodinci menijo, da bi se morala taka količina razdeliti na polovico med Slovenijo in Vojvodino. Najbrže pa bo težko izpeljati ta predlog, ker je treba vedeti, da je savinjski hmelj po svoji kakovosti daleč boljši kakor pa vojvodinski. Zato bodo kupci segali prej po njem kakor po onem drugem. Prav zato mora dober gospodar misliti na to, da bo kupcu lahko postregel le z najboljšim blagom in sicer v velikih količinah. Lanske cene namreč pripovedujejo, da je dosegel savinjski hmelj skoro dvakrat večjo ceno kakor »a vojvodinski.
Pri glavobolu
Ogl. reg. pod S. B. 1318 od 15. XII. 1988
Težave in skrbi naših stavbenikov
Na občnem zboru Združenja graditeljev se je podjetniška organizacija izrekla za zvišanje delavskih mezd v svoji stroki
Ljubljana, 10. marca.
Danes dopoldne so se zbrali v posvetovalnici zbornice za TOI sjovenski stavbeniki, ki so organizirani v Združenju pooblaščenih graditeljev za dravsko banovino, na 21. občnem zboru. Predsednik g. M. Zupan je pozdravil številne navzoč-ne člane, posebno pa zastopnika zbornice za TOI podpredsednika g. Ogrina in zastopnika mestnega magistrata g. komisarja Mihelčiča. Predsednik je podal izčrpno poročilo o položaju graditeljev v teh kritičnih časih. Omenil je davčno preosnovo, ki je prinesla določbe, ki globoko posegajo v vse naše gospodarsko življenje. Tudi gradbeni stroki je na tem, da se ne bi s to reformo oviral zdrav razvoj gospodarskega delovanja. Boriti se je pa treba z vsemi silami proti privilegijem, ki jih še vedno imajo razne tuje družbe in podjetja, ki bi morala imeti vsaj iste, če ne še večje dolžnosti, kakor jih imajo vsi državljani do države. Glede draginje je poudaril, da je treba z vsemi sredstvi pospeševati proizvodnjo, omogočiti pa tudi s pomočjo deviznih in drugih olajšav uvoz potrebnih surovin. Važen faktor v boju proti draginji je tudi cenen kredit za nabavo novega materiala. Naše graditelje nujno tare nezdrava konkurenca, ki je v škodo vsega stanu. Javna dela bi se morala razpisovati po zdravih konkurenčnih načelih na podlagi sedanjih cen materiala in delavskih plač. Govornik je nadalje omenjal, da bo v najkrajšem času treba urediti vprašanje delavskih plač in se bodo kmalu začela pogajanja. Veliko škodo dela graditeljem šušmarstvo in bi bila nujno potrebna uredba o pobijanju šušmarstva, na katero že dolgo čakamo, kakor tudi že dolga leta čakajo na novelo obrtnega zakona. V prihodnjem letu bo imel odbor veliko nujnega in važnega dela in to zaradi tega, ker smo tik pred organizacijo samouprav. Poročilo predsednika so navzoči vzeli z burnim odobravanjem na znanje.
Tajniško poročilo je podal g. Kramaršič. Iz njegovega poročila je videti, da Združenje šteje 79 članov, tri več kakor prejšnje leto. Pri združenju je priglašenih 97 zidarskih vajencev. Sredi stavbne sezone, t. j 1. julija 1939 je bilo pri članih združenja 1016 zidarskih pomočnikov. Ker je računati s tem, de se bodo zvišale mezde delavcev in z ozirom na višje cene gradbenemu materialu, so naprosili bansko upravo, da opozori vse podrejene ustanove, ki imajo opraviti s sestavljanjem proračunov za nova gradbena dela, da to upoštevajo. Tajnik je nato navedel celo vrsto intervencij, ki jih je opravil sedanji odbor v korist graditeljskega stanu. Posebno se je združenje borilo proti šušmarstvu. Iz tajniškega poročila je razvidno delo, ki ga je izvršil odbor združenja v preteklem poslovnem letu.
Združenje je imelo v preteklem letu 83.204 dinarjev dohodkov, izdatkov pa 63.744 din. Društveno premoženje znaša 186.521 din. Za nadzorstvo je poročal g. Bidovec, ki je izjavil, da je bilo vse poslovanje kakor tudi blagajniške knjige v najlepšem redu in je predlagal razrešnico odboru, ki je bila soglasno sprejela. Odobren je bil nato proračun za prihodnje poslovno leto In znaša 55 tisoč 900 din dohodkov in prav toliko izdatkov.
Nato sta pozdravila občni zbor g. mestni komisar Mihelčič in podpredsednik zborncie za TOI g. Ogrin, ki sta oba čestitala združenju k 20-letnici obstoja.
Pri slučajnostih so člani izrekli razne želje, ki jih bo odbor skušal uresničiti. Nato se je razvil razgovor o delavskih mezdah. Vsi člani uvl-devajo z ozirom na rastočo draginjo nujno potrebo, da se delavske mezde zvišajo in bodo to radi storili v okviru možnosti. Na predlog gosp. Kavke je občni zbor pooblastil g. predsednika M. Zupana in g. Briclja ter g. Curka kot namestnika za pogajanja z delavskimi organizacijami glede zvišanja delavskih mezd
klovni načrti slovenskega »Rdečega križa«
Ljubljana, 10. marca.
V magistralni sejni dvorani so se danes dopoldne zbrali okrajni delegati društva RK na VII. letno zborovanje RK za Slovenijo. Zborovanje je odprl predsednik banovinskega odbora dr. KrejČi,
ki'je pozdravil zastopnike oblasti, in sicer načelnika Kosija za bana dr. Natlačena, polkovnika dr. Brusta za poveljnika dravske divizijske oblasti,
obč sv. Vidra za župana dr. Adlešiča, dr. Meršola za Zdravniško zbornico, dr. Levičnika za Proti-turberkulozno ligo in zastopnike tiska. Zborovalci so nato stoje poslušali branje brzojavk kralju Petru II. in predsednici RK kneginji Olgi ter sprejeli predlagani brzojavki z navdušenim vzklikanjem. Predsednik dr. Krejči je nato podal svoje poročilo, ki se pa ni zadrževalo ob podrobnem orisu dela banovinskega odbora RK, kajti vsi delegati so dobili poročilo natisnjeno že nekaj dni prej. Pač pa se je predsednik dotaknil nalog RK v sedanjem času, poudarjajoč, da so prav sedaj nastopili časi, ki utegnejo dati odločen poudarek potrebi, da se delo RK posploši in naveže stike z vsem ljudstvom. RK mora za časa vojne delati ob strani vojaške oblasti, ob strani civilnih oblasti in delati za tiste, ki trpe zaradi vojnih strahot. Predsednik se je za izdatno podporo zahvalil banski upravi, mestni občini in vsem slovenskim občinam. Pač pa je omenil, da kljub navodilom pristojnih oblasti, okrog četrtina slovenskih občin še ni ustanovila doma odborov RK.
Tajnik odbora je nato probral poslanico predsednice RK kneginje Olge, ki zlasti poziva v vrste
društva mladino. Poziva tudi k zbiranju prostovoljnih prispevkov, da bi bil RK za primer potrebe tudi gmotno preskrbljen. Tudi poslanica glavnega odbora v Belgradu priporoča zbiranje vsega potrebnega materiala, da bi se mogle ustanoviti v vseh krajih postaje za prvo pomoč v skrajni potrebi.
Pri razpravi je govorilo več delegatov, ki so stvarno obravnavali delo društva. Delegat iz Murske Sobote, domači g. župnik, je poudarjal, da je treba pred vsem v mladini zbuditi smisel za tako delo, doseglo pa se bo vse, če se bo socialni vzgoji mladine posvečala mnogo večja pozornost kakor zdaj. RK naj bi stopil v stik s prosvetnimi organizacijami in z njimi tako vzgojo organiziral. Še bolj obširen je bil g. dekan iz Trebnjega, ki je temeljito razčlenjeval delovanje RK na podeželju in podal mnogo koristnih nasvetov. Pohvalil pa je kot najlepšo točko poročila dejstvo, da je ljubljanski RK pogostil poljske begunce, ki so iz domovine bežali v Francijo. Prav fo dejanje bo najbolj nazorno prikazalo ljudem, kakšne so naloge RK. Njegovo temeljito in objektivno obravnavanje je želo pri vseh zborovalcih navdušeno ploskanje. Nato so govorili še drugi delegati, ki so bili vsi mnenja, da je treba z novo in močno propagando ljudem približati ideje RK, da je ne bo občine, kjer društva ne bi bilo.
Končno so člani nadzornega odbora podali svoje poročilo in je dobil odbor razrešnico. Pri volitvah ni bilo nobenih sprememb. Zborovanje je bilo ob pol enih zaključeno.
Koroške vesti
Slovensko pismo z nemške fronte
»Koroški Slovenec« objavlja pismo koroškega slovenskega vojaka s fronte. Med drugim beremo v tem pismu:
Ravnokar sem dopolnil svoje 23. leto in svoj rojstni dan praznujem s pismom na Vas. Zdi se mi, da imam za seboj že dobro polovico življenja. Kako je ob pogledu nazaj človeku žal, da svojih mladih dni ni bolj temeljito Izrabil! Mogoče je res, kar pravijo naši stari, da smo vse premalo ljubili in se trudili na njivi, ki so jo orali in posejali naši predniki. Vse to hočemo in moramo popraviti tedaj, ko se spet vrnemo v svojo domovi, v ta prekrasnii raj slovenske pesmi In slovenskega srca. Zaenkrat pa se učimo, veliko učimo.. Okoli sebe vidim delovno ljudstvo, ki se z neverjetnim trudom peha za vsakdanjim kruhom. Z vojaki-tovariši se dobro razumemo, saj je večina Korošcev. Slovenci smo seve v veliki manjšini in zato si našo »Nmav čriez jizaro« zapojemo le bolj potihem. Bo pa zato ob našem svidenju doma donelo tem mogočnejše!«
»Poljakom vstop prepovedan«
_ V nemškem delu Koroške je sorazmerno precejšnje število delavcev in delavk iz Poljske. V zadnjem času so se na nekaterih javnih lokalih, po gostilnah in kavarnah, pojavile deske z napisom: »Poljakom in Poljakinjam vstop prepovedani« Napis je ponekod preveden tudi v poljščino. — Podobni napisi so se svoječasno videli na vseh javnih prostorih in prepovedovali vstop žldom.
Primorske vesti Nove naselbine v Julijski krajini
2« pred dvemi leti ja bilo zgrajeno novo naselje v rudarskih revirjih ob Rali, ki je bilo pozneje proglašeno za samostojno občino pod imenom Areia. Pred kratkim je italijanski kralj dovolil občini poseben občinski grb, na katerem sta poleg liktor-ekega snopa, okvirjenega od dveh lovorjevih vencev in italijanske trikolore srebrn rudarski kramp in zlat žitni pas. Zadnja številka našega lista je poročala o projektu novega naselja v bližini Arsie.
V Trstu je nastalo v zvezi s veliko rafinerijo mineralnega olja naselje Aquilinia in z zgradbo nove industrijske luke v žaveljskem zalivu je predvidena tudi gradba večjega delavskega naselja.
Pri Doblarju ob Soči, kjer so zgradili veliko podzemeljsko električno centralo, je pravkar na-
stala nova vas, ki bo nosila ime »Isontinia«. Nekoliko nižji ob Soči je že nekaj let naselje Salona, po katerem je dobila tudi prejšnja občina Anhovo svoje ime.
Reški prefekt je obiskal Ilirsko Bistrico
Dne 26. februarja j« reški prefekt obiskal v spremstvu drugih predstavnikov oblasti premogovnike lignita v okolici Ilirske Bistrice. V njegovem spremstvu so bili tudi odličniki krajevnih fašističnih organizacij ter koncssiooar premogovnikov inž. Leonardo D’Acquista, ki že pet let raziskuje oko-lišni teren e svojimi sredstvi, da bi našel bogatejše sklade premoga, Prefekt se je tudi podal v rove nekaterih premogovnikov in se ja uveril o izvršenem delu n« tem področju ter prav tako o kakovosti izkopanega premoga in o daljnih možnostih razvoja. Da! je tudi navodila, kako naj delo napreduje in kako naj bi se dosegla najvišja količina premoga, ki ga Italija v sedanjem času tako krvavo potrebuje. Prav tako ee je prefekt zanimal za položaj kmetovalcev ter je obiskal tudi kmetijsko zadrugo.
Preteklo nedeljo ee je pri maši v stolnici pri ev. Juetu spodrsnilo 77-lotn! Mariji Kuštrinov!. Zdraviti se bo morala pet tednov.
Umrl nam je v 76. letu starosti naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric, tast, gospod
POTOČNIK FRANC
kotlar
previden s tolažili svete vere.
Pogreb pokojnika bo v torek, dne 12. marca 1940 ob 2 popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 10. marca 1940.
Žalujoči:	FRANJA,	soproga.	—
ZVONKO, sin. — FANI in ROZI, hčeri. Ostalo sorodstvo.
Ljubljana
fiUJedar
Danes, ponedeljek, 11. marca: Sofronij.
Torek, 12. marca: Gregorij Veliki
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec, ded., Rimska cesta 31.
Protituberkulozna zveza ▼ Ljubljani opozarja vse hišne lastnike, da organizira banska uprava na predlog naše Zveze zbiranje starega železa. Prosimo, da bi hišm lastniki tudi v svojih hišah opozorili najemnike, naj vse staro železo kakršnekoli vrste zbirajo in odkladajo na primeren prostor, ki ga odkažejo hišni lastniki in kjer naj čaka nadaljnih ukrepov banske uprave.
Protituberkulozna zveza v Ljubljani je e zneskom din 5000 podprla vzdrževanje mlečnih kuhinj na ljudskih šolah v raznih krajih Slovenije. Pričakujemo, da bo javnost znala ceniti to Zvezino prizadevanj' za utrditev zdravja naše mladina.
Protituberkulozna zveza v Ljubljani je cložila za velikonočne praznike poeebno razglednico, ki jo je lično izdelal naš priznani umetnik akad. elikar Maksim Gaspari Cena je 1 din. Ker je izkupiček namenjen za podporo siromašnih jetičnih bolnikov, naj javnost ne zamudi te prilike za velikonočna voščila in s tem dokaže svoje zanimanje za proti-jetični pokret
Opozarjamo na jutrišnjo produkcijo Glasbene akademije, ki bo ob četrt na 7 v veliki filharmonični dvorani. Celotni spored izvaja pomnoženi akademski orkester pod vodstvom Hubada, solista sta: Loger Edita in Burger Kajetan. Spored se dobi v kjigami Glasbene Matice. Naslednja produkcija pa bo v četrtek 14 t m. tudi ob četrt na 7 v veliki filharmonični dvorani.
APZ. — Vljudno prosimo občinstvo, naj zvečer zasede prostore v Unionu že pred 20. uro, ker se udeleži koncerta zastopnik Nj. Vel. kraljice Marije, pokroviteljice APZ in pride točno ob 20. Prommo tudi, naj se v stranskih prostorih ne kadi, rasen tam, kjer je običajno policijsko dovoljeno. Blagajna (za programe) ho danes poslovala na univerzi do 16, od 19 dalje pa v Unionu. Preskrbite si programe, Id so zanimivi!
Vrtnarski odsek podružnice SVD za Šiško priredi v torek, 12. t. m. ob pol 8 zvečer etrokovno predavanje v učilnici deške ljudske šole v Spodnji Šiški bo predaval ga A. Ključenko. Predmet: »Kako naj obsadim vrt, da bo vedno dovolj cvetja«. Ker še nimamo olepševalnega društva, pričakujemo obilno udeležbo.
Novo BOK PIVO Pivovarne UNION varjeno iz posebnega novega slada, je dozorelo in dobro vloženo ter pride v soboto, dne 16. marca 1940 v promet.
Teden vzgojnih večerov za starše priredi Uprava državne poskusne ljudske šole ea Bežigradom Vsak več or bodo v šolski telovadnici ob 8 zvečei predavanja priznanih naših pedagoških delavcev Spored predavanj je naslednji:
Ponedeljek 11. marca: Dr. St. Gogala, »Spolni vzgoja«.
Četrtek, 14 marca: Dr. Božo Škerlj: «Dednos1 in obrezovanje«.
Četrtek, 14. marca: Dr. Fajdiga, »Vzgojni pomen kot. družine kot doživljalne edinice«.
Petek, 15. marca: Dr. Brecelj m., «Dobri ir slabi vplivi športa za razvijanje telesa«.
Sobota, 16 marca: Prof. Kobilica: »Vzgoja delavnosti in volje — temelja življenjske vzgoje«
I liibliansBco pfedal&če
DRAMA. — Začetek ob 20.
Ponedeljek, 11. marca: Zaprto.
Torek, 12. marca: »Strahopetec«. Red A.
Sreda, 13. marca: »Kupčija s smrtjo*. I! d "
OPERA
Začetek ob 20
Ponedeljek, 11. marca: Zaprto.
Torek, 12. marca: Zaprlo.
Sroda, 13. marca: »Lumpaclus Vagabundus«.
Red Sreda.
Kot prihodnja operna noviteta se bo uprizo rila mogočna, dramatično razgibana opera »Adri aoa Lecouvreur«, delo skladatelja F. Cille), ki ji pisano v tradiciji velikih italijanskih oper. Libreti je povzel po istoimenski drami francoskega pisci Scribea ter ima za osnovo politične in ljubavni spletke pariškega plemstva okrog Saškega grofi Mavrici ja in francoske dramske prvakinje Lecou vreur. Godi se okoli leta 1730 v Parizu. Glasba ji zelo melodiozna, polna velikih arij, tako da si vse glavne partije izredno hvaležne.
Opozarjamo, da bodo igrali kot popoldanski predstavo v petek ob 15 Benedettljevo komediji »Rdeče rože« po globoko znižanih cenah.
Program radio L|ubl)aita
Ponedeljek, tl. marca: 7 Jutranji pozdr; — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venče veselih zvokov (plošče) — 12 španski p«v (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Nap vedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijske) orkestra — 14 Poročila — Zdravstveno pred vanje; Dopolnila in odgovori (g. dr. Anton Br cel j) — 18.20 Komorna glasba (ploščo) — 18.'
Vladimir Dvornikovičj — 19.40 Objave — 19~ Več manire — pa brez zamere (g. Fr. Goveka
20 Rezervirano za prenos
poročila ster).
 	   22	Napovec
22.15 Za razvedrilo (Radijski ork
Orugi nrograntl
Ponedeljek, U. marca; Belgrad: 20,10 Ari i — Zagreb: 21 Komorni zbor. — Bratislava: 19 Slovaške narodne, — Praga: 21.30 Smetanove s — Sofija: 20 Simf. konc. — Beromtlnster: 20, Zbor. — Budimpešta: 20.10 Ork. konc. — Bul rešta: 20 Od Haydna do Straussa. — Trst-Mili 17.15 Klavir. 21 Vok. simf. konc. — Rim-Bari:
; Vok. simi. ]«wc, _ Florenca: 19 Mandoline. Soiicj,i,: 20 Ork. konc.
V Planici smo letos šli »samo« na 96 metrov
prvenstvo je odnesel Gregor Holl, najboljši naš pa je bil »novi mož«, Rudi Finžgar, član Fantovskega
odseka iz Krope
Planica ima svojo zgodovino. Postala je znamenita prav posebno že leta 1936 — torej točno pred štirimi leti. Tedaj je evetu povsem nepoznani mladi Avstrijec Josip Bradi skočil na planiški skakalnici 101 meter. Po vsem svetu se je tedaj govorilo o skrajno ea>padno-s2vernem kraju Jugoslavije, kjer je prvič v zgodovini smučarskega športa skočil smel mlad fant dolžino 101 meter. Mnogo je bilo tedaj govora o Planici. Sto jih je bilo proti, sto za! Komu dati prav? Na vse načine so se tedaj naši ljudje trudili, da bi tudi pred vsem zunanjim svetom dokazali, da je plani&ka skakalnica mojstrska naprava in da skoki niso prav nič nevarni. Toda ljudje okoli Mednarodne smučarske zveze niso bili tega mišljenja. Na izrecno prepoved norveške smučarske zrve-ze že norveški skakalci, ki so leta 1936 bili navzoči v Planici, niso smeli skakati, dasi je vse ta skakalnica izredno veselila. Leta 1937 je Mednarodna smučarska zveza skoke v Planici sploh prepovedala. Tega leta torej ni bilo ničesar. Leto dni kasneje tudi ni bilo nobene javne skakalne prireditve na veliki planiški skakalnici. Le Bradi Josip ja tedaj v treningu v Planici dosegel dolžino 107 metrov, ki še do danes ni bila dosežena. Vendar to je bilo le v treningu; prireditve tudi tisto leto ni bilo. Lansko leto ni bilo snega in velika planiška skakalnica je žalostna kazala svoja gola lesena rabra in govorila o svoji nekdanji 6lavi. Leto« končno — po štirih letih — smo imali spet veliko planiško prireditev. Tudi letos so nam pravilne napovedi obetale velike 6tvari, ki so pa izostale. Vendar smo prepričani, da niti enamu onih 6000 gledalcev, ld so danes opazovali junake zračnih višin, ni bilo žal, da je prišel v Planico. Stometerskega skoka danes »cer ni videl nihče, vendar je pa videl eno največjih skakalnih prireditev v letošnji zimski sezoni, ne samo pri nas, ampak na vsem svetu. Planica je zaenkrat samo pri nas, drugod je še nimajo; vsaj zaenkrat ne.
Lepo vreme in veliko ljudi
»Združenje smučarjev Planica« je letos svojo pireditev dobro pripravilo. Tudi reklame ni bilo premalo. Vlaki so danes pošteno sopihali, ko so peljali gledalce v Planico. Vsi redni povečani vlaki in še posebni vlaki so bili nabito polni in so v Rateče pripeljali, brez pretiravanja lahko rečemo 6000 gledalcev.
Današnje jutro ni obetalo nič dobrega Nebo je •bilo prepreženo 6 sivimi oblaki na gosto. Prav nič ni kazalo, da bo lip dan. Toda čim višje smo prihajali, tem prijetnejše je obetalo. V Martuljku se je že pokazala prelepa Martuljkova skupina s Špikom. Bilo je jasno in sonce je obetalo najlepši dan. Prav tako v Planici. Lepo vreme je bilo že pol uspeha, ne samo za gledalce, ki so si tako želeli sonca, ampak tudi za skakače.
Velika množica ljudi je v dolgih kolonah hitela proti planiški skakalnici, ki je kakih 25 minut daleč od železniške postaje. Vsi so se lepo razvrstili okoli izteka skakalnice, ki je bila obdana z nizko belo pregrajo, napravljeno iz snega. Drugi so spet pohiteli višje, da bi skakalce vid sli ob odskoku, da bi videli, kakšno držo imajo, ko lete skozi zrak in kako doskočijo. Zlasti mlajši rod je bil iznajdljiv. Vsa okoli skakalnice stoječa drevesa so bila polna radovedne mladine, ki je neumorno čakala, kdaj se bo pojavil na zaletu skakač in zaplaval v globino. Tri ure čakanja in gledanja ja minilo kakor'kratek hip. Tudi iznajdljivi fotografi so si znali najti prav lepe prostore, odkoder bi lepše «pičili« kateregakoli skakača.
Še večji sijaj je prireditvi dalo dejstvo, da je Nj, kr. Vis. princa Pavla zastopal brigadni topniški general Karl Janež, ministra za telesno _ vzgojo Jevrema Tomiča g. Aleksander Stefanovič in bana Dravske banovine dr. Natlačena načelnik dr. Filip Orel. Pred pričetkom tekmovanja je voditelj nemških tekmovalcev, inž. Bildstein, pozdravil tekmovalce in jim želel v imenu voditelja nemškega Iporta in ministra nemške vlade von Tschammer und Ostena lep uspeh pri današnjih tekmah.
Krasen pogled z vrha skakalnice
Sto osemdeset metrov je z vrha naleta pa do konca skakalničnega izteka. Kdor stoji na vrhu naleta, vidi ljudi, ki stoje ob vznožju skakalnice kakor drobne mravlje. Zdi se skoraj nemogoče, da bi mogel človek z dvema borima deskama zdrav pristati na vznožju. Hitrost, ki jo doseže skakač že na zaletu, znaša okoli 100 km na uro.Ko pa skakač jadra skozi zrak, se brzina nekoliko zmanjša. uendar so danes izračunali, da rabi skakač, ki Hkoči približno 90 m, za skok skoraj dobre tri sekunde in da ima hitrost v zraku okoli 95 km. Zračni upor je ob odskoku tako močan, da ga čuti skakač skoraj kakor udarec. Skakač leti po zraku dobrih 40 m skoraj vodoravno. Potem pa zračni upor zmanjša hitrost tako, da začne skakač že padati. Ta trenutek je za skakača najbolj kritičen.
V tem trenutku se mora znati čisto nasloniti na zračno blazino in paziti, da obdrži ravnotežje. Pri kakih 80 m pa preide skok že skoraj v prosti pad in tedaj mora skakač najbolj paziti, da lepo doskoči. Doskočišče pa je napravljeno tako sijajno, da je doskok razmeroma zelo lahek.
6000 ljudi gleda tekme
Ob vznožju skakalnice se je, kakor smo že rekli, nabralo okoli 6000 ljudi. Ves iztek je bil okrašen z državnimi in z nemškimi zastavami. Ob levi strani izteka je bila častna tribuna, ki so jo zasedli povabljeni gostje.	,
Tekmovanje se je močno zavleklo. Začetek je bil napovedan že za pol 11 ozir. 11. Toda senčne razmere, ki jih prireditelj ob vsej dobri volu ni mogel izboljšati, niso bile ravno najboljše. Dan je bil sicer lep, toda sneg je bil kljub toplim sončnim žarkom močno poledenel. Prireditelji so dan preje po intencijah inž. Bloudka, ki jih je izvršil Stanko Miklavčič, ves doskok in nalet potresli s soljo, da bi tako preprečili, da sneg ne bi premočno zamrznil. Toda zaradi precej močnih vremenskih iz-prememb tudi to ni mnogo zaleglo. Treba je bilo pač počakati, da bo sonce pritisnilo malo močneje in zrahljalo sneg. Začetek tekem se je zaradi tega zavlekel do opoldne. Ljudje so v tem času potegnili dobrote, ki so jih prinesli seboj, ali pa so se založili na stojnicah, ki so bile postavljene okoli skakalnice in okoli Ilirijanskega doma.
Okoli poldne je dal vodja tekmovanja g. Joso Goreč znak za začetek. Nestrpno so ljudje uprli pogled v drobno točko na vrhu naleta in čakali, kdaj se bo pognal v globino prvi skakač. Po štartni listi j« ta čast doletela člana SK Ljubljane Karla Klančnika. Klančnik se ni pognal z vrha. Pri prvem skoku se je odgnal le na tričetrtinskem zaletu; hotel je preizkusiti sebe in skakalnico. Pognal se ; preko mostička in v razmeroma slabem skoku
Pristal pri 66 m.
rit ' “
Naslednji skakač je bil Ilirijan ■>ribošek Franc, ki se je odgnal že iz vrha naleta. Daljava je bila zato večja in je dosegla 79 m. Pozorno so ljudje čakali na Nemca Weilerja Seppa, zmagovalca pri letošnjih mednarodnih igrah v GA-PA. Stilno je bil boljši kakor oba skakača in tudi daljava je bila precej večja. Skočil je 89 m. Za njim je šel preko mostička junak Planice Josip Bradi. V ljudeh je vzvalovalo, sedaj bo, kar bo. Toda Bradi je skočil previdno in zelo zanesljivo. Merilci so pokazali 85 m. Za njim je skočil Hackel Pavel. Stilno neverjetno lepo. Hackel se je nagnil zelo lepo na zračno blazino z vzorno držo smučk in izrednim predklonom, tako da se je zdelo, da bo skoro strmoglavil z glavo naprej, in pristal pri 89 m. Nato je prav lepo skočil Gregor Holl. Dosegel je 90 m. Ljudje so ta uspeh navdušeno pozdravljali. Za njim je šel svetovni prvak v klasični kombinaciji Gustl Berauer. S širokim doskokom je pristal
Sri 90 m. Nato je krasno skočil Palme Heinrich. [jegov doskok je bil tako mehak in tako lep, kot ga ni imel nihče drugi. Naš državni prvak Albin Novšak se je v lepem slogu pognal na 78 m. Nemec Maier Franc v širokem doskoku na 83 m. Za njim v divnem slogu in s krasnim predklonom Hans Marr. Kot zadnji je nato prišel na vrsto Finžgar Rudi (član FO Kropa). Nesrečno številko 13 je imel. Tudi on je poleg Klančnika šel le s tričetrtinskim naletom. Močno se mu je poznala trema in ne-sigurnost. Nikdar še ni skakal na tako veliki skakalnici in pred tako številnim občinstvom. Precej negotov v zraku, je sigurno obstal pri 61 m.
Takoj za tem je sledila druga in tretja serija skokov. Nato so tekmovalci počakali dobre pol ure, da bi na nalet padle sence, da bi sneg postal »hitrej&i« in da bi dosegli čim večje daljave. Strastno so ljudje pričakovali znamenite znamke 100 m. Mislijo pač tako, da če ni 100 m, potem ni nič. Nato so tekmovalci po polurnem odmoru izvedli
t še dva skoka. Rezultate posameznih skokov bomo navedli spodaj.
Ocena tekmovalcev
Kratka ocena današnjih tekmovalcev pa je naslednja. Nemci so poslali na planiško skakalnico, kakor smo ugotovili že prejšnjo nedeljo, svoje najboljše skakače. Naši znanci iz prejšnjih let so le Hall, Bradi in Berauer. Vsi drugi pa so vsaj za nas še novinci. Pri nas doslej še niso nastopili. Treba pa je priznati, da ti skakači prav nič ne zaostajajo za znamenitim Bradlom. Lahkoo rečemo, da so nekateri celo boljši kakor pa on. Slog, ki so ga pokazali Hiickel Paul, Palme Heinrich, Marr Hans in Gregor Holl, je neverjetno lep. Odločen odskok, krasna drža v zraku, izredno drzen predklon in siguren doskok so odlike teh tekmovalcev, ki se po našem mnenju lahko uspešno merijo z najboljšimi tekmovalci na svetu. Josip Bradi je skakač, ki je pri nas nedvomno najbolj popularen. Toda mladi fant, ki je leta 1936. žel take uspehe v Planici, je postal že malo star. Drugi ga prehitevajo in ga bodo skoraj pustili za seboj. Bradi je še vedno skakač odličnih kvalitet, toda zdi se, da se mu pozna, da si je mož dvakrat zlomil nogo. Postal je mnogo previdnejši. Med našimi skakači moramo predvsem omeniti našega prvaka Albina Novšaka. Stilno je bil on danes nedvomno najboljši od vseh slovenskih tekmovalcev. Klančniku Karlu, ki je nedvomno odličen skakač, pa velika skakalnica ne prija. Nima prave korajže, dasi ima gotovo dovoli spretnosti. Pribošek Franc je v svoji formi močno padel. Bil je že mnogo boljši kakor pa danes. Najbrže premalo trenira.
Prav posebno poglavje pa je član FO Finžgar Rudi iz Krope. O njem dosedaj še nismo slišali mnogo. Nihče si ne bi mislil, da bi mogel on skakati na veliki skakalnici. Tako so mislili tudi prireditelji, ko so videli Finžgarja, ko se je med tednom motal po skakalnici s svojimi slabimi, jese-
novimi smučmi. Na njegovo izrečno zahtevo pa 90 mu vendar dovolili nastop, dasi so ga svarili in ga opominjali k previdnosti. Končno mu je Edo Bevc posodil svoje skakalne smuči in Finžgar je med tednom treniral z ostalimi tekmovalci. Pri današnjem prvem skoku je bil, kakor smo že zgoraj povedali, precej negotov. Pri drugem skoku s polnim naletom je obstal pri 72 m boljše kakor prvič. Pri tretjem skoku se je zdelo, da ga bo doletela skoraj katastrofa. Veter, ki je potegnil nenadoma, bi ga skoraj vrgel. Toda v tem skoku je Finžgar pokazal neverjetno stabilnost v doskoku in obstal pri 74 m. Pri četrtem skoku se je pognal stilno prav lepo že na 80 m. Pri petem skoku pa je dobil še več korajže in je potegnil z vso silo na 84 m in s tem dosegel najdaljši skok med vsemi slovenskimi tekmovalci na današnjih planiških tekmah.
Mlademu, izzredno pogumnemu m skromnemu Rudiju Finžgarju k njegovemu uspehu iz vsega srca iskreno čestitamo. Dosegel je toliko kot ni mislil niti sam in kot prav gotovo ni mislil nihče od gledalcev. Upamo pa obenem, da mu današnja slava ne bo zlezla preveč v glavo. Marsikaterega tekmovalca je že pokvarila. Upajmo pa, da bo njemu njegov današnji uspeh dal le nove volje in novega poguma za vztrajno delo. Športna slava kaj hitro mine in tega ne sme nikdar pozabiti noben tekmovalec.
Rezultati:
Rezultati današnjih skokov so naslednji: Klančnik Karel, S. K. Ljubljana 66, 77, 83, 77, 77 Pribošek Franc, Ilirija 79, 75 s padcem, 76, 79, 82 Weiler Sepp, Nemčija 89, 79, 85, 84 94 Bradi Josip, Nemčija 85, 85, 89, 89, 93 Nackel Paul, Nemčija 89, 84, 90, 89, 90 Holl Gregor, Nemčija 90, 90, 91, 96, 93 Palme Heinrich, Nemčija 85, 86, 89, 87, 86 Berauer Gustl, Nemčija 90, 92 s padcem, 90, 96, 86 Novšak Albin, Bohinj 78, 80, 78, 81, 80 Friedl Herbert, Nemčija 86, 86, 86, 88, 86 Mair Franc, Nemčija 88, 85, 85, 83, 92 Marr Hans, Nemčija 85, 85, 89, 88, 92 Finžgar Rudi, FO Kropa 61, 72, 74, 80, 84
Za kvaliteto sijajne Bloudkove skakalnice govori najbolj dejstvo, da sta bila le dva padca. In Se to ne padca. Skakalca sta ob doskoku 1© podrsala z
Prvi redni občni zbor Slovenske nogometne zveze:
Slovenski nogomet naj dobi nove temelje!
Ljubljana, 10. marca.
Danes ob pol 9 dopoldne se je vršil prvi redni občni zbor Slovenske nogometne zveze v dvorani Delavske zbornice. Ustanovitev Slovenske nogometne zveze je rezultat preosnove vsega jugoslovanskega nogometa, ki je bil razdeljen v tri zveze. To je uspeh 20 letnega čakanja po deccntralizaciji Jugosl. nog. zveze. Z današnjim dnem začne slovenski nogomet pisati strani v samo svojo knjigo, brez vseh vplivov odkoder koli.
Tajniško' poročilo g. Vrhovca prav pregledno in točno ter v kronološkem pregledu podaja vse akcije, sestanke, seje in občne zbore, ki 60 bili pomembni za ustanovitev SNZ in njen nadaljnji razvoj. Pri tej ustanovitvi naše zveze so sodelovali zastopniki vseh pri nas včlanjenih klubov. Delo za lastno zvezo se je pričelo tedaj, ko je v oktobru 1939 stari JNS likvidiral in je bila odobrena ustanovitev treh narodnih zvez. Poročilo vsebuje tudi običajno administrativno poslovanje in podaja gibanje včlanjenih klufrov, ki pove, da je od oktobra izstopilo iz članstva pet klubov, pristopila pa sta dva. Sedaj je v Zvezi včlanjenih 54 klubov.
Bolj podroben opis o življenju klubov in njihovih igralcev podaja tajnik II. g. Rado Zajec.
Iz njegovega poročila je razvidno, da je pri SNZ verificiranih 2527 igralcev. Po igralcih so najbolj močno zastopana mesta Ljubljana (826), Celje (311), Maribor (226), Trbovlje (176) in Jesenice (116). Veliko je bilo tekem med klubi Zveze (300), a prav skromno malo mednarodnih - ena 6am. Torej zelo skromen mednaroden program. V veliko veselje pa moramo poudariti, da je »kriminaliteta« med nogometaši zelo padla, k čemer so pripomogle eksemplarične kazni kazenskega odbora. Koristno je tudi bilo, da je bil vsak izključeni igralec takoj av-
tomatično suspendiran. Da se pa zatre veaka ne-športnost na igriščih, je današnji občni zbor sklenil, da ne bo dopustil od danes dalje prav nobene amnestije, ki 60 6e pri nas že kar udomačile.
Iz blagajnikovega poročila je razvidno, da ima SNZ pri raznih klubih 14.000 din neporavnanega dolga, v gotovini pa 15.000.
Iz občnega zbora SNZ posnemamo nekaj najvažnejših sklepov.
Tako se bodo dajatve SNZ-i znižale, ker odpadejo razne dajatve, ki jih je LNP moral redno dajati JNS.
Obvezne dajatve vseh klubov 6e bodo stekale v Zvezi, in le-ta bo potem z nakazanim denarjem podpirala tako podzveee, kakor klube, včlanjene v SNZ.
Važna je tudi ustanovitev vzgoinega tonda (predlog g. Kralja), ki naj podpira one klube, kine bodo v tekmovalni sezoni nikoli kaznovan*. Prvi klub, ki bo ustrezal zahtevam, bo dobil 1000 d«l, druga dva pa po 500 din podpore. Ustanovili fond je bil določen na 2000 din.
Dalje se tehnični odbor poveča za 4 člane, da jih bo štel sedaj 9, in bo opravljal vse posle pod-zvez.
Vse, kar tič^ tekmovanja med klubi v bodoče, in vse njihove težnje, pa bo obravnaval upravni odbor na svojih prihodnjih sejah.
Poleg navedenih sklepov je bilo sprejetih še nekaj drugih, ki so pa bolj upravnega značaja.
Pri volitvah na današnjem občnem zboru SNZ ja bil izvoljen naslednji odbor: predsednik: dr Janko Ko«tl; I. podpredsednik: Martelanc Miro; 11. podpredsednik: dr. Kuhelj Mirko; tajnik: Milan Vrhovec; II. tajnik:	Rado	Zajec; blagajnik: Viljem
Slamnik; 11. blagajnik: Ludvik šefic.
Slavija (Varaždin) — SK Ljubljana 5:0!
Varaždin, 10. marca.
Pred približno 800 gledalci je bila danes odigrana nogometna tekma med domačo Slavijo in SK Ljubljano, ki je končala I visoko zmago Slavi je 5:0 (1:0). Goli so padli v prvem polčasu v 30. minuti, v drugem polčasu pa v 15., 20., 30. in 40. minuti. V 25 minuti je došlo do težkega incidenta ter je sodnik izključil Gomezela in Klinca. Ljubljana si je letos po vsem videju izbrala svojo standardno številko za prejete gole. Včasih je nad njo zmagoval s takim rezultatom BSK— in še to le na svojem terenu!
Concordia — Bačka 5:0 Slavija (Osijek) — Hašk 3:2 Sašk — Hajduk 1:0
Tekme v srbski Hgt:
Jugoslavija : BASK'"1-.fr — BSK : Jedinstvo 5:3 (polčas 1:3)
Konferenca članov SE-pokala
Zagreb, 10. marca. Včeraj popoldne je bila predkonferenca predstavnikov nacionalne ekseku-tive, na kateri so razpravljali vsa vprašanja za dnevni red današnje redne skupščine SE-pokala. Na tej konferenci so bili zastopani: Italija po g. Mauru in Copolli, Madžarska po dr. Selvyju in Pakoshiju, Romunska po dr. Jugu ter kot opazovalca predstavnika švicarske zveze dr. Aicher in predstavnik bolgarske nogometne zveze Baten-berski. V imenu zveze Jugoslavije so bili navzoči dr. Andrejevič, dr. Kraljevič, Popovič in dr. Simič.
Pri vseh navzočih je prevladalo razpoloženje, da se tekme SE kupa odigrajo letošnje leto. Zlasti so se za to zavzemali predstavniki Romunije in Madžarske. Proti tekmam sta bila samo predstavnika Italije. Na koncu so se vsi prisotni delegati zedinili za resolucijo glede skupščine delegatov SE pokala.
1. Tekmovanje (a SE pokal kot športna propaganda, mora še nadalje obstati. 2. V tekoči sc-...	.	I	ioni se odigranje tekem odloži. Zveze, ki žele, da
Danes dopoldne ob enajstih so izpred letnega l vrstah Primorja. Prisotno občinstvo se je sprase- | j,. ge tekme odigrale, bi mogle sodelovati v za-telovadišča pod Tivolijem krenili tekači-konkurenti valo po vzroku njegovega pristopa in delalo s tem jasBWII >maiem pokala SE«, ki bi ga upravljale za mikavno pot v mesto ob »Zlatem rogu«. Cari- ”	——------------------------------------------------ “---------------
M izbirnem teku čez drn in strn je zmagal Kotnik Vseh prvih šest mest so pobrali Slovenci
grad, kjer bo 24. marca tekmovanje za balkansko prvenstvo v teku čez drn in strn. Za to pot je bilo potrebno na vsak način izbirno tekmovanje, ki naj bi dalo tisto srečno šestorico, katera bo našo državo zastopala na carigrajskem tekmovanju. Prireditve so se z izjemo Krevsa udeležili vsi najboljši jugoslovanski tekači na dolge proge, med njimi pa jih je bilo tudi nekaj, ki so doslej veljali za specialiste na srednjih progah. Deloma so se ti tekači uveljavili celo proti pričakovanju uspešno.
Start in cilj tega izbirnega teka' čez drn in strn je bil pri letnem telovadišču pod Tivolijem. Odtod je vodila proga po vozni poti proti Tivolskem gradu, nato za gradom na pot, ki pelje proti Čadu, dalje je zavila na gozdno pot proti vodnem rezervoarju, tam spet zavila ter potekala za »Švi-carijo«, dalje po sankališču, po gozdni poti proti Bellevueju, obrnila nazaj dol proti brezam ter po izhodiščni vozni poti krenila nazaj do telovadišča., odnosno Lattermanovega drevoreda. Merila je dva kilometra in pol, preteči pa jo je bilo treba trikrat, tako da je v celem iznašala dolžina tega izbirnega teka čez drn in strn sedem kilometrov in pol. Izbrana je bila že pred dobrim tednom, ko je vse kazalo, da bo najprikladnejša, ker bo lepo kopna. Zgodilo pa se je drugače, kajti nastopila je nenadna vremenska sprememba, ki je prinesla izpre-menljivo mrzlo in odjužno vreme, je izbiralcem račune prekrižala. Danes je bila proga večinoma hudo poledenela, izredno težavna, tekmovalci pa so jo> kljub šibkim prilikam za zimski trening, pretekli v razmeroma povprečno kar dobrem času. Razlika med posamezniki ni velika, kakor tudi ni velika v posamični rundi, katero so tekmovalci pretekli povprečno v času sedem do osem minut.
Zmagal je Slovenec Košir, ki je član zagrebške Concordije, v prav lepem slogu in v prav dobrem času 22 minut 31 sekund in 4 petink. Skraja je prepustil še besedo Bručanu, pozneje pa je »potegnil« in vlekel vedno krepkejše, dokler m prispel, na pogled niti ne bogve kako utrujen, v cilj kakšnih petdeset metrov pred Bručanom. Po vsem videzu je Kotnik zadnje čase imel izdatnejšo priliko za trening. Bručanu, ki je bil drugi, pa se je po: znalo, da ni mnogo treniral, čeprav kondicija, ki jo je kljub temu pokazal, za letos verjetno obeta Se lepe reči. Tokrat se je nadarjeni tekač znašel v
v zvezi najraznovrstnejše kombinacije.
V naslednjem prinašamo rezultate tega izbirnega teka:
1. Kotnik (Concordia, Zagreb) 22.31,4 pet.;
2. Bručan (Primorje, Ljubljana) 22.43,00
3. Kvas (Bratstvo, Jesenice) 23.8,2 pet.;
4. Glonar (Ilirija,Ljubljana) 23.25,4 pet.;
5. Košir (Planina, Ljubljana) 23.43,00;
6. Srakar Franc (Concordia, Zagr.) 23.40,00;
7. Galovič (Jugoslavija, Belgrad) 23.52,00;
8. Krajcar Fr. (Concordia, Zagr.) 23.57,4 pet.;
9. Fišbah (BSK, Belgrad) 24.08,2 pet.;
10. Perc (Primorje, Ljubljana) 24.14,00;
11. Kien (Primorje, Ljublj.) 24.17,00;
12. Zupan Stanko (Železničar, Mar.) 24.18,00;
14. Benedičič (Ilirija, Ljublj.) 24.32,4 pet.;
16. Razbušek (Željezničar, Zagr.) 25.01.4 pet.;
18. Zeljčič (Tekstilac, Zagreb) 25.06,00; po prvem krogu izjavila, da odstopata.
Prireditev je potekla v lepem redu, kar je predvsem zasluga dobre in smotrne organizacije.
Prvenstvo Slovenije v slalomu si je priboril 2van Lojze
Maribor, 10. marca.
Pred Senjorjevim domom na Ribnici na Pohorju je bil danes slalom za prvenstvo dravske banovine jjod pokroviteljstvom g. bana dr. Natlačena, ki ga je zastopal okrajni načelnik dr. Eiletz. Na štartu so bili vsi prvaki alpinskega smučarstva. Najbolj so bili zastopani Mariborčani in tudi Celjani. Proga je bila dolga 700 m z višinsko razliko 150 m. Vratc je bilo 43. Najboljši čas je dosegel Jeseničan Zvan Lojze 1:9.01. S skupnim časom 2.20 je postal tudi prvak Slovenije v slalomu. Drugi je bil Dvoršak (SPD Celje) 2:28.8. Tretji je bil Gajšek (SPD Maribor) z istim časom. Odločil bo žreb. 4. Torkar (SK Gorenjec, Jesenice)) 2:56.8 5. Cop (SPR Maribor) 2:46.4; 6. Micili (SK Gore njec, Jesenice) 2:56.4; 7. Zadravec (SK Laško) 3:8.06; 8. Fanerl (SK Maribor) 3:9.02; 9. Breznik (SPD Celje) isti čas; 10. šmiderer (Rapid, Maribor) 3:11.
Prvenstvo dam na progi, dolgi 500 m z višin sko razliko 120 m. Zmago je odnesla Čop Fr. (Ska la, Jesenice) 3:29.4, 2. Hinc (Rapid) 3:34.2; 3. Kramer (Maraton, Maribor) 3:46.2.
zveze, ki so pri tem interesirane. 3. Izvoli se poseben odbor. 4. Ta odbor mora ostati na svojem položaja do prihodnje redne ali izredne glavne skupščine. 5. V kolikor bi se spremenila splošna situacija, ki bi zahtevala nove ukrepe, ie odbor SE pokala obvezan, da do konca inaja 1040, eventualno prvi teden junija skliče izredno skupščino delegatov, sedanjih in onih zvez, ki bi nakdnadno pristopile k SE pokalu.
SK Ljubljana — SK Jadran 14:2
Vinska razstava in vinski sejem v Ptuju
Danes ob 10 dopoldne je bila otvorjena v krasno opremljenih prostorih hotela »Osterberga« velika vinska razstava, združena z vinskim sejmom in razstavo Tujskoprometne zveze. Ta razstava je velikega pomena za Ptuj, kar se bo pokazalo v bližnji bodočnosti. 2e pred začetkom se je zbralo v razstavnih prostorih lepo število uglednih osebnosti. Med drugimi smo opazili načelnika kmetijskega oddelka banske uprave inž. Podgornika, ptujskega župana dr. Remca, zastopnika okr. glavarja Abrama, člana ban. sveta notarja Malešiča in Sa-dravca, bivšega poslanca Marka Kranjca, tajnika Gostilniških združenj na Bledu Rusa, ravnatelja Zveze združenj gostinske obrti Petelina, minoritskega gvardijana p. Grdina, gimn. ravnatelja Aliča in številne druge osebnosti.
Prvi je pozdravil navzoče goste predsednik Vinarske zadruge v Ptuju, župnik g. Groblar od Sv. Barbare v Halozah. Takoj za njim Je povzel besedo ptujski župan dr. Remec, ki je želel uspeh razstavi v imenu ptujskega mesta. Zastopnik g. bana inž. Podgornik je v daljšem in jedrnatem govoru poudaril velik pomen podobnih razstav, kakor jo je priredila Vinarska zadruga v Ptuju. Govor so vsi navzoči nagradili z burnim odobravanjem. Na koncu je govoril še zastopnik gostilničarskih združenj g. Berlič Joško, ki je zastopal Zve-zo združenja gostiln, obrti.
Na razstavi je razstavljenih 173 vrst vin iz vseh predelov Haloz in Slov. goric. Za to vele-važno razstavo vlada med vsemi sloji, posebno med gospodarskimi, veliko zanimanje.
i„i„	_	(Tppifnik:	Mirko	lavornilc.	—	Rokopisov	ne	vračamo.