Poštama
Leto LXIV^ it* 4
Ljubljana, sreda 7* januarja laji
Cena Din 1.—
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5.
Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126.
PODRUŽNICE :
MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190.
NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. 5t. 26.      JESENICE, Ob kolodvoru 101.--
Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
Italijanski letalci prispeli v Ameriko
Po najkrajši, 3000 km dolgi progi med Afriko in Južno Ameriko so italijanski letalci sinoči ob 19*30 prispeli v Ameriko — Eno letalo
se je izgubilo, eno pa so našli sredi Oceana
Rim, 7. jan. Prvi italijanski prekooceanski polet je uspel. Italijanski letalci so pod vodstvom letalskega ministra Balba včeraj ob 1.30 zjutraj startali na afriški obali ter so ob 19.40 zvečer, to je po 17urnem poletu dosegli ameriško obalo pri Port Natalu. odkoder bodo nadaljevali polet v Rio de Janeiro. Deset letal je pristalo v kratkih presledkih, eno se je izgubilo in ga doslej še niso našli, eno letalo pa je moralo zaradi defekta v motorju pristati na odprtem morju in je posadko sprejela na krov italijanska križarka. dočim se je letalo potopilo. Vest o uspehu italijanskih letalcev je izzvala v Rimu in po vsej Italiji velikansko navdušenje. Listi so izdali posebne izdaje, v katerih podrobno opisujejo ves polet in poveličujejo hrabrost in sposobnost italijanske avijacije.
Buenos Aires, 7. jan. Deset itali-
janskih vodnih letal je snoči ob 19.49 ameriškega časa pristalo v Port Natalu. Dve letali sta bili prisiljeni zasilno pristati sredi oceana Eno izmed obeh letal vleče neki italijanski torpedni ru-šilec za seboj, dočim dragega pogrešajo in blodi najbrž po morju. Posebna braziljska letalska eskadrila je letela ttalijanskim letalcem nasproti. Po pristanku italijanskih letalcev je priredila večtisočglava množica, med katero je bilo zlasti mnogo Italijanov, ki so prispeli od vseh strani Amerike, italijanskim letalcem burne ovacije. Italijani so razvili v pristanišču fašistično zastavo in peli fašistično himno. Guverner natalske province je v spremstvu oficijelnega sprejemnega odbora čestital generalu Balbu k uspehu. V vladni palači je bil zvečer svečan sprejem italijanskih letalcev, ki bodo ves čas svojega bivanja v Braziliji gostje osrednje vlade v Rio de Janeiro.
Švicarski tisk o fašistih v Julijski Krajini
Kazenske ekspedicije proti Slovencem  —  Onemogocenje slovenske
službe božje v cerkvah
C u r i h, 7. januarja. Švicarski Tisti, med njkni »Libera Stampa«, ki izhaja v Luganu, in socijalistični »Avanti«, objavljajo dolga poročila o preganjanju slovanske narodne manjšine v Italifi. Kampanja prota goriškim Slovencem je bila zadnje dni ojačena. »Avanti« opozarja na to, da je fašistični organ za Julijsko Krajino »Popolo di Trieste« naslovil poziv na fašiste, naj takoj organi-
zirajo legijo smrti, ki bi vršila kazenske ekspedicije proti Slovencem. Ta legija naj definitivno iztrebi slovanski element v italijanskih pokrajinah. Isti list poroča, da je bilo dutovljanskemu župniku prepovedano moliti v cerkvi v hrvatskem in slovenskem jeziku, čeprav tamošnje prebivalstvo sploh ne zna italijanski. Enako prepoved so dobili tudi vsi ostali župniki.
Novi korupcijski aferi v Franciji
Goljufije pri obnovi otoka Marrinique — Aretacija mestnega inže-
njerja v Lyonu
Pariz, 7. januarja. V Parizu so odkrili zopet dve zelo mučni korupcijski aferi. Pri oddaji javnih del za obnovo otoka Martinique si je več članov generalnega sveta za obnovo tega otoka na nedopusten način prilastilo dobave v višini 200 milijonov frankov. Generalni direktor Bessier je bil aretiran.
Drugo afero so odkrili v Lyonu. Na
tožbo mestnega župana Herriota je bil aretiran mestni strokovnjak inž. Sace, ker je podal neugodno poročilo v zadevi spora med občino in plinarniško družbo, za kar je prejel milijon frankov podkupnine. Razen tega je bilo ugotovljeno, da je prodal družbi za 250.000 frankov dokumente, ki so bili za mestno občino izredno važni.
Reševanje brezposelnosti v Nemčiji
Nov načrt državnega finančnega ministra za otniljenje brezposelnosti Nemčija izda na leto 3 milijarde mark za 4 milijone brezposelnih.
Berlin, 7. januarja. V Stuttgartu je imel državni finančni minister Die-trich govor, v katerem je obrazložil velikopotezni načrt, s čegar pomočjo bi se pritegnili brezposelni v produkcijski proces in pocenila vsa produkcija. Minister je naglašal, da je sedanji način zavarovanja proti brezposelnosti neprimeren, da je zrahljal vezi med delodajalci in delojemalci ter nevarno Szpod-jedel družinsko življenje.
Nemčija izdaja 3 milijarde mark podpor za brezposelne na leto, kar znatno obremenjuje njene fmance. Ta vsota gre za popolnoma neproduktivne svrhe in bi se z njo lahko več storilo za brezposelne, če bi bila pravilnejše m bolje investirana.
Nemčija ima 4 milijone brezposelnih, ki so v nevarnosti, da obupajo in da izgube vsako nado za prihodnjost. Zato ni časa za pomisleke, temveč so potrebni nagli in pozitivni ukrepi, da se zajezi preteča nevarnost nemirov in gospodarske propasti.
Minister je nato v svojem govoru predlagal, naj se industriji priskoči na pomoč s subvencijami, katerih višina bi se ravnaal po številu zaposlenih delavcev in po pocenitvi industrijskih proizvodov. Tako bi industrije same imele interes na tem, da bi zaposlile čim večje število delavcv ter znižale ceno svojim proizvodom.
Po dosedanjih izjavah industrijskih krogov je naletel načrt nemškega državnega finančnega ministra na odpor. Industrijski krogi naglašajo. da bi bile subvencije industriji, kakor jih zamišlja
državni finančni minister, nepraktične, ker se industrija ravna po potrebi trga. Proti subvencijonistični politiki se je izjavila svoječasno tudi državna industrijska zveza, kar velja v polni meri tudi za sedanja izvajanja državnega finančnega ministra.
Berlin, 7. januarja. Po podatkih državnega statističnega urada je na vsem svetu 14 milijonov brezposelnih. Nemčija ima brezposelnih 4 milijone ter je 5.7 odstotka nemškega prebivalstva brez dela. dočim jih je v Angliji 52 odstotka, v Zedinjenih državah pa 4.9 odstotka. Najbolje je v Franciji, ki ima brezposelnih le 10.000. Sodeč po sedanji hudi gospodarski krizi bo število brezposelnih še naraslo.
Johnsonova opustila polet v Peking
Varšava, 7. januarja. Angleška letalfca mriss Amy Johnson, ki je morala pristati v Mižim Varšave, je izjavila, da ne bo nada-BjevaJa poleta v Peking. V Varšavi so ji tako živo predočili velike nevarnosti tega poleta, da so jo prepričah, da bi bH nadalj-m* polei katastrofalen ter bi pomenil za njo gotovo smrt Neki pilot je miss Johnson dejal, da je čudež, da se ni ubila na kraju, kjer je pristala, na so bila polna čeri, skritih pod snegom. Leta-Io Je bilo pri pristanku precej poškodovano. Nekemu novinarju je Amv Johnson izjavila, da ie s sprejemom v Varšavi zelo zadovoljna in da občuduje Poljsko. Danes priredi potiski letalski khib pogumni Ietaiki častni večer.
Italijanska letala, s katerimi se je vršil prekooceanski polet, so opremljena s Fiatovimi 12-cilinderskinii motorji po 600 konjskih sil. Lastna teža vsakega letala znaša 10 000 kg, nosilnost pa 5000 kg. Letala so imela s seboj po 7500 1 bencina in 400 1 olja. Na vsakem letalu so bili štirje možje posadke in sicer po dva pilota in dva mehanika. 3000 km dolgo progo so preleteli Italijani s povprečno hitrostjo 180 km na uro v 17 urah.
Rini, 7- jan. AA Italijanski letalci so preleteli 3000 km, kolikor znaša širina Atlantskega oceana med Afriko in južno Ameriko, v 17 urah in 32 minutah. Povprečna hitrost na uro je 180 km. Vest o tem poletu se je bliskovito razširila po vsej Italiji. V gledališčih so bile prekinjene predstave, prečitane brzojavke, godbe so igrale narodne koračnice.
Neuspeh komunistov v Porurju
Dortmund. 7. januarja. Stavke, ki so jih organizirali komunisti, so se končale s popolnim neuspehom. Včeraj so se skoraj vsi rudarji vrnili na delo ter vladata povsod poln mir in red. Na drugi strani pa so se izjalovili vsi poizkus: državnega ministra dela Stegerwalda, da pride med lastniki rudnikov ter rudarji do sporazuma. Pogajanja se danes nadaljujejo.
Pred zaključkom indijske konference
London, 7. jan. AA. Ker so bila v pododborih poravnana mnoga nesoglasja, sodijo, da bodo poročila teh pododborov predložena plenarni indijski konferenci ob koncu tedna. Indijska konferenca bo za* ključena 21. januarja.
V uradnih krogih sodijo o indijski k on* ferenci, da bo uspela in da bo konferenca priporočila, naj dobi Indija dominijonski statut. Armada in zunanji posli bodo iz« vzeti.
London, 7. jan. AA. Bivši predsed* nik indijske zakonodajne zbornice, ki je bil prve dni decembra prepeljan v zapore, da odsedi svojo kazen, ker je kršil prepo* ved policije o shodih, je bil davi izpuščen iz zdravstvenih razlogov. Njegov zapor bi moral trajati še 51 dni.
Maks Schmeling — diskvalificiran
Newyork, 7. januarja. Boksaška komisija v Newyorku je odvzela Nemcu Maksu SchmeLingii naslov svetovnega prvaka v boksu Komisija utemeljuje sklep s tem, da njegov manažer Joe Jacobs ni hote! sprejeti Sharkeyevega poziva, da bi SchmeHng ponovno nastopil proti njemu.
Znižanje krušnih cen v Ljubljani
Kraljevska banska uprava dravske banovine ie določila glasom odredbe dne 23. dec. 1930 št. Vi. 24503-30-39 ceno kruha sledeče:
1 kg belega kruha iz moke št. 0 stane 4 Din;
1 kg črnega in rž enega kruha 3.50 Din.
Skladno določbam odredbe so stopile cene v veljavo že dne 1. jan. 1931.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA, Devize: Amsterdam 22.77, Berlin 13.4475 —13.4775 (13.4625). Bruselj 7.9562, Budim* peš ta 967.27—990.27 (988.77), Curih 1094.4— 1097.4 (1095.9), Dunaj 794.12—797.12 (795.62) Newyork 56.355—56-555 (56.455), London 27438, Pariz 222.03, Praga 167.28—168.06 (167.68), Trst 296.06.
INOZEMSKE BORZE.
Curih: Beograd 9.1360, Pariz 20.26, London 25.065, Newyork 516.125, Bruselj 72.02, Milan 27.0125, Madrid 5430, Amsterdam 207.75, Berlin 122.84, Dunaj 72.60, Sofija 3.7325, Praga 15.30. Varšava 57.85, Budimpešta 90.225, Bukarešta 3.0625.
Pogreb maršala JoSfra
Ob ogromni udeležbi predstavnikov oblasti in neštetih množic je bil dopoldne izvršen pogreb velikega francoskega vojskovodje
Pariz, 7. jan. AA. Snoči so prepeljali krsto maršala Joffra iz kapelice vojaške akademije v katedralo Notre Dame. Pogreb z vsemi svečanostmi je bil danes dopoldne. Pred invalidskim domom so defis lirala odposlanstva vseh zavezniških armad. Snocni prevoz je bil ob razsvetljavi plame-nic in so mu prisostvovali stotisoči.
Pariz, 7. januarja. Ze v zgodnjih jutranjih urah so se začeli zbirati pred cerkvijo Notre Dame in v posebnih ulicah in trgih cgromne množice, da spremijo maršala Joffrea na zadnji poti. Policija je le z največjim trudom vzdržala red in delala prosto pot za oficijelne predstavnike oblasti in odposlanstva iz inozemstva, ki so se udeležile pogreba. Vse trgovine, vsa zabavišča ln vsi državni uradi so bili zaprti, vse mesto pa v žalnih zastavah. Po ulicah, kjer je šel
žalni sprevod, so gorele ulične svetilke, ovite v črno kopreno. Pogrebne svečanosti v cerkvi je opravil pariški nadškof ob asistenci številne duhovščine, nakar so francoski generali dvignili krsto in jo zanesli iz cerkve. žalni sprevod je nato krenil preko trga Concorde pred spomenik Jeane d' Are, kjer se je ustavila. Tu je spregovoril v imenu vse Francije vojni minister Barthou, ki je poveličeval nevenljive zasluge pokojnega maršala in izrazil hvaležnost vse Francije. Sprevod ie krenil nato dalje* na kolodvor, kjer so položili krsto na mrt« vaški voz in jo s posebnim vlakom prepeljali v Louvecinnes, kjer bo po lastni želj! pokopan maršal Joffre v vrtu svoje vile. Tu bo zgrajen tudi muzej, v katerem bodo zbrali vse spomine na velikega francoskega vojskovodjo.
Sin s pilo zabodel očeta
Zverinski umor v Malem Mraševem na Krškem polju
Krško polje, 6. januarja. Danes na praznik Treh kraljev je že na vse  zgodaj pretresla vso okolico Krškega in Leskovca strašna vest, da je v Malem Mraševem na Krškem polju
UMORIL SIN SVOJEGA 0CETA.
Že nekaj let so zločini, ko žena ubije svojega moža, brat brata ali sin očeta, vedno pogostejši, tako, da se moramo resno zamisliti, kako naj se taka grozodejstva z najtežjimi kaznimi ali pa z vzgojo preprečijo. Največkrat so vzroki umorom ali ubojem v družinah spori za dedščino in le redkokdaj se pripeti, da mož ubije ženo iz ljubosumnosti. Romantična doba, ko so bili nagibi zločinov vsaj kolikor toliko upravičeni in razumljivi, je prenehala in v življenju našega ljudstva se vsak dan huje kažejo posledice najgršega materializma. Pred dnevi smo Čitali, da je na Štajerskem umoril 10 letni deček staro ženo in ji raz-sekal glavo samo zato, da je dobil nekaj dinarjev za slaščice in igrače. Skoraj vsi drugi zločini zadnjih let so pa tudi posledica same grabežljivosti in skoraj vsi umori so združeni tudi z ropom. Zlasti duhovščina, ki je v vednem stiku z ljudstvom, naj premišlja, kdo je kriv tolikega poživl-njenja.
V Malem Mraševem na Kršem polju je živel 60 stari posestnik Martin Komlanec s svojimi petimi sinovi prav zadovoljno m vžival plodove svojega posestva in dela. Ko je starejši sin Alojz odrastel in se oženil ter imel tudi otroke, je seveda pričakoval, da mu oče prepusti posestvo. Ker je bilo pa v hiši Še pet sinov, tega oče ni storil in zato so kakor vedno v takih primerih nastali prepiri in spori.
Navodila za prijavo in izlirjevanje samskega davka
Beograd, 7. jan. AA Oddelek za davke fi* nančnega ministrstva je poslal davčnim oblastvom tole okrožnico:
Po § 5. zakona o davku na samce so dolžna občinska oblastva o priliki splošne* ga popisa davčnih obvezancev po čl. 110. zakona o neposrednih davkih na seznamu davčnih obvezancev posebej označiti ali je neoženjen, vdovec ali ločen, koliko je star m ali ima zakonske otroke. Ker se ta popis vrši meseca januarja, naj davčne uprave opozore občinska oblastva v mestih, trgih m sreskih krajih, da morajo pri tej prliki kar najvestneje in naj natančneje izpolniti podatke po čl. 5. zakona o davku na ne* oženjene. Ker se je dozdaj vršil popis sa* mo za obvezance za pridobninski in rent* ni davek, naj poslej popišejo tudi vse^ one davčne obvezance za zemljiški in hišni da* vek. ki plačajo davek na neoženjene. Pri popisu obvezancev se morajo po § 5. žabe* težiti v davčne spiske potrebni podatki. Treba je posebno paziti na to, da se pri solastništvu in družbah popišejo vsi solast* niki objektov odnosno kompanjoni m druž* be, ki morajo plačati samski davek, izpol* njujoč podatke po § 5. in označujoč, v ka* terem delu so solastniki odnosno kompa« njoni.
Po § 6. zakona o davku na neoženjene so vsi davčni obvezanci dolžni v davčni prijavi dati vse potrebne podatke po § 5. tega zakona.
Ločene osebe morajo dalje navesti, ali je zakon sodno ločen, ali so sodno obsojeni, da vzdržujejo otroke. Ako je neoženjena oseba ali vdovec solastnik, odnosno kompanjon, bo navedel, pri katerem podjetju je solastnik in pri katerih nepremičninah in pri katerem delu in podjetju participira. Davčni obvezanci, ki ne izpolnijo pravočasno teh podatkov ali jih netočno navedejo, bodo nosili zakonite posledice. Obrazci za prijave se dobe nri davčnih upravah.
Pred. sv. Tremi kralji zvečer so pri Komlancu kuhali žganje in bili vsi dobr« volje. Pili so toplo žganje in seveda niso ostali trezni. 2o pozno v noč sta se oče m sin sporekla. Ker so ju domači poznali, so se umaknili k počitku in niso več slišali prepira, niti kaj sta imela oče in sin med seboj. Ponoči se je sicer Alojz oglasil pri postelji svojega brata in mu razburjeno dejal:
ri>ai!c<   sem   ga pa,   t»anto ne vem, ali je preveč ali premalo, mislim pa, da bo imel dostic.
Brat v polsnu ni doumel smisla usodnih besedi in jim tudi ni pripisoval posebne važnosti; obrnil se je na drugo stran fn spal mirno dalje.
• Šele zjutraj, ko so domači vstali in se pripravljali da, gredo v cerkev, so našli očeta v sobi na tleh. Bil je mrtev. Mislili so, da ga je zadela kap, ker je zvečer precej pil, a ko so ga jeli obračati in vzdigo-vati, so opazili,
DA MU JE SRAJCA    PRILEPLJENA NA TELO S KRVJO.
Z grozo so ga odpeli in zagledali na prsih malo rano. Sin Alojz je takoj povedal, da je očeta
V PREPIRU ZABODEL S PILO, kar je tudi takoj po dejanju povedal svojemu bratu, potem je pa šel spat. Ves potrt je morilec lastnega očeta jokal kot otrok. Bilo je prekasno. Zločinec se zaveda, kaj »e storil in zaveda se tudi, v kakšno nesrečo je pahnil vso družino, pa tudi svojo ženo in male otroke.
Alojza Komlanca so orožniki aretirali in pa odali v zaporo okrajnega sodišča ▼ Krškem.
Iz policijske
Nasilen tat. — Razne tatvine.
Ljubljana, 7. januarja. Včeraj okrog 17.30 je stražnik Pohleven v Rožni dolini na cesti IV. aretiral brezposelna delavca Henrika Hlcdeta in Cirila Poglavca, oba tudi brez stalnega bivališča, ker sta prodajala moško suknjo. Dočim se je Poglavec pustil mirno aretirati, je Hlede hotel pobegniti. S pomočjo pa-santov ga je stražnik ujel, toda Illede se je aretaciji uprl in sunil stražnika s pestjo v obraz. Nato je zopet pobegnil in stekel proti Ljubljani. Ustavil ga je neki mizarski pomočnik in izročil stražniku. Illede se pa še vedno ni hotel vdati. Ponovno je skuSal pobegniti in je silil v stražnika, da je moral rabiti gumijevko. Spotoma je Hlede nagovarjal tovariša, naj se izkaže za >kolego< lrt naj mu pomaga ugnati stražnika. ^Čeprav imam samo 18 let, bosta oba zaplesala! , je zagrozil stražniku in mizarskemu pomočniku. Ves odpor pa Hladetu ni pomagal in je moral na policijo, kjer so ugotovili, da fanta zasledujejo zaradi tatvin. Suknja, ki jo je prodajal, je bila istega dne ukradena prokuris.ru Dominiku Bezenšku v Corjupo* vi ulici 18 in je bila vredna 2700 Din.
Snoci med 18. in 19. so drzni vlomilci poskušali svojo srečo tudi na Dvorskem trgu, kjer so hoteli vlomiti v trgovino Drago Šchwaba. Iz veže pod Narodno kavarno* so vdrli v drvarnico, od tu so pa hoteli vdreti v delavnico. S sekiro so razbili ključavnico, v lokal pa niso mogli priti, ker so bila vrata zapahnjena. Odšli so z dolgi™ nosom, napravili pa so tudi okrog 200 Din škode.
Stavbeniku Rudolfu Saksidi je nekdo ? novega stavbišča blizu igrišča >Primorja< odnesel za 900 desk
»SLOVENSKI NAROD«, dne 7- januarja 1931
Štev. 4
Ljubljanski Sokol m
v preteklem letu
Poročila društvenih funkcionarjev pričajo o vefikih uspehih sokolske-
ga dela
Ljubljana, 7. januarja Včeraj dopoldne se je vršil v Narodnem domu občni zbor Ljubljanskega Sokola. Društveni starosta br. Bogumil K a j z e 1 j je otvori! občni zbor kot predsednik z daljšim nagovorom. Najprej je pozdravil Nj. Vel. kralja in prvega starosto SKJ prestolonaslednika Petra, nato pa navzočega podstarosto SKJ br. E. Gangla in zastopa nike drugih bratskih društev. Med drugim je dejal:
V letu 1930 je doživelo jugoslovensko Sokolstvo in z njim tudi naše društvo ve* like dogodke. Danes lahko trdimo, da je lepa sokolska misel zmagala na vsej črti in dosegla priznanje na najvišjem mestu, kot pri roerodajnih državnih činiteljih, kar nam priča dejstvo, da je starosta SKJ Nj. Vi«, prestolonaslednik Peter.
V preteklem letu beleži naše društvo vse polno uspehov, o čemer bodo poročali obširneje društveni funkcijonarji, omenim naj le uvodoma glavne dogodke.
Naše tekmovalne vrste in posamezniki »o si priborili z malimi izjemami vsa prva mesta. Tekmovalna vrsta članov v višjem oddelku pa si je ponovno priborila prehod« no darilo Nj. Vel. kralja Aleksandra Do* šanov meč in z njim rudi prehodno darilo prezidenta GS republike T. G. Masarvka — krasno soho Miroslava Tvrša.
10. novembra nas je s svojim posetom v tekrvadnici počastil povsem nepričakovano ministrski predsednik general Peter Živko* vič. Našel nas je pri rednem vsakdanjem delu, pri telovadbi moške dece. Izrazil je zadovoljstvo nad tolikim številom telova* dečih.
Na svoji redni seji, 23. oktobra je ob* črnski svet soglasno sklenil, da podari na* šemu društvu letno telovadišče v Tivoliju
V preteklem letu pa beležimo tudi do* kaj žalostnih dogodkov. Neizprosna smrt nam je ugrabila našega zgodovinarja, magi* stratnega nadsvetnika, br. Evgena Laha, da* lje našega bivšega načelnika m dolgoletne* ga odbornika br. Iv. Vernika in naše zveste brate J. Babnika, J. Drola, Petra Kozino, V. Metlikoviča, J. Ružičko m Avg. Žab* karja.
Spomin mrtvih so prisotni počastili ■to je.
Julija je dospela iz Luxemb;>urgu tragič* na vest. da se je pri mednarodni telovadni tekmi smrtno ponesrečil brat Teme Malej, Član Sokola I.
H koncu naj še omenim, da izkazuje statistično  poročilo  velik  porast članstva.
Nato je podal svoje poročilo tajnik Janko Milost. Iz njegovega poročila po* snemamo med drugim:
Koncem 1. 1930 končuje naše društvo 67. leto svojega obstoja, plodc-nosnega so* kolskega dela.
Ljubljanski Sokol lahko gleda tudi da« nes z zadovoljstvom na svoje delo v minuli poslovni dobi, kajti tudi v letu 1930 zazna* muje mnogo lepih uspehov. Vsem. ki ste pripomogli našemu Sokolu do tako lepih uspehov, iskrena hvala, zlasti tudi br. Ru= dolfu, ki je kot načelnik najlepše vodil teh* nično delo v našem društvu do svoje pre* mestitve v Subotico in br. tajniku Patiku, ki je zaradi prezaposlenosti v privatnem življenju bil primoran pred meseci odložiti to funkcijo.
V upravnem pogledu je bilo društveno delovanje dokaj živahno. Imeli srno 11 red* nib in 2 izredni odborovi seji. Vložni za* pisnik izkazuje danes 1476 številk in pisar* na je morala opraviti v teku leta prav ve* liko dela. ki ga je bilo mogoče zmagati le pa ta način, da je društvo namestilo me* seca julija uradnico, ki je zaposlena ves dan v društveni pisarni.
Kot znano, je 1. 1927 mestna občina po* daljšala najemninsko pogodbo za naše let* no telovadišče, ki bi potekla letos, za na* daljnih 3) let tako, da nam ie bilo letno telovadišče osigurano do 1. 1°51. 2». avgu* sta pa je gradbeni odsek mestne občine so* glasno sklenil na svoji seji, da proda letno telovadišče Lj. Sokolu. Ceno naj bi določil finančni odsek mostne občine, ki je pa 20. oktobra soglasno sklenil, da se telovadišče prepusti brezplačno našemu društvu. Telo* vadišče meri 14.000 m".
Na tekmi mednarodne telovadne fede* racije je bilo zastopano naše društvo v tekmovalni vrsti SKJ s petimi člani, ki so tako častno zastopali naše Sokolstvo ter še bolj utrdilo sloves Ljubljanskega Sokola.
Ko govorim o uspehih naših članov, mo* ram še omeniti veliko odlikovanje našega častnega staroste br. dr. V. Murnika. ki ga je prejel od bratske Ceškoslovenske Obce po svoji demisiji kot savezni načelnik SKJ. Prejel je krasno izdelano diplomo*-*^
Naše društvo je priredilo lansko leto 25. maja svojo vsakoletno javno telovadbo, s katero smo povsem zadovoljni. Dobro so uspele tudi vse naše običajne prireditve, kot maskerada, Miklavževa večera, božič* niča. silvestrovanje itd.
Oomembe vreden je tudi propagandni zlet našega društva v Gornji grad.
1. decembra smo svečano proslavili ob prisotnosti zastopnikov vojaških iti crvimih oblasti, ustanov in društev.
Dolžnost nam veleva tudi ob tej priliki zahvaliti se br. Reisnerju, direktorju Teh* niske srednje šole, za telovadno orodje, ki nam ga je odstopil za uporabo, dokler ga ne bo šola potrebovala zopet sama.
Poročilo tajnika je bilo soglasno odo« breno. nakar je prečital poročilo o delova* nju prosvetnega odseka, njegov predsednik Viktor Markič.
7. marca se je tu vršila Masarvkova proslava. Tej proslavi je sledilo 27. marca prodavanje br. dr. Debelaka »O prvi po« moči«, 5. aprila pa predavanje brata Lav* renčiča »O smernicah za vodnike vrst dece«. 10. aprila je predaval društveni prosvc*
tar »O vsesakoiskem zletu v Beogradu«, nakar je sledilo predvajanje filma o zad* njem vsesok. zletu v Pragi 1. 1926. 15. apri* la je govoril profesor br. dr. Cermelj »O naši mladini v Julijski Krajini«, 16. okto* bra pa br. dr. I. C. Oblak »O Lužiških Sr* bih glede na druge narodne manjšine«. V proslavo 1. decembra se je vršila v telovad* niči akademija, na kateri je predaval dru* štveni prosvetar »O 1. decembru in njego* vem pomenu«. 8. in 17. decembra je preda* val brat dr. Mastni »O vplivu amonije na vse bolezni, ki imajo svoj izvor v prefalaje* nju«-. V teku leta se je vršilo v telovadnici tudi več debatnih večerov. Posebno pažnjo je posvečal društveni prosvetni odbor tudi lutkovnemu gledališču. Vprizorilo se je več lutkovnih iger. Društveni prosvetni odbor se je tudi trudil, da poživi poročevalsko službo in širi sokolski tisk. Razmišljal je tudi o načrtu, da se uvede skupno letova* nje naraščaja ob morju ali v planinah, nje* govo izvedbo pa je moral radi denarnih težkoč odložiti za prihodnje leto.
Načelniško poročilo je podal namesto načelnika brata Rudolfa, ki je bil jeseni premeščen v Subotico, podnačelnik brat Vladimir Š u k I j e. Z veseljem je ugotovil pri vseh telovadnih oddelkih lep napredek. Telovadba se je vršila v 7 oddelkih, od no* vombra naprej pa celo v 8. Povprečni obisk na uro pri posameznih oddelkih ie bil lan* sko leto tale: pri članih 3S, pri članicah 27. pri moškem naraščaju 63, pri ženskem na* raščaju 32, pri moški deci 85 in pri ženski deci 57. Telovadeče članstvo je razen pri društveni javni t?Vovadbi nastopilo tudi na župnem zletu v Ljubljani, na vsesokolskem zletu v Beogradu in pri nastopih več dru* gin društev. Na beograjski vsesokolski zlet je poslal Ljubljanski Sokol tudi lepo število tekmovalcev in tekmovalk, ki so mu pri* borili novih lavorik. Pri tekmi za slovan* sko prvenstvo je tekmovalo 8 bratov od Ljubljanskega Sokola. V tekmi članov za prvenstvo SKJ je dosegla vrsta Ljubljan* skega Sokola prvo mesto in je s to zmago vnovič pridobila društvu meč kralja Alck* sandra in pa na novo bronasto glavo brata dr. Tvrša, prehodno darilo predsednika Masarvka. X. mednarodne telovadne tekme v LuxemboLirgu se je udeležilo v savezni vr>ri od Ljubljanskega Sokola pet tekmo* valcev, ki so š svojo vztrajno>rjo silo in marljivostjo pripomogli h krasnemu uspehu jugoslovenske tekmovalne vrste. V sred* njem oddelku sta tekmovala dva posamez* nika. v nižjem oddelku pa vrsta in 2 posa* meznika. Pri tekmah članic je tekmovala samo ena vrsta v nižjem, ki pa je dosegla prvo mesto. Kot posameznei sta se uvrstili na prvo mesto sestri Kngelmanova in šant* lova. Pri moškem naraščaju sta tekmovali od Ljubljanskega Sokola dve vrsti v višjem m ena v nižjem oddelku. Prvi dve sta si priborili 2. in 3. mesto, zadnja pa prvo me* sto. Med posamezniki v višjem in v nižjem oddelku sta zasedla prvo mesto narašeajni* ka lvko Pustivšek in Rado PoljanŠek. Tek* me ženskega naraščaja se jc udeležil Ljub* Ijanski Sokol z eno vrsto v višjem in eno v nižjem oddelku, ki sta dosegi i prvo ozi* roma tretje mesto. Med posameznicami je v višjem oddelku prva Ruža Pustiškova. Od 30. septembra do 27. novembra se je vršil društveni vaditeljski tečaj, ki ga je obisko* valo 35 bratov, sester in naraščaja, zaupnega vaditeljskega tečaja meseca septembra so se udeležili od Ljubljanskega Sokola 3 bratje in 4 sestre, še^ttedensko vaditeljsku šolo Č)OS v Pragi pa sta dovršila v juliju in avgustu brata Ban in Pavšič. Na novo se* stavljeni smučarski odsek, ki ga vodi brat inž. Perko, ima 20 članov, 7 članic in 32 moškega naraščaja.
Za gospodarski odsek je poročal njegov predsednik brat Slavo S i m o n č i č. Odsek je štel U članov in je imel U rednih in 3 izredne seje. na katerih je razpravljal o te* kočih gospodarskih zadevah društva. Za le* tošnje leto je nameravana ustanovitev stavbnega sklada in zletnega sklada za Prago.
Prednjaški zbor je dosegel pri mnogih javnih nastopih izredno mnogo krasnih uspehov, ki so v splošnem že znani kot pri društveni javni telovadbi, župnem zletu. vsesokolskem zletu v Beogradu, tekmah za slovansko prvenstvo članov in tekmah za prvenstvo SKJ in pri X. mednarodnih telo* vadnih tekmah v Luxembourgu. — Pred* njaški zbor ima tudi in vodi strokovno knjižnico, ki šteje 948 knjig.
Blagajniško poročilo jc podal blagajnik Luce S t r a u s s. Celokupni denarni promet znaša 1.557.445A) Din, imovinski prirastek pa 430.50 Din. Društvena imovina je zna* šala 31. dec. pretečenega leta 25°.0O7.31 Din.
Po poročilu revizorja Tujec a je bil podan odboru soglasno absolutorij.
Zadnji je poročal statistik V. T r e v e n. V začetku leta 1930 je znašalo število član* stva 902 in to 698 članov m 304 članice, 31. decembra pa je društvo štelo 1184 članov in 379 članic. Porast članstva 1. 1930 znaša v primeri s prejšnjim letom 73%. kar je vsekakor rekord. Naraščaja šteje društvo ob zaključku leta 235. dece pa 272. Skupno število pripadnikov društva znaša torej ob zaključku leta 2070.
Končno je bila sprejeta soglasno lista nove uprave, ki se bo poslala župnem u predsedstvu v potrdilo.
Izvoljeni so bili: starosta Kajzelj Bogu« mil, podstarosta dr. Kandare Fran. načelnik Vrbovec Lojze, podnačelnik ing. Keučič Kajetan, načelnica Muiina Adela. podne« čelnica FrSlich Jeti, tajnik Ahčin Pran. predsednik prosvetnega odseka MarkiČ Viktor: člani uprave: dr. .Irko Venčeslav, Cebular Leo, Meden Viktor, ing. Poženel Albert, Rus Viktor, Simončič Slave, kape«
tan I. raz. Stojanovič Milisav, Strauss Lu* ce in Traven Viktor; za namestnike: Burg* staler Tomaž, Germek Boris, Lorger Al« fonz. Mik*t Janko. Muiaček Josip, Paviič Pero, Steber Angeljko; revizorji: Franka Leo, Pehani Otmar, Tujec Evgen; namest* niki revizorjev: Fink Veličan, Rogi Leo in Planinšek Egon. Člani razsodišča: dr. Jože Bohinjec, dr. Miha Kambič, dr. Oton Pa* pez, in^. Albert Poženel, dr. Drago 7>eo; namestniki: dr. Janko Lokav, ing. Leo Men: cinger in Ras to Pustoslemšek.
Princeska in pastirček
Vesela Golijina pravljica v petih dejanjih (šestih slikah) s prav prijetnimi, melodičnimi pevskimi in plesnimi vložkami, ki postanejo pač kmalu popularne, s krasnimi, vseskoz okusnimi, romantično pestrobujni-mi dekoracijami in v solidni režiji je dosegla sinoči izredno topel sprejem ter žela po vsakem dejanju brezkončno odobravanje veselo razigTane in imenitno se zabavajoče odrasle in otroške publike. Gg. avtor Golia, skladatelj Adamič, scenograf Uljaniščev in prof. šest so lahko z uspehom polno zadovoljni.
Vse priznanje Goliji, da se je lotil pravljične igre s humorjem in satiro, da je oslad-nost in sentimentalnost nadomestil s komi-ko, ostal fantastičen in romantičen, a opustil vsakršno didaktiko in simboliko. Deca mu bo za to skoraj ves čas razposajeno zabavno in šegavo igro nedvomno hvaležna in napolnila gledališče vedno iznova. Razumela jo bo, lahko uživala in končno odnašala s predstave tudi etično zrno ter ljubezen do živali in prirode vobče.
S pedagoškega stališča bi bilo oporekati, da blaga in naravna princezka izsmehuje in oponaša zoprno guvernanto, da uporablja šibo proti odraslim in da odstrani krutega lovca z lažjo. Menim, da fPS se lahko te pegice odstranile, da ne bo očitka. Golia bo itak nedvomno po uprizoritvi sam opazil še nekatere nedostatke, n pr. bornost prin-cezkinega besedila, povezal nekatere prizore s prehodi, da izgine mozaičnost, črtal nekatera ponavljanja (koračnica in ples veteranov, ki zavlačujejo dejanje, črtal deklamacijo botre šume, ki je itak nihče ne razume i. dr. Dejstva, da sta postala glavni osebi: princezka in pastirček vpričo medvedov in veterancev, ki stojč v ospredju zanimanja in dejanja, skoraj postranski ulogi, seveda ni mogoče popraviti.
Veterane bi izpremenili v mestne ali grajske gardiste ali strelce, v gozdni sliki pa bi uporabil še nočne ptice, sove, čuke, netopirje in kresnice. Opustil pa kukavico ponoči, a ob svitanju razmnožil ptičje petje.
Predstava ni tekla vedno in povsod docela gladko in dovršeno vigrano. Včasih je oklesje zaškrtalo in zacvililo. Izkušenj je bilo menda le premalo.
TJlog pa je veliko število. Ker je zgrajena vsa igra skoraj le na zunanjih efektih in skupinskih grotesknostih, sta psihologija in notranja dramatičnost bolji sirotni. Ako naj povem čisto resnico, so imeli medvedi in veterani, pa zajčki in celo manj izrabljene žabe največji uspeh in se je o njih govorilo največ. Ali — g. Levar je bil simpatičen oče graščak, končno izpokorjen dobrodušen ošabnež. V neki huzarski uniformi, dasi bi ga rajši gledal v srednjeveški obleki, kakor vse druge, že zaradi romantike. Ga. šaričeva je bila ljubka princezka. Mitja Goreč pa prav pogumen pastirček, ki le prerad dirigira z desnico in se je držal vseskoz prav imenitno.
Ga. Medvedova je groteskna guvernanta, g. Lipah zabaven pl. Trebušček, g. Kralj iesnično šibeč se pl. šiba. izvrsten je Pep-ček g. železni kar, imenitna debeluška ga. Danilova, drastična klepetulja ga. Gabri-jelčeva. zelo zadovoljiva kot agilen kuhar-ček in obenem dobra pevka gdč. Kukčeva. efekten lovec g. Skrbinšek, zares komični pa gg. Cesar kot načelnik strahopetnih le za jedačo in pijačo navdušenih veterancev, prvi in drugi veteran Danes in Plut ter tovariši, ki prav čedno po jo. dobra mati je ga. Rakarjeva in lepa šuma. ki s prijetnim glasom tudi poje. gdč. Boltarjeva. Jako je ugajal ples deklet in dveh malih deklic, za katere je napisal g. Adamič zelo efekten in prikupen plesni komad. Prva žaba je ga. Vida Juvanova-Janova. prvi zajec gdč. Slavčeva, krčmar pa g. Jan.
Orkester in petje ter plese na odru je dirigiral z mirno rutino g. viš. kapelnik dr. čerin.
Bilo je tudi mnogo cvetja, odobravanja pa izredno po vseh dejanjih ter je moral g. avtor, živahno aklamiran, opetovano pred zastor. Gledališče je oilo razprodano in vem, da bo še prav mnogokrat. Vesel tega uspeha, čestitam avtorju in upravi, ki je dobila novo privlačnico. Fr. G.
Trije kralji
v ogrevalni«
— Hudo ie, ker se prazniki vrste dru? za drugim, kakor iagode na rožnem vencu: denar i«jinja iz žepa kakor kafra, če aa le »ploh kaj — je modroval predsednik Godina dan pred tremi kralji nekoliko nejevoljen, ker mu ni nihče priskočil na pomoč pri finančnem polomu. In bas. ko 90 mu po glavi rojile te misli, se odpro vrata In glei čudo. trije kralji stoje pred začudenimi možakarji. Ni se mo^lo prav dognati. nI i *o črnci ali žolte rase.
— Jezusa iščemo! — so zapeli.
— Prijatli moji. tu ga ne boste našli, kaj menite, da se je rodil tu v oerevalnieiI — ae je oglasil Kuga in trije kralji so se prepla5ili. kajti njegov ela« je bil vse prej nego prijeten. Vendar so se nekoliko oju-naČili. ko so videli, da so drugi obrazi prijaznejši : iztegnili so roke trdno uverjent. da bodo od vseh strani leteli dinarji.
— Predsednik bo dal za vse! — se je zopet oglasil oni trdi neprijetni glas prijatelja Kuge.
— To je moderna beračija! — se Je raztogotil presednik in trije kralji so jo popihali ravnotako prazni kakor so bili prišli.
Trije modri
tudi v Ljubljani
Vse mesto je bilo včeraj polito malih kolednikov, ki so pobirali dinareke
Ljubljana, 7. januarja.
Ne verjamete, da so v Ljubljani celo trije modri ali pametni? Res, težko je verjeti kaj takega. Končno pa tudi ni treba, saj ni beseda o modrih, temveč prej o nespametnih ki jih nikjer na svetu ne manjka.
Pa jih je tudi v Ljubljano pripeljala srečna ali nesrečna zvezda, kot porog pustu in predpustu — v času ,ko so šeme na zmagovitem pohodu.
Ker praznik treh modrih ni kar tako in ker ga praznuje celo Ljubljana, ki najraje časti — in ga tudi najbolj zna — pusta, zato je seve treba govoriti o tem praznovanju, ki tudi spada med velike dogodke in še, v nekaterih pogledih, med izredne povrh vsega.
Popisati in opisati pa je treba vse lepo od kraja po vrsti, da boste natančno poučeni.
Kot ob vseh velikih dnevih, tako smo se tudi včeraj zjutraj vprašali najprej po vremenu. Po nebu so plavali umazani oblački
in hladna sapica je pihljala. Potem se je pa nepričakovano zjasnilo. To je zelo važno, ker je zaradi tega letos prvič posijalo solnce. Nekateri so bili zelo radovedni, kakšno je pravzaprav to ubogo solnce. ki ga že tako dolgo niso videli, da so pozabili, kakšno je. Pa so ugotovili, da je še vedno okroglo.
Včeraj so ljudje vstali že pred poldnem, kar ni navada ob praznikih. Menda jim je res navsezadnje še spanje zasmrdelo v obilici praznikov, pa saj se mora vse pokvariti v teh čudnih časih. Kot je pa bilo videti, ljudje tudi tako niso vedeli, kaj početi. Nekateri so postajali ter buljili v zrak, drugi so pa iskali nekaj, česar ni nihče izgubil. Seve, promenada je bila živahna, sploh je bilo vsepovsod praznično razpoloženje, še zvonenja nismo pogrešali in ljudje so pridno obiskovali cerkve kot je pač prelepa stara navada vernega slovenskega rodu. Saj veste, da je slovenski rod v vseh pogledih kreposten, vedno vnet za vse lepo in dobro, kar je treba naglasiti, ker mu hočejo zadnje čase naložiti vse mogoče grehe, ker tako voljno vse prenese. Sicer bi pa ljudje šli tudi drugam, ali kaj. kvečjemu se lahko le vzdihne.
Popoldne so se pa vseeno mnogi napotili v »milo naravo,, ki je vedno tako privlačna, zlasti, Če sije solnce. Res, večna mora biti lepota takih .Slepih Janezov«, *Pri Kapljici«; itd. in še krize, niti svetovna gospodarska — jim ne morejo do živega.
Tudi to spada med čednost našega pre-milega rodu, da si nihče — kogar je pač
bilo opažati v Ljubljani neke posebnosti, ki se ne opazijo vsak dan. novega pa tudi ni bilo nič. Od božiča namreč pohajajo po Ljubljani vsak dan številni kralji, ki so se do včeraj razmnožili kot bolhe poleti. Čudni so vam taki kraljici, skoraj tiekom so podobni (ne tistim, ki letajo, temveč onirn, ki frče — najraje ob šolskih p^itnirab), predstaljajo pa baje tri modre iz daljne Ju. trove dežele in nosijo na prekljah zvezde vodnice, ki bi jih naj pripeljale v Betlrhom, vodijo pa jih le okoli mošnjičkov, ker. kot pojejo sami:
»— darila bi vam dali. a revni smo sami —c To so baje potomci nekdanjih slovenskih kolednikov, ki so se v časih — v tistih dobrih starih časih — šemili ob novem letu okoli ljudi ter jim za okrogle krajcarčke in šmarne petice peli — okrogle kolednice in voščili novo leto. Sedaj sicer ni več tistih časov, no, kolednike pa še imamo vseeno — in še koliko! še tako vzdihujemo — prav lahko bi prestali brez njih, pa kaj hočete, tradicija je tradicija, četudi beraštvo! Naši otroci so gotovo siromački, težko je pa verjeti, da jim je s takim prosjačenjem kaj pomagano — sicer pa to nikogar nič ne briga, zato tudi nas ne. Treba je samo povedati to, kar se vidi in sliši.
Torej se pravi, včeraj je bil praznik treh modrih in ljudje so posedali tudi po kavarnah kljub solncu, koledniki pa so na vse pretege koledovali. Včeraj Je bilo v Ljubljani več kraljev, kot jih premore vsa zemlja. Vsi lokali so jih bili polni od jutra pozno v noč. V svojih kraljevskih o matih so drli v kavarne in gostilne kot čebele na med, drug drugemu so podajali kljuke, večkrat pa se je tudi primerilo, da sta prišli v en lokal kot dve trojici naenkrat — konkurenca je bila mnogokrat naravnost neznosna, paragraf zoper umazano konkurenco pa se ni izkazal. Zunaj je prišlo do neštetih spopadov in marsikateri kralj je v boju izgubil simbole svojega veličanstva« zvezde repatice so padale po nosovih in pri-smoljenih bradah, kamor je pač priletelo, rezultat je bil, da sta namestu treh modrih romala v Betlehem dva razcefrana, uma~ zana in polomljena modreca pod okriljem po k več ene zvezde na polomljeni preklji. — V samo kavarno >Zvezdo* je prijadralo včeraj baje 15 karavan, vsaka s tremi kralji, par pa tudi z dvema. Peli so svi na vsa usta kolednice, nekateri pa tudi zaljubljene, fantovske popevke, da je bil »hec« še večjL Neki tak »modrec« al je moral med petjem podpirati brado, da mu ni ušla. ker se mu
razumeti pod tem imenom — ne beli glave | J€ v konkurenčni bitki odluščila.
s takimi žalostnimi stvarmi, kot so krize. Vzdihovati sicer znamo kot malokdo, ali nihče, zaradi suše se pa nihče ne gre obešat — kvečjemu gre v kavarno. Tako je bilo tudi včeraj.
Tako je, da, dandanes trije modri love dinarčke, dočim so včasih romali tako daleč — leta in leta, da so mogli darovati zlata, mire in kadila ...
Zdaj bo pa menda le nekaj časa mir pred
Ker pa so bili včeraj trije kralji, zato je i »kralji« in — prazniki.
Iz gledališke pisarne
Dunajska operetna skupina vprizon
drevi ob 20. uri zvečer Leharjevu opereto Zemlja smehljaja« (Das Land des La-chelus). Skupina šteje ?7 čianov, vse vloge >o zasedene po njej, le orkestrski part svira pod dunajskim dirigentom naš o:>emi orkester. Opozarjamo, da je za nocojšnjo predstavo še nekaj lo/mh <eue^*-v .n ,ož na razpolago.
brugo gostovanje dunajske operete v huhijansk: operi ho v četrroK dne S. trn. I/vaja se Čudežu bar (Di-j W nder Bar) z ictiZ-orkestrom. Za predstavo ie še nekaj ložnih sedežev in lož na razpolaga. Dramsko gledališče ostane v sredo in četrtek zaprto.
KOLEDAR
Danes: Sreda. 7. januarja 1931, katoličani: Zdravko, pravoslavni: 25. decembra 1930, Svetoslav.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Opera: Zemlja smehljaja. Gostovanje dunajske operete.
Kino Matica: Ljubljenec bogov (Emil Jannings).
Kino Ljubljanski Dvor: Krepostna gre-šnica.
Kino Ideal: V senci temnice.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Bahovee, Kongresni trg, Ustar, Sv. Petra cesta, Hočevar. Sp. Šiška.
Baletni večer
Olge Solovjeve
Tekom let je nastopilo na našem opernem odru že precej svetovno priznanih in domačih uglednih soloplesalk. toda razen slavne družbe zakoncev Fromanov ni nihče tako zanimal, kakor ruska plesalka Olga Solovjeva v Beogradu. Napolnila je skoraj vse gledališče in publika ii ni nehala izražati  svojega prav posebnega zadovoljstva.
Olga Solovjeva je ne le tehnično dovrs>-na umetnica, nego je tudi osebno jako stm. patična in nastopa v originalnih kostumih, ki se po barvi in ukrojenosti odlikuje z redkim okusom ter učinkovito rafiniranost-jo. Vedno je nekako naravna in brez nasilnega hlastanja po efektih, torej ne pretirava in v grotesknosti nikoli ne prekoraN meje zmerom umerjene lepote. Izredno muzikalna je. strogo skladna z ritmom silasbe in niti za las "ne zaostala aH prehiteva. Močno temperamentna, fizično sUnji in cloboko občutevajora. je podajala vse točke svojega sporeda s stopnjujočim se učinkom. Ako pa naj že navedem najbolj-
šo njene kreacije, mislim, da se ne varam, ako poleg znanega >Unurajočo^a labuda c, ki ga podaja dokaj svojstveno in ga ]e morala ponoviti, navedem Še >Beračicoc, »Jesensko listje<, »Biblijski pie&c in k*ian> ska dvojčka <.
Se po zaključku jo je občinstvo x brezkončnim aplavzom prisililo, da Je ponovila se svoj >Ciganski piesc
Kapelnik dr. S vara je dirigiral orkester in prinesel skladbe Rimskega Korsakova, Saint-Saensa, Cajkovskega i. dr. tako, da »o jako zanimale tudi kot koncertne točke skratka: bil je prav lep, vsesplošno zadovoljiv večer.
Izjava
PE.N»club. slovenski center Ljubljana, sekcija Mladi PEN je na svojem sestanku dne 5. januarja 1031. sklenil podati nasled« njo javno izjavo:
Literarni kritik m esejist Josip Vidmar je ob koncu lanskega leta povzročil v be** grajski »Pravdi« (glej »Pravdo« z dne \K decembra 1030.) poročilo o naših kulturnih razmerah, ki jc slovenske kulture nedostoj* no. Josip Vidmar v srbski javnosti te krive informacije o Slovencih doslej ni niti poizkusil popraviti, čeprav smo to nujno pri* čakovali. Tudi njegov avtentični popravek v »Jutru« z dne 31. decembra 1930. poro* čila v »Pravdi« ni preklical. Pač pa je v po* pravku proti vsemu pričakovanju skušal podpreti omenjeno poročilo 7. argumenti svoje ideologije.
PRNT«club. slovenski center Ljubljana, sekcija Mladi PEN si šteje v dolžnost javno obsoditi ravnanje Josipa Vidmarja, ko je podal beograjskemu informatorju svoje z ničemer podprto osebno mnenje, ne da bi se zavedal odgovornosti, ki jo ter« ja vsaka taka izjava. Prav tako pa odločno obsojamo antisocialno ideologijo Josipa Vidmrja. ki deli Slovence v kulturno go* spodo in kulture nesposobno ljudstvo, slo* vensko literaturo pa v beli in »črni kruh«.
Končno obsojamo z enakim ogorčenjem čk>\'eka nevreden načn borbe, ko sku^.* anonimni pisec v »Slovencu« (glej članka z dne 38- decembra l°o0. in 4. jan.1931.) iz* koristiti Vidmarjcvo /adevo za nekulturen napad na neprizadete kulturne delavce.
Prepričani smo, da se s to načelnu i/j a* vo strinja vsa na5a mlada generacija.
V Ljubljani, dne 5. jan. 1931. PESfClub, slovenski center Ljubljana, sekcija Mladi PEN.
* To iz>avo smo poslali sledečim časni* kom in časopisom: Čas. Delavska politika. IVelavska r*ravica. Dom in Svet. Jugoslovan. Jutro. Ljubljanski Zvon. Modra ptica. Na* ša doba. Slovenec, Slovenski Narod in Svo» boda.
Stev. 4
>SLQVENSKI N A R O gc, dne 7- januarja 1931
Stran 3
WILLY FORST
PBIDE!
ljubljenec vm I jn sijana v najnovejši
ljubiš — ljubi!
Dnevne vesti
Praznik Hristovog rodjenja čestitamo svima svojim čitaocima pravoslavne vere.
Uredništvo.
— Davčni opomini in odločbe reklamacij > k ih odborov. U ubij. poštna direkc. opozarja pošte na uradne odredbe, po katerih smejo pošte omenjene pošiljke sprejemati samo kakor navadne (nepriporočene) službene pošiljke. Ce bi kakšna davčna uprava ah finančna direkcija zahtevala, da se nje pošiljke sprejmejo kakor priporočene, jo mora pošta primerno poučiti, če pa na svoji zahtevi le vztraja, pa odklonit sprejem tistih pošiljk.
— Uradi za zavarovanje delavcev in postne pristojbine. Ministrstvo je izpreme-nriJo svoje stališče glede poštmnske pristnosti v krajevnem prometu, kakor ga je zastopalo I 1933. V svojem zadnjem odtoku pravi: Pošnikiska prostost se v načelu omejuje vobče na tista pisma, ki se pošiljajo v državnem interesu odnosno v interesu javne službe, a katerih plačana odprava bi obremenila državo samo. Nanaša se torej samo na brezplačno odpravo, nikakor pa ne na dostavo. Dosledno temu ni poštnin-ske prostosti v krajevnem prometu, izvzemat tiste pisemske poštne noši+jke. K gredo s sedeža sprejemne pošte v širše dostavno okrožje. Od tega načela niso izvzete niti poštnine proste oblasti, uradi in ustanove, ampak morajo dostavljati svojo korespondenco v krajevnem prometu po svojih lastnih organih. Okrožni uradi za zavarovanje delavcev uživajo kakor privilegirana ustanova ugodnosti r^štnmske prostosti v istem obsegu, kakor poštnine oproščene oblasti, uradi in ustanove. KoKkor bi torej želeli dostavljah' svoje pisemske pošiljke v krajevnem prometu po pošti, bi morah" svojo korespondenco po predpisih frankirati.
— Nepravilnosti pri vračanju nevroč-Ijivib časopisov. Uradno se je ugotovilo, da nekatere pošte pri vračanju časnikov hi časopisov upravam ne postopajo po obstoječih predpisih. Ne stavijo namreč na vsak izvod za vsakega naročnika označbe, zakaj se lost vrača. Poleg tega morajo take pošiljke, ki jih vračajo, opečatiti z dnevnim pečatom. V mnogih primerih je na listu zapisano »nazaj« brez podpisa uslužbenca, ki je vrnil Hst in brez pečata, tako da se stvarno ne ve, ali je bil Mst na naslovni pošti ali ne. Uprave časopisov se upravičeno pritožujejo, da dobivajo posamezne izvode aH cele svežnje svojega Usta nazaj ne da bi vedele, zakaj se fist vrača.
— Otvoritev novih telefonskih relacij med Mariborom iti Nemčijo. Dne 25. pr. m. so bile ocvorjene naslednje telefonske relacije: 1. Maribor — Erfirrt. Lud\vigshafen m Ruckheim. Pristojbina za navadno govorilno enoto je 72.60 Din. 2. Maribor — Dussefdorf, Duasburg, Gelsenkirchen, Ha-gen, Kom m Oberhausen. Pristojbina za navadno govorilno enoto v naštetih relacijah je S5.80 Din.
— Popravek. G. finančni direktor dr. Povalej Josip bo sprejemal stranke v poslopju finančnega inspektorata v Mariboru v petek m soboto t i. 9. in 10. t. m. od 10.—12. ure in ne v četrtek dne 8. t m., kakor »e balo pomotoma javljeno.
— Akademskj ples v Ptuju. Društvo iu-gastovriMfefli akademikov v Ptuju je priredilo v soboto, dne 3. januarja t_ i. v vseh prostorih »Društvenega doma« tradicijonal-m vsakoletni akademski ples. Tudi letos je uspel nadvse animirano. Ob 21. je slavnostna koračnica priznanega »Jonnv-jazza« iz Ljubljane pozdravila prihod pokroviteljice sre. dr. Senčarjeve in kmalu je v dvorani nastalo živahno vrvenje, ka je trajalo v najboljšem razpoloženju do zgodnjih jutranjih ur. Na plesu je bila izvoljena »Miss Acade-rršca« gtfč. Klara Senčarjeva; obenem je društveni odbor razdelil nagrade trem najboljim plesnim parom. Prireditev so pose-tMi zasfr*pniki vseh ptujskih državnih lira* dov. ofkarski zbor in drugi odlični gosti. Morahčen uspeh prireditve je popoln in tuda z materijalnim je zaslužni pri-pravrjaHv odbor menda zadovoljen.
— Kongres naših abstinentov. V juliju se bo vršil v Beogradu kongres zveze jugo-slovenskih abstinentov, ki bo trajal tri dni.
— Opozorilo. Izvenljubljansko kakor rud! IjubHansko koncertno publiko, ki namerava posestiti nedeljski koncert Glasbene Matice, na katerem se bo ponovila Rerhozeva dramatična legenda za soli, zbor m orkester »Faustnvo poffobrienje« opozarjamo, da si kupi vstopnice ž« v predprodaji najkasneje do sobote zvečer. Od dobre uspele predprodaje je odvisna ponovitev, kajti združeni stroški so zelo veliki ;n <iiasbena Matica mora vsaj z vstopnino kriti stroške koncerta. Ce bi bila predpro-daia slaba bo Marica prisiljena v nedeljo zjutraj koncert odpovedat;. Delo izvajano na prvem koncertu je imelo ogromen uspeh ;?i splošno je hi!a i7ražena žclj;i. da >e koncert ponovi. Prepričani smo, da je interese občinstva za ta koncert velik, prosimo te za nakup vstopnic že v predprodaji. Koncert bo v nedeljo 11. t. m. popoldne ob 3. ur- v »Unioikski'- dvorani, konec malo pred šc^t.. uro.
— Novosadska elektrarna prodana. Zadnje čase je bilo v severnem Banatu prodanih več elektrarn inozemcem, tako v Suborci, Starem Bečeju. Vranjevu in Senti. Zdaj ie prešla tudi novosadska elektrarna v druge roke. Dosedanji lastniki so bili neki Madžari iz Budimpešte, ki se pa zadnje čase za podjetje niso posebno zanimali. Za na kop elektrarne sta se zanimala znani
švedski magnat,- kraft vžigalic Ivar Kreu-ger, ter ameriški finančnik Mac Daniei Te dni je Dame' kupil elektrarno za družbo \Vbite & Comp.
— Izenačenje koledarja. Beograjska >Po-litika< je otvorila anketo o izenačenju koledarja. Prvi se je oglasil beograjski vseu-eilrški profesor Miljutin Markovič. ki se Te udeležil kot zastopnik naše vlade 1. 1923 kongresa pravoslavnih cerkva v Carigradu. Kongres je soglasno sklenil reformirati julijanski koledar in se pri tem v polni men ozirati na astronom tčno stran problema. Arhierejski sabor srbske pravoslavne eer-ve je pristal na to reformo, izvedbo svojega sklepa je pa preložil na poznejši čas.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in da se bo vreme polagoma zboJjsalo. Včeraj je bilo še po vseh krajih naše države oblačno. Najvišja temperatura j*> znašala v Splitu 9. v Skop-liu 7. v Zagrebu 4. v Ljubiiani 2.4. v Bfo-irrndu 2, v Sarajevu 1. v Mariboru — 0.3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.2 mm. temperatura je znašala —CS.
— Nesreče in nezgode. Jerše Anton, lOletni posestnikov sin iz Zagradca, se je včeraj sanka! in se s sanmi zaletel v drevo. Priletel je s tako silo, da si je zlomil desno nogo. — Včeraj popoldne se je v Podlipi pri Vrhniki težko ponesrečil 15-letni posestnikov sin Alojzij Jereb. Padel je z drevesa in se nataknil na spodnji del telesa. Zadobil je težke poškodbe. — Ivan Androvat, 141etm dijak iz št. Vida nad Ljubljano, je hotel včeraj popoldne doma pribiti sliko na steno, padel je pa s stola in si zlomil levo roko. — Vse tri ponesrečence so prepeljali v bolnico.
— Tragedija 15-letne mladenke. V Bački Palanki se je te dni odigrala pretresljiva tragedija. I5-letna Katica SuJzbacher. te-sarjeva hčerka, ie skočila v Dunav in utonila. Dopoldne je odšla deklica, ki se e učila šivanja, kakor običajno, na delo. Ko jo je pa mojster poslal v bližnjo okolico, da uredi neko zadevo, se ni več vrnila. Odšla je k Dunavu, stopila v privezan čohi. slekla jopico m skočila v vodo. Lastnik čolna je pozneje našel jopico in obvestil policijo. V žepu jopice so naši; listek: »Ljuba mati. oprosti mi! Nisem mogla drugače! < Kaj jc bilo vzrok samomora, ni znano, zdi se pa, da ie bila kriva nesrečna ljubezen.
— 60.000 Din vreden nakit izgubita. ()j Klaičeve obale do Splita je izgubila te dni žena Tomislava Bulata iz Splita briljantni nakit, "reden fcfi.ittn Din.
— Dva samomora. V Sremski Mitrovici sta brla te d-ni v enem dnevu izvršena dva samomora. Prvi se je obesil 72-Ietni cestni pometač Karlo Mik uš, kmalu nato se ie pa po mestu razširila vest. da si je končal življenje 3G tetui trgovec Mišo Salaj, ki se je tudi obesil Vzrok samomora je bil težak gmotni položaj. Usodnega dne so liote'»; mladega trgovca zaradi manjšega dolga ruMti Možu je pa šlo to tako na živce, da je videl v smrti edino rešitev.
— Po 11. mesecih naplavljeno truplo. Lani na Svečnico se je v Beočinu na Dunavu pripetila strašna nesreča. Družba treh deklet in dveh fantov se je vračala z neke zabave v Starem Futogu v Beočin. Morali so s čolnom čez Dunav. Sredi vode se je čoki iz neznanega vzroka prevrnil, vsi. k1' ko sedeli v njem, so padli v Dunav in utonili. Nekaj dni po nesreči so iz Dunava potegnili prvo žrtev, mladega Štefana Adam-ka, te dni je na Dunav naplavil truplo Ste-fana Nagvia. Pr mrliču so našft uro z verižico, katero jc spoznal Nagvjev oče za sinovo.
Iz Ljubljane
— lj Javna seja o očinske oprave. Jutri ob 17 se bo vršila v mestni dvorani redna javna seja občinske uprave. Na dnevnem redu so poleg naznanila predsedstva, zaprisege novih članov občinskega odbora m odobrenja zapisnika zadnje seje poročila finančnega, gradbenega in personalno? pravnega odseka ter samostojni predlog občinskega odbornika g. Likozarja glede naprave napisnih tablie na hišah v novih ulicah. Keferent finančnega odseka bo poročal o raznih pritožbah proti davku na nezazidane parcele, o odpisih dolga na najemnini Marica Šega in Anton Zupančič ter o odkupu sveta v regulacijske namene od
I. Mudrovčiča. referent gradbenega odseka pa o prošnji nemškega vit^žkega reda o izpremembi parcelacije, o prošnji Luek-niannovib dedičev za parcelacijo, o ureditvi Cernetove ulice in o prošnji M. n. 1. za stav. bno in uporabno dovoljenje mitniške hišic?.
—tj Dom grafikov pod streho. Danes betoniraio streho, odnosno strešno mhoščo Doma grafikov, ki stoji na vogahi Miklošičeve in Masarvkove ceste. Palača ima pet etaž nad pritličjem, mezanin in šfcirji nadstropja. S fundiranjem stavbe se je gradnja zelo zavlekla, temerj je namreč 6 m globoko pod višino ceste zaradi -kurilnice centralne kurjave, ki bo v globoki kleti. Ljudje so zadnji čas zmajeval'5 z glavam«, češ. da stavba ne bo pod streho pred prihodnjo stavbno sezono, odnosno pred hujšim mrazom, ta mesec pa je podjetje napeto vse sile. da je zdaj stavba pod streho. Dograditev te velike palače v tem neugodnem vremeiHi je vsekako lep uspeh za Ljubljansko gradb. družbo.
—lj Slovesna otvoritev Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici bo jutri točno ob
II. Opozarjamo vse trgovce In vabljene, naj pridejo k otvoritvi v največjem število točno ob določeni uri, ker se bo slav-noet pričela natanko ob 11. zaradi oddajanja po radiu.
_lj Licitacija del la grad bo carinarnice
v Ljubljani razveljavljena! Mestni gradbeni urad je te dni prejel odlok ministrstva za gradbe. s katerim je licitacija del za zgradbo nove carinarnice in carinskih objektov, ki se je vršila pred dvema mesecema v Ljubljani, razveljavljena. Nova licitacija se bo vršila 23. t. m.
—I] Taborska kitka. Deževen, meglen nedeljski popoldan — vse se drŽ4 peči — pa sem jo mahnil na Tabor k Iutkovi igrici Alaksir. Mala, leva dvorana, nabito polna, velikih, živih obrazov — naše dece, ki je že komaj čakala začetka. Prijetni komadi društv. orkestra so pod vodstvom g. Švaj-gerja še dvignili vso stvarco. Igrica je tro-dejanska — češka. Prevod je preskrbe! g. Ziidarič. režija pa je brla v rokah marljivega člana g. Počivalnika. Uspela je prav .lobro. posebno moramo pohvaliti razločno m točno izgovoriavo posameznih igralcev luikarjev. Ugajal jc zopet naš Gašparček g. Vilfan, ki je menda neprekosb-iv. KGt novost je bil prvi nastop nove naše lutke PavHhe. delo našega mladinolrubca g. Er-bežnika. ki nas je prav imemtno zabavala. Pripomnil b; edino glede imena te lutke. Ker k Pavliha nemško ime. bi bilo na mestu, da mu damo naše — slovensko ime. Naša slo-, knjiga omenja na večati mestih Martrneka, ki odgovarja nemškemu Pavh-fri. (Ulej Milčrnski in drugi). Tudi v mnogih krajih naše ožje domovine (Prlekija, juž. Prekmurje, Mur. pofce) se rabi Mart:-nek \ istem pomenu. Zato zamenjajte Pav-liiha za Ma-rtiitka! — Igrica je trajala 2 uri. Na kraljevo je bila ponovitev, ki je uspela enako zadovoljivo. Čujemo, da pripravlja Taborska lutka našo domačo igrico Martina Krpana v Špicerjevi priredbi, kar bo zopet novost za naše Jutkarstvo.      —ar.
—I j Udruženje j ugoslo venskih inženjer-jev in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek dne 9. januarja ob 20. uri v družabnem lokahi na Kongresnem trgu I —II (»Kazina«). Predava! bo gospod dr. ing. Miroslav Kasal o predmetu: Perspektive za razvoj železo-betirna glede na uporabo specijalnih cementov in jekla. Vabljeni so člani ter vsi, ki s^» zanimajo.
'—H Ženski Pokret opozarja svoje članice, da se vrši društvena seja v četrtek 8. t. ra. v damski sob; »Emone« in sicer ob 2>.
—lj O zdravilnih rastlinah naših polj in travnikov bo predaval v okvirju podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva dre vi, ub tri četrt na 2o. g. Janko Kač v mineraloškem inštituTu univerze.
—lj   Sestanek   maturantov   drž. moš.
učiteljišča iz 1. 1920, ki je bil sklican za 11. t. m., se ne bo vršil, ker ni odziva. — R.
—lj Burka »Prostozidarji« četrtič in petič na Šentjakobskem odru. V soboto in uedeljo 11. januarja se ponavlja izvrstna bunka »Prostozidarji«, ki je doživela vsied svoje veiezabavne vsebine tri popolnoma .a^prodane predstave. Vstopnice so pri g. Milošu Karnicuiku na Starem trgu.
—U Sokolsko društvo Ljubljana III in>a
v četrtek dne s. L ni. ob ^u. uri svojo redilo glavno skupščino v društveni telovadmcj {Topničarska vojašnica, vhod z Dunajske ceste) ter obenem otvoritev svojih telovadnih prostorov. Za članstvo in naraščaj udeležba obvezna. 8-n
—i j Kolesarska sekcija »ASK Primorja« s'ktictije svoj občni zbor za nedeljo 11. tm. ob 10. uri dopoldne v spodnjih prostorih restavracije »M-iklič* (nasproti glavnega kolodvora). RazpravJialo se bo o smernicah in bodočem delovanju omenjene sekcije ter se obenem izvoli tudi nov odbor. Vabijo se tem potoni vsi že prijavljeni člani kolesarske sekcije, kakor tudi oni ljubitelji kolesarstva, k j misJijo pristopiti, da se občnega zbora zanesljivo udeleže.
—I j Adaptacija. Dočim je stavbno gibanje na stavbiščih prenehalo, se pa v no-tronjosti poslopij še vrše tu pa tam tuauišč prezidave in adaptacije. Zdai je v delu adaptacija pritličnih uradnih lokalov v palači finančnega ravnateljstva na K • ;kc.cm trgu. Sobe so preuredili, zdaj pa polagaio parkete. Tako bodo lokali z adaptacijo v estetičnem In zdravstvenem pogledu Jo^ti pridobili.
—lj Saiučarski odsek -Ljubljanskega Sokola«. Drugo teoretično predavanje br. ing. Pogačnika *0 smučanju« bo v četrtek dne
. t. m. 1931 ob 20. uri v društveni odboro-
vi sobi. Zdravo!
—I j Gledališka uprava prosi p. n. občinstvo, ki je rezerviralo vstopnice za gostovanje dunajske operete, da jih dvigne do poldneva do 5. ure. sicer sc i>ado na večerni biagajni prodale.
Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustiii. če4aern glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje že kozarec naravne »Franc Josefove« grenčice sijritnio, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »f rane Josefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijaci preobložena prebavila. »Franc Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogeri-iah m špecerijskih trgovmab.
Iz Celfa
—c Sokolsko društvo v Celju ima svoj redni letni občni zbor jutri v četrtek 8. januarja ob 30. uri v mali dvorani Celjskega doma. V shičaiu preslabe udeležbe, se bo vršil občni zbor pol ure pozneje pri vsakem številu članstva. Dnevni red: 1.) Otvoritev zbora, proglas Saveza SKJ. 2.) Poročila tajnika, načelnika, blagajnika m razprava o poročilih. 3.) F*>roči!o revizorjev in absokttorij stari upravi. 4.) Določitev članarine, vpisnine ter članarine za narašča') m deoo. 5.) Rasni predlogi članstva (ki pa morajo bita predloženi odbora vsaj 34 ur pred zborom) m 6.) Predlog župni upravi za imenovanje nove društvene uprave za bodoče leto.
Ali si že član Vodnikove dražile?
Ameriški Slovenci
Radu Muraiki«
Za novo leto so se ga spomnili in mu poslali 4000 Din
rilo .še bolj kakor ta denarna podpora me veseli pa ljubeznivo in ogrevajoče priznanje skromnega prizadevanja in dela. Narod, ki ima tako zavedne in zveste sinove m hčere, kakorftni so ameriSki Slovenci in Slovenke, sme z največjim zaupanjem zreti v prihodnjost.
Vsem blagosrčnim darovalcem in daro-valkam se najprisrčneje zahvaljujem za poslanih štiri tisoč dinarjev, živeli! živelti živeli!
Z veselimi pozdravi
Rado Murnik. Ljubljana, 6. januarja 1931.
> Gos pod Rems, ali ni Vaša g-ospa is Mošenj na Gorenjskem? Pozdravite jo prav lepo, saj sva bila pred dolgimi leti prav dobra prijatelja. In obiskat naj me pride !<
Potem smo bili pa čisto domači in veseli, pisatelj je pripovedoval svoje najve-selejše, ki pa niso Se nikjer objavljene. Veste, niso za otroke!
Taki so ameriški Slovenci, tak je Rado Murnik — kakšni smo pa mi? A. G.
Koncert pevskega zbora UJU
Učiteljski pev. ^bor je v pondeljek zve* čer pod vodstvom svojega dirigenta prot-g. Srečka Kumarja priredil koncert v tat« onu, ki je zaslužil najvišjo pozornost v&e ljubljanske in okoliške publike. Pre«kronv» na, nekričeča reklama prireditelja m mogla napolniti unionske dvorane tako, kakor bi se spodobilo. V Ljubljani moraš pač udarw ti na največji boben, ako bočes opozoriti nase. zlasti v času najjšivahoejše plesne sezone, dvojnih in trojnih istočasnih prtre* ditev najraznovrsrnejše smeri. Nikakor se ni v Ljubljani toliko številne glasbeno inteligence, da bi v zadostni meri napol« nila n. pr. koncert Maudrovega tria m prc* miero \Verthcrja, ah koncert pev. zb. UJU in baletni večer Solovjove itd- Najbrž bi se prijateljskim dogovorom prirediteljev dal doseči zadovoljiv zaporeden priredit* veni aranžman.
Navdušenje našega slovenskega učktei> stva za lepo petje ni slamnati ogenj, kakor so ga nekateri skeptiki ob uetanovtvi zbora UJU prorokovali. Skoro šestletni obstoj zbora in njegova čiradajjc večja popolnost in solkinus-t so garancija za trdno m tra>* no učiteljsko glasbeno, pevsko delo. In to delo je eminentne vzgojne važnosti, k on« certi zbora v Ljubljani, po deželi in v tu# jini  širijo  zanimanje  ljudstva  sa lepoto naše pesmi, za njen napredek, pa tudi za napredek vseh ostalih pevskih društev, ker jim ravno pač zbor UJU zamore služiti Niurniku. ko   no čitali o neprijazni usodi,    kot v/or.zbor -lede enodusne in vztrajne v hiralnieo. Dosedaj smo    discipline* umetniško dovr^onega petja ter
Ljubljana, 7. januarja.
Pred praznikom je prišel v redakcijo g- Rems in se prav po ameriško naglo zmenil, da se popoldne snkleva pri Mencingerju na šmartinski cesti, odkoder greva obiskat Rado Murnika. Ker morebiti vendar še vsi naši čitatelji ne poznajo tega g. Remsa, moram povedati, da je No-vomeščan, ki je bil 35 let v Ameriki, sedaj ga. pa ne morem drugače imenovati kakor konzula ameriških Slovencev. Menda ga. poznajo prav vsi rojaki onkraj morja, saj vsak dan dobi debel šop pisem iz Amei-ike. Potem pa piše in piše ter ves dan leta okrog1 od kanclije do kanclije in uredi vse. kar žele njegovi znanci in neznanci po ameriških rudnikih in tovarnah, če pa pri nas doma česa manjka, pa piše v New York in Chicago in Cleveland in bog ve, kam še. Tako je za naše slepce od svojih prijateljev iz Amerike dobil že nad pol milijona dinarjev. Doma na Selu, kjer tako »počivac, je pa najbolj navdušen pevec in Sokol. Skratka — dobra duša, v Ameriki pa pravijo, da je vzoren gentleman.
Ameriško točni kavalir me je seveda že čakal pri Mencingerju pri burgundcu. Gramofon se je zavrtel in soba je bila polna vesele slovenske narodne pesmi. Dva dekliška glasova, krepka kakor fantovska.
To sta Udovičeva in Lovšetova iz Cleve-landa — na zdravje!« in sva trčila, kakor bi pevki sedeli z nama pri mizi. Obrnil sem ploščo in čital: >Udovich« in »Lau-sche«, bogme, tudi tam imajo svojo Lov-šetovo. še sta zapeli, Remsu se je pa zasvetilo tako mehko v očeh, uprtih nepremično v daljavo, da kar ne morem več verjeti v ameriško flegmo. Prav po domače se mu je milo storilo--->Tako, sedaj
pa gredo tudi elevelandska dekleta z nama k Murniku«*.
že v Mestnem zavetišču spodaj je g. Rems našel Američana g. Slanovca, ki sedaj kljub težki bolezni in vednim bolečinam vzdržuje najlepši red v zavodu, drugega Američana, g. Aleksandra Tomana pa ni bilo doma.
Na št. 9. v II. nadstropju sta bila pisatelj Murnik in g. Rems takoj dobra znanca. Kar po angleško sta ae pomenila. Medo drhtela je roka, ko je izročila pisatelju dolg siv ček, jaz sem pa hitel čitati pismo Slovenske narodne čitalnice v Clevelaudu, glaseče se:
Cenjeni prijatelj!
V imenu Slovenske Narodne Čitalnice v Clevelandu Ti tu priloženo pošiljam ček za •UX1l> dinarjev, glaseč se na ime g. Rado Murnika, slovenskega pisatelja-h umor ista, ki se nahaja v mestni hiralnici v Ljubljant.
Nedvomno si čital v >Novi dobi« in drugih slovenskih ameriških Kstih, da je Slovenska Narodna čitalnica v Clevelandu pričela zbirati fond v podporo pisatelju Radu
ki ga je dovedla v nabrali gori navedeno vsoto, ček za isto pa pošiljam Tebi s prožnjo, da ga osebno izročiš naslovniku K. Mumiku, ter mu greš" kot ekspert na roke pri izmenjavi reka, Že bi bilo potrebno.
Povej, prosim, g. pisatelju Murniku, da je to nekako skromno novoletno darilo od njegovih številnih častileev v Zedinjenih državah. Ne morem Ti povedati, kako nam je bilo težko, ko smo ritali o usodi odličnega pisatelja, katerega spisi so nam prinesli toliko solnčne veselosti, hn kako radi bi mu nekoliko te veselosti povrnili v časih, ko mu je usoda tako neprijazna.
Svota ni velika, ker kakor znano, gospodarske razmere v Zedinjenih državah Daš v teb časih niso sijajne, toda vsakemu pri-spevaneniu centu je pridružena naša hvaležnost pisatelju za njegove svetle literarne bisere in iskrena želja, da kmalu ozdravi in zapet kaj lepega napiše.
Po naročilu upravnega odbora Slovenske Narodne Čitalnice (Janko N. Rogelj, predsednik, Milan Medvešek. kore^pondenčni tajnik in moja malenkost, finančni tajnik) pošiljam to skromno novoletno darilo za Tebe, da ira Ti osebno izročiš naslovniku, ker vemo, da boš baš Ti mogel g. Murniku v najbolj pravi luči predstaviti nas ameriške Slovence in ameriške razmere. Poslana vsota je majhna, toda upam, da bo g. pisatelju dobrodošla posebno vsled tega, ker mu bo dokazala, da so njegovi spisi cenjeni in nepozabljeni tudi v oddaljeni ameriški Sloveniji.
Upajoč, da boš moji oziroma naši želji ugodil in mi ob priliki potrdil prejem tega pisma in Čeka, se Ti za uslugo že naprej zahvaljujem. Sporoči g. pisatelju naša iskrena novoletna voščila in pozdave in sprejmi jih nekaj zvrhanih ameriških >buš-ljevc tudi Ti!
Za Slovensko narodno čitalnico v Clevelandu, Ohio:
Ant«s Trbovee 1. r.
finančni tajnik. Nas največji humorist, ki je že osmo leto priklenjen na posteljo, ie dolgo molčal. — Kakor bi se mu mudilo, je g. Roma nagle pripovedoval, da je voščilo le malenkost, da je blagajnik Terbovee urednik in upravnik >Nove Dobe« v Clevelandu, da se bo tudi pisatelju gotovo zboljšajo zdravje, humorist se je pa nasmehnil in odločno dejal:
»Nikoli — v obrokih umiram ...«
Opravičil ae je, čel, da ga je prevrelo in je utrujen, in prosil, naj se vrneva drugi dan, ker M se svojim ameriškim prijateljem rad zahvalil.
In ginjeni mučenik ja bfl zopet sam. Na Tri kralje dopoldne je pa Rado Murnik sedal na postelji, se islil in popolnoma svat diktiral svojo zahvalo:
Predragi Slovenci in Slovenke onkraj morja!
Z velikim veseljem sem po prijaznosti Josipa Remsa prejel Vase novoletno da-
i-zbere sodobnega programa, ki jc pri njih največkrat predmet sporov, da, celo vzrok razpadanja. Po drugi strani pa | izvaja« njem najnovejših de!, naših komponistov daje pev. zbor tem pobudo za intenzivno nadaljnje ustvarjanje. Ponedeljkov koncert UJU je pokazal, da pevovodja g. Kumar s svojim pev. zborom zamore izvajati — \oe. Zar.j, tako se zdi, m nobenih teiav, nobenih tehničnih zaprek. Od najpripro* stejše pesmri do kompliciranih sodobnih a ton on .iln ih. ali celo pol »t onakvih stvari — vse je mogoče zahtevati od tega zbora v dovršeni, umetniški obliki. To pa je ob enem tudi najvišja pohvala za dirigenta in njegov zbor. Seveda mora pri izberi pro« grama imeti dirigent vendar kritično roko in strogo razvit umetniški čut. Ni vse, kar se sveti, zlato, ni vse, kar jc sodobno in težko, tudi lepo in vredno truda ter muk, ki jih zahteva izvajanje. Kumar m njegovi koncerti pa so zadosten porok za umetni; ško kvaliteto tako programa, kot njc^o* vaga izvajanja. To zopet m zopet dokazujejo koncerti UJU in je dokazal tudi po-nedeljkov koncert.
Ne morem in ne smem *c »opuščati v posameznosti programa, ker sem bil v njem zastopan tudi jaz. Program je poleg mojo uvodne besede obsezaj moje zborovske skladbe, dalje Lajovica (pet pesmi), Ostu. ca (dva najnovejša, zelo zanimiva zbora), novi škerjančev ženski zbor s sopranskim solom. po eno Foersterjevo in Hubadovu skladbo, ter kot noviteto za naše koncertuu programe 14 mladinskih pesmi v ženskem zboru in v solo-spevu, od katerih so bilo tri prav nobel Kogojeve, ostale pa moje. Tet mojih otroških pesmi jc pela g4čna Anica Mezetova, ki jo je spremljal pri kla» vir ju g. Pavel Šivic. Ta je prevzel sprem* stvo tudi pri ostalih mladinskih zborih, le g. Kogoj jc improviziral spremijevanje pri svajih mladinskih sam. Ves obsežni, zani« mivi ia v nekaterih skladbah silno težki program je pev. zbor absolvira! živo in skoro v eni potezi, bravom o, z mladostnim ognjem, v i/čiščen;, redko lepi zvočni iz* vedbi. Nc moreni drugega reči, kot samo: čestitam 1 Ako zbor izpopolni vsaj še s par glasovi moški de! zbora, pa bo to idealen pevski glasnik doma in povsod. Tako zbo* ru kot dirigentu in solistki je občinstvo prirejalo spontane ovacije. Za vsa ljubitelje zborovskega petja je bil to nepozaben, kra* sen večer, kakršnih bi moralo biti vsako leto še več, vendar pa vsaj eden, ki bi naj postal tradicijo« al en ob božičnih počitnicah za ves bodoči čas. —8.
Nečuveno.
— Zakaj se jc razdrla tvoja zaroka?
— Ženin mi je morai priseči, da me ne pofai&l. ko pojdem posic^t njegovo samsko stanovanje, in pomisli — res ms m pojjubtL
\
Stran 4
>SLOVENSKI NARODc, dne ^januarja 1931
Stev. 4
V osmih mesecih nebotičnik z 71 nadstropji
Ameriška tehnika je doprinesla nov dokaz, da se ne boji niti največjih
ovir
Banka Manhattan & Co. v New Torku si je dala zgraditi na Wallstreetu, kjer so stavbišea izredno draga, 71 nadstropij visok trgovski dom, ki sega 289.55 m visoko. Da bi bili gradbeni stroški čira manjši, je banka zahtevala, naj bo zgrajen nebotičnik čira prej. Tloris ogromne hiše ima obliko črke T, fasada na ulico je dolga 45-75 m na eni strani, na drugi pa 35 m. Zanimivo je, kako so gradili nebotičnik z 71 nadstropji.
18. maja 1929 je zapustil zadnji najemnik hišo, stoječo na stavbišču, kjer stoji zdaj nebotičnik 15. junija je bila stara hiša podrta, a 1. februarja 1930 je bil nebotičnik že dograjen. Gradnja je bila zelo težavna, ker je ena ulica na dotičnem kraju široka samo 9-50 m, druga, paralelna pa 5.70 m. Dostop na stavbišf-e je bil mogoč samo z ene strani. Gradnjo je dobil generalni stavb-nik, ki je poklical na pomoč 50 navadnih stavbnikov Predno so začeli graditi nebotičnik, so izračunali do najmanjših podrobnosti razmer jeklenega ogrodja, ki se napolni z votlo opeko in betonom. V to svrho so rabili 30 000 načrtov. V Ameriki imajo namreč hvale-, vredno navado, da izdelajo že vnaprej več varijant stavbe, pa naj gre za stavbo na suhem ali na vodi Izvedenci prouče vse varijante do najmanjših podrobnosti in ko je razpisan natečaj, se na načrtih nič več ne izpreminja, niti ni mogočo, da bi bil proračun prekoračen.
Da se pridobi na času, so že med podiranjem stare hiše polagali temelje nebotičnika in dovažali jekleno ogrodje za prvih 20 nadstropij. Največ
I skrbi je delal stavbnikom dovoz gradbenega materijala, kajti na tako prometnih ulicah, kakor je Wall Street, ne sme ležati tramovje, cement, opeka itd. Gradbeni materijal so dovažali s tovornimi avoinobili in ga sproti porabili. Tovorni avtomobili so vozili materijal po posebnih mostovih v prvo in drugo nadstropje nebotičnika, kjer je imel svoj sedež generalni stavbni k s celim štabom uradnikov in nadzornikov, da so gradbeni materijal v določenem redu prekladali in dvigali z žerjavi v višja nadstropja. Generalni stavbnik je dajal navodila z optičnimi in telefoničnimi signali. Pet dvigal je prenašalo materijal in delavce iz nižjih v višja nadstropja.
Banka je rezervirala zase pritličje in prvih šest nadstropij, ki &o biia opremljena 1. februarja 1930, torej istočasno, ko je bil nebotičnik dograjen. Pisarniške prostore gradbenega podjetja, kjer je bilo zaposlenih 90 uradnikov, so morali sedemkrat premestiti, predno je bil nebotičnik dograjen. Stavbniki so imeli na razpolago 17 telefonskih prog, da so lahko nemoteno dajali navodila polirjem. Da bi delo na vsem nebotičniku točno in pravilno napredovalo, so izdelali točen časovni grafikon, ki so se ga strogo držali in v katerem so bile predvidene tudi morebitne ovire, ki bi nastale zaradi močnih vetrov od 57- nadstropja navzgor.
Zgraditev ogromnega nebotičnika v Smesecih je pač najboljši dokaz, da se je razvila moderna tehnika že tako daleč, da se ne boji niti največjih ovir.
C Ck Norris.
Ifooča tkti
Roman.
Bilo ji je jasno, da ne more računati z njegovo ipomočjo, da bi se rešila \z tega groznega položaja; niti njegove simpatije se ni mogla nadejati. Nobene besedice Mihaelu o Bovlstonu, nobene besedice Boylstonu o Mihaelu. Sama je puščala dan za dnem hiteti mimo sebe, lagala je z besedami in dejanji in njeno srce je bilo bolno, sama sebi se je zdela zaničevana, oskrunjena, zavržena.
Skoraj takoj, ko je obnovila ljubavno razmerje z Mihaelom, je pomislila Zelda na pobeg in zavedala se je, da je ta možnost v njenih rokah. Delati. Biti neodvisna. Svobodna. Imeti poklic? Kakšnega nek4!? Prodajati trakove? Vrteti šivalni stroj? Biti natakarica?... Morda bi mogla, morda pa tudi ne. Bala se je. Tri leta življenja z Bovlstonom so ji bila zapustila vidne sledove. Ne da bi vedela, kdaj in kako se je bila vživela v vlogo priležnice. Tri leta je imela zlate dvojace vedno pri rokah. Treba ji je bilo samo zahtevati.
— O — o — oh — je tarnala vsa iz sebe. — Kaj je postalo iz mene, kaj še bo zmenoj!
Bila je sama v svojem tesnem stanovanju. Krik se ji je iz vil \z grla. Bože! Naprej ni mogla več!
Naslonila je vroče čelo na hladno steklo in opazovala ljudi zunaj, hiteče na vse strani v pisarne in trgovine, ljudi, ki so si sami služili kruh in se smeli spoštovati.
— Sama moram to storiti, — si je ponavljala venomer, — nihče mi ne more pomagati, sama nase sem navezana. Tvegati moram prelom.
In vendar je ostalo vse pri starem, njeno življenje se ni prav nič izpreme-nilo, še vedno se je sovražila in Boyl-ston se ji je zdel ostuden, toda zapustila ga ni.
Če bi bil Mihael slutil, kakšno peklensko življenje živi, bi jo bil gotovo rešil. To si je ponovila dvajsetkrat na dan. Tolažila se je, da pride čas, ko mu bo lahko vse povedala; potem bi bila brez skrbi glede njegove ljubezni, priznala bi mu vse in ga prosila, naj jo odpelje kam daleč. Poročiti se sploh ni hotela. To ji je bilo postransko. Hotela je samo Mihaela. Bežati...
Govorila je, da pojde na tovorni par-nik ali izseljeniško ladjo in da se odpelje kam daleč čez ekvator, Mihael jo je pa poslušal, ne da bi vedel, kaj govori. Le tu pa tam so se mu zaiskrile oči, če je govorila o južnem morju.
Toda ostalo je pri besedah.
— O, Mihael, zakaj ne moreva tega zares storiti? Zakaj neki se ne moreva odločiti? Vem, da bi mogla spraviti skupaj dvesto do tristo dolarjev, če bi prodala nekaj Bovlstonovih daril...
Obmolknila je; usodno ime Boylston; Mihaelov obraz se je zmračil. Urno je nadaljevala:
— Kaj res ne moreva tega storiti? Kaj bi se ne mogla informirati, kdaj odpluje parnik in koliko stane vožnja?
— Se — seveda, se — veda, — je prikimal. — Jaz — jaz se bom informiral.
Toda pri tem je ostalo. Celo ko je trdno obljubil in jo na vse načine zagotavljal, da bo vse poizvedel, je vedela,* da ne bo ničesar storil. Za njim je stala postava njegove matere, segajoča visoko nad vse njegovo življenje... m Mihael je bil proti tej ženski brez moči.
Poletje je nastopilo pozno. Dež — dež — dež. Za vreme se Zelda ni mnogo zmenila. Mislila je samo na Mihaela in
dokler ga je mogla videti dvakrat ali trikrat v tednu, je lahko izlivalo nebo vse leto vso svojo vodo. Boylston je bU zelo zaposlen. Vsi ljudje so imeli nahod ali hripo.
Torek ob koncu junija. Mihael in Zelda sta se sestajala vsak torek, preživela sta popoldne skupaj in govorila o bodočnosti. Zelda je sedela v Čitalnic1! javne knjižnice in opazovala kazalec osmero-kotne hrastove ure, ki se je bližal počasi trem. Navadno je morala Mihaela čakati; toda jezila se ni nanj. Saj je bilo tako zanimivo gledati, kako je strgal klobuk z glave, čim je stopil v vežo, kako se mu je obraz zjasnil in nabral v gubice, ko jo je zagledal in kako je hitel k nji in jo prijel smeje in nekam v zadregi za roko. Dragi Mihael! Kolikokrat ji je bila ljubezen skeleča bolečina, odprta rana.
Kazalec stenske ure se je pomikal naprej. Pet minut čez tri. Mihael je prišel prepozno, kakor vedno. O, če bi hotela ta njegova mati umreti! Cesto je molila za to. Toda bilo je malo upanja, da bi se ji želja izpolnila. Da bi vsaj vedela, da ostane Mihael njen. Ubogi Mihael! Tolažila se je, da mu je potrebna. Nekoč bo njegova mati pač morala umreti. In kaj bo potem z njo? Srce je Zeldi narekovalo, da je ustvarjena za Mihaela. Dala bi mu lahko mnogo več kakor on nji. Bila je pogumna, energična in žilava, mogla bi delati, bila je izredno potrpežljiva in požrtvovalna. Vsega tega on ni imel. Ljudje bi Mihaela vedno razvajali, toda življenje je bilo kruto in prihajalo je s trdimi zahtevami.
Zunaj je lilo kakor iz škafa. Ura je kazala pol štirih. Pol ure prepozno. Zdaj zdaj mora planiti ves zasopel v čitalnico in se začne Zeldi opravičevati, da ni pravočasno prišel. Kdo bi se pa mogel jeziti nanj!
Ob tri četrt na štiri se je v Zeldinem srcu prvič oglasil strah. Še vedno sra ni bilo od nikoder. Toda upala je še vedno in šele pet minut pred peto je* vstala in krenila počasi med silnim nalivom domov.
Drugi dan nobene vesti o njem, toda Zelda je prišla ob določeni uri v knjižnico, sedla je na svoje staro mesto in začela listati brez najmanjšega zanimanja po neki reviji še vedno v nadi, da morda le pride. Drugi dan isto, naslednji zopet in tako dalje. Nobenega glasu o njem, nobene vesti.
Siv pajčolan je zastrl njeno življenje. Njene ustnice in roke so drhtele, oči so gledale topo. Za Boylstona se sploh ni zmenila. Ni ga slišala, ne videla, za njo ta človek sploh ni več obstojal. Samo če je silil v njo, ga je naskočila s stisnjenimi pestmi, plamtečimi očmi in škri-pajočimi zobmi.
Dnevi so minevali, deževju je sledilo lepo vreme in solnce je lilo žarke nad mesto. Nekega toplega, prijetnega nedeljskega popoldneva se je napotila Zelda v svoji najlepši obleki počasi po oživljenih ulicah, dokler ni prispela do Sacramento-Streeta. Srce ji je začelo močno utripati, ko je zagledala dobro znane hiše. Videla je Burgessovo vilo gori na hribčku, krenila je na nasprotno stran ulice in se bližala vsa razburjena hišici, kjer je tolikokrat pozvonila, ko se je hodila učit k učiteljici klavirja. Se vedno so stale modre in rdeče steklene krogle v izložbenem oknu Val Schmldtove drogerije. Še vedno je dišalo iz kitajske pralnice tam na nasprotni strani po pari in perilu. Potem je prišla bela ograja, mali vrt z vijolicami, mačehami in španskim bezgom, slednjič pa hišica sama s spuščenimi zastori in zaprtimi vrati. Beli listki so bili prilepljeni zunaj na oknih: »Odda se opremljeno«.
Spominjaite se sleoih!
Leto strašnih elementarnih katastrof
Znani angleški psihografolog Invin je priobčil te dni svoje prerokovanje za leto 1931. Po njegovem mnenju bo novo leto v znamenju presenetljivih uspehov na polju moderne tehnike. Nekemu !i-verpoolskemu inženjerju se posreči rešiti problem izkoriščanja solnčne energije. Izumil bo stroj, ki bo s pomočjo kemičnega procesa omogočil zbirati energijo solnčnih žarkov in jo praktično porabiti zlasti v obliki električne luči. Že prihodnje leto bodo v mnogih mestih ulice, hiše in delavnice baje razsvetljene s solnčno lučjo, ki bo nadomestila električno razsvetljavo. Ameriki se pa obeta velik preokret v prometnih sredstvih. Rešen bo problem prometa po železniških tirih s pomočjo zračnih propelerjev. Hitrost vožnje se bo s tem podvojila in doseže 240 km na na uro. Železnice bodo lahko tekmovale z aeroplani.
V Nemčiji bo odkrit serum proti raku, ki ga bodo najprej preizkušali na rastlinah. Franciji prinese novo leto več važnih izumov. Med drugim bodo učenjaki nadaljevali proučevanje znanih smrtnih žarkov. To studiranje prinese smrt mnogim učenjakom, toda rezultat ne bo odgovarjal trucju in žrtvam. Pač pa doseže velik uspeh prof. Claude, ki hoče pridobivati elektriko iz razlike temperature vode v različnih globinah morja. Največji izum se pa obeta Japoncem, ki odkrijejo način razkroja atoma.
Novo leto bo pa v znamenju strašnih elementarnih katastrof. Že v prvih me-
secih nastane na morju strahovita nesreča, ki bo daleč prekašala katastrofo »Titanica« leta 1911. V Ameriki pride do dveh rudniških katastrof, ki bosta zahtevali na tisoče človeških žrtev. Najstrašnejša katastrofa pa nastane baje sredi leta. Pod pritiskom vulka-ničnih sil izgine s površja zemlje velik otok m v nekaj minutah bo končana tragedija, ki bo zahtevala več deset-tiisoč človeških žrtev.
Vino je zdravo
Najstarejši zdravnik v Franciji dr. Alcxandre Gueniot je dal francoski medicinski akademiji pobudo za zanimivo diskusijo. Mož je namreč izjavil, da mora popiti vsak dan steklenico dobrega francoskega vina vsak človek, ki hoče dočakati visoko starost. Dr. Guenoit je star 99 let in nedavno je •objavil zelo zanimivo razpravo o sredstvih za dosego visoke starosti. Med drugim trdi, da ljudje, ki nimajo podedovanih bolezni, prav lahko žive 100 let, samo če se ravnajo po njegovem nasvetu in pijejo vsak dan dobro vino.
Več mlajših francoskih zdravnikov se strinja s tem mnenjem. Znani strokovnjak dr. Paul je izjavil, da je dobro vino, posebno šampanjec, eden glavnih pogojev življenja. Sam pije samo vodo ali šampanjec. Tudi znani specialist za srčne bolezni prof. Vacmez se z Gueniotovim naziranjem pogojno strinja. On pravi, da ni neobhodno potrebno, da bi človek vsak dan popil steklenico vina, da je pa prepričan, da je dobro vino zdravju koristno. Sam zelo rad pije dobro vino.
Razumljivo je, da vsi zdravniki ni-
so tako navdušeni za vino in da ga nekateri odločno odklanjajo. Med njimi je tudi znani dr Thierrv, ki je dejal, da popije njegova rodbina kvečjemu tri steklenice vina na leto, fceprav šteje šest članov. Dr. Thierry pije rad vodo in pravi, da je kljub temu dočakal že visoko starost.
Najdražji avtograf Amerike
Ime Button Gwinnet zveni našemu evropskemu ušesu tuje, v Ameriki pa cenijo njegove rokopise bolj, kakor Napoleonove ali Shakespearjeve. Gvvin-net je bil namreč med 56 možmi, ki so 4. julija 1776 podpisali proklamacijo o ameriški neodvisnosti. Ameriški zbiralci avtografov vidijo svoj ideal v tem. da dobe od vsakega podpisnika najznamenitejše ameriške listine vsaj en rokopis Toda s tem so združeni veliki stroški, kajti nekateri podpisniki zgodovinske proklamacije niso zapustili skoraj nobenega rokopisa.
In med ljudmi, ki so segli v življenju redko po peresu, je bil tudi Button Gvvinnet. To je tudi vzrok, da so njegovi avtografi tako dragi. Isti rokopis, ki je bil 1. 1SS6 kupljen za 185 dolarjev, je veljal leta 1912 že 4600, leta 1926 pa celo že 22.500 dolarjev. Leto pozneje je bilo na dražbi v New Yorku prodano za 51.000 dolarjev ali v našem denarju 2.S56.000 Din pismo, ki ga je G\vinnet lastnoročno podpisal.
Humor španske revolucije
Poleg tragičnih strani ponesrečene španske revolucije, med katere spada v prvi vrsti 49 človeških življenj, so doživeli revolucionarji odnosno njihovi nasprotniki tudi več humorističnih epizod. V Callosi so proglasile republiko ženske, ki so nalepile na hišo občinskega urada svoj program, v katerem so bile poleg drugih tudi naslednje določbe: I. Veleposestva se razde-le med siromake. 2. Župnik dobi batine. 3. Tudi župan dobi batine. 4. Cerkev se izpremeni v hlev. Župnik in župan sta res dobila batine, druge določbe so pa ostale samo na papirju.
Humoristično se Čita tudi poročilo turinske »Stampe«, po katerem naj bi bila španska revolucija naročena in financirana iz Francije. Španska republika bi baje nikoli ne sklenila prijateljske pogodbe s fašistično Italijo, temveč samo s Francijo in bi ji odstopila Beleare kot oporo za prevoz francoske vojske iz Afrike, aH bi pa smela Francija poslati v vojni svojo vojsko preko španskega ozemlja.
Najboljše, naftrajne^e. zate t* najcenejše!
PRI BRIVCU.
— Ali brusite tudi britve?
— Da, gospod.
— Izvolite torej nabrusiti britev, s k-tero me brijete.
Toledo vezenje
za najfinejše nevestine opreme v prekrasnib vzorcih, kakor vse druge vezenine veze mehanično umetno in ročno
Matek & Mtkeš, LJubljana
poleg hotela štrukelj. »Breda« žepni robci kom. 2 Din.
Najnovejši entel oblek!
Pozor!
Pozor!
Pri boleznih želodca
in čreves
vzemite tudi Vi FIGOL. FIGOL osvežuje in cisti kri. Dobiva se po vseh lekarnah,
po poŠti pa razpošilja izdelovalec Apotetta Dr. Semelić, Dubrovnik z bo. 3 steklenice s poštnino Din 105*—,8 steklenic Din *45.—, 1 steklenica Din 40.—.
Wlakutatu%ni paph
iftodaja uptapa fSCovenhfbega 7la\eda$
Krajevne zastopnike
za propagiranje prodaje drž. obveznic na odplačilo na obroke
iščemo
po vseh večjih krajih vse države. Ponudbe na Publicitas, Zagreb, Ilica 9, pod št. 25166.
2992
ZAPESTNA URA
zlata, izgubljena na poti iz Šiške do Miklošičeve ceste. Najditelj naj jo odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 541
TRI SOBE in DVE KUHINJI
Zupan, Dolgoše 50 pri Mari-oddam v najem v novozgrajeni hiši. Poizve se v gostilni Zupan, Dolgoše 50 pri Mariboru. 540
POSTNO POMOČNICO
za pošto I. razreda, brez brzojava in telefona, sprejme takoj Alojzij Aupet, p. poštar, Skoc-jan, via Krško. 539
Premog, drva« koks
prodaja
»ILIRIJA« d. z o. i, Ljubljana, Dunajska c 46 — telet. 2820 Miklošičeva c. 6 — telef. 2595
ANTON STALCER - Črnomelj
Philip sovi radio • aparati, akumulatorji, baterije, antenski materijal, polnitev, galvanizirali je. — Cene zmerne, tuđi obročna odplačila. Ceniki zastonj. 529
ZAHVALA
Globoko pretreseni povodom prerane smrti nam nad vse dragega našega soproga, očeta, gospoda
IVANA TOKANA
smo prejeli toliko izrazov sožalja, da nam ni mogoče zahvaliti se vsakomur posebej. Zato izrekamo s tem našo najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so ga za časa njegove težke bolezni obiskovali ter tolažili in mu tako lajšali trpljenje, vsem, ki so ga poslednjič obiskali ob mrtvaškem odru, vsem darovalcem prekrasnega rdečega cvetja in vsem, ki so ga s svojo prisotnostjo v tolikem številu spremili k večnemu počitku.
Prav posebej izrekamo našo najtoplejšo zahvalo Delavski zbornici za njeno naklonjenost in iiradništvu iste, vsem delavskim strokovnim, kulturnim organizacijam in ustanovam, delavski godbi »Zarja«, pevskemu zboru »Cankar« ter žalnim govornikom, ki so počastili delo in ideje pokojnika, za katere je delal in živel vse svoje življenje. Hvala!
V Ljubljani, dne 6. januarja 1931. m
Žalujoča rodbina TOKANOVA.
Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiakamoc Pran Jezersek. — Za upravo in inseratni del lista: Oton Christof. — Vsi v LJubljani