ZA IZBOLJŠANJE USTA »11» Iliju Vmto totom vriK Tnk, ki -G 1 ■ ■ Nartda" »11 t* \mm bo bv.t« ker rte mu adprtt pot k urtt I*mm (tlii. :: GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ CTTATHJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnov« naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno po skušnjo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Entered mm Second CUn Matter September Slat, 1M3 at the Post Office At New York. N. under Act of Congreoe of March 3rd. 187» ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 38. — Stev. 38. NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 16, 19 39—ČETRTEK, 16. FEBRUARJA, 1939 ---- . "* '--E-- Volume XLVII. — Letnik XLVI1. V v ...... - SPANSKA DRŽAVLJAN. VOJNA BO KMALU KONČANA Greenov predlog za odpravo nezaposlenosti KO BO FRANCOSKA VLADA PRIZNALA GENERALA FRANCA BO PREDSED. AZANA ODSTOPIL Španska državljanska vojna bo v kratkem končana. — Republikanci se ne morajo uspešno braniti. — Francija zopet poslala posebnega odposian- PARIZ, Francija, 1 5Y. februarja. — V nekaj dneh bo mogoče španska državljanska vojna končana s popolno zmago generala Franca. Španski predsednik Manuel Azana je nekemu francoskemu uradniku vnanjega urada rekel, da je mir neizogiben in da je vsak odpor nemogoč. Rekel je, da ne veruje, da bi njegovi ministri, ki zborujejo v Madridu, resno hoteli nadaljevati vojno, ker ni nikakega upanja, da bi zmagali. Republikanci imajo sicer dovolj zalog za obrambo, toda novega materjala ne morejo dobivati. Mali del obrežja, ki ga imajo še v svojih rokah republikanci, je prav lahko zablokirati. General Franco more s svojo izborno oboroženo armado razbiti demoralizirano republikansko armado na kose. Zato francoska vlada ne misli več poslati svojega poslanika Julesa Henryja v Madrid, pač pa bo zopet poslan v Bung os senator Leon Berard, da dobi od generala Franca zagotovilo nevtralnosti, «.-: ko bi prišlo do vojne med Francijo in Italijo. Zadnje dni so bile razširjene govorice, da je general Franco izjavil, da je bilo v Pirenejih priprav-jeno vse za vojno proti Franciji. Francoski častniki, ki so pregledovali mejo, pa so izjavili, da niso našli nikakih letališč, ali pa kakih postojank za ar-tilerijo Senator Berard bo sporočil generalu Francu, da je Francija pripravljena priznati njegovo vlado. Ministrski predsednik Daladier in vnanji minister Bonnet sta zagotovila v poslanski zbornici, da od Španske ni pričakovati nikake nevarnosti. — Španska je opustošena, poslopja so porušena in u-bitih je bilo nad miljon mož, žena in otrok. Zato ni mogoče pričakovati, da bi Franco hotel nastopiti proti francoski armadi in angleškemu brodovju. Medtem ko bo skušala Italija iz tega položaja i-meti kak dobiček, Nemčija kaj takega ne bo storila, temveč bo rajše poslala na Špansko svoje delavce, ki bodo skušali popraviti škodo s francoskim kapitalom. LA PRESTE DES BAINS, Francija, 15. feb. — Zadnja republikanska zastava v Kataloniji je bila včeraj popoldne sneta z neke smreke v Pirenejih. Dve uri pozneje je zadnij oddelek vojakov premagane katalonske ar,made prekoračil francosko mejo z orožjem in zastavami. SAN SEBASTIAN, Španska, I 5 februarja, — Španski begunci se vračajo v fašistični del Španske. Do sedaj je šlo čez mednarodni most čez reko Bidaeoa iz Hendaye v Franciji v Irun na Španskem 50,000 beguncev. Vsi so morali hodit: >b vznožju pirenejev od Sredozemskega morja, pa do Biskajskega zaliva. Med temi je bilo najmanj 30,000 bivših republikanskih vojakov. Okoli I 0,000 civilistov se je od ločilo, da rajse žive v Franco vem ozemlju kot pa v Franciji. Ostali so pa bili politični ujetniki republika ncev. Na meji čaka še okoli 20,000 vojakov, ki čakajo, da pridejo na vrsto, da se morejo vrniti na Španske. Bivšim republikanskim ujetnikom, ki so fašističnega mišljenja, je dovoljeno vrniti se naravnost na svoje domove, ali pa smejo iti, kamor hočejo, samo da se zglasi^o pri policiji ter pojasnijo svoje prejšnje politično delovanje. Republikanski vojaki in civilisti, ki so premenli FRANCOZI KUPUJEJO AEROPLANE j Francoska, vojaška misi-ja^je v Združenih državah kupila 515 aero~ planov. — Francija je lansko leto naročila 100 aeroplanov. WASHINGTON, D. C., 1T>. februarja. — Francoska vojaška misija je v Združenih državah kupila ">15 vojaških aerobian o v, iprejšnje leto pa je Francija naročila v Združenih državah 100 aeroplanov. Francosko poslaništvo je o tem izdalo naslednje poročilo: "Francoska zračna misija, ki je 'prišla v Združene države v decembru, da nadaljuje kupovanje, ki se je pričelo zadnje poletje, je končala svoje delo. "Tekom svojega bivanja v ITALIJA JE PRELOMILA POGODBO Italija je prelomila prijateljsko pogodbo z Anglijo. — Angleški poslanik je vložil protest. IjONDON, Anglija, 15. jan. —- I/, vladnih krofov prihaia vest, da j«' Anglija oltdolžiia Italijo, da je kršila angleško -italijansko prijateljsko pogo«' bo s tem, da je'poslala v Libijo mnogo vojaštva, ker se Mussolini prepira s Francijo. Angleški poslanik lord Pert! se je zglasi'1 pri vnanjem ministru grofu Ciar.u, pri katerem je protestiral zaradi pošiljanja vojaštva v Libijo in zaradi napadov na Francijo v italijanskih listih. Grof Ciano je lordu Pertliu odgovoril, da je Italija svojo armado v Libiji s-.nio poveča- Amertki je misija pri našle«'- la na ^M*00 vojakov, da pa i njih ameriških tvrdkah: Douglas, Curtiss, Glenn Martin in North American naročila «:>d 5(H) aeroplanov." Trvrdke so se zavezale, dr. zgradijo aeroplane v dveh le tih, ker se hoče Francija zaradi napetega evropskega položaja močno oborožiti v zra- Kll. K on gre- je mnogo razprav-ljal o prodaji aeroplanov Franciji in so nekateri kongresnimi hoteli preprečiti to prodajo, češ, da bo tuja država dobiila v roke tajnosti ameriških aeroplanov. Predsednik Roosevelt pa jo nato izjavil, da ni bila .prodana nobena tajnost in da je njegov kabinet »potrdil nakup vojaških aeroplanov z utemeljitvijo, da se 'bo ameriška produkcija aeroplanov povečala in da ;bodo tovarne tembolj za-|K>slcne. Nekateri kongresniki so tudi rzratzili l>oajzen, da bi •vsled prodaje aeroplanov bile Združene države mogoče obvezane pomagati Franciji v slučaju 'kake vojne. Predsednik Roosevelt pa je zagotovil, da v tem oziru Združene drža ve ne -prevzamejo n» kake obveznosti ir. da bo nav-i žlic prodajo aeroplanov anie-| riška politika ostala neizpre-j men »ena. ; "Politika ni bila izpreme ; r.jena in ne too izpremenjena," ma Francija v Tuniziji 200,000 vojakov. Z ozirom na napade italijanskega časopisja na Francijo je grof Ciano odklonil vsako odgovornost. TATOVI POMOLZU KRAVE EPU RATA, Pa., 15. febru arja. — Davidu Musserju >o na njegovi farmi tatovi odne sli 20 kokoši; ko pa je šel še pogledat v hlev, je videl, da so mu tatovi tudi pomolzli krave je rekel predsednik Roosevelt na ča-ni kar ski konferenci. Vsled razburjenja v kongresu je »predsednik Roosevelt po vabil v Belo hišo senatni voja NEMČIJI ŽE PRIMANJKUJE DELAVCEV Po kmetijah potrebuje Nemčija 8000 delavcev. — Po novi postavi delavci ne smejo pre-meniti svojega dela. BIORUN, Nemčija, 15. feb. — Vsled velikega pomanjkanja delavcev je feldmaršal Hermann Goering izdal odredbo, po kateri noben delavec ne sn e premeni t i svojega delu brez dovoljenja krajevne delavske oblasti. V Športni palači je pred Hitlerjevo mladino voditelj te organizacije Baldiir von Sc4ii-ranli rekel, da potrebuje Nemčija, ako se hoče preživljati, še najmanj K00,od tem po-gojem je mogoč industrijal-ni p« hI v i g. — Že deset let znaša število nezaposlenih od 8 do 15 milijonov. Vlada sicer pomaga, ko lfkor ji je mogoče, toda razmere se bodo šele tedaj izboljšale, ko bo začela privatna industrija zreti z večjim upanjem v bodočnost. — Privatna industrija mora dobiti dovolj jamstva, da >i b< dirznila kaj rizkirati. Bojazen pred socijalno in gospmlarsko proceduro vlade mora biti odstranjena. Finančnike, podjetnike in tovarnarje je treba na -vdati s (prepričanjem, da bo vsak dan bolje. To naj bi bil skupen cilj vlade, industrije in dela vst va. NOVA NEMŠKA BOJNA LADJA Splavljena je bila oklop-nica Bismarck. — Pri slavnosti je govoril kancler Hitler. JAPONSKA BO DR2A-LA HAJNAN HONKONG, Kitajska, 15. februarja. — Japonska arma- IM 11(11 JU. - •l(t|.l'll>>IVil UJ Miti" da naglo zaseda zelo važni ki- todia nekaj podatkov o tej keu ferenci je navzlic temu prišle na dan. Pozneje je predsednik zanikal nekatere vesti, da se je ti:, konferenci izrazil, da je meja Združenih držav v Franciji. O takih govori call je rekel predsednik, da so premišljena laž. Četudi francosko poslaništvo ni ničesar omenilo gle«le cene, katero bo Francija plačala za taj-ki otok Hajnan ob angleški in francoski pomorski po ti do posestev in 750 milj izap.t-dno od Fi'lipinov. JiDponski mornarji so se pod zaščito aeroplanov izkrcali pri Julikanu, na južnem koncu o toka in -so v šestih urah prodrli 1(> milj v notranjost otoka. Japonski vnanjim minister j Hačiro Arita je angleškemu • poslaniku siru Robertu Leslie' HAMBURG, Nemčija, 13. februarja. —^led glasnimi kii-ei (JO,000 ljudi jo bila v ladjedelnici Blohm und \'oss spuščena v Elfbo prva nemška o-klopnica. Prcilno je bila ladja spuščena v reko, je kancler Hitler slavil prvega nemškega kanclerja Bi sin a reka, Ki je ustanovil drugo neniAko cesarstvo. "Izmed vseh mož, ki morejo trditi, da so pripravili pot za novo cesarstvo,'* je rekel Hitler, 44stoji mogočno eden — Bismarck." Hitler je primerjal Bismarcka sam s seboj, ker se je moral l»oriti, da je ustvaril drugo cesarst-vo, ka^or se je boril Hitler munističue stranke v Združenih državah Včeraj je izšel v komunističnem glasilu "Pravdi" z njegovim podpisom članek, v katerem na vse pretege hvali predsednika Roosevelta, kubanskega diktatorja Fulgencia Batrsto in Cardenrrsa, ki j« pre«lsednik mehiške repnbliK*. Brovvder je mnenja, da so »o trije demokratični voditelji, ki bodo igrali važno vlogo pri o-hranihi Panamskega kanala proti vsakemu faš.stičnemu napadu. — Vsi trije, — pravi Brov-der, — Roosevelt, Batista in Cardenas, se opirajo na denio k rat U* ne sloje svojih dežel in vsa njihova >polititca se vrši v znamenju l>oja proti fašističnim napadalcem. — V Združenih državah, — izvaja Brovvder, — postajajo liko Nemčijo.*' Hitler je ostro obsojal cesarja Viljema, ker je odslovil ''železnega kanclerja," toda je rekel, da so cesarji in princi izginili, Bismarck pa še vedno živi med narodom. Novo oklopnico je krstila na ime "Bismarck" Bismarck ova pravnukinja grofica Dorothea \on Loevvenfold. MANEVRI ARGENTINSKE MORNARICE PFERTA BELGRANO, Argentina, 15. februarja. — Argentinsko vojno brodovje, ki je zadnje dni «lobilo 7 novih ru-šilcev, je zapustilo svoje pristanišče in je o«iplulo na manevre, ki imajo nnmen braniti 2000 milj dolgo obrežje. republikanci in konservativni demokratje lx>lj i:i bolj aktivni /proti Roosevelta in zahtevajo -strogo politiko z ozirom na latinsko Ameriko ter vzdrža-nje prijateljskih odnošajev z Rimom, Berlinom in Tokio, ■BCX1 ITS BOD A"—New Yori Thursday, February 16, 1939 SLOVENE (YUGOSLAVJ DAILY GLAS NARODA (VUI1X or TUB IWU) 99 Owufd and Publlabed by BLUVEN1C IUBLI8U1NO COMPANY (A Corporation) frank Sekur. Prealdaut J. Lapatuu det. timtfnee« or Uw corporation ami nddreaaea or above officers: »M WKS1 ltKb N1KKI.T NKW YORK. N. V. 46th Year ISHOKli K VEK S DAT EXCEPT SONDA¥8 AND HOLiUAIS Advertisement ou Agreement Za I leta ........ Za &4rt leta........ aa A-Herlko ........fO.OC ........|3.'i0 ........»1JC Za Ne« York u celo leto . . $7 00 Ka pol !eta ................t3.r-0 Zm. luremen»bl kraja naro-J ttUot, uroaUno, da ae nas. tudi prejinje biv.IlWs mutuant da Litre)« n»Jde-m» navlovnika. Piše kakor misli FRANK KERŽE FRANC/O Prejšnji četrtek ob d veli -popoldne je oh francoski meji v t<*etl L«* Perth lis za vihrala rd<«čezlata zastava generala znamenje, *la špali-ki 'fašisti zavzeli vso Kytalo- se je začeto odigravati zadnje vojn«\ »lejtnje španske riauea v iti jo. S tem <11 Za vi jail s kr izhodi, jo Irancu takoiinenovnna "nov« Španija" zagotovljena. Franco je imel dva močna zavoznika — Italijo in Nemčijo. Francija in Anglija, ki so ra»li postavljata, da sta demokratični državi, sta spočetka kolobali som in tja tor slednjič začel i izvajati »pritisk na špansko republikance, naj pod vsakim jHigojeni sklenejo mir. Toda republikanci so no dajo tako zlepa. ' Iz Span-ke prihajajo vsakovrstna poročila. Franco pravi riapritnor, da Jtk> irlno 18. februarja vkorakalo njegovo vojaštvo :str>rasi^> v Valeiieijo in v Madrid. Valencijo so njegova letala še »prejšnji t<*«lcii obstreljevala in povzročila veliko ško-do dvema angleški m* križarkama v pristanišču. Republikanski general Jose Miaja se spočetka ni dosti brigal za prigovarjanja ranči je in Anglije ter je še zadnji teden rekel, da ho hranil Madrid in osrednjo Špansko do za«I nje kapi je krvi. Zduj se sliši, da se jeze začel podajati s Franeom. Miaja to odločno taji, ministrski predsednik Negrin, ki j» bil polurni! iz Katalonije z letalom 'v Franeijo, s«' je pa tudi vrnil ter izjavil v Valenciji, da bolMadrid zopet glavno uu-mesto njegove vlade in da se bo Imrba nadaljevala do britko-gm koriea. I'raneija in Anglija skušata doibiti Franca na svojo t ran ter mu jftomijata v to svrho pro«'ejšnja posojila. Pa g.: najibrž ne bosta dobili, kajti Mussolini in Hitler ga imata z.e preveč v krempljih. Ko!*> nehala močiti kri :R. JOS. M AL 3. Življenje svetnikov 4. Slovenske večernice POVEST—4t IZUM" Spisala Metod Jenko in Viktor Hassl 5. Čuda narave Spisala MARIJA AHAOlO 6 11 « v v • . Ura cescenja VSEH SEST KNJIG za $1.35 Naročite pri; KNJIGARNA "GLAS NARODA" NEW YORK, N. Y. 216 WEST 18th STREET Kam gremo s podpornimi or ganizaci j ami. Kar se na svetu rodi, ima si v o j vtirok. S tem pa še ni rečeno, da mora vse živeti, kar se rodi. In še več: da mora vse ostati v ti.stith urejati, ki so bile začrtane življenju pri rojstvu. Vzamem naš«* 7>odporn«* organizacije. V dobah, ko je prihajal naš narod v Ameriko, so bile razmere tako j »ovsom druge, da se jih niti ne more primerjati današnjim. Prihajali smo posamezno, kakor prihaja žiivljonje na svet. Naseljevali ismo se brez vsakh načrtov, brez vsake pomoči od strani te ali on via le In kar je glavno: l>rez vsiikega inteligentnega so je izginil eo-habljen ali bolan je bil pod pride pol ducata, da potem aii v.'i hirajo ali pa poniro. Kar smo bili v tistih časih tako brez vodstva, ikaker smo še dam k, ni bdo seveda nikogar, ki -bi 'bil opozarjal na te napake. Začela se je mesto biatsikega sodelovanja medsebojna konkurenca. In tjuko je primeroma še zdaj. Danes po tridesetih letih vidian- naipake — to r<* pravi: kdor jih hoče videti. Izkuša-mo jWi |K>praviti, kar psi ni lahko in no hvaležno. Je tako, kakor s staro leseno hišo v Ameriki: leto za letom popravljaš, dodajan in prenavljaš — konec'konca imaš poleg svojega dela tisoče stroškov in še vedno — istaro 'bajto. In na tem smo danes z našimi podpornimi organizacijami. Pnvotni namen je bil pred vspiii: združevati naš narod, da bi tako vedeli drug za drugega. Danes je vse to minilo. Razno|ere in zakoni prepreeu- na| šeh jejo, da ne mere skoro nik lo" več isein. A tudi če se komu pe«sreci, ne zadene prisebne loterije, ker je tukaj več ljudi brca dela prwentalno, kakor pa v naši stari domovini. Imamo že petnajst let zaprte meje in vsled tega pr< bleni: kaj in kako Ho z nagimi podpornimi or^anizaei jami ? Posebnost vizajemnih podpornih organizacij, kakor tudi prevzela vse podporne organizacije. Kakor zdaj kaže, se to ne bo ■zgndilo. Podporne organizacije so korporacije, ki lahko žive, dokler imajo živi jonsko silo. Kadar te ni več. preiieha-jo. J Zanimivo je citati imenik nekdanjih bratskih podpornih organizacij. Xa tisoče in tisoče jih ji, ki r-i> »šle s tistimi 11*1 »i v življenje, kakor naše. A dnnes ni ne duha ne sluha k; vadržtije vse. Zavarovalne družbe so v tem oziru sijajno organizirane. S podpornimi bratskimi organizacijami pa je težava. In trikrat težrva posebno s ta'ki-mi, ki iso bile ustanovljene za posamezne narode. Amerika je posebna der/ela, poscibna v tom, da narod za narodom izgu'bi svojo identiteto. Mi, ki smo prišli semkaj, ne moremo biti drugega, kakor smo. Ti, ki so se rodili tukaj, so tako Američani, kakor potomci tistih, ki so prišli z Mayflower. Ampak zavarovalne Jed note rabijo rasti, -potrebujejo mladine. Ali jo bodo de'bile v toliki meri. da bodo živele? Ali jo bedo držale, če jo dobe? § — n»*---- Slednji je čutil,I To je problem, in vprašanje, kako zavarovati s katerim se je treba resno ba-viti. je sicer, da izkuša tvsaka organizacija zase pridobiti kar najv(v mladih ljudi. Vse to je lepo in častno — toda rešitve pa ne pomenjajo. Pred vsem moramo vedeti, da iso danes drugi časi v Ame-riiki, kakor so bili tedaj, ko je bilo naše naseljevanje na višku. Vtistiih časih je bil človek t>ol)j ka;kor v prožna žival. Dokler je vozil, je bilo dobro, kadar je omagal, je pa omagal. Država se ni brigala za to, ali more živeti ali ne. Revež je živel od milodarov, če mu jih je kdo dal, lahko pa umrl tudi od lakote, posebno, če je čakal na kako vladino podporo. Danes je rz nekdanje vprež-ne žirvali postal človek, ki nima saimo svoje dolžnosti do države, ampak tiudi svoje pravice. Tn gibanje za to je tako živo in močno, da imamo od leta do leta več zakonov za podpore tistih, ki potrebujejo. A vse to je samjo začetek. V bodočem desetletju se bo to iz-premenilo toliko, da bodo preskrbljeni visi, tisti, Iki ne delajo. in tisti, rki ne morejo vee. Z drugimi 'besedami se to pravi: »država prevzema vtso odgovornost za vse, ki živimo v njenem olbsegru. Mi, ki smo de lali pri začetkih naših Jednot in Zvez, smo že tedaj mislili n« to in splošno mnenji je bi streho, dokler je bilo kaj v žepa, potem pa na cesti. Ni kdo se ni brigal zanj. Ceimu pa? Kaj pa je bilo cenejšega na trgu v Ameriki, kakor človeško bitje f iKer pa rojak ne more pustiti rojaka kar na cesti, so se za-čtJa ustanavljati medsebojna pomožna društva. Olani so prispevali Vrsaik nekaj, pa je bilo vsaj za silo v blagajni, da se je »pomagalo takim, ki so bili v nesreči. Tega nismo zač di mi, ampak drugi narodi pred nami. Mi smo samo posneli to deloma ml Xnmcev, deloma od (Vb o v. Od tod je prišlo tudi ime: Jednota. Ta začetna dništva so bila najvažnejši pojav našega naroda v ti .deželi, da se mora nekj za slučaj bolečini, poškodb«* ali smrti. Plačevati na mesec malenkostno vsoto in biti zavarovan za .stot.ike, to je bilo preveč vabljivo, da bi bil kdo prezrl. Iz ene naselbine se je prenesla liki sel v drugo in začelo se je živahno društveno življenje po viseli krajih. Leta 1894 se je ustanovila prva centralizirana organizacija ali Jednota, to je današnja KSKJ v Jolietu, III. Par let kasneje je bila organizirana nelkdanja Sv. Barbara in JSKJ. Deset let kasneje je prišla v življenje BNPJ in štiri beta potem še SSPZ in nekdanja SDPZ. Nekoliko prej je bila ustanovljena tudi nekdanja Slovensiko Hrvatska Zveza v Oalumetn, ki se je te dni združila s hrvatsko Zajedoico. Tako smo imeli pred tridesetimi leti, to je leta 1908 že celo A'rs to Jednot in Zvez, v resnici mnogo več, kakor je bilo potrebno. Vendar se je par let kasneje rodila v Clevolamlu še SDK, ki ipa je lokalna organ i-Izalija samo za drŽavo Ohio. Mnogo let-pozneje je oživela še ena, to je sv. Družina in pa tam na za | m d u ZSZ, njih. Mi sami smo j-h iizgu- Zvez« bili m'kaj, katkor: Avstrijsko Slovensko podporno tajili, kar priznajmo da postaja resna težava za slednjo. In ne samo za naše, ampak za vse druge. Xe izvzamemo niti tipično angleških ne. Zakaj življenje se j«' v zadnjih trnle-setih letih toliko prenuniilo, la postajajo nekdanja soeijalna zbirališča — pralna. ('e imajo »Irugi.'večji narodi resna vprašanja s tem. kako bi obratni I i to, ikar imajo, kaj rečemo o nas ramih! Smo takorekoč najmanjši narod, ki proeentualno največ in najhitreje ixnivtil.ja. To se pravi: ne premoremo nič našega, kar hi tukaj rojeno mladino va>bilo ali zanimalo. No ir) tako imamo pn>leg vprašanja življenja naših listov enako važno: kaj in kako bi z našimi podpornimi organizacijami, da nam ne gredo tje, kamor so šle naše banke? Ze leta s«« med člani širi misel, da hi se kako združili in postati — če že ne močnejši, pa vsaj malo bolj -brez skrbi. Imamo pet večjih podpornih organizacij: SXPJ, KSKJ JSKJ, SSPZ in SDZ. To pouumja: pet glavnih uradov, pet konvencij, pet glasil — prav za prav šest, ker S>3PJ izdaja dva. Ali veste, ikoliko to velja? Okroglo po! milijona dolarjev na leto. Dobro gospodarstvo se začenja s tem, «la človek rež«1 broške. Ali ne bi mogli imeti mesto petih eno samo organizacijo.' Tn mesto Šestih glasil enega samega? Ljudje vedo to in če bi imeli danes od!«>čil-no besedo, bi bilo štiri petine vseh zato, da s«» združimo. Vsak j«1 rad bolj na varnem društva enega kraja in ene in tiste Jednote ali Zveze. Pri društvih .so delale J« d-not« in Zvez«' še uadaljno napako, to j«*: da dopustile ustanovitev tak- zvanili angle ško poslujoči h društev, koder j«* ponajveč tista mladina, ki spada v naš«' organizacije. Kdor je zamislil ta korak, za--loži — kaj zasluži * Najbrž Lma dobro plačano mesto in to j vse. Mesto «l;i 'bi bile J««lnote in družile ljudi, da bi se ni«'d sol H) j boljšo -poznavali, da hi se med seooj učili — »-ni angleščine, drugi slovenščini«, pa smo odrezani in ločeni druu od »Irugega. Resni«*a je jn stane ena: mi rabimo mlad no in mladimi rabi nas. Tako pa nam je odvz«i ^a lahko imel i. Kdor bi mitdil. da je to vse. bi se motil. Zakaj nadaljua resnica je zojiet ta. da je slednji izmed nas pri dveh ali več društvih. To -e pravi, da plačujemo strošlce najmanj d »eh društev, dveh ulavnih uradov in dv« h glasil. ('e* to ni potrata narodi n ga tpremoženja in narodovih sil. pa n-s ne vem, kaj hi hiio. Ako vzamemo zdaj vse skupaj, te«laj pri/l«'mo do zairmi-vega zakljuoka: mi ameriški Slovenci plačamo na leto ut»l milijona dolarjev, da imamo ]>■•< podpornih organizacij, šest glasil in okrog tisoč dništ« v. C1«1 računam, da nas j«1 v-eh skiijiaj zaivarovanih petdeset tisoč — )>f sameznikov namreč, tedaj ]>lačamo vsak p > deset dolarjev za ta naš luksus, ki ni n«' dober, ne zdrav jn tudi varen n«'. Vse to in zraven veliko dobrega bi lahko imeli za petino t«' vsot«, to je za sto ti soč ali po dva dolarja na čiana. Pridem d«; vprašanja: kaj pa lir-čemo, kaj nnonino.' Odgo vor j«*: vs«'. To se pravi: če imamo vol jo za to. da popravilu«), kar je « glavno — vse drugo j«1 Kam-o perje za klobukom, ki nima drugega namena, kakor ti majhno branjarijo. Nad vhoilom ni bilo nobene ga napisa, p;i -e -po»"»*tka tn.ši nihče ni brigal, k l«> j»«, kitj in kaj ga j«* prineslo v ti-ti k: "'.i Le to >o govorni ljudj«': — Xo, ta bo pa kmalu zamrznil. Saj š«» veliki štori ne maro)»> izhajati, pa bi takle. Nekoč prrde k njemu seilei-i-letni fantič po p«i| funta čelni 1«'. liraujev«'«* mu jo odvagn 'n ga vpraša, kaj ima na palcu. — O, v rezal sem se, — o»l\ r ne fantič, ki mu j«' >k«»zi un.a-zano obvezo curljala kri. — Prikaži! Fant je pokazal. Branjevec stopi v sosednjo -oho, prinese t»>pV vode, mu ixp<-r» rano, natn ^e nanjo nekaj belega praška in mu prsi obveže. Tako >e je začelo. Proti večeru pride fantova mati 'še nekaj kupit in se mu obenem zahvali. Beseda je »iala besedo. Re kla mu j»\ »la ima dvanajstletno hčer, ki je »bleolčna, pre--i ha za t-voja l<-ta in nima nob»* nega teka. Priptdjahi j«' je čudovito opoino-ulo. Tako se je zai'ela Širiti ne znančeva slava. I .judje so prihajali k njemu iz bližnjih in daljnih krajev in >n ga -malin I i za čaro«leja. Xalomljene ude j«' uravnaval, kot nihče, ženskam j«* pe-magal pri porodu, zdravil ji* gripo in infliH'in-o. jetiko in revmatizeni in sicer z najboljšim uspehom. Za zdravljenj«* ni nikMar nikomur -ačunal niti centa. — ('e hočete, fa kaj kupit«1 «nl mene, — je imel nava»lo leči. T«» je trajalo tri ali štiri me sece. Nekega jutra pa stopita v branjarijo »Iva moža »postav«« in 4'čaro»leja'' aretirata. Ova«lila sta ga «iva ztlravni-ka, ki sta 'prišla vsled njegove konkurenco na kant. — Vaše ime in priimek? -ga vpraša so« 1 nik. "Čarodej'* pove. — Obtoženi ste, — na»lalju-je -owlnik, — Obtoženi ste maža štva. — C e imenujete pravilno zdravljenje mazaštvo, — je p:.č vaša stvar, — je o« 1 vrnil o4>t«>-ženec, segel v notranji žep in razgrnil po mizi nekaj listin. — Tukaj je moj rojstni list. tukaj izpričevala, to je doktorska diploma, tukaj potrdilo, »ia sem tri leta ipraktieiral v največji državni boinišnici. Ko sem se osamosvojil, sem dal za inštrumente in drugo potrebščine par sto dolarjev. Odpri sem svoj urad in čakal. Čakal, čakal. Nobenega bolnika ni bi lo 'k meni. Niso mi zaupali, češ, soprogo. Nekje okrog i). ure začne v s t* ploskati, rekoč: " se ozrem jm> dvorani, pa zagledam za-željeno orebo: prijatelja T. Ilu-kovinskega. Prinesel je pa polne žepe rojkrtije za smeh. Gotovo mi se je smilil. Ako bi bil vs»* v eno košaro stlačil, bi bil bolj kočevarskemu kroš-narju podoben. Vsekakor bilo bi bolj pripravno kot pa v žepih. Torej, kot se navadno reče: dvorana je bila nabito polna. Ko so bili želodčki založeni vseh ddbrot ,je pai harmonika naredila svoje. Stari in mladi so pridno brusili pete. Bili smo menda v tretjem nadstropju. Pa ko so poskočni plesalci začeli vsi hkrati biti s petami po podu. tse je pod zares začel udajati. Šel je dol in gor za nogami. Pri tem mi je prišel na misel stari most preko Gruberjevega kanala v Ljubljani. Vselej ko smo marši-rali preko njega, v Stefan jo vas, smo morali iti "mešani korak". Kavno tako bi morali v taki bolj rttari dvorani plesati — drugače bi se lahko kar naenkrat vsi skupaj znašli v .spodnjih prostorih. . Da ni veselega petja manjkalo, mi ni trefoa omenjati. Saj me še danes grlo boli, tako sem se drl, sanuo da »se je drugi bas bolj slišal. Pred no h imo se bolj oddaljeni poslovili, se je predsedniča Mrs. Merzlak lepo zahvalila v slov. jeziku vsean prisotnim, da smo se povabilu v tako velikem številu odzvali. Enako je pozdravila goste tudi tajnica Mary Turk in sicer v angle škem ježku. Z obljubo, da se ltomo ob •enniki'h zabavali spet videli, smo jih morali zapustiti, dočim so domači še pozno v noč rajali. Naj živi, cvete in napreduje Slov. Ženska Zveza! 'Pozdrav! Nick Skubt> PRE I >Pl STN A PRIRE DI-TEV. Prav prijazno ste vabljeni vsj rojaki in rojakinje iz New Yorka in okolice na našo predpustno za'bavo, k se vrši v soboto zvečer, dne 1H. februarja t. L (kot iz oglasa razvidno) v prostorih rojaka Fr. Ame-ža v Astor Hali, 66-91 Forest Avenue, Ridgewood, Brooklyn, N. Y. (tik Forest Ave. postaja) Razne zabave bo obilo za stare in mlade. Za ples pa bo igrala priznana slovenska godba "Adria Trio." Vstopnina samo 25 centov za osebo. Otroci so prosti vstopnino. Tudi kar se tiče o/kasnih raznih jest vin in izborne pijače 1k> vsestransko prav dobro preskrbljeno, za kar se bosta pobrigala naša znana agilna Mr. in Mrs. Arnež. Pridite v obilnem številu, da so bomo alcupnb po domače pozabavali.. Pozdravljamo ter na svidenje v soboto večer v Astor Hali. Odbor Slov. Podp. Delav. društva, Ink. AkO NA MEH WATR % UHISK4TI SV K T O V "Vi O RAZSTAVO. VAM JE TA ZEM1JKVII) \ K(i|U|Ii. HJSU POT f » f.- \ _ OGROMNOST SVETOVNE RAZSTAVE V NEW YORIQj BO SLEHER NEGA PRESENETILA Izšel je Slovensko-Amerikanski KOLEDAR --1939 POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMLJEPISJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA K 50c. A* t* prilike! CIlMfžr D>>kll^LZMM *wenic rumisnmg Co. ITwfcj H. T« VABILO NA MASKERADNO VESELICO SLOVENSKI DOM, Inc.. v LITTLE FALLS, NEW YORK l-itiREDi SOBOTO ZVEČER, DNE 18. FEBRUARJA Maškeradno V^HJCO ruruxo si: vabi vsi: si^»vence in slovexke iz mesta IX OKOLICE. I »A SE V KOLIKOR M0<;0<~E VELIKEM STEVILIT 1 I»KLEŽE. — ZABAVE BO I>OVOI>J. RAZDELILO SE BO NEKAJ NAGRAD MED NAJBOLJŠE MASkE ICBALA IiOSTA TI KAJ.ŠN J A HARMONIKARJA OU !). do 2. ERE KAZ.\() V UST.N K K<)M AI >E VSTOPNINA ZA VSE ODRASLE 25c — OTROCI PROSTI (Člani Slov. Ikoujii im.ijo za kupiti fikri svojem delu bi pač Vodopivčevo "Žalost," Pavči-lne mogel daleč ven iz (JHiieugu. eevo "Moj očka, ima konjička! kar mu je zelo zal.. Pozneje, dva," Prelovčevo 14i(ior čez je-;morda že prihodnjo jesen, pa zero." in pa Ernest de Ourti-|se bo rad odzval vsakemu ta REV. FR. TURK UMRL. V soboto ponoči je v San Franciseu, Cal., preminul tamkajšnji obotana-ni dolgoletni slovenski župnik Frančišek Turk. Frančišek Turk je rodom iz fare Stopi če pri Novem mestu na Dolenjskem. V Novem me-stu je pohajal gimnazijo, nakar .je kot mlad dijak odšel v A-meriko, kjer .se je vpisal v šervt-paveLfiko semenišče in tam do-l vršil duhovniške študije. V maišnika jo bil posvečen v St. Paulu, Mimn., 12. junija 1903. Nato je odšel v Californijo in jo v San Franciscu ustanovil »dovensko-hrvatsko župnijo in postavil vsa potrebna poslopja. Leta 190«, iko je silni potres razdejal San Francisco, je isti razdejal tudi Slovensko naselbino. Pokojni župnrk Turk so je sam ikomaj rešil. Pozneje je zopet pozidal in upostavil vse na novo-na takozvanem4 kranjskem hribu', kjer «se je žrtvoval in deloval 'blizu 40 let. sovo "Non Ti seordar di me" (Ne pozabi me.) V teh pesmih jo Tomaž dokazal in pokazal, tla .se je prav pridno in še « večjim ognjem verbal ikakor pred svojim pr-vim nastopom meseea novembra lansko leto. To sem vedel. Toda vedel pa nisem, ali so tista njegova nova prizadevanja tako uspešna, ali ne. Tomaž jo bil zadnji mesec za 20 odst. boljši v svojem izvajanju 'kakor v novembrskem. Njegov vLsoki A je bil čist, močan in brez vsakega« vidnega napora. To veliko napredovanje mu zagotavlja končni uspeh, ki je sicer še nnalo višji, ali no pa več posebno daleč. V začetku letošnjega leta je prejel Tomaž od "Napreja" iz Pittsburglia zelo prijazno povabilo za sodelovanje na prireditvi, ki jo mislijo tamkaj keimi povaibilu. Na .novo ustanovi jeni imila-din.ski ikrožttk društva št. (Kil KXPJ iv ("hicagu misli prirediti pivo svojo veiselico takoj po veliki noči. Poleg kratke dramatične igre bo tudi nekaj lovskih točk na programu. Tomaž Cukale jo bil povabljen na to prireditev. Tn ker je prireditev v čikaškeim območju se je Tomaž drage volje odzval povabilu ter obljubil za-ITieti par primernih samospevov na tisti veselici. Zvonko A. Novak. ODLIrKN MLAI> Mr. Louis J. Zgonc ki je urednik športnih prireditev v '1 (jlasu v Clevelandu je odličen učenec na Western Reserve univerzi v Clevelandu. VseučiliŠki i^poi'tniki so mu MILWAVuSKK NOVIČK. Dne 7. l«br. je umrla Elizabeta Arom, stara 75 let in rojena v Prud/bukovju pri Slov. Bistrici. V Ameriki je bila 2.1 lot in tu zapušča sina in tri hčere. Sodnijsko zaslišanje bivšega gl. tajnfka .JP^S, Johna Lenka je bilo 3. fobr. odloženo na 23. febr. Frank Rojšček je prejel žalostno vest, da je v Cerovou pri Trobelnem na Dolenjskem umrla njegova mati Ana Roj-ščrtk v starosti 76 let. Poroke: Jos. P. Matzelle in Catherine Horvat, James Kresi in Marie Princ; Louis Lu-tik In Marv Fašun ter William Fecteau in Sophie ATohar. pravkar prisodili čast in za VABILO na VESELICO da bo njih manager za katero priredi na MUX AM, PENNY. ♦Slov. Podporno Samostojno Društvo "MOXHAM" 18. FEBRUARJA, 1939 Va'bljeni ste vsi Slovenci in Slovenke iz Jolmstowna ter Iz bližnje in daljne oicolice. Vistopnina samo 25c. za osebo. Na seji 22. jan. je bilo sklenjeno, da član, ki"£e ne udeleži te veselice, plača 50c v društveno blagajno. TOREJ VSI NA VESELICO! — Dober orkester — Joe Koračiu Jr. iz Vukona, Pa. NAS VIDENJ E IS. FEB. V SIj< > VENSKIM 1HIM U NxV MOXHAM Začetek veselice točno ob 8:30 zvečer. VABI ODBOR - John Polantz, tajnik. ht o 1931) pri športnem klubu "Red Pats". V vseh ameriških stportnili 'klufoih, kot seveda tudi pri naših slovenskih športnih prireditvami zavzema ^rr. Zgonc častno mesto in mu gre k(»t takemu odlično |>ri-znanje. Od naše strani mu želimo kar največ sreče in Uo|>e-lia v življenju. Rojake opozarjamo,, da lah-?*o, ko naročijo posamezne ko-nade Slovensko-Amerikanske-zn Koledarja za 1939, namesto, četa, štiri brate hi sestro, petega Hirata pa v Washington!!. '^Mllli™ SLOVENSKO DELAVSKO PODPORNO DRUŠTVO, Inc., NEW YORK Vas uljudno vabi na Predpustno ZABAVO KATERO PRIREDI V SOBOTO ZVEČER, 18. FEBRUARJA, 1939 ASTOR HALL, (Fr. Arnež) (ifi-i)l FOREST AVENUE RIDOEWOOD, L. T. (Izstopite na Forest Ave "L" Station) SLOVENSKA GODBA: A DRI A TRIO tJŽ^ Hat Cheek 25 centov Se priporoča — Odbor SliOVENCI V KANADI. Minulo je pet let, odkar tukaj obstoja slovensko pevsko in dramsko društvo 5 let. Rojen je bil v far i f'atež. vas Torina na Dolenjskem. V stari domovini se je poročil leta 1900 z Anno, roj. Komočar. Leta 1902 je prišel V Cleveland in živel tam vos čas. V Little Falls, N. Y. je umrla Terezija Cigale, v starotsti 7H let, rojena na Rečici v Savinjski dolini. V Ameriko je prišla pred 18 leti > svojim možem, (ki je umrl pred 3 leti) k tsvoji {hčeri .\frs. Tereziji Gregorka. V Ariteriki zapušča 4 sinove in 3 hčere, v starem kraju pa 2 hčeri ter tudi 3,4 vnukov in4pravnuke. Večina njenih otrok spada k SXPJ. t V Brooklynu, N. V. j<* umrl Jolin Anžlovar. Tu zapuščat žalujočo soprogo Jožefi no, 3 sinove, Johna, Rudy Loonarda in 2 hčeri, Josephine in Amalijo, brata Franka in Antona? in sestro Marijo; vsi v Brook-lvnu. t V Detroit, Mich-, je umrl Jožef Olašič v starosti 50 let. Rojen je bil v vasi Straliomeru pri Igu. V Ameriki jo bil 33 let. Tu zapušča žalujočo ženo, v stari domovini pa dve sestri. t Clevelandu je po dolgi in mučni boloizni preminula znana Reise Pire, roj. Gorenčič, stara let. Zapušča žalujočega soproga in dva otroka ter sestro. Brat John je umrl pred dvema letoma. Ranjka je bila rojena v vasi Suh or pri Toplicah pri Novem mevtu. t Po daljši bolezni je umrla na svojem domu v Clevelandu dobro poznana rojakinja Marv ISega, rojena Jakič, stara 58 let. Pri hiši se je reklo pri Šuštarju. Doma je bila iz vasi Za potok pri Robu, odkeder je prišla v Ameriko pred 34 leti. f V Clevelandu je preminula Marija Kužni k, roj. Furlan. Sedaj uživa pokoj pri svojem sinu Rev. Ludviku, po katerem je vedno hrepenela, zatorej je bila njena smrt lahka, brez bojazni. Ranjka zapušča ljubečega moža in številno družino. Preminula je po bolezni, ki je trajala en teden. Doma je bila i-z Verda, fara Vrhnika in je prišla v Ameriko pred 36 leti. DOMAČI ZVONOVI Kdo se z veseljem ne opominja domačih zvonov, kako so doneli njihovi glasovi iz visokih lin, posebno še ob velikih praznikih. Te glasove se je nam posrečilo spraviti na plošče. Imamo dve taki plošči, na katerih je pet kitic zvonenja in potrkavanja, na eni dve in dru-ffi tri kitice. Vsaka plošča stane $1.— in Vi plačate poštnino. Tisti, kateri so jih že prejeli, so se o njih pohvalno in zadovoljno izrazrli. Kdor jih želi naročiti, naj piše na A. GRDI NA in SINOVI, «019 St. Clair Avenue, ali pa na 10T»3 E. G2nd Street, Cleveland, O.j (3x — lx viki v) i Za ljubitelje leposlovja CYKLANEM. Spisal Janko Kersnik (136 tsrani.) Kersnik je pisal r Jurčičevem duhu. Svoj slog je znai tako prilagoditi Jurčičevemu, da je po Jurčičevi smrti uspešno završil njegove nekončane romane. "Cykla-men" je ena njegovih najboljših povesti. Cena......................$1.00 MOLOH. Spisal Janko Kač. (198 strani.) Pisatelj je segel v dobo, ko so začele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena......................$1.00 MED PADARJI .IN ZDRAVNIKI. Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom "Grunt." Cena...................... 85c. IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tavčar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v • Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50 KLEOPATRA. Spisal Rider Hagard- 283 strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski vladar je iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena......................$1.45 KRIŠTOF DIMAČ. Spisal Jack London. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena......................$1.00 Slovenic Publishing Company "O L A* S NAROD A"-■ i ■ m 11 n » -New York r ThufsHay, February 16, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY APOLEONOVA JUBEZ ZGODOVINSKI ROMAN \';mM jeVaoje < I pi v. Hhlnli,-|, ka-IIH'lltl'l IM lli«tll JO j >t* VDWV I«« i»i u IxoMirjMi;! «jtiiMi 1». -ode: oalies. Aid iz^n »il, i.'! v«*«-1 n V kop /.mij ni ni o m»\.at ia.a -atiio n.i ; hi)«' i o j..'.«!«• o«i I«* ločitve, kaj mi more dati t.tk*tioga, da ir-m; m /.r /.»[u,j' Ali hi me pot«'in h..-it % I vc-•», iva min j ko«u u. mu •. .ti FoiM'he n«' mor«* prctiingo ti ra /.burjonja ; "Mai otrok*** v/kiiku.* i-kotaj t«.^olno. "Ka-iar h«> J. /.••1'ina «. !-tranjfii: , m» prostet l i«»>l! I»i4 >t< I In* vaš! Marija Waliu-ka Im> ccarica K ran«*«, in kraljica Italije!*' la u I ra/»»iirj«'iija \>tam '.ut HI in rece "♦hit/. . i 1 < »* * '"Siiiii«» na \ r:.c Foitoli«* k«> 11» * korn-ev /.j^olj iz ^ui'vclik*' v name in ki lun manjka -kv»«* i«-n i n tonknciiluosti, nikakor pa in* m ist o v a n ja, bi vendarle ra la j»riza!H'-la pretrd odgovor. Na/.a nij«' reče z mehkim, nekoliko ohtota vijajt čim h* glasom : '•To -O |KI4' le ^-Illjo, i i*rot* Nikar n«- upajte, da bi :laj kaj >lo načrti* prazne. Na Poljskem živi ča>tit mož, ki mi je • lat svojo ime in ki sem mu pri za«It-jala najhridkejše ponižanj«-. A ko ino hoče zavreči, naj mo ziiužc; Ko** *«■. 'bi zaslužim. .laz n«' I m »it i terjala razp«. roko: no bom mi vnovič žalil:: in | m> v oče vala spotik«* v rod biiii, ki ima pri nas slavilo i- bi, kot pofem izpolni. Me«l na ma" — »tu že naprej vidilll, |m» ■iivdi nova prilika, j«* n«* •U.-r/i-zaiioiiiarit i.'* 44 Nadlegovati e.-sarja ne ma-rain. A*ko naj Poljska vstane in to j«' moja najdražja želja, ki hi zanjo rada dala življenj" tedaj n«- mor«* vstati po -plt-lki. Njena iis«»Ja j«* /jipi-u-na v zvezdah, in človeški račn ni j«* ne morejo i/.preiiieniti. 44 Vse «.e izprei orni, kar člo ..•k bo«"*e, madam«'. «la 1«* hoče .Marija Wali'wska ^jwt v-ta n«1. ()i i ločna guba se ji «b»lb«* v čelo, ko piavi: "(io^jio.i grof, i r«-ba je, končava. je povedano, in lahko -i mrsli-to, uci. Ziolnji t« «b'ii j«' bilo «»zna:ij«'-i m- v lom časopisu, >!a l.o s|i>-v« letka farii sv. Cirila v NVw Vi.rku pri nalila pre:lpustn«» veselico prihodnjo n«Nl«*fjo j f« I* ni a rja v corkvini ilvorani j .ta O-ni! ei«ti. mislili. Z« laj <1; :l la. jo ne Imiiiiii inn ii. \ >.!«•'; v.:i to ie a«'"]»rie:ikovana -llirt -V. <>eet:.. -papeža Pij.l \l. Ton j v sp iiini pokojno . sv. I Ičeta « !pa«!ojo vse ve-l>c v naši dvorani za en me-i POROKO JE ZASPALA. U«*s sin,, tako pa la veselica %f. nenava«lno*ja ra/.lojra so morali •|>n ložiti poroko nek* t»a Al* lisa Martin« za v Kjinti.i mi na Kubi. Mož biiver, s«* j<* bil za n !<*po Anito pt ti ni. !x » jo I* I ';«»! Ion .Miiiii s v« »je lllestae trli tiroma!iiiS in iM-i^anil /.<* marsikatero «lekl:šk«. sih*. I'«» roka In <4* ii korala vršiti to »liti in vsi sorodniki ter povabljeni gostje so čakali pri ž« i»inu da »bi prišla nevesta iri bi o,U|i pot«m skupaj v e«*rk«*v. i'a kali ,pa so zaman. Bil j«* š*e r k rajni čas, k« > Naročniki! ■'azile n» »Tl-.VIIJiK |»olrK u^lutk, ki ^Maralj«- prta anrr, druga •« Irrti« m Irla. kdaj law lan^niiu tUrrr \«p. kurr — 2 10 39 ril rotit NI «1« «M jr *ar ....... |tol*-UI:« 10. feb. l*u^ljilr pratm-asiiu. •i|MtUtIllUl. tla iuuii iiriltraialr nrpul rrlinu alrU |*us|jjuj^ AS NARODA. 11 b \V IS St., New York resi ri<- .Va In , . , . , Iri na Poljsko in b.iin brez tiržb ni«'. Nicer i>i nil p.i moi zakoni. > sjiino civilno Um'-IjiV; in v/.li >vojim uroliom ^ein \<*n laii to tt«i .«1 i in, ** * o-I-ki -«• jo M't |M»- mil i i. Marija s«.4|e nazaj Kakor o-m.'iiiiljena j«*. Ona, ne, ona ni s<- nikoli pomMila na lo. — .V predobra kiUoličiinka, *la hi «>■ s tem zadovoljila. Dokler ; liooo, ostanem Marija Wale v* -k a po Užji in človi»ški f m ista i vi.'* tla njej;«»\ o ljnlM*zeii. Držali «»a proti ni«- •rovi volji pa ne bom izknšala. Rdečica bi me morala obli t i, »V bi vedela, da sem spletki «lolž- lii'-a .za njegovo l:ahezen. Naj cariea ravna, kak«;r ve in zna, ! to je stvar njene v«'«ti. Moja ii-, .. . (P po Hi I a iv k j n(lo n|k< izn.k,.; i««laj«*i ji |miIozi /«'iiski nagon j tega odgovora je |>ove«lal, da \ pi jišaiij«* na j« zik : i je igra izgubljena. Vciniar -« H' izknša boriti. "Ako bi vas hotel cesar Na- •• j i. A ■ i prepričana širni, da bi on trpel poleon vzeti za /.eno, in v to' i- • w i i* i- 1 . .... .. ' . I za radi nje. Sined'i je ne ljubi privolili, prepričan -<'111» Om- . - . ,• . 1 . . 1 . 1 ... 'voo, a prijateljstvo «io nje ver- r«', ki govorite o lijili, niso pre- ji* se cKrajni eas, ko soj < ►/na n »m pa. da pmgrain, ki; skl« nili, da fiojilejo na lij«' dom je 'oil pripravljen za prilio«1n jo j U dat, kaj j«* v. njo. Xu, na-•k 1: ' i«». Iinim i rir«*diIt enkrat -li >n jo v postelii n z noheitiin J po \ olil-ri n«m"i. ).i ipooii «*kom it- ti so mo^li ( : : 1{«'\". Kd. <»iihr«'iija. ztipn'k. v\ itf i t T P.»roko jo bilo treba " ■ ■■ -— i :«11 !o\"i < but i in ori'lo/iti na no Naročite Še danes S. j'1, ,! , Z i'^vni-kn je si-^-p a i.- i i i !'•(•»• u s m * 1« * da o nov« sto c«*z ^ A. Koledar za leto l||ikil- ))i];1 p;l 1939. i tako oni-mi iona. «la i«* mo^la '•('emu bi radi strmoglavili ««*-arico, sicer i/pr«*\idim, v«*i -• lto ?" "Samo «*n razlog imam — a ta j«* dovolj ogromen. Had l-i imci v svoji gosiwidarici prija-lelji«*of vredno v>ega .-poštov,i lija, iw pa sovražnice, ki j«i z t ničiijem. Ob, madam«', kolikšne i po odpira tak «logod«*k ! Pou-i-slito, kaj hi storil Xap«il«'ou, če bi vedel, da 11111 je pričakovati m luili do«iičei% in bi bil v svoji duši sn-čen in |iomirjeti! Kako bi m* okoriščat / izJem jaz, ki ž«* dvajs«'t let pretikam po \ -i li kotičkih Francije in veto. čo-a j«* I roba za njeno veličino! Naj se vaša skromnost še tako upira, a zelo bi se motil, ako m* bi to, da s in \ seli njetiili u- s«ld." Po t«'li besedah «#bv'isi med njima težka tišina. Fouclie .s čudnim gibom ^la
  • čatila dra-giH-eno zvezroŠtvo *za svoje namene s INdjsiko dvigne Polja kinjo na francoski prestol, /astran in-rkve si ni težko mi--liti, kakšno -tališče bi zavzela ; ipajM-/ >e cesarju ne bi upal odbiti razveljavljenja vaši*ga zakona. ' Prevzet «i<1 nove misli, nadaljuje: "Ali n<* vidite, gospa grofica — k«i tolikanj visite na Poljski — da v svoji pretirani skromnosti zametavate sredstvo, ki bi vrnilo \ aši domovini svobodo in slavo.' S svojo prihodnostjo vred zagotovite tudi bodočnost domovine. Cesar Na poleon — tako se bojim — za prijateljico ne bi storil, bo st«i ril za soprogo, za mater svojih sinov, posebno še, ako ga kdo iz njegove okolic* v pravem trenutku iapc ixltrgal od t" preteklosti. Tri jaz, vidite, jaz nočem storiti ničesar, kar bi gaj utegnilo nejevolji!!, nikar šolo j žaliti. Tudi take ima dovolj j skrlii. Tisti, ki ga ijubimo, jim ne sinemo do«lajati novih.** Fouclie vstane, vzame klobuk in r«*«V z rezkim g!atati |X»«lvrženi slučaju in muham trenutka, j med t«*ni ko je novnslna soproga >e je p« ,uin.ni;it;i za >tva»r m j>- nuo-t« vi!a. ila j hila pr:j:iteljica •/. ijiiht bila ji- nan n č tu li zaljubijo.ia v I« pega Aioiisa — potni š\la neko 11 s p. i viio \ liker, ilotola jo poroko pn*pr«čiti v upanju, da ji hi> vondiirl«* uspelo ipridohiti no sta nov"iitc^a Alo\sa za.se. Knjige, katere toplo priporočamo MORSKI RAZBOJNIK. Marry at. (J(J:i strani.) Y duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje. — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali. Cena ...................... HTjc. MORSKI VOLK. Spisal Jack London. (328 strani.) — Eden najboljših r«»-manov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Čitatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo preči t al d«> konca. Cena......................$1 23 Spisal Fred. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spisal Bulver. (2 knjigi in strani.) Zg«>« lov i tiski rowan iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v 1'tmi-peji h in Horkulanumu. Borlie s ainfi-teatru. Spletke egiju'-anskega 4*«"a-lovnika." Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena......................$1-25 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA V0 JAKA gVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 2(1:1 in 2.'?0 strani.) <*V ^e ho«"e od srce nasmejati, čitaj-t«* to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Sv-jkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot. Cena.....................fcUO OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spi- ra do vednost i zašla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika. Cena...........•...........$1-^ OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster kakor je Barbusse je mog**l napisati kaj takega kot je '4Ogenj." Cena .....................$1.00 ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (209 strani.) Opis lanberške ga gospoda bo ostal v spominu slehernemu, ki ga bo p recital. Pregelj je mojster sloga in jezika. Prištevajo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena ......................$150 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nie ne zaostaja za njego- sal Guy de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse o«l prve «lo zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maup«*ssant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$100 ROMAN TREH SRC. Spisal Jack Lon don. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalšili povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more o«ltrga-ti od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moo živahen in zanimiv. Cena......................$1.50 SAMOSILNIK. Spisal Anton Navačan (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Cena......................$150 vimi drugimi deli. Pregelj je globok, &TEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spi- na vzlie temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu človeku. Cena...................... 70c. POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Groga. — Primeri rokovnja- sal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična usoda župnika Golje, potomca tolminskega puntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga'vsebuje poleg drugih crtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja. Cena......................$150 UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vašte. (220 strani.) Roman iz -tan* Ljubljane. Značaji so izrazito opisani. istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, k«lor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stol««tij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena......................$2.50 CVETJE V JESENI. — VISOŠKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (41S strani.) 44Cvetje v jeseni" in 4,Visoška kronika" sta najboljši d«». li pisatelja Tavčarja. Kritika je so-glasnega mnenja, tla je v teh «lveh delih prekosil samega sebe. Obe sejanji se vršita v Skofji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena......................$2.50 ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc Jaklič. (2GS .strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je ua podlagi zgodovinskih virov dobro «ipisal preganjanje in kaznovanje 44earov-nii*," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena......................$1.00 ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar. (184 strani.) Povest je prevedeua iz češčine. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki . pisatelj, in boljšega prevoda si sko-ro ne moremo želeti. Cena ...................... 8oc. ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga boriau. (24t> strani.) Gaboriau je bil bolj ustvarjen za «let«*ktiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca. Cena......................$1.00 2IVI VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo eital z zanimanjem. Cena......................$2.00 ske govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčiče- TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. vih "Rokovnjaeev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena........................55c. POD SVOBODNIM SOLNCEM. Spisal Franc S. Finžgar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. O-pisnje življenje starih Slovencov. Mladega Iztoka je zanesla pot v Bizanc, današnji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala ujeti ga v svoje mreže. Cena......................$4.00 Burroughs. (294 strani) Nadaljevanje "Tarzana," ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikancu. Dasi je snov povesti neverjetna, se lahko čita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena...................... 85c. (99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega 44Agitatoria" bo sleherni čital z užitkom. Cena...................... $1.00 TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil- HČI CESARJA MONTEZUME. Spisal M. Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom prečital od začetka do konca. Cena......................$1.50 črnski. (151 strani.) Naš najboljši humorist je zbral v tej knjižici nekaj črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da čitatelj ob eitanjn zares uživa. Posebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasična. Cena .... $1.00 Slovenic Publishing Company "G LAS NAROD A"—New York Thursday, February 16, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY •va v , « Kratka Dnevna Zgodba ČLANI SENATNEGA ODBORA ZA VOJAS KE ZADEVE 'M' ; mifgPJ.it'-lllL! J POKVARJ EN STROJ Inž« nil IUmilton, ief la4»o laloiija mm* nuj vee ji h tvorni« /it -11 je, jv «hjal pri ko v« ji i,t iii; **l.iilija, noc«,j tur in* orVa-knj iouwi oti navadni uri. V tv< miri imam neko d« 1«». 1 Ve-i/km»ifi mmam m«ki >troj. Poji« avljuhi sva »ja skupaj s kon- • «!i «:?;torj«-m. pa > lahko mislih • la in«' /nn i n ti, kako ho funk- • ■:« niral. Ti i»p "ku>i ImhIo 3 ta jali moida vh" 4lti lurnl, jtiln j pni v yjotovo In/eš . . Slu/kiti j«», ki jo v tem treaat-k-u stopil« v sobo, <|a hi nekaj pm>ala, je i»dslovito saw: "Prek I.t i stroji . . 7. iiH^rtn nista pregovoril« o 1« tn fiiti hoediee vee. It'll;, 1*1 j«1 odšel pOTKildlie V tvorni«'o kak«:r obieajno, a Lidija >e ni rmr^la nikakor wni-liti. Neoehoma -o jo obleta-vale «*w>lue liiidi in jo obhajali ('»o Ini oheutbi. Saj t«> ni bilo prvi«*, da j«' hil Roland zapo-sli n v t voini«-i pivko easa, a «li ii« h se ji je zdela stvar nekoliko bolj Mimljiva, zato je bila vznemirjena. S ' bolj -Minljiva ji je videla >t\ar ko se je spomnila, da jo na Kolandovem obrazu zarisal neki euJen smeh. Prav ta -meh, ki je spremljal mo/i vo pripovedovanje o poskusu s strojem, je zbujal v luši Lidije m«»ran dvom, Lidija j«' bila ,prepri«"ana, da se (kriva |khI proizknševanjem • troja nekaj ilni^a kakor nadurno inženirjovo delo. *'P« saj t«i ni iiiopiHi' nio dru^oRii nego nei vozno^-t!" jo rekla naposled in se oblekla. "Moiain nekoliko na /rak, morila bi mi koristilo." Siotpila je na illieo in sinila v prvi tramvajski voz, ki s«' j«' il» t« vi I na projji. K«*r n i imela doloeeiie«»n eilj«, se j«' zapeljala kar a* sredino mesta. Skozi okno je zrla itmtioidoee. V sredini mesta j«« hot«»l« izstopiti, a -prav teilaj jo je n«*kaj zImhIIo v srce. I«z vHike trgovin«' je videla r-topiti svojega moža z ele-j^arrftno žensko v dražiti tujo-Kii gospoda. Trwnrrvaj se je ustavil na postajal i h«">h. Lidija j«' gle«lala in videla, kako <«' je trojica ust«v*ila in se pomenkovala. Sato j«' zapieila svoje oei v ^nntno /«*nsko postavo. **Haj to j<» vendar Ida," ji je šinilo skozi možgane, ko si jo je na t a ne no ogledala. Da, l.ila jo Ida, «n I«la je hila Ro-landova mladostna lj«bozen. Tor«*j ni imel liojand iM»Ix»ne-ga opravka s strojem. N"oben urami ni terjal njegove navzočnosti v tvornici. Njegov eas je zMitevala Idn in m«>š>ki, ki je bil zraven kot tretji, ni ino-g« I Hiti mHmV drngi kakor Idin mož. Na nashHlTij<'rn |>ostajališ*in je Linlija izstopila. Tri'mntok j«» »postala ne da 1>i v«»dela, kaj naj stori. Hotela je kreniti »urznj rn so pridmžili trojiei. Potem si je rekla: 41Saj to ni jjametno, to r.e gre! Ne bojim so Ide, sigurna s< m g|e«le s«'be. Dobro pa je le, da iHovek vo, pri Aem jo." Dva duova .poznejo jo pova-% bila Lidija brata k sebi na ko- ___ .-il< . Vedelo so vali pri mizi in u n , lejala bratu: K:hard, kaj bi t i storil, ei bi iiii /i n^ka, pa b vedel, da t« nož v;. 1a r" naj tu.li, naj se ji nikar n«' bliža vee ker postaja položaj neva r 11." Xa. I« dnji da:i jo sedela L" lija pri obedn zop« t .ili strani Rihar<| jo je pouflednl, si' po svoj<»ga nurža. it.:'1 gladil roko p<> gladki bradi, nastnehnil in dejali "Kar bi storil 1 Xie. Moški ; i*no /e tako ustvarjeni, da 1110-, ramo dir jati za ženskami. Pn>-,ti temu ni loka. V najboljšem 'primeru se izravna vse samo ) od -e!x\ ena ne more moža »oljšati. samo eakati mora, a -Imo, da nas kdo prieaktij«*, z J nami Ijiiln'znivo ra\na. Skrat-ika, n<* moremo ustavljati. Ne ^meš' [»oeabiti, draga s«1-stra. «la vsak išei* udobnost i.*' Lidija je prestrašena f»oslu-Šala 'bratove brsede, nato je rekla: "Kaj bi na primer ti storil na mojem mestu, ee bi 'vedel, d so ti bo Rolan I rulri zop<*t * Tiev« r? I Rihard se je zdrznil: "I>raga moja, »aj to vendar ni iiK.goee. Po|K)|tioma izključno! Teorija in ,praksa sta dve .<4vari. t'est«i je treba v praksi teorijo puMiti ob strani. Roland j<*. tk«ilikor ga jaz poznani, tako les« n <»'b tujih ženskah, da s«' v tem pogb'du lahko {»opolnom« zan« seš nanj. "Pustiva njegovo les«'n<»-t ob tujih ž«'iiskali." mu j«' s«>gla v besedo Lidija. "Dmoli, da "^Draf,'«*«, ne hodi danes v tvornico," jo moU'dovala s na-rejotiim glasom. 4 4 Vate mi -i mali o ^vol>oile. Viu svoj prosti eas uhijaš v b drezal Roland . V t«'in trenutku j«' zazvonil telefi 11. Kazalec na uri je kazal štiri. Roland j«' v-tal od ti povem n—nieo. Tukaj ni p«i m\?.v in vzel v roko slušalko. sre li no9>ena tuja ž«*nska, am-imk Ida, Rnlandova mladostna ljulM'z«n, ž«*n^ka, ki bi bila tomalu zavz« la moj«* mesto ob njegovi strani. Nato je Li«li-ja 'pripovftlovala bratu vse, kar je iloživela prejšnji «lan. Ko V/«' Lidija si jo zakrila obraz 7. rokami. Ni hotela 'vMoti, ka-k«> se bo odigral dogovorjeni prizor z bratovo ženo. Sree ji je lliorno bilo". . . rez nekaj minut «e Roland •položi školjko na vilic«* in reje konea>ln, j«' Ribani pre- k«l: "^Spri'inenJha. Lidija, prav- 44Kolikor jaz vem, o«l|>otuj«' Idin mož jutri v Ro-ton. Vrnil >«» bo š«'l«' eoz nekaj dni. Jutri porpoldne iKV^ta tor«'j oba imela prost popoldan. Treba j«' 011«'-inogoeiti ta scstandk." Lidiji so sijale iri, ko j«' sli-! Šala tako govori t i brata. 44 Dobro torej," je dejal «'•<•7. nekaj «*a-a Rihard. <4V«' s«' Im> ureililo. Kvelina bo klicala jutri popoldne Rolanda k tel«'-fi.nu. Tvoj iim*ž n«' pozna na-taneno tijeflega glasu. Poklicala ga bo nekaj pr«'d e«*trto uro in mu b«> pov«Mlala, da nj«' mož iz nekih neznanih razlogov ni od-jKitoval v Bo-ton, mor«la zat«'ga«lel j. ker n«'kaj sumi za- POZOR ROJAKI! V ZALOGI IMAMO NOVE PR KOLE DNE ZEMLJEVIDE: Velik progle«len zemljevid JUGOSLAVIJE (Na njem so oznaeene poleg mest tinli vee je slovenske vasi) stane $ 1.— Manjši zeni>ljevi«l JUGOSLAVIJE stane Zemljevid jugoslovanskih BANOVIN stane kar so mi sporočili iz tvorni«-«', la j«' nastala napaka pri stroju. Zato m* bo preizkušnje." "Saj to je sijajno!" j«' rekla Lidija in zdelo >e ji jo, da s«' je njeno življone pomaknilo z«k*t za šest let nazaj. Toda samo za trenutek. Kajti po t«-111 s<» je zresnila in dejala: 44Kak^Šiii pa sto vi moški po -voji naravi ? N«-kaj :poyx>l«lan-ski4i ur uteamete žrt-vovati svoji ženi šele potem, ko se vam — pokvari stroj . . ." WPA PREISKAVA PRED OČUJE STISKO PODE2EL NE MLADINE. 25c Iz vladnih pr« iskav, ki jih vodijo socijalni imiskovalci, je razvidno, da težki položil j mladine na deželi [»ostaja obu-jH*n. Imamo pae nekaj milijonov mladih ljudi, -živečih na dež« li, ki so »brez cb'la in br« z priložnosti, in njihovo št«'\*ilo urno narašča. Prd depresijo j«' stotisoče mladrh ljudi na «leželi Šlo vsako leto v bližnja mesta. Zapuščali so svoje farme in avsi kar ni bilo tam zadosti d«'la za v«e mlado prebivalstvo. V mestih pa >0 e Street JAMAICA, L. L, N. Y. 2—11,14,16,18,21,23 Nedavno s« 1 bili pri predsiiiiiikii Ronseveltu Člani -onatiu-unedlmra za vojake za leve. Pi . d-.-«inik Ri>os<>vei: jili .i«> «»p«>-zoril, da preti Z« I niže ni m državam vojna nevarn«>-l t«-i poudaril, da !.«» \ tem sh-.-aju (»odpirala An« rika d«'in«> kraiičm* «iržave. kanj«* dela v nu Mih prisililo veliko .število uiiadiiie na p t nazaj k svojim >tarišem na farmah in vaseh. Velike množim: mlajših ljudi ne odha ja v« «*• iz domat-ih hiš. ker dobro \<*«|o. «la j«' zaman iti v iin-sta pol d«li.. In tako s«* dogaja. «la .se je prejšnji pritok podeži-lsk«' mladim' v mestu zaustavil in •«l;ij ;pr«-}»ravlja |x»«lež«-l-ke «>-<5 a j«*. Za mladino na «l«'ž«-li ni bilo nikoli za«lo>ti zaslužka «loma in razmere postajajo še hujše. Izgledi za pos«-st 'lastne farme so propičli, «la bi vzbujiili am-bi«'ijo mladi n«'. Razmere farm-••ikeira najemniŠtva <0 tako. da plit« v. Ta ilei-lva so obrazi«»žena v poroi'ilu: *' P«nlež.el»ka mladi r.a Njen poi«»žaj in priložno->ti.'* To poro«"*ilo je bil«» rav-n«:kar izdan«* «»«I \YPA inldelka za >«K*ijaln«' raziskave. tem vprašanju nismo im> li š,. ni-koii tako obsežne študije. P«, možni upravitelj \VPA < *«»rringt«»n <»ill p. udarja v svojem uvodniku, kako je po tr«'hno. «ia -«* toliko vladni «*i-niiel ji kolikor privatne organizacije prizadevajo preskrbovati po leželsko mladino > [h» m o«* jo in izv«'žbanjeni. 44Dasi je že sedaj piv več mladih ljudi na «leželi, njih -tevilo Im» -talno narsiščalo tja d«i nekdaj iimmI letoma 1940 in 1045. K« r so go<|»o«lar-k«' priložnosti v po." Nati« »naI ^ outb A«!miuistra : t ion rn rivil {'onservative j t'orps delajo mnogo dolu - i^a Za |M:d«želllO lili: • i I lil«, a i ob j sie«l.-»t vili. ki -«» jim na razpolag««, m«»rej«» «lo-« či I«- ma jhen ;ih'l 7J H M I.OOO mladih ljudi na I «1« ž«'Ii. ki so izven šol in kal«--j j rili potreba j«* tako obupna. Mr. (Ji-ll poudarja pomanjkanj«* -«»Ukih mog«»«*Mn>-ti in |ail« žn«»-ti na d«*želi, pa pravi «la 44Okraji z največjim raz-iiiernini številom otrok imajo najmanjše dohodke in najrevnejše šole. že do leta 19.'!0 |)«-t izim«l mladih ljudi na farmi na vsifkib sto ni znalo či-tati in pisati. Pa vondarle. kjerk« li so bile priložnosti na razpolago, je farmska mladina pohajala šole.** (Vni s«-, -la okolo leta 1!>4<> ho število mladih Ijmli na farmah in v rudarskih ai lr«-vo--« -kili nas<'lbii>ah ter ma!*l> iiolustrijalnih va 1I1 na' i-lo na Več kot HMMNMNNI. Njihovi iz-gh'di. da bi dobivali zaposli te v kot jwiljedelski delavei so čim manjši radi stalnega razvoja polje«lel-kega olxlelova nja na veliko. fiM'hani/aeije j Mil j«*« lel -»t va 1:1 (»potnega lastništva. Prebitok (M»«lež«'lske mladine na«l pril«»žfioostopa melodično. Vse je natančno premisUl. prodno je prišel v hišo. Ako jo bil ta mož, ki sedi pml njim, v ramici gentleman ski zločin« e, na katerega je pa«lal sum, da je izvršil do seilotila nenadna slabo-t.** <5ntit«*rju se jožijo la»-je; z nekaj koraki je v sosednji sobi. Taim >i*di Ktnh't \Ver«b-r na svojem običajnimi iin«tu. J\i vendar lie tako, k"t sicer.. Njegova glava ,n*"rva na roki, ki je uzt«*gnjena |«> mizi. Kaj je zgodilo? Crl« boka omotica? Že vtoji (iunter pred nezavestnim Werderjem in mu <1 vi gne glavo. ** Tedaj pa--" Ountir prebledi, mu je, kot bi se mu kri zasedla v žilah. Rmbdf Werder :e bil mrtev. — — IS pomočjo krimi.uaIn« ga komisarja položi mrliča na nčala njegovo življenje." Ta tronut« k se odpro vrata. Joana, ki je bila vznemir lena v*!ed obi-ka olieh gospodov — zidravnika je že poznwla — >«• hoče pr« pričat i, kai se j«' zg«'dilo. Skoči k flivanu t«>r se vrže čez mrtvega. Molče trije »nožje -toje |»ol»-g in e« lo ntrjetii kriminalni uradnik in zdravnik, ki je /«■ ntar-ikoga videl umret L se morata s silo branit: jsolza, ko pri tem nadir ravno h*pem bitju vidita obupni izbruh bol« č i ne in muke. Previdno s«' Gunter -približa glasno jekajoči se Joani ter .•o nežno potegne od očetovega trupla. "Pojdiva -Joana; pu-tj ga v miru spati. Skušal t: bom nadomestiti tvojega očeta. Se« hi j si potrebna počitka." Pelje jo i/. so»b<* in pro^i gnspo Reiohtrtovo, ki zmedene stoji v sol.i, da skrb: za .loano. Ko nato zdravnik Še enkrat natančnejše ogleda mrliča, pn»si frunter kriminalnega komi sarja za kratek r.«novor. "O««-pod komisar. Hdhio jaz se«bj moja zaroči nka, kilaj o tem kaj izvedela kar sedaj veste vi in kar vin jaz. Preprečit* tu«li, če je le mogoče, da bi kaj o tem prišlo v <"asopirie, kar bi moglo škodovati ugledu pokojnika. S« veda pa sem, ko »bom seilaj voilil prijetji' Rudolfa Werderja, ki j«> bilo upravljano na popolnoma neopo-r«-kljiv uačin, v-:.m v vsakem oziru na razpolago, top d Bertram, da bomo uradnim potom Dorothy Caininkorreva. Cliap-»»tordi vae, kar moremo, da v Werderjevi zadevi ne pride nič lin jo ie spoznal med gledali-v jarvn« -t. Tudi <<1 druge strani je za to komaj kaka nevarnost; in te ntonflnj. ker je Jantw kar nenadoma odptoval z Berli.n»a». Zaradi neke prav sla'be ženske zadeve, katero vam hoeem zanpno povrdati, in s katero bi najbrže imeli mn«>go i>OKla. ako ne bi b?l tako pa-meten, da je naglo izginil." 4 4 IIval». grsp<<1 koTro«m\" Neprestano stiska Hempelovo roko Fn govori: 44 Iz ee4ega srca «e Tmn 7?r.hval jujitn." Neizmerno mnogo je v teh če f »i- na-." pravi tiho Joana, 44 potem si ne bi ničesar v« č ž«'lela." Gunt; r ne rdgovori. Nežno pritisne svojo mlado ženo k sebi in jo poljubi na čelo. Zaveda se. da Joana p gn»š očeta, pa vendar si parvi, da je velika sreča za njo in za nj«nega pokojnega ih-ta. da ga je usoda vzela ravno v tu nntku, ko se je ž«* vse majal«) in i«' bila nevarnost. «la >e zruši. Dr/ I ie r^vojo l.«-sed(«, ki jo je xlal Rudolfu W. nlerju :n tudi v vsakem ožim ie vse zvesto i/spolnil, kar mu je naročil. ('«• ie pokojni Werder tudi gn^iL navzlie temu mu je moral biti v najvišji .meri m večno hvaležni. K o y R C. BLAZNIKOVA Prati ka j za leto 1939 i Cena 2Sc ■ poštnino vred "Glas Naroda" 216 West 181.h Strehi N»w York. N ▼ V hlolžnost si štejeva, «la izr<«čeva srčno zahvalo vsem tistim najinim dragim prijateljem in .jnijateljicam, ki so -«■ naju na tako nepričakovan način spomirili <*b 23-letniei najin«* porok«-. Tiho sva jo mislila «ibhajati sama, ne «la '»i javnost zven.ela zanjo. Kupila sva tlrng duigemu maj-t.en spomin mi>leč, da bo v-e l«-po tiho ostalo Pa sva se biulo zmotila. Za*leva namreč ni ušla (Mizornem -pominu nekaterih -•»;.jimh prijateljev. Iii.bro so se domislili in naju po ovinkih -«»ra\ ili v Bergarjevo dvorano. Komaj ^topiva «"-ez prag, za buč i na uho gmmovit "Surprise!" Silno sva bi-ia presenečena. Navzoči so nama za<*«di izrekati častitke k najini 1U letnici z;ikonskega življenja. !n potem so naja jK-ljali z:i mizo, katera je i ila «»bh»žena z vsakovrstnim o-kr« jtčili, ki -o jih pripravile ix\rstne kuharice, našit «lo-niac«' ženske. Ko smo sedli za mizo, nama je po lepem go-«oi'U podarila košarico srebrnih rož neča»kiuja moje že ne Gloria Bohinc. — Lej>e govore sta imela tiuli svaka J din Hribar in Anton B«>liine in moj bratranec John Ter-"elich. Srčna hvala! Ravno tako tudi Jolianu Terselieu mlajšemu za krasen šoj.ek cvetlic, ki ga bova hranila za spomin. Poleg tega sva bila deležna lepega »iarila, za ka-ierega -<» prispevali najini prijatelji. Vsem skupaj srčna hvala.--Nadalje se zahvaljujeva za izraze vašega i- -krenega prijateljstva, 'ki ste ga nama izkazovali ob te., priliki. Vse nama bo ostalo zavedno v spominu. Najlepša hvala vsem tistim,-ki ste se trudili in vse tako lepo priredili. Nadalje hvala lepa tudi Vam, ki ste-prispevali k tako ■epeinu darilu. Oprostite, ker ne bova navajala nobenih imen, k«-r bi m- lahko katoro izpustilo, kar bi nama bilo velo neljubo. Verjemite nama, dragi 'prijatelj in prijate 1 iice, da nama bo ta «logodtJk ostal do smrti v spominu. Pripravljena sva -e odzvati ob enaki priliki, da se še komu drugemu priprav], tako ne pri«" a kova no veselje. Vam hvaležna prijatelja — MR. in MRS. TKRSELIOH Cieero, Illinois. OSEM LJUBIC IN ŠTIRI ŽENE CHARLIE CHAPLINA. Iz Hollywooi la se potrjuje j-^d j^q^ glavno igralko za svojo vest o locitv, Uharlie Ohaplina partnerico za svoj bodoči film, in Pi.ulefcte Goilardove ter o njegovih pripravaih za novo jxjroko z mlado igralko Sand-ro \Vintei,sovo. Ameriški listi jn i občujejo obem-m. m katere T>odrobnosti o začetku tega ljuba vnega romana. Pan let te Gtxlardwa je bila tretja Cliap-I i nova 7.:ikoiuska žena. Cliap- takrat š«* ni bilo znano, ali bo Uhaplin -izxlelal j>o načrtu svoj" film 44 Diktator." Takrat je sam kol oba I med najrazličnejšimi idejami, a njegova nova partnerica ga je piese.netila z drzno mislijo, naj izdela film o lastnem življenju "The life « f Oharlie Oh:.plin." Kljub te- 'i".»i "Ž. nje ,|M>. h!Sln.il,nu ali, da ta film'nikoli Chapliinova ljubezen ustvarila SU New Ink. N. V, torju", že večkrat odpovedanem, prekinjenem in znova naoveak teden «>d Cha-pllna v nekaj urah v losangeh'-laib bar'h za likerji'. Mi»lr«d Ilarrisova. v kat«»-ro se je Cliaplin zalinbil leta 11)1 K, je bila hči gard- r- berke iz kina. Dobila st? otroka dečka, kii i«* pa kmalu po rojstvu umrl. 1 j«*ta 1020 sta se ločila. Pot« m se ie Mildred še dvakrat omožila. Loti Grevevi je hilo let ko jo je Cluvplin angažiral za film 44Z!rta opojnost" v kat«--rem pa ni igrala. Kmalu se je ž nt<> » ženil. Imel je ž njo dva otroka — dečka, toda na pobudo Litine matere j«1 prišlo «1«» i loč:tve zakona in sicer z velikim škandalom. Takrat je kazHo. »la bo krivično javno mnenje v Ameriki prezgodaj zaključilo Chanlin« v«> umetniško kariero. S««lišče j«- pri-s« dilo otre-ka Liti Grevevi in Chaplin ji je moral plačati I milijon dolarjev odpravnine. Poročila se j«' znova in ameriški svet j«' kmalu pozr.hil na njo. Gerrgi«' Haleveva dobila ]>r-vo nagrado »v lepotni konkurenci. Režiser Sternberg jo j«' angažiral za glavno vlogo v neikeni filmu, a Chaplin ii i«' dodelil vtogo v filmu 44Zlata o-oojnost" namenieno -prvotno Lili Grevevi. Umetniško so-delovr-nje in romantika src se ie ipa končala kmalu po dovr-šitvi filma "Zlata opojnost." Njena naslednica je postala Virginia Cherillova, ki nikoli ni mislila postati filmska zvezda. Chaplin jo je s [»ozn al n:1 neki rokoborbi. Tako je ]>o-stala njegova partnerica v filmu 44Luči velemesta." Potem sta rc ločila in Virginia je-vzela pred dobrim letom Earla of Yer-ea. Avstrijka Marie Mueller s filmskim imenom Ara v Reeve-sovai se je seznanila s Cliapli nora na njogovem potovanju p«1 Evropi v Cannesu. Pozneje ga je spremljala v Italijo in v Alžir. Chaplinovi prijatelji so jo nazivali 44skrivnostna Ma-rja" ali 44<*iganka". CSiaplin -"o je zaročil z njo, prod poroke je je pa zapustil in odpotoval na Kitajsko. Zapuščena nevesta se nru je osvetila s tem. da je izdala knjigo "Charlie Chaplin" ki ga indiskretno škandalizira. Ppnletta Goddardova je bila prvotno manekinka, pozneje na članica *bora Ziegfeld girls. V Cliapli novem flmu "Moderna doba" ie igrala glavno vlo-iro. Chaplin se je ie sicer o-tresal. nazadnje se je pa le o-ženil ž njo. Njegova ljubezen do Paj ft'liraarja : llalisa v llaiultiir^ SI. Miriiiirjn ; lie «lt» Kram* t 11»■ re -M. fcl.ruarja : IIh «|«» Fran.-«* v Havre »5. fel»riiarja : VtiU-aiiiu v Tr»»l t^neeti Mary ? Cli«**-i«.iinE 1. marca : 1 leti t seli laud v Il.-ou'iiiric •'». uun-u : N.triu:oi . ........................ Chapiinovo 1 j u bor umni^st jo j takrat, ko j«- m-k lo vdrl v hi drugače ki«kor film. ič.kal na napad. K o] h a a njo pa j<* čula tudi mlada Culn in ko ji' pritekla iz svojeira harema, j«- z:ia>la na hodniku, bas ^o. Tragedija, prodane neveste, Na jugu, -kj« r s«» neve>te na prodaj in mrkŠki sploh ne more «lobiti žene bri/. otlkupnine, -e odigravajo v zvezi .s t« m tri^ov--kim poslom krvave tragediji«. V i k«iiici l\«:K<,vsl:e Mitrovice beležijo zdaj spet < n«> izmed njih. Kmet Alit Injazovič, ki je star okrog .">0 let, .p' s sekiro ubil svojo 12-letno ženo <'iili>. Preil poldrugim letom jo je kupil za i vsoto, in kakor jt« že navada, proilana nevesta ni videla svojega moža in o nji m sploh nič«--ar ni ve It la, -dokler kupčija ni bila sklenjena in dokler ni bil izvršen poročni obred. Mla«la Cula je gotovo imela svoje sanje o življenju in je bila biul«) raz«»č:irana v olblasti starega moža, ki pa j«1 mjlad«) dekle visoko c«'iiil kot j svojo drago plačano lastnino I in ker jo je po svoje tudi 1 ju-' bil. V svojem razočaranju in v svojih velikih tegobah se je Aula zagledala v nekega H» letnega amavtskega fanta iz okolce. Postarani imož ji je prišel na sled in ker se je bal. «la bo Oula utekla k nrladen:-«"*u, je bil budno na straži, da l>i to preprečil. "Enkrat je «vojo ženo že -zalotil na begu in jo privedcl spet domov, f'ula se je nekako sporazumela s svojo usodo in "pomilovala svojega starega moža, ko je 'videla, kako je na njo navezan. Ali pi se je ba! ,da mm ne bi mladenič ugrabil ižene, in straži I je š-' bolj .skrbno kakor prej. Kno noč je s lišal na dvorišču sumljiv roq*)t, opazil je tudi neke postave m prepričan je bil, da so prišli otmičarji ot«>m pa se je javil orožnikom . pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Za ♦ iMr. t 4.75 $ 7.«fc» $11.110 $'-'1.50 50 I >in. 1UU I »iu. LMti Pin. Piu. 500 Piu. lOHi Pln. "JiHNi V Italijo: Za $ 6.:«) 9 li— $ 29.— $ 57 - $1117.— Lir 100 l.ir 'JOO 1.1 h b00 Lir 1000 Ur -JOOO Lir 3000 KEK SE CENE SEDAJ fllTIU MKNJAJO SO NAVK1 »ENE CE VE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI izplačilo vetjih zneskov k«l 'Roraj navedeno, bodisi v dinar-iih ali lirah, dovoljujeta« ie boljše pogoja NUJNA NAKAZILA IZVRŠI'-^JEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) ti« W. 18tb 8Th NEW YORK 7