GOSPODARSTVO
LETO XIX. ŠTEV. 533
CENA LIR 35
POST. PLAČ. V GOT.
PETEK, 9. JULIJA 1965
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 . TEL. 38-933
OB SESTANKU OBMEJNIH ZBORNIC V GORICI
Odpirajo se nove poti k industrijskemu sodelovanju
V skladu s pobudo, ki jo je dala Gospodarska zbornica Slovenije in s sklepom, do katerega je prišlo na sestanku predstavnikov zbornic med tržaškim velesejmom, je bil v torek v Gorici sestanek predstavnikov petih obmejnih zbornic, in sicer tržaške, goriške in videmske trgovinske zbornice ter gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvat-ske. Gre predvsem zato, da zbornice najdejo poti, po katerih bi lahko podprle vse pobude podjetij, da bi prišlo do sodelovanja med industrijskimi obrati s te in one strani meje. Jugoslovani so prepričani, da bi navezava takšnega industrijskega sodelovanja v veliki meri pospešila tudi trgovinsko izmenjavo. Kakor so lahko ugotovili na goriškem sestanku, so nekatera italijanska podjetja na področju dežele Furlani j a-Juli j ska krajina že navezala takšne stike z jugoslovanskimi; nekateri izmed njih so že dali ugodne rezultate, drugi pa so naleteli na ovire.
Zbornice so predstavljali na goriškem sestanku njihovi predsedniki — tržaško dr. R. Cai-dassi, goriško inž. Rigonat in videmsko dr. G. Di Maniago, Gospodarsko zbornico Slovenije je delegirala, dr. Bogdana Novaka, L. Lesjaka, Fr. Burgerja, in Ljudmilo Čukovo, medtem ko je so gospodarsko zbornico Hrvatske predstavljali njen podpredsednik inž. Kneževič, glavni tajnik R. Kurelič in J. Vereš. Prisotna sta bila tudi glavni ravnatelj ravnateljstva za zunanjo trgovino na komisariatu v Trstu dr. Tornada in jugoslovanski konzul v Trstu, konzul 2. Milutinovič, v imenu jugoslovanskega generalnega konzulata v Trstu.
Kot predsednik zveze treh deželnih zbornic je inž. Rigonat obširno poročal o pogojih, ki so potrebni, da se industrijsko sodelovanje razvije z uspehom. Treba bo rešiti še marsikatero vprašanje, preden dosežemo zaželene cilje medsebojnega gospodarskega sodelovanja, h kateremu sodi zlasti sodelovanje na industrijskem področju. Trgovinske zbornice so med italijanskimi podjetji, ki bi prišla v poštev za takšno sodelovanje, ^Vršile poizvedovanje. Zanimanje za takšno sodelovanje je toliko večje, odkar sta italijanska in jugoslovanska vlada v smislu novembrskega dogovora Ustanovili poseben sklad 25 milijonov dolarjev, iz katerega naj bi črpali sredstva za financiranje industrijskega sodelovanja. Inž. Rigonat je naglasil, da prihajajo iz vrst italijanskih operaterjev razne pritožbe. Tako ti Pogosto pri navezavi stikov z jugoslovanskimi podjetji ne najdejo predstavnikov, ki bi bili Pooblaščeni zaključiti dogovore; Potrebno bi bilo trajnejše sodelovanje med podjetji; prav tako bi bilo treba zajamčiti stalno dobavo blaga; italijanski o-peraterji tudi menijo, da je vse-lej potrebna točnost in rednost pri dobavah; poleg tega je po-trebno jamstvo, da bodo računi plačani brez odlašanja.
Italijanske tovarne bi rade dobavljale Jugoslaviji hidroelek-trične in termoelektrične naprave, nadomestne dele za traktorje; dale bi lahko na voljo italijansko strokovno specializirano osebje; dobavljale bi lahko ladijske in tekstilne stroje, papirnato embalažo in razne druge stroje. Pripravljene so kupo-vnti v Jugoslaviji nekatere polizdelke in izdelke industrije.
Inž. Rigonat je končno ugotovil, da v prvih osmih mesecih, °dkar je bil v Rimu sklenjen novembra sporazum o industrijskem sodelovanju, niso bili doseženi posebni rezultati med ob-meinimi deželami. Upa, da bo mešani italijansko—Jugoslovan ski odbor s primernimi navoji pospešil sodelovanje.
Inž. Kneževič je pripomnil, da paradi objektivnih težav marsikaterega načrta za sodelovanje m bilo mogoče izvesti, novi ®klad za financiranje industrijskega sodelovanja pa bo po njenem mnenju lahko pospešil ^delovanje srednjih in malih p°djetij. Poleg tega bodo po izvedbi novih gospodarskih pre-°snov v Jugoslaviji podjetja raz-Polagala z večjimi finančnimi sredstvi in devizami za sodelovanje.
Lojze Lesjak, predsednik koordinacijskega odbora za obmejno izmenjavo v Kopru, ki še s posebno pozornostjo sledi raz-y°m. industrijskega sodelovanja
Doel]edudali Že več pobud v tem
’ J- navedel več kon-
Primerov takšnega sode-etu nh ™ed.industrijskimi pod-jetji ob meji. Tako «Gostol» iz Nove Gorice sodeluje s podiet jem «A'dige», Mehanotehnika (I zola) z nekim podjetjem iz Milana, tovarna elektrotehnične opreme «Eta» iz Cerknega z «Ignis», «Fructal» iz Ajdovščine s podjetjem iz Trsta itd. Še druga. podjetja, posebno iz Slove-mje so sklenila pogodbe s podjetji iz Furlanije - Julijske krajine za sodelovanje v skupnem znesku 1,6 milijarde lir (tako n. pr. tovarna «Gorenje» iz Velenj z «Rexom» v Pordenonu). Še letos bodo pripravili pogodbe d™Simi podjetji za nadaljnjih 1,4 milijarde lir.
«Rade Končar» prodala licenco v Italijo
Tovarna «Rade Končam iz Zagreba, eno izmed največjih jugoslovanskih podjetij, ki izdeluje električno opremo, je nedavno prodala znani italijanski tovarni «Officine Elettromeccani-che Triestine» — O. E. T. licenco za izdelavo trifaznih asinhro-ničnih motorjev tipa ABZd 430-3
za pomorska dvigala. OET pripada koncernu «Ansaldo San Giorgio» v Genovi (na sliki ABZd 430-3).
Predstavniki OET so po zaključku transakcije priznali, da ta motor predstavlja eno izmed najugodnejših rešitev za to vrsto naprav.
Tovarna «Rade Končar» sodeluje z raznimi tujimi podjetji. Nedavno je prodala nekemu poljsklemu podjetju podobno licenco.
V zadnjem času se je razširila vest, da je prišlo tudi med ((železarno Jesenice« do prvih stikov s holdingom »Italsider« glede navezave stikov za industrijsko sodelovanje.
Resna kriza v Evropski gospodarski skupnosti
Francozi odbijajo nadzorstvo evropskega parlamenta Zaostritev odnosov med Italijo in Francijo
Novi predsednik gospodarske zbornice Slovenije
Dosedanji predsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije Riko Jerman je nedavno sprejel imenovanje za glavnega ravnatelja Splošne gospodarske banke Slovenije v Ljubljani. Zato je bil na zadnji seji Upravnega odbora zbornice ob koncu prejšnjega meseca na lastno prošnjo razrešen svoje funkcije predsednika zbornice, ki jo je opravljal dve leti, na njegovo mesto pa je bil izvoljen Drago Dolinšek, dosedanji republiški tajnik v izvoznem svetu SR Slovenije.
Drago Dolinšek je bil rojen leta 1820 v Trbovljah, po svoji strokovni izobrazbi je diplomiran ekonomist, ki se je že za časa študija specializiral za zunanjo trgovino. Vsa leta po vojni je deloval na vidnih položajih v gospodarstvu Slovenije in v republiški upravi. Med drugim je bil profesor na ekonomski srednji šoli v Ljubljani, vodja računsko - gospodarskega sektorja v rudniku Trbovlje, nato ravnatelj podjetja Ex Am-pelea IRIS — Delamaris — Izola, glavni ravnatelj Tovarne gumijevih izdelkov Sava v Kranju, od začetka lanskega leta pa republiški sekretar za industrijo v IS SRS.
Izvolitev Draga Dolinška za predsednika slovenske gospodarske zbornice je pomemben
(Nadaljevanje na 2. strani)
Evropska gospodarska skupnost preživlja zopet krizo, in to zaradi nesoglasja med Francijo in ostalimi članicami glede nadzorstva nad kmetijskim skladom, ki naj se ustvari s pobiranjem carine na uvoz kmetijskih proizvodov iz tretjih držav. čeprav vlada v Bruslju po odhodu francoskih izvedencev precejšnja nervoznost, ni pričakovati dokončnega preloma med Francijo in ostalimi državami, včlanjenimi v EGS. Po vsej verjetnosti bo razvoj dogodkov dal prav italijanskemu zunanjemu ministru Fanfaniju, ki je izjavil novinarjem, da je prepričan, da ne bo prišlo do končnega preloma s Francijo.
Vsekakor zbuja vznemirjenost po poročilih iz Bruslja zlasti okolnost, da se v Bruselj ni vrnil francoski poslanik Jean Marc Boegner, ki predstavlja Francijo pri Evropski gospodarski skupnosti ter je bil telefo-nično poklican v Pariz. V njegovi odsotnosti bi ne mogli sklicati seje ministrskega sveta, glede katere se morajo poprej sporazumeti poslaniki vseh šestih držav pri EGS. To bi pomenilo ustvariti močno oviro za nadaljnje poslovanje EGS pa tudi vsega njenega upravnega aparata, ki šteje okoli 2500 u-radnikov.
Vsa zadeva je toliko bolj zanimiva, ker ni spor pravzaprav gospodarske narave, pač pa politične. Kakor rečeno, je spor nastal zaradi oblike, ki naj bi jo dali nadzorstvu nad kmetijskim skladom. Francija se odločno protivi predlogu, da bi za nadzorstvo pooblastili evropski parlament. Tako so prišli do izraza različni pogledi, ki jih imajo Francozi in ostali člani EGS glede bodočega in dokončnega oblikovanja ne samo gospodarskega, temveč tudi političnega sodelovanja med državami EGS. Francozi ob vsaki priložnosti pokažejo svojo bojazen, da bi se z oblikovanjem prave Evropske gospodarske skupnosti okrnila hkrati politična vrhovnost posameznih držav.
De Gaulle je očiten nasprotnik političnega stapanja in oblikovanja popolne integracije-; v okviru EGS, kakor si jo želijo ostale države, ter se zavzema za obliko politične federacije ali celo konfederacije, ki bo omogočala popolno nedotakljivost vrhovnosti posameznih sestavnih držav. Tako sta prišli zopet v spor dve osnovno različni zamisli gospodarske in politične združene Evrope. Ni dvoma, da si de Gaulle prizadeva, in to z vso vztrajnostjo, da prodre francoska zamisel zato, da bi Francija lahko v Evropski gospodarski skupnosti ohranila svojo vodilno vlogo. Iz tega razloga se je Francija tudi uprla pristopu Velike Britanije. Zanimivo je tudi to, da se z druge strani francoski nasprotniki v EGS zavzemajo za pristop Velike Britanije čeprav je tudi ta proti politični integraciji med državami EGS in dejanskemu ustvarjanju združene Evrope, m to zaradi svojih posebnih ozirov, ki jih mora imeti do držav Angleške državne skupnosti (Commomvealtha).
Kakor rečeno, je spor pravzaprav politične narave, vendar utegne francosko upiranje zavleči tudi uresničenje gospodarske carinske unije v okviru EGS, do katerega naj bi prišlo po dosedanjih sklepih že do srede leta 1967, torej tri leta
pred prvotno določenim datumom. Sredi leta 1967 bi ne bilo več nikakšnih carin med državami EGS ne na industrijske ne na kmetijske proizvode; khrati bi se pričela povsem uveljavljati skupna carinska tarifa nasproti državam izven EGS. Pravočasno bi ne bilo mogoče ustanoviti niti vseh uradov, ki so nujno potrebni za oblikovanje enotnega kmetijskega trga. Pri tem bi trpele seveda tudi francoske koristi; saj je prav Francija zagotovila svojim kmetijskim pridelkom razpečevanje na trgu EGS pod ugodnimi pogoji. Trpele bi tudi koristi Italije, ki lahko izvaža svojo povrtnino in sadje v druge države EGS proti nižjim carinam, prizadete bi tudi bile koristi kmetijstva drugih držav EGS.
Brez sodelovanja Francije bi bili težko izvedljivi tudi dragi načrti, kaor npr. glede prostega izvajanja raznih poklicev, svobodnega prometa kapitala pa tudi glede organizacije skupnega prometa in prevozništva. Zaplelo bi se tudi vprašanje skupnega nastopanja Evropske gospodarske skupnosti pri po-
gajanjih za Kennedgjevo rundo pod okriljem splošnega sporazuma za carine in trgovino — GATT v Ženevi.
POLEMIKA MED DVEMA
TABOROMA V ITALIJI
Nepričakovani razplet v Bruslju je izval precej ostro polemiko med dvema taboroma v Italiji. Socialistični «Avanti» je objavil izjave nekaterih socialistov, kakor Brodolinija, Vitto-rellija in Lombardija, v katerih so ti pozdravili nastop zunanjega ministra Fanfanija v Bruslju, češ da je bil ta odločnejši in pogumnejši kakor nastop njegovih prednikov. Na drugi strani kritizirajo liberalni listi, med temi tudi «Corriere della sera«, socialiste, češ da hvalijo Fanfanija samo iz notranjepolitičnih razlogov. Tem socialistom in še posebno italijanskim komunistom naj bi bila ljubša de Gaullova politika. Sicer je težko reči, kaj socialisti pričakujejo od Fanfanija, ko je tudi on izrazil velik optimizem glede nadaljnjega razpleta krize, ki je nastopila v Bruslju.
GOSPODARSKO PISMO IZ JUGOSLAVIJE
Merilo naj bo svetovni trg
Francoski minister napada Italijo
Zahodni tisk posveča izredno pozornost naj novejši krizi, ki se je pojavila v vrstah Evropske gospodarske skupnosti, in je seveda poln najrazličnejših ugibanj glede njenega bodočega razvoja, zlasti pa še o resničnih namenih de Gaullove zunanje politike.
O tem vprašanju je razpravljala francoska vlada na zadnji seji, vendar ni njeno zadevne
ločno
EGS.
zavzema za ohranitev
SARAGAT IN ERHARD IŠČETA IZHOD IZ KRIZE Kakor poročajo iz Bonna, bo precejšen del štiridnevnega obiska predsednika italijanske republike G. Saragata v Bonnu veljal iskanju poti iz krize v katero je zašla Evropska gospodarska skupnot. Sodelovanje
stališče prišlo v javnost. Neka- j vned Italijo in Zahodno Vem teri listi celo poročajo, da ni či;o pod okriljem EGS je posta gotovo, ali se bo de Gaulle za lo toliko bolj očitno, odkar so
radi novega spora udeležil sredi tega meseca odprtja predora skozi Montblanc skupno s predsednikom italijanske republike Saragatom.
Francoski minister za industrijo Maurice Bokanowski se je v Mont-de Mnrsanu dotaknil tudi krize v EGS. Sprva je govoril tako. kakor da bi bila EGS že likvidirana ter dodal, da bi ta imela smisel, ko bi povsem upoštevala tudi kmetijstvo. Trdil ie, da so Nizozemska, Italija in Zahodna Nemčija v Brusilu zdaj zavzele povsem odklonilno stališče in da so vsa prizadevanja Francije, ki trajajo že tri leta in pol bila zaman. Spričo takšnega stališča drugih držav ne prinaša rimski sporazum o EGS Franciji nikakšnih koristi več. Po niegovem mnenju bi se dalo doseči pristno gospodarsko sodelovanje med državami EGS, ko bi njena komisija sprejela francosko zamisel in odbila načelo o «supernacionalnosti» EGS.
Medtem ko je Bokanowski v prvem delu svojega govora govoril o EGS že kot o likvidirani mednarodni ustanovi, je v drugem delu poudaril, da je treba znižane carine v vsakem primeru ohraniti; to zahtevajo tudi koristi francoske industrije Sodeč po zaključku njegovega govora, hočejo Francozi sama iztisniti nove koncesije od ostalih držav v EGS, zlasti na področju kmetijstva, niso pa za likvidacijo EGS. Na vlado pritiskajo za rešitev krize tudi go spodarski krogi, pa tudi velik del francoskega tiska, med temi tudi list «Aurore», ki se od-
se pokvarili politični odnosi med Francijo in Zahodno Neiv čijo. Danes je diplomatsko c-zračfe povsem drugačno, kakor je bilo za časa Adenauerja. De Gaspsrija in Scbumana. De | Gaullova zunanja politika ie sodelovanje med Nemci in Italijani v 'pogledu evropske integracije še poglobila. Znano je. da so Italijani predlagali vrhun sko konferenco držav EGS v Benetkah in da so to pobud') odbili prav Francozi.
Gre za 900 milijonov dolarjev
Pogajanja s Francozi so se razbila, ko je šlo zato, da se začasni sporazum o financiranju izvajanja kmetijske politike v smislu doseženih sporazumov podaljša do leta 1970, to je do časa, ko bi se po prvotnem sporazumu odpravile vse notranje carine in pričela uporabljati e-notna tarifa navzven. (V resnici se bo odprava carinskih tarif dosegla s pospešenim korakom že do julija 1967). Za izvajanje nove kmetijske politike, ki bo zadela nekatere države, katerih kmetijstvo se razvija pod zaščito visokih carin, naj se ustvari poseben kmetijski sklad, v katerem bi se zbirala sredstva od pobiranja carin na kmetijske pridelke in od zunanje carine. Po proračunu bi ti dohodki dosegli okoli 900 milijonov dolarjev; zato so predstavniki petih zahodnoevropskih držav predlagali, naj se ta sklad postavi pod nadzorstvo evropske-
(Nadaljevanje na 2. strani)
ŽIVLJENJSKA RAVEN
NE SME TRPETI
Ljubljana, julija, čeprav se izvajajo razni gospodarski ukrepi v jugoslovanskem gospodarstvu že delj časa, vendar mnogi pričakujejo, da bo glavno šele prišlo. Pri tem je mnogo ugibanj in tudi mnogo raznih špekulacij, kot je to vedno, ka-I dar se kaj dogaja v gospodarstvu, in kar vse navadno tudi vnaša nemir med ljudi, ki se kaže na najbolj različne načine Med drugim je zlasti opaziti razne špekulacije z valuto, zlasti zunaj meja države, znotraj pa nakupovalno mrzlico, j ki se je zlasti stopnjevala v zadnjih dneh tako, da so ponekod ljudje precej spraznili zaloge trgovin.
No, navadno vse to kmalu mine in pride do iztreznjenja in često tudi obžalovanja prenagljenosti mnogih, ki so se zaleteli in nasedli sebi ali drugim Tako bo tudi v tem primeru; saj so vse spremembe, ki so že bile izvedene, ki se izvajajo in se še bodo, namenjene zboljšanju gospodarskega stanja, v prvi vrsti stabilizaciji gospodarstva. Pri tem pa je že samo po sebi razumljivo — in to se tudi stalno poudarja — da ne sme trpeti življenjska raven prebivalstva.
UGODNE POSLEDICE
OMEJEVANJA POTROŠNJE
ZA INVESTICIJE
Brez dvoma ni lahko v nekaj vrsticah povedati vse o zastavljenem vprašanju in se lahko dotaknemo samo nekaterih bistvenih vprašanj. Pri tem ne smemo pozabiti, da smo že govorili, da se že leto in dan izvaja kot eden najvažnejših u-krepov strogo omejevanje potrošnje vseh vrst, zlasti potrošnje za investicije. Znano je, da je prav pretirana investicijska potrošnja, ki je daleč skoro vsa povojna leta presegala ne samo možnosti, temveč in zlasti vse okvire, ko so bili za tako potrošnjo določeni po gospodarskih načrtih. Posebno velja to za opremo in še posebej za opremo iz izvoza, kar je vplivalo in še .Stalno vpliva na neugodno zunanjetrgovinsko in plačilno bilanco, čeprav je tak razvoj značilen za države, ki so v razvoju, je vendar podrebno na današnji stopnji naše industrializacije, ko bi morala industrija delati za notranje potrebe in za izvoz, presekati tak razvoj in ga spraviti v utemeljene okvire in v sklad z možnostmi.
Ugodne posledice omejevanja potrošnje v investicije in za tem potrošnje sploh, se že kažejo. Podjetja ne iščejo več pomoči zunaj, pri bankah in podobno, temveč sama pri sebi. Tako že opažamo zniževanje cen mnogim industrijskim izdelkom, povečanje izkoriščanja notranjih rezerv, varčevanje in podobno. Zamrznjenje cen, kot izreden ukrep, ki se bliža koncu, je samo pospešil tak razvoj.
V PRIČAKOVANJU
NOVIH UKREPOV
Sedaj pričakujemo postopno nove ukrepe, ki bodo taki, da jih ne moremo šteti samo kot devizno preosnovo, ker ne gre samo za spremembo tečaja dinarja nasproti dolarju. Sprememba tečaja dinarja pomeni samo enega izmed ukrepov zato, da bi se z enotnim uvoznim in izvoznim tečajem na ravni,
III.
SESTANEK SSR, PRAVOSLAVNA VELIKA NOČ IN TRIJEZIČNA KATOLIŠKA MAŠA Mislim, da ni to prava publika, ki jo pobiram kar po cestah in bifejih, saj morajo biti solidni ljudje po uradih, na sestankih, pri delu in drugod. Ulovim priliko in grem na neki sestanek «socialističkog sa-veza radnog naroda« in je res drugače kot v Sloveniji: Predsednik ni v zadregi kljub že običajnemu maloštevilnemu občinstvu za opombe in kritike svojih članov. Oglašajo se po vrsti in obravnavajo najrazličnejše zadeve iz svojega okoliša, precej pa je splošnega načelnega govorjenja. V uradih opazim, da se je kar dobro razbohotila kritika nad lastnim delom. Ko stopim v pravoslavno cerkev sv. Marka, šele tam opazim, da je pravzaprav pravoslavna velika noč. Za pravoslavne cerkvene razmere precej velika, visoka, nova nedokončana cerkev s precej praznimi stenami in revnim ikonostasom, je polna vernikov. Na tleh pred ikonami gorijo stotine svečic. Kdor pride, kupi v cerkvi svečice in jih prižiga. Težek duh po lojevih svečah in moten dim zastirata cerkev, od nekod spredaj odmevajo basi, ljudje se nenehno križajo z velikimi gestami in molijo «Gospodin po-. Hristos Voskrese...«. Bogoslužje se vleče v neskončnost. Zapustim pravoslavno in grem pogledat še katoliško cerkev: cerkvena ladja in oltar sta so-aobna brez nekih stilnih pre* tenzij, ljudje so izbrano praznično oblečeni, nekateri nad
Albert
Rejec
S POTOVANJA PO JUCOSLA VUl
Pri naših južnih bratih
beograj skim povprečj em, kar mi daje misliti, da so iz diplomatskega zbora. In res, ko se je začela maša, je duhovnik bral glasno vernikom posamezne dele maše v srbo-hrvaškem, angleškem in francoskem jeziku, evangelij prav tako in verniki so po svoje odgovarjali ustrezno svojemu znanju jezikov. Ta trijezična maša se je tudi dolgo vlekla.
Cerkev je v bližini palače ((Politike« in zato sem rabil komaj dve do tri minute do opernega gledališča. Na sporedu so bili za vrsto nastopov kot gostje najavljeni na programu razni člani Scale iz Milana in drugi znani italijanski operni solisti. Takšna priložnost se pri vsej široki kulturni izmenjavi ne nudi mali Ljubljani ih še celo Zagrebu bolj poredko. Toda pred sabo sem imel s svojo malo družbico velikansko pot do Ohrida, do grško-albanske meje in nazaj preko Jadrana v dobrem tednu.
NARASLE CENE
NA NARASLI DONAVI
V Ljubljani nisem mogel pri nobeni potniški agenciji, ne pri Kompasu in ne pri železniški turistični družbi izvedeti, kako in kdaj potujejo rečne ladje iz Beograda po Donavi skozi sotesko Djerdap do Kladova. Po stari navadi so se hudovali, da jim rečna paroplovna direkcija sploh ni poslala voznega reda.
Spustil sem se zato v Beogradu v Karadjordjevo ulico, ki je neke vrsta pristaniščna ulica, in našel njihov potniški urad. ((Kako, da ne odgovarjate na vprašanja iz Ljubljane, sem jim dejal, ko bi si ljudje iz Slovenije, pa tudi Švabi in Italijani radi ogledali ta biser vašega ožjega srbskega turizma. Zakaj skrivate to lepoto? Ljudje bi radi videli Djerdap tako, kot ga je gledal cesar Trajan, ko je dal postaviti tisto svojo tablo na steni v naj večji ožini«. Odgovorili so mi, da jim srbske republiške oblasti niso dale dovoljenja, da bi povišali ceno vožnji po Donavi od Beograda do Kladova, kjer se konča djer-dabska soteska in da sedaj drug drugega prepričujejo, kaj bi bilo prav in v interesu turizma, potnikov in pa seveda dohodkov rečne plovbe. Lepo so me pomirili in kmalu bi se jim jaz sam opravičil, da sem jih vznemiril. Kar mimogrede sem si upal vprašati, kdo pa prevaža tovor in ljudi v vse obrečne kraje na dolgi donavski poti mimo Smedereva, Pančeva, Kovina, Doljnjega Milanov-ca, Golubca, Teki j e do Sipa in Kladova. Razložili so mi, da za to skrbe številne avtobusne zveze pa še druga prevozna sredstva. Pohvalili pa so se, da ruski gliserji čakajo namazani in popolnoma nared, da začnejo z naglimi vožnjami po Donavi,
kakor so že lansko sezono br-zeli po donavskih valovih. Lepo in veselo smo se pozdravili in so me še vabili, naj počakam tri ali štiri dni, do takrat, da bodo že dobili «fer-man» od višjih oblasti, da bodo lahko vozili po novih cenah Naj si kar ogledam v pristanišču gliserje, tako da bom že vnaprej v mislih pžival v hitri vožnji. Samo pet ur traja sedaj vožnja namesto nekdanjih 10 ur. Odšel sem skozi gostoljubna vrata, le malo je manjkalo, da mi niso ponudili Črno kavo.
PRIMORSKI EMIGRANTI
V BIFEJU
Toda ko sem obstal na hrup ni ulici v pomladanski svežini, se mi je samemu počasnemu Slovencu le poblisnilo, da so na kratko omenili, da bo stala nova vožnja kar pet tisoč dinarjev, zato sem se krčevito obrnil v nasprotno smer od reke in se povzpel strmo navzgor proti Terazijam ter stopil v bife, v tistega, ki so ga pred vojno obiskovali primorski emigranti od društva »Istra. Trst-Gorica» in v družbi s Slovenci iz dravske banovine izbijali klekovače, pa šljivovke ali pa smederevske cspricerje«. Poplaknil sem nameravano vožnjo skozi Djerdap in sklenil se peljati na jug države v Makedonijo z navadnim vlakom preko Niša skozi osrednjo Sr-
bijo namesto preko Kladova in Negotinske Krajine do Niša. Razgledal sem se po bifeju, da bi nekje spoznal kak znan obraz, pa ni bilo nikjer nobenega. Le pri točilni mizi je stala debelušasta, zavaljena postava, ki je v rokah pozibavala večji kozarec brizganca. Ko se je obrnila proti meni, sem pod globokimi sledovi 25 let, ki jih je preteklo od predvojnih časov, opazil še globlje tirnice, ki jih je za seboj pustilo desetletno nenehno dnevno stajanje pred točilnicami bifejev. Nekdanji duhoviti dobrovoljni družabnik naših primorskih družb je ujet v topo postopanje po javnih lokalih, drži v spominu kartoteko vse stare slovenske in istrske predvojne emigracije iz primorskih krajev. Ve točno za vse te Antoniče, Lazariče, Čoke, Ivaniče, Pertote, Žerjale, Vižintine, Nemce, Sancine in druge, ki so prišli okoli tridesetih let v Beograd, ker jim je fašizem zakuril tla pod nogami m niso mogli več vzdržati doma. V Ljubljani se niso mogli ustaviti, ker je bila Slovenija že prepolna Primorcev in ni mogla drugih sprejeti, saj so še domači Dolenjci in Zasavci odhajali na delo v zahodno Evropo. V Beogradu so Primorci dobili skromne službe, ali mesta po bančnih in drugih gospodarskih napol državnih u-stanovah ali pa kot napol obrtniki v gradbenih, kovinarskih in drugih dejavnostih. Po malih gostilnah so se pri kartah držali raje briškule in trešete kot pa tablenete in ajnsa. Sanjali so, kako se bodo vrnili v Vipavsko dolino, na Kras in v Trst, ko bo padel fašizem.
(Dalje sledi)
ki ustreza današnji vrednosti dinarja, omogočilo normalnejše poslovanje s tujino. Naš izvoz in uvoz se mora prilagoditi pogojem poslovanja, ki veljajo na svetovnem trgu, če se hoče uspešno vključiti v to poslovanje. To pa je nujno potrebno, ker je za našo industrijo domače tržišče premajhno. Zato mora biti zanjo svetovni in ne domači trg s svojo produktivnostjo, ceno, kakovostjo in drugim merilo tudi za naše gospodarstvo.
NOVI TEČAJ
BLAGOVNEGA DINARJA
Kakšen bo novi tečaj dinarja pri čemer moramo računati na njegovo formalno razvrednotenje, ker sedanji uradni tečaj že dolgo ni več realen in se ga uporablja samo pri obračunih preko bank, lahko v času, ko to pišemo, samo ugibamo. Vendar bo moral biti po napovedih tak, da bo najbolj realen, da bodo z njim v najvišji meri odpravljene razne premije, regresi in drugo, s čemer se skuša sedaj podpirati izvoz ali ščititi domača industrija, kot carine in drugačni ukrepi pred tujo konkurenco doma. To pa tudi pomeni, da se bodo domača podjetja lahko vključila v zunanjetrgovinsko poslovanje samo pod enakimi pogoji, ki bodo veljali za vse in da v tem pogledu ne bo izjem kolikor jih ne narekujejo splošne družbene koristi. Z novim tečajem oziroma pariteto naj bi se tudi preprečil tako nagel inflacijski razvoj kot ga beležimo v zadnjih letih (do 12 odsto), ki naj bi ga uskladili s svetovnim povprečjem, ki se giblje na stopnji od 2 do 3 odsto letno.
SPREMEMBA CEN
Glede ostalih ukrepov bi morda povedali še naslednje: Novi ukrepi bodo zadeli cene in napovedana je že sprememba cen n. pr. v prometu, premoga in kuriv ter goriv sploh in podobno. Vztraja pa se, da bi se cene industrijskim izdelkom ne smele višati, temveč nasprotno. V tem pogledu je treba omeniti, da proučujejo ukrepe, da bi zaradi povišanja cen nekateremu blagu ne padla življenjska raven prabivalstva. (Predvideno je n. pr. povišanje stanarin) in da bodo zato zaposleni prejeli denarno nadomestilo.
ZMANJŠANJE
ADMINISTRACIJE
Do skrajne mere naj bi postopoma odpravili administrativno poseganje v gospodarstvo. To se tudi že kaže zlasti na področju kreditiranja in investiranja, ko so bili ukinjeni razni centralni skladi in je bilo vse prenešeno na podjetja in banke, ki naj ta vprašanja rešujejo po poslovnih načelih. Manjša pa se tudi administrativni aparat ‘in postopoma krči število uslužbencev.
POMEN TERCIARNIH
DEJAVNOSTI
Posebno je poudarjen pomen takoimenovanih terciarnih dejavnosti, to je obrti, gostinstva, turizma in podobno. Te so bile do sedaj izredno zapostavljene, kar povzroča vedno večje težave. Drugačen odnos do teh dejavnosti se kaže že sedaj v njihovem podpiranju in, kot vemo, se omogoča vedno bolj zasebnikom odpiranje gostišč in podobno. Seveda gre tu še za večje spremembe, ki naj bi še bolj spodbujale te dejavnosti in ki se bodo zlasti odrazile v pravilni davčni politiki do njih.
KATERI ODLOKI
SO PREDVIDENI?
Tako lahko v kratkem pričakujemo, da bodo napovedane preosnove dobile tudi formalno potrdilo v izdaji raznih odlokov, ki so že napovedani in ki bodo predloženi zvezni skupščini v sprejem. Gre tu za odloke, kot je odlok o tečaju dinarja, o carinski tarifi, ki mora biti v skladu z načeli GATT, o prenosu prometnega davka iz proizvodnje na potrošnjo, o novih obrestnih merah na poslovne sklade in s tem o kreditnih vprašanjih in po dobno. Posebej je treba omeniti dogovor o politiki osebnih dohodkov, ki predstavlja skupen akt sindikatov, zvezne gospodarske zbornice in drugih pri zadetih organov. Ta akt sloni na doslednejšem uvajanju in izvajanju načela nagrajevanja po vloženem delu in načela dvi. ga dohodkov v skladu z dvigom produktivnosti.
DEVIZNA REFORMA IN
MONETARNI FOND
Končno je treba omeniti, da se vsi ukrepi, v prvi vrsti deviz ne spremembe izvajajo v spora, zumu z Mednarodnim denarnim skladom, s katerim tečejo raz govori že dalj časa. V tej zvezi bo izdana posebna izjava; obenem pa je vse to zagotovilo za realnost in trdnost vsega, kar se podvzema za utrditev gospodarstva ter odgovor tistim, ki skušajo vnašati v vse dogajanje paniko. Kot posebno jamstvo za
vse, kar se pripravlja, pa je treba imeti tudi dejstvo, da je razen za nekatere ukrene, ki ne trpe odlaganja ali vmesnega časa od sprejema do izvajanja, predviden določen čas, ki bo o-mogočil podjetjem prilagoditev, kar velja posebno za primere morebitne preusmeritve v proizvodni!, za prebroditev težav na področju investicij in podobno. Vse odloke pa bo sprejela zvezna skupščina in ne morda kak administrativni organ, kar daje tudi jamstvo za njihovo utemeljenost.
—žj—
nase
111 Človek
HBHJB
in narava
Prestali smo naj hujše. Vsaj tako smo mislili. Tam nekje za Logatcem nas je megla zavila v pravo temo — ura še ni bila sedem zvečer — le strela je od časa do časa zasvetila v temne gozdove; nad avtobus se je vsula prva toča. šipe in streha so z lahkoto zdržale, toda nenadoma se mi je zazdelo, da nekdo iznad zaseke luča debelo kamenje na streho... V resnici so to bile kot pest debele kepe ledu, ki se niso razbile niti ob pločevini.
Avtobus je vzdržal. Tehnika zmaguje nad naravo, sem modroval sam pri sebi. Že smo se pričeli vzpenjati po serpentinah nad Planino. Še vedno tema, da so se mi avtomobili, ki so v kratkih presledkih lezli v hrib, videli kakor kresnice, ki se poigravajo v mraku. Krasna slika, tehnika in narava se vendar dopolnjujeta in ustvarjata pravo poezijo!
Toda tam nekje okoli Rav-berkomande smo obtičali. Pred nami se je vila dolga vrsta vozil, ki se niso zganila. Zagledali smo smrekovo deblo čez cesto, ki je gotovo vsaj petdeset let kljubovalo snegu, ledu in viharju, a je prišla vrsta tudi zanj. K sreči je rasla daleč od ceste in čez asfalt so segale samo gornje veje. Vozniki so se nekaj časa obotavljali, a nazadnje so svoja vozila pognali kar čez. Ih zopet je tehnika premagala naravo.
Postojna je bila že za nami, ko smo nenadoma zopet obtičali. Zopet drevo čez cesto? Pomožno vozilo cestne milice je. vendar zapeljalo mimo nas in nam vlilo nekaj upanja. Kmalu se prične pomikati dolga vrsta avtomobilov mimo nas v nasprotni smeri, miličnik jim je dal znamenje. Sami «Lj», morda jih ni konec tja doli do Kopra, Ankarana in Portoroža. Tudi Slovenci so torej dočakali svoj «weekend» — v gospodarsko še nerazviti državi so po našem morda še prezgodaj pričeli uvajati «pro-sto soboto» — in mnogi tudi svoj «weekend house» ali «bun-galow» v skupini... Jaz še vedno vztrajam pri avtobusu in vsaj to nedeljo sem imel prav.
Končno smo se tudi mi premaknili in moja jeza nad miličnikom, ki nas je prej zadržal, je popustila. Vozili smo gladko mimo razsekanih dreves, ki so s te in one strani molila v nas, in blagrovali podjetno milico, ki je v kratkem času uspešno zaključila svojo operacijo s pomočjo domačinov: sekanje dreves, ki jih je vihar vrgel čez cesto. V Hruševju smo ugledali velikansko lipo, ki je slonela na «fičku» pred hišo; kako je ta vzdržal, si človek ne more razlagati. Na drugi strani velik senik odkrit, ob njem druga velikanska lipa na tleh.
Kako se je vse to srečno izteklo, sam ne vem. Srečni smo bili da rešilni avto, ki je privozil mimo, ni veljal nam. Srečni toliko bolj, ko smo zvečer po radiu slišali, kaj je šele bilo drugod, kjer raj tehnika nič pomagala proti podivjani naravi.
Tehnika res napreduje in dela čudeže, toda njene popolne zmage ne bomo dočakali. Tudi še tako bistremu očesu nadzornika bo včasih ušla luknjica, iz katere se je odvil vijak na ameriškem «Boeingu». angloameriški «Concordi» ali na sovjetskem «Tupolevu» ki so ga občudovali na zadnji pariški letalski razstavi, in prav zaradi tega vijaka bodo letala podlegla naravi.
A človek bo uporno znova in znova začel, kakor da bi bil na boj obsojen. Ko mora podleči, se mu narava še posmeje — za temo in viharjem mu pošlje milo sonce da bi njegovi svetlobi še jasneje videl razvaline po neurju.
- Ib —
«VSI VELIKI LJUDJE SO ČLOVEŠKI« (Bernard Mannes Bruch, svetovalec ameriških predsednikov od Woodrowa Wilsona do Lpndona Johnsona, ki je te dni umrl v 94-letu starosti).
PO SVETU
• SARAGAT MED ITALIJANSKIMI DELAVCI. Na sporedu štiridnevnega obiska predsednika republike Saragata v Zahodni Nemčiji je bil tudi sprejem predstavnikov italijanskih delavcev v Zahodni Nemčiji v Koelnu. V Zahodni Nemčiji dala okoli 330.000 Italijanov. Minister za delo Blank je pred prihodom Saragata izjavil, da je 'treba rešiti še marsikatero vprašanje, ki ga ustvarja ločeno življenje delavcev od njihovih družin. Treba bo poskrbeti za graditev družinskih stanovanj, ki bodo dodeljena tistim tujim delavcem, ki že dolgo delajo v Zahodni Nemčiji.
0 SEGNI ODIDE NA SARDINIJO. Bivši predsednik italijanske republike Antonio Segni odide te dni na svoje posestvo v Sardiniji, kjer je doma. Zdravstveno stanje se mu je zadnje dni v Rimu zaradi hude vročine nekoliko poslabšalo, napadla ga je tudi mrzlica; vsi ti neprijetni pojavi so izginili, ko so v njegovo stanovanje v Rimu vpeljali klimatične naprave.
0 PREOSNOVA VLADE V ŠPANIJI. Franco je nenadoma izvršil precej obširno preosnovo v svoji vladi: zamenjal je pet ministrov, in sicer za pravosodje, finance-, trgovino, kmetijstvo in javna dela; hkrati je ustanovil novo ministrstvo za načrtovanje, ki ga je zaupal dosedanjemu komisarju za gospodarski in socialni razvoj — Lopezu Rodoju; ta je edini predstavnik katoliške socialne organizacije «Opus Dei» v vladi. Za nove ministre so bili imenovani Oriol y Urquijo (ki je monarhist) za pravosodje, Jose Espinosa za finance, Garcia Manco za trgovino, Diaz Ambro-na za kmetijstvo, Federico Silva za javna dela; ta je pristaš krščanske demokracije ter je nadomestil dosedanjega monarhista Vigona. Niti po tej pre-osnovi se lice vlade ni v bistvu spremenilo. Vladno sporočilo pravi, da je spremembo zahtevala potreba, da bi se laže dosegli smotri vlade, ki gredo za tem. da se zajamčita večji gospodarski prospeh in večja blaginja španskega ljudstva. Najpomembnejši osebnosti v novi vladi sta minister za industrijo Lopez Bravo, ki ostane na svojem mestu, in Lopez Rodo, minister za načrtovanje. Vprašanje Francovega nasledstva še ni bilo rešeno.
0 KANCLER KLAUS JE S PARIŠKIM OBISKOM ZADOVOLJEN. Po svojem povratku iz Pariza je avstrijski kancler Klaus izjavil, da je z uspehom svojega sestanka s predsednikom de Gaullom zelo zadovoljen. Osebno se je prepričal, da kaže francoska vlada za poseben položaj Avstrije veliko razumevanje; de Gaulle popolnoma podpira avstrijsko zunanje politično pojmovanje nevtralnosti, neodvisnosti in aktivne politike nasproti Vzhodu. De Gaulle tudi zagovarja avstrijsko akcijo za pridružitev k Evropski gospodarski skupnosti, tako da bi Avstrija ohranila svoje članstvo v EFTA. General de Gaulle je tudi dal kanclerju Klausu razumeti, da je pripravljen razpršiti pomisleke Sovjetske zveze glede približevanja Avstrije Evropski gospodarski skupnosti. «Die Presse» svetuje avstrijski vladi previdnost, češ naj se ne naslanja preveč na de Gaulla, ki ima nejasne in velikopotezne načrte v Evropi. Avstrija naj o-stane v dobrih odnosih z Evropsko gospodarsko skupnostjo kakor tudi z vzhodnimi državami.
0 HARRIMAN IN BALL PRIDETA V EVROPO. Predsednik Johnson je odredil, naj v Evropo odpotujeta ((potujoči veleposlanik« Everell Harriman in podtajnik George Bali. Prvi je že na poti, drugi odpotuje v petek. Bali bo sicer prisostvoval sestanku Nato v Parizu (13. julija), vendar bosta ameriška državnika skušala predvsem posredovati za mirno rešitev krize v Evropski gospodarski skupnosti. Američani se bojijo, da hoče de Gaulle sabotirati »Ken-nedyjevo rundo«, češ da je ameriško maslo. Italijanski zunanji minister Fanfani, ki je po turnusu predsednik ministrskega sveta EGS, je odredil, naj se sličejo vsi sestanki pod okriljem EGS, ki so bili sicer predvideni, medtemi tudi ministrska seja, čeprav se teh sestankov Francozi ne bodo udeležili. «New York Times« meni, da se je s sedanjim korakom Francije že začela velika kriza na Zahodu, ki se bo leta 1969 zaključila 3 izstopom Francije iz Atlantske zveze (Nato).
0 ALI BO VIETKONG NAPADEL S SOVJETSKIMI RAKETAMI? Moskovska »Pravda« obsoja ameriško bombardiranje severo-vietnamskega mesta Nam Dinh in pripominja, da bodo ameriški vojaki naleteli na »naraščajočo pomoč Sovjetske zveze in drugih socialističnih držav«, ako bodo razširili svoje napade na Severni Vietnam. A-meriški diplomat j e v Moskvi si razlagajo takšno pisanje »Pravde« tako, da bodo vojaki Viet-konga izkoristili za napad velika oporišča v bližini glavnega mesta Hanoj in blizu pristanišča Haifonga, ki so opremljena s sovjetskimi raketami tipa SAM-II.
0 ZOPET KLJUKASTI KRIŽ NA ŽIDOVSKIH GROBOVIH. Nagrobne kamne na židovskem pokopališču v bavarskem mestu Bambergu so bivši nacisti pomazali s kljukastimi križi. Tako so nacisti hoteli protestirati proti namenu, da bi postavili spominsko ploščo na steno sinagoge, ki so jo požgali nacisti za časa Hitlerja. Nekaj ur pred od-
kritjem granitne plošče je nekdo nanjo zapisal; «Judas ver-recke (Pogini Žid)». Občina je dala takoj očistiti spominsko ploščo, toda s tem zadeva še ni bila zaključena. Dva dni nato so namreč nacisti na 23 nagrobne kamne na židovskem poko-cališču zarisali s črno barvo kljukaste križe. Prebivalstvo odločno obsoja početje nacisto. V mestu živi danes samo okoli 70 Židov, medtem ko jih je bilo pred drugo vojno okoli 1000. Večina prebivalcev obsoja naciste; občinska uprava je razpisala visoko nagrado tistemu, ki bi pomagal k zasleditvi storilcev.
VELIKA ŠKODA PO ITALIJI
Že več desetletij ni bilo v Italiji . takega neurja, kot v preteklih dneh. Največje razdejanje ie bilo v nokra linah Trevisa, Roviga, Padove, Ferrare, Mantove, Parme, Milana, Piacenze, Alessandrie in na področju okoli Ovade (Ligurija). Neurje na področju okoli Mantove je uničilo 60 odsto poljskih pridelkov, okoli Padove 50 odsto. na ozemlju okrog Parme ie bilo popolnoma uničenih 2.000 hektarov poljskih nasadov, v provinci Piacenze ie bilo škode za 5 mili jard lir.
Zračni vrtinci so v najboljšem primeru razkrili nešteto stavb, mnogo pa so jih do kra-ia podrli, ponekod so bila razdejana cela manjša naselja. Pri tem je bilo vsega skupaj okrog 17 oseb ubitih in okoli 500 pa ranjenih. Tem smo prišteli tudi osebe, ki so bile med neurjem
v	avtomobilih, katere so vetrci
vi	kot bilke razmetavali no poljih in metali v rečne struge in odtočne kanale.
VELIKA ŠKODA TUDI
V JUGOSLAVIJI
Neurje je povzročilo veliko škodo tudi na Vipavskem .zlasti v zgornji Vipavski dolini. Po dosedanjih cenitvah je uničilo polovico letošnjega pridelka na poljih. Vinogradi so opustošeni, prav tako sadovnjaki, tako da bo verjetno vso sezono primanjkovalo sadja. Nič bolje ni na žitnih poljih, krompir bo po večini zginil, voda je odnesla mnogo sena.
Val slabega vremena je zajel tudi južne predele Jugoslavije, kjer so številne reke prekoračile strugo in poplavile obširna področja. Najhuje so bili prizadeti kraji v Bosni, južni Srbiji, Slavoniji in Vojvodini. Po nedo-končnih podatkih znaša škoda v Barani.ji in Slavoniji nad 1 milijardo d inv okoli Leskovca nad 8 mrd din. v okraju Doboj v Bosni 3 mrde. v Kragujevcu 3 mrde. Zaradi hudih poplav v Vojvodini obstaja nevarnost kužnih bolezni, tifusa in parati-fusa, proti katerim so že cepili 150.000 oseb.
Novi predsednik gospodarske zbornice Slovenije
(Nadaljevanje s 1. strani)
presedan v organizacijski praksi Gospodarske SR Slovenije. Doslej so bili namreč predsedniki zbornic v Jugoslaviji imenovani s strani pristojnih izvršnih svetov. Novi temeljni zakon o enotnih gospodarskih zbornicah in poslovnem sodelovanju v gospodarstvu, ki velja od začetka letošnjega leta, pa določa, da se predsednik gospodarske zbornice voli, in sicer ga voli najvišji organ zbornice — upravni odbor. Z izvolitvijo Draga Dolinška je Gospodarska zbornica SRS prvič v praksi uporabila določbo omenjenega zakona o gospodarskih zbornicah.
Gre za 900 milijonov dolarjev
(Nadaljevanje s 1. strani)
ga parlamenta. Prav takšnim u-stanovam odbija de Gaullova politika vsako pristojnost, češ da so »supemacionalne«. De Gaulle je tedaj poslal v Bruselj zunanjega ministra Couve de Murvilla, češ naj doseže finančni sporazum, in odklonil vmešavanje evropskega parlamenta toda njegovemu predlogu so se uprle ostale države, med njimi najostreje Italija, ki jo je predstavljal minister za zunanje zadeve Fanfani. Italijani so podpirali francosko politiko še do leta 1962, ko so bili prav tako veliki izvozniki kmetijskih pridelkov, toda pozneje se je njihova življenjska raven naglo dvignila, ter so sami začeli uvažati velike množine žita, zlasti iz Kanade in Amerike.
POMORSTVO
LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja «BIed» je odpotovala 3. julija iz Genove proti Reki. Ladja «Bohinj» je te dni odplula iz Abidjana namenjena proti Benetkam (kjer pristane 18. julija), Trstu in Reki. »Pohorje« pluje proti Takoradi-ju. »Zelengora« je zasidrana v Trstu. »Bovec« je v Trstu. »Ljub. ljana» je 1. julija zapustila Buenos Aires, namenjena proti Montevideu, Rio Grandu, Santosu, Salvadorju, Genovi (24. julija) in Jadranu (29. julija).
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE
Odhodi iz Trsta.
Proga Jadransko morje — Severna Evropa: «Pobjeda» 7. julija;
Proga Jadransko morje — Severna Amerika: »Novi Vino-dolski» 21. julija;
Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: »Vojvodina« 13. julija, »Ulijanik« 22. julija, »Korana« 25. jul./5. avgusta; Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv: »Dinara« 25-30. julija;
Proga Jadransko morje — Indija in Daljni vzhod: »Ko-strena« 7./10. julija, »Trebi-nje« 8. avgusta;
Zboljšanje jugoslovanske trgovinske bilance
Jugoslovani so po prvih šestih mesecih tega leta zabeležili v svoji zunanji trgovini lep uspeh: primanjkljaj trgovinske bilance s tujino (presežek uvoza nad izvozom) se je namreč v orvem polletju 1965 zmanjšal na 42,2 milijarde din proti 72,9 mrde din v prvi polovici lanskega leta. Od januarja do konca junija letos so Jugoslovani izvozili v tujino za 1444,2 milijarde deviznih dinarjev blaga (lani ob istem času za 125,1 mrde din), uvozili pa so blago v vrednosti 186,4 mrde din (lani 198 mrd din). Izvoz se je v primeri s prvim polletjem lani povečal za 15,2 odsto, dočim se je uvoz skrčil za 6,9 odsto.
Turistični tečaj dinarja nasproti drugim valutam
V razpredelnici navajamo turistični tečaj dinarja nasproti tujim valutam. O uvedbi novega turističnega tečaja, in sicer od 1. julija dalje, smo kratko poročali že v zadnji številki. V razpredelnici je naveden za vsako valuto najprej dosedanji e-notni obračunski tečaj, nato dodatek (premija) in nazadnje turistični tečaj v dinarjih. Tako n. pr. je znašal dosedanji enotni obračunski tečaj za liro 120 dinarjev za 100 lir; k temu je treba dodati premijo 40 dinarjev, da dobimo turistični tečaj 160 dinarjev.
Po tem novem (turističnem) tečaju odkupuje Narodna banka turistične devize in valute od tujih fizičnih in pravnih oseb, kakor tudi od domačih fizičnih in pravnih oseb, pa tudi od domačih fizičnih, civilnih in druž-beno-pravnih oseb, ki ustvarjajo devize in valute v neblagovnem prometu. Od gospodarskih or-
ganizacij odkupuje Narodna banka devize in valute po navedenih turističnih tečajih, ako te organizacije ustvarjajo devize in valute z opravljanjem turističnih storitev (tako n. pr. v gostinstvu).
Novi komercialni (blagovni) tečaj dinarja še ni bil objavljen.
Končno naj še pripomnimo, da ostane v veljavi 20-odst.otni popust za nakup blaga v maloprodaji s tujimi valutami. Po uvedbi turističnega tečaja se ugodnosti za tujega kupca, ki kupi blago s tujo valuto, še povečajo. Tako bo turist za en dolar prejel v resnici za 1250 dinarjev blaga (en dolar velja po turističnem tečaju 1000 dinarjev, plus 20 odsto popusta).
Devizni računi zasebnikov pri Narodni banki v tujih valutah ostanejo nedotaknjeni. Tako lahko zasebniki prosto razpolagajo z njimi kakor doslej.
TURISTIČNI TEČAJ (veljaven od 1.7.1965)
Država	valuta	valutne enotne	enotni obr. tečaj	premija	turistični tečaj
Avstrija	šiling	100	2.884,61	961,54	3.846,15
Belgija	frank	100	1.500,—	500,—	2.000,—
Danska	krona	100	10.858,35	3.619,45	14.477,80
Finska	marka	1	234,37	78,12	312,49
Francija	frank	100	15.191,22	5.063,74	20.254,96
Gana	gan. funt	1	2.100,—	700,—	2.800,—
Grčija	drahma	100	2.500,—	833,33	3.333,33
Holandija	forint	100	20.718,25	6.906,08	27.624,33
Indija	rupija	1	157,50	52,50	210,—
Irak	dinar	1	2.100,—	700,—	2.800,—
Italija	lira	100	120,—	40,—	160,—
Kanada	kan. dolar	1	693,75	231,25	925,—
Norveška	krona	100	10.500,—	3.500,—	14.000,—
Švica	frank	100	17.151,40	5.717,13	22.868,53
švedska	krona	100	14.497,80	4.832,60	19.330,40
Španija Velika	pezeta	100	1.250,—	426,67	1.666,67
Britanija Združene	funt	1	2.100,—	700,—	2.800,—
drž Am. Zvezna rep.	dolar	1	750,—	250,—	1.000,—
Nemčija	marka	100	18.750,—	6.250,—	25.000,—
Ali naj se obrani «gold standard exchange»?
Kako je prišlo do sedanjega mednarodnega valutnega sistema
Zlato
postalo
je že nekaj časa šem eden izmed glavnih predmetov mednarodne politike. Zamenjava znatne količine francoskih dolarjev za zlato, ki jo je izvršila francoska emisijska banka in De Gaullov predlog, da bi se izvršila pre-csnova sedanjega mednarodnega valutnega sistema, znanega pod označko »Gold Exchange Standard«, sta zbudili v finančnih krogih veliko pozornost.
Gold Exchange Standard je sistem, po katerem se priznava dolarju in funtu šteriingu vloga mednarodne rezervne valute oziroma enakovrednost za zlato. Ta dragocena kovina ima še vedno veliko važnost v življenju posameznikov in prav tako v državnih in drugih skupnostih. Je še vedno simbol v svetovni gospodarski politiki materialne sile posameznih držav in sredstvo za vsiljevanje določenih gospodarskih odnosov med državami.
Politika Gold Exchange Standarda se je rodila 1922 na ženevski konferenci, ki je priznala dolarju in funtu šteriingu v mednarodni izmenjavi enakovrednost z zlatom. Vse je teklo gladko, dokler sta ti dve valuti ohranili svojo čvrstost. Da-
nes te solidnosti ni več, in če bi smatrali funt šteriing še vedno za solidno valuto, bi to pomenilo naprtiti drugim valutam breme podpiranja funta šterlinga.
Funt šteriing je bil razvrednoten že 1931, dolar pa 1933. Kot je rekel De Gaulle, bi morali 'že takrat podvomiti v privilegij enakovrednosti z zlatom; saj je bila ta zaradi razvrednotenja okrnjena.
Amerika je sicer prebrodila krizo in druga svetovna vojna je povzročila inflacijo evropskih valut. Skoro vse zlate rezerve na svetu so se znašle v rokah ZDA, ki so postale univerzalni dobavitelj; te so tudi uspele ohraniti vrednost svoje denarne enote. Naravno je bilo, da so vse države med svoje denarne rezerve prištevale dolarje ali zlato, a razlike v plačilnih bilancah so se poravnale z ameriškimi vrednotami in krediti kakor tudi v zlatu. To je pomenilo praktično priznanje Gold Exohange Standarda.
Seveda ni danes položaj več takšen. Valute nekaterih držav (zapadnih) so si opomogle do take mere, da so zlate rezerve »šestih«, oziroma članic EGS, danes enake ameriškim in bi
Neugodne gospodarsko - socialne razmere v Alžiriji
Turistični tečaji za ganski funt, indijsko rupijo, iraški dinar in špansko pezeto se uporabljajo samo pri odkupu in prodaji deviz in ne efektivnih valut.
Prevrat v Alžiriji ima poleg raznih osebnih vzrokov tudi svojo gospodarsko plat. Vsaj po izjavah novih voditeljev pridemo do tega sklepa.. Ti namreč očitajo Ben Beli, da so bile njegove gospodarske preos-nove predrzne in da so zato povzročile mnogo nereda v alžirskem gospodarstvu, ki naj bi ne bilo še zrelo za takšne skoke. Danes je težko presoditi, ali so ti očitki novih voditeljev res na mestu, ali pa
Ob zaključku tržaškega velesejma
Sejem se čedalje specializira - Lelos precejšnje oživljenje
V	ponedeljek se je zaključil XVII. mednarodni vzorčni velesejem v Trstu. Na njem je sodelovalo 23 tujih držav, od tega 9 uradno, obiskalo pa ga je kljub slabemu vremenu, ki je nagajalo v zadnjih dneh, okrog 150.000 oseb. Obseg sklenjenih kupčij je: zadovoljiv. Največ kupčij so sklenili razstavljale! električnih -gospodinjskih naprav in proizvodov drobne mehanike.
Natanko ob 24. uri sta predsednik sejemske uprave kap. Suttora in glavni tajnik dr. Chiaruttini po zvočniku pozdravila v slovo razstavljalce in obiskovalce sejma. Kap. Suttora je poudaril, da slabo vreme ni preprečilo trgoviskih stikov, pogajanj in kupčij, na letošnjem sejmu. Iskreno se je zahvalil predstavnikom tujih držav in razstavljalcem iz vse Italije za zaupanje, katerega so izkazali tržaškemu sejmu s svojo prisotnostjo. Posebej se je zahvalil vladnim in deželnim oblastem za pomoč, ki so jo nudile, s prisrčnostjo pa se je spomnil tudi ostalih štirih samoupravnih dežel, ki so sodelovale na sejmu.
Dr. Chiaruttini je poudaril življenjsko silo in pravo usmeritev tržaškega sejma, navezanost tržaškega prebivalstva na sejem, ki je tako postal že nekak simbol gospodarstva dežele Furlanije - Julijske krajine in pa važno vlogo sejma pri prizadevanjih za pospešitev gospodarskega sodelovanja med vzhodom in zahodom, med srednjeevropskimi - podonavskimi deželami in afriškimi deželami v razvoju. Značilno za tržaški sejem je dejstvo, da zadobiva vse bolj značaj specializiranega sejma, to se odraža predvsem pri zasedanjih na visoki ravni o lesu, kavi in pomorstvu (ladjedel-stvu), o tistih strokah torej, ki so življenjskega pomena za gospodarski procvit Trsta.
V	skopih besedah bomo še orisali nekaj osnovnih značilnosti letošnjega sejma. Med strokovnimi srečanji, na katerih so se tržaški gospodarstveniki raz-govarjali z operaterji in predstavniki trgovinskih zbornic nekaterih afriških dežel v razvoju (Etiopije, Gane, Gabona, Kameruna, Konga, Maroka, Tunizije, Libije in Malte) se je pokazala zlasti dobra volja Trsta, da pojde kolikor mogoče na roko afriškim delegatom pri njihovih prizadevanjih, da vzpostavijo
čim boljše trgovske odnose s srednjeevropskimi deželami. Pri tem ima seveda tudi Trst določeno korist, in sicer od morebitnega tranzita afriškega blaga čez našo luko).
Novost je bilo zasedanje o kavi, pripravili pa so ga v prvi vrsti zato, ker zaseda naše mesto med vsemi italijanskimi lukami prvo mesto v uvozu kave po morju. Zdaj gre za to, da se trgovina s kavo čez Trst še o-krepi. Na zasedanju so iznesli predlog, naj bi ministrske oblasti izdale poseben zakon, ki bi urejeval trgovino s kavo in pa, naj bi v mednarodno organizacijo ISO — International Standard Organisation vključili tudi italijansko delovno skupino.
Prvič je bilo letos na sejmu tudi zasedanje gojiteljev topola, in sicer v okviru prireditev ob lesni razstavi. Lani je bilo pa zasedanje vsedržavnega združenja izdelovalcev lesne embalaže, ki ga bodo odslej prirejali le vsako drugo leto.
V sredo je potekel' rok za predložitev vlog za uvoz oziroma izvoz blaga na osnobi poslov sklenjenih na sejmu. Italijansko zunanjetrgovinsko ministrstvo je, kot vsako leto, določilo kontingente za izreden uvoz (v Italijo) proizvodov, razstavljenih na sejmu, vendar ti kontingenti še niso znani. V lanskem letu je bilo predloženih vsega skupaj nad 175 vlog v vrednosti skoro 1 milijarde lir.
Jugoslovani so zadovoljni
Na zaključni dan tržaškega velesejma smo obiskali svetnika pri Gospodarski zbornici SR Slovenije in stalnega jugoslovanskega delegata za tržaški sejem Franca Burgerja s prošnjo, da bi nam posredoval svoje vtise o letošnji sejemski prireditvi. Že njegov nastop nam je dal slutiti, da vlada med prireditelji jugoslovanske razstave zavest o dobro opravljenem delu. In res nam je g. Burger pojasnil, da so Jugoslovani letos zelo zadovoljni tako z obiskom kot z obsegom kupčij. Zlasti število obiskovalcev jugoslovanskega paviljona je bilo letos precej višje kot lani. Zanimanje ne le priložnostnih obiskovalcev, ampak tudi manjših potrošnikov in poslovnih ljudi za jugoslovanske proizvode je bilo razvidno še bolj iz dejstva, da se ti niso ustavljali .v nobenem drugem pavi-ljanu toliko kot prav v jugoslovanskem.
Za kakšne izdelke pa so se ljudje v prvi vrsti zanimali? Posebno za usnjeno galanterijo (moške in ženske jopiče, torbice idr.), za pletenine, Tomosove motorje za čolne in seveda za izdelke domače obrti.
ZANIMANJE
ZA TURISTIČNE KRAJE
Poglavje zase predstavlja turistična razstava — lepi panoji in barvne diapozitive naravnih lepot Jugoslavije in grmada prospektov, zemljevidov in biltenov z vsakovrstnimi turističnimi pojasnili. Predstavnik Tu-
ORGANIZA CIJSK1 ODBOR ZA TRŽAŠKI VELESEJEM GOSPODARSKIH ZBORNIC SRS IN SRH (Socialistične republike Slovenije in Socialistične republike Hrvalske)
IZREK A:
SPOŠTOVANEMU TRŽAŠKEMU OBČINSTVU ISKRENO ZAHVALO ZA IZREDEN OBISK JUGOSLOVANSKE RAZSTAVE NA TRŽAŠKEM VELESEJMU. POSEBNA ZAHVALA TRGOVSKIM KROGOM ZA VELIKO ZANIMANJE ZA RAZSTAVLJENE PROIZVODE, GOSPODARSKIM USTANOVAM IN OBLASTEM, KI SO KAKOR KOLI PRIPOMOGLE K LEPEMU USPEHU RAZSTAVE.
ristične zveze Slovenije, ki je pripravila to razstavo, g. Dolničar, je naglasil, da je bil letos skoro vsak dan pravcat naval pred njegovim »šankom«; vprašanja o tem, kakšni so plačilni pogoji za turista, ki obišče Jugoslavijo, kakšni so prevozni pogoji. pogoji za vstop v sosedno deželo itd. so se kar križala, da je bilo težko vsem ustreči. Vsekakor je opaziti, da se Italijani najbolj navdušujejo nad Plitvičkimi jezeri, Rogaško Slatino, Otočcem, otoki Rabom, Hvarom in Krkom, zelo pa se seveda zanimajo tudi za dalmatinsko obalo, Bled, Bohinj, za-padno Istro in druge že tradicionalne turistične kraje. V tej zvezi velja omeniti, da bo ljubljanski potovalni urad »Kompas« priredil od 26. oktobra do 3. novembra tradicionalno jesensko krožno potovanje po Sredozemlju z motorno potniško ladjo »Jugoslavijo« (Benetke - Split - Hvar - La Valletta na Malti - Palermo - Katanija -Taormina - Krf - Dubrovnik -Benetke - Reka). Cena za posameznega potnika bo znašala 77 tisoč 500 lir.
TRPEŽNO POHIŠTVO
Posebno pozornost so izkazovali obiskovalci sejma razstavi jugoslovanskega pohištva. Glede te smo spregovorili z vodjo prodajnega oddelka novogoriške tovarne «Meblo» g. Francetom Mervičem. Značilno je, da je bilo vse razstavljeno pohištvo že pred zaključkom sejma razprodano. Ljudje so se navduševali zlasti nad res lepo ročno izdelano dnevno sobo iz orehovega lesa, ki jo je postavilo na ogled «Jugodrvo» (in ne Export-drvo«, kakor smo pomotoma napisali v prejšnji številki našega lista). Pripomniti je treba, da je ta dnevna soba mojstrovina, kakršne zlepa ne bomo videli na sejmih in drugod. Še bolj nas preseneča njena cena: dobiš jo lahko za 2,5 do 3 milijone lir, kar je razmeroma res malo. Jugoslovanska pohištvena razstava je še enkrat pokazala, da se jugoslovansko pohištvo odlikuje po svoji kakovosti. Jugoslovansko pohištvo se odlikuje po svoji trpežnosti; ta pa je po navadi odločujočega pomena pri nakupu. Nekdo na sejmu nam je duhovito dejal: »Italijani se tako zelo zanimajo za jugoslovansko pohištvo, ker je to izdelano iz lesa ...».
Stalna prodaja jugoslovanskega pohištva
Gospod Mervič nam je povečaj, da je bil dosežen med novogoriško tovarno pohištva »Meblo« in tržaškim podjetnikom Zeria-lom važen sporazum, po katerem bo to podjetje v 5. nadstropju svojega novega prodajnega oddelka v Ul. Ma-donnina 1(5, ^tadrio razstavljalo pohištvo novogoriške tovarne, ki je prejela za t.o ejeskluzivo. Seveda bo tu samo najbolj kakovostno pohištvo, zlasti tako, za kakršnim je na italijanskem trgu največje zanimanje. Nove prostore v Ul, Madonnina bodo odprli te dni. Sicer pa ne gre za prvi tak primer v Trstu. Openski trgovec s pohištvom Rener (s Kontovela) že več časa prodaja pohištvo številnih jugoslovanskih tovarn in zdaj namerava menda razširiti ta svoj posel. V ta namen je po informacijah, ki smo jih prejeli na sejmu, pokupil vse pohištvo, ki ga je letos razstavljalo ljubljansko podjetje »Slo-venija-Les«.
Obiskali smo tudi predstavnika novogoriškega podjetja »Pri-morje-Export» (ki je s sodelovanjem podjetja »Vino-Koper« pripravilo kiosk v gastronom skem oddelku sejma) komercialista Maksa Reščiča. Povedal nam je, da je z letošnjim u-spehom zadovoljen. Okoli kioska se je skoro vsak dan nagnetlo mnogo ljudi (nekoliko je obisk motilo vreme), tem je šel posebno v slast pristen kraški pršut. Dobro’ je šlo v prodajo pivo »Union«, vino pa je ob uživanju pršuta, sira in klobas kar samo teklo; največ je šlo Tokaja in Refoška, le malo manj pa briške Rebule, Merlota, Malvazije in Kaberneta. Ljudje so bili posebno zadovoljni s postrežbo in snago. Glede higienske ureditve kioska se je laskavo izrekel tudi tržaški sanitarni inšpektor.
FANTASTIČNI FILMI PRI SV. JUSTU. Na gradu pri Sv. Justu se prične jutri zvečer (10. jul.) III. mednarodni festival fantastičnega filma. Udeležuje se ga 8 držav, med temi Japonska, Poljska in menda tudi češkoslovaška.
jim samo služilo kot opravičilo za državni udar pred ljudstvom.
Vsekakor so gospodarske in socialne razmere v Alžiriji bolj zapletene kakor v marsikateri drugi afriški državi, v kateri je ostalo prebivalstvo še posebno kmečko in živi v manjših središčih. Kmetijstvo prehranjuje razmeroma majhen del alžirskega prebivalstva. Obdelovati se da le 3 odsto alžirske zemlje. V času francoske nadoblasti se je prebivalstvo močno pomeščanilo. Tako nastajajo za odgovorne oblasti bolj zapleteni socialni problemi.
Prebivalstvo Alžirije se je od leta 1872 do danes več kot po-petorilo in šteje danes 12 milijonov ljudi. Od teh je en milijon brezposelnih; če pa pri-računamo še le delno zaposlenost v poljedelstvu, jih je celo tri milijone. Nadaljnji milijon Alžircev živi v Franciji, Belgiji in Zahodni Nemčiji, kjer so našli zaposlitev.
Gradnja industrije se je začela pozno, v glavnem šele po zadnji vsetovni vojni. Omejuje se na tekstilne in lesne izdelke, živila' in "cementno industrijo Leta 1950 -je bilo šele 80.000 industrijskih delavcev, od katerih je bila večina evropskega porekla. Nadaljnjo industrializacijo, ki je bila v načrtu, je prekinila osvobodilna vojna. Če bi hoteli danes poskrbeti tudi samo delu brezposelnega prebivalstva delo, bi bile potrebne velikanske investicije, čeprav francoska vlada kljub vsem razočaranjem deželo še vedno podpira, ne morejo te podpore nadomestiti francoskega kapitala, ki je že pred daljšim časom zapustil Alžirijo..
Tudi razvoj v poljedelstvu ni ugoden. Okoli 400.000 malih kmetij, ki obsegajo povprečno po 10 hektarov, preživlja večidel le lastne družine in ne pridelujejo za trg; 1.500 veleposestev s površino nad 500 hektarov, ki so bili pretežno v evropskih rokah, so razdelili. Novi posestniki pa nimajo denarja za vzdrževanje namakanja, pogosto jim pa manjka tudi še strokovnega znanja.
Alžirija je pa tudi še danes najvažnejša izvoznica vina, glede na izvoz kiselkastega sadja je na šestem mestu na svetu. Vendar ji vedno bolj konkurirata Maroko in Tunizija. Vinski izvoz v Francijo je nazadoval skoraj za polovico..
Izkoriščanje drugih zemeljskih zakladov je šele v povojih. Glede železne rude se vedno bolj uveljavlja konkurenca 100 odstotnih rud v Liberiji in Mavretaniji.. Tudi glede slavnega saharskega petroleja ni vse zlato. Libija namreč hitreje razvija petrolejsko industrijo kot Alžir. Upanje na večji izvoz zemeljskega plina je precej popustilo, ko so odkrili na Holandskem velika ležišča, ki so mnogo bližja Srednji Evropi.
(n)
bile morda celo večje, če bi te države hotele zamenjati svoje dolarje za zlato.
De Gaullove izjave so nenadoma postavile pred široko javnost problem, ki se pretresa že kako leto in ki ga je francoski finančni minister predobri članom Mednarodnega denarnega sklada lani v Tokiu, ko je predlagal ustanovitev nove «mednarodne denarne enoten, ki naj bi slonela na valutah industrijskih držav.
Jasno je, da želijo Francozi dati zlatu »partnerja«, bolj zvestega in sigurnega od funta šterlinga ali celo dolarja, dokler se ta ne bo odločil, da se ne bo več kompromitiral s funtom šterlingom. V resnici pa ni dovolj, da se odpravi nepremična zamenjava funt šterling-zla-to, če ostane nespremenjeno razmerje dolar-funt šteriing, ko se priznava nespremenljivost razmerja med dolarjem in zlatom.
Praktično je zadeva taka-le: Ko funt šteriing izgublja na terenu in pade pod pariteto 2.80 dolarja, kdor razpolaga z zlatom lahko kupi na prostem trgu funte sterlinge pod ugodnejšimi pogoji. Ker pa funt šteriing sistematično podpirajo Mednarodni denarni sklad. Pariški klub in druge ustanove in zaradi tega doseže funt šteriing ponovno pariteto 2.80, prodajajo imetniki angleško valuto v škodo dolarja ali drugih čvrstih valut (evropskih), ki so pomagale okrepiti angleški funt.. Te operacije niso nič novega. Vršile so se sistematično vsakokrat, ko se je funt šteriing znašel v škripcih in jih poznajo med drugimi tudi ruske finančne oblasti, ko prodajajo Zlato v Londonu in Amsterdamu in tudi v Parizu.
Kolikor gre za dolar, skrbi Francoze Gold Exchange Standard, ker ustvarja v ZDA dvig obtoka; ta pojav ima za posledico, da so investicije v državi manj donosne od investicij v tujini. Zato sili ameriški kapital v tujino in slabi domačo industrijo. To naj bi pomenilo za nekatere države podrejanje njihove industrije ameriškemu kapitalu. .Ta praksa pospešuje mnogostransko znatno pomoč, ki jo Amerika daje mnogim državam in ki jo je na široko uživala v drugačnih razmerah tudi Francija sama. Kljub temu Francija napoveduje spremembo mednarodnega valutar-nega sistema: Mednarodna izmenjava naj se vrne na tista načela, ki so veljala pred velikimi katastrofami, ki so zadele svet. t.j. na sistem, ki naj ne nosi pečata nobene države posebej.
Nemški in francoski finančni krogi so se na vse to pokazali nekako rezervirane, medtem ko so Rusi bili jasni. Moskovska »Pravda« je prikazala valutna izpodrivanja v kapitalističnih državah m obsodila anglosaksonsko hegemonijo, češ da je neopravičljiva. Dodala je, da je De Gaullov predlog drzen, ker se je Francija do sedaj omejevala le na besedne proteste proti privile gi jam dolarja in funta šterlinga, sedaj pa prihaja k dejanjem. Še več. Govorijo celo o skorajšnji otvoritvi sovjetskih bančnih podružnic v Avstriji, Belgiji, Nemčiji in Italiji z namenom, kot se zdi, da bi se internacionaliziral rubelj; z ustrezno operacijo naj bi rublju omogočili zamenljivost za zlato. Kaže, kot da bi hoteli poskusiti z novim denarnim binomom: frank — rubelj.
Anglo-ameriška reakcija je bila odklonilna. Angleži so takoj napovedali znižanje svoje dodatne pristojbine na uvoz in hoteli pokazati, da se je funt šteriing okrepil in ne potrebuje opore, ki je prej prizadela evropske države.
Američani skušajo utrditi položaj dolarja z raznimi ukrepi, in kakor kaže, z uspehom. Za 15 odsto so znižali davek na tuje vrednostne papirje v rokah Američanov; olajšali so tudi davek tujcem, ki kupujejo ameriške vrednostne papirje. Z 25-odstotnim znižanjem zlatega kritja pri Federal Reserve Sy-stemu si hočejo zagotoviti sklad 6 milijard dolarjev v zlatu, iz katerega bodo črpali zlato za primer, da bi tuje države hotele zamenjati večjo količino dolarjev za zlato.
Rado Lautin
1 MOBIL!	MABALONNO
TRST . TRIESTE, ulica XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, telef. 35-740	
&laMne	Pohištva dnevne sobe • oprema za urade • vozički - posteljico
permaflex	Razstave: Ul. Valdirivo, 29	Ul. F. Filzi 7
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P A. - D D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA L l R 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon št 38-101, 38-045 brzojavni naslov« BANKRED
Na političnem
obzorju
Res pravi rasizem
Gonje proti Imenovanju slovenskega socialista Dušana Hre ščaka za tržaškega občinskega odbornika ni konec; pravzaprav se še stopnjuje. Sprožili so jo neofašisti in liberalci pač z namenom, da bi izzvali občinsko krizo ter se zrinili na oblast. Pomaga jim «11 Piccolo«, ki skuša ustvariti vtis, da je javno mnenje proti temu imenovanju. V resnici niso samo neofašisti in liberalci daleč v manjšini v občinskem svetu, temveč je tudi razvoj resničnega življenja te zakrnjene nacionaliste pustil daleč za seboj. Ljudje si že davno želijo miru in sprave, ker hočejo živeti in delati v miru. Predobro se zavedajo, da je rešitev Trsta samo v mirnem sožitju in sodelovanju ob meji, ki se je po podpisu londonskega sporazuma pričelo ugodno razvijati v korist vseh. Obstaja še manjšina — in to pokažejo vsakokrat tudi same volitve — ki ji ta razvoj ni pogodu. Zato porabi vsako priložnost za zdraž-bo, prej spomenik v Miljah, zdaj imenovanje Slovenca v mestni odbor. Številčno so ti ljudje šibki, a imajo v rokah močan tisk in kapital, pa tudi velik del ob činskega upravnega aparata. Pridružili so se jim še melone listi iz istrskih vrst.
Tako nastaja vrsta raznih protestnih resolucij. polnih sva ril in posebnih groženj, ki imajo namen preprečiti utrditev tistega krila v krščanski demokraciji, ki se je povzpelo do spoznanja, da po stari poti ni mogoče naprej: izpolniti je treba določbe svečanih diplomatskih dogovorov nasproti Slovencem pa tudi hkrati izvajati načela papeža Janeza XXIII, kakor je naglasil župan dr. Franzi!. Vztrajal pri starem in zapirati Slovencem pot do sodelovanja v javni upravi pomeni uganjati rasizem.
Ali ne ugajajo rasizma tisti, ki odbijajo imenovanje Slovenca v občinski odbor, čeprav ga formalno predlaga Italijanska socialistična stranka, ki noče sodelovati v občinski upravi, da bi se ob sodelovanju s krščanskimi in socialnimi demokrati ustvarila uprava levega centra, kakor je prišlo do koalicije v vladi in v mnogih občinah in pokrajinah po državi. Rasisti so tudi tržaškemu županu strahovito zamerili, ker hoče vsaj ne-" kaj tržaških ulic poimenovati po znamenitih Slovencih, kakor da bi njihova imena oskrunila mestno zidovje, čeprav so med r.jimi tudi takšni, ki so si s svojim delom in svojo široko gr ud-Postjo pridobili svetovni sloves.
Na GORIŠKEM SE ČISTIJO POJMI, Goriški občinski svetovalec dr. Avgust Sfiligoj polemizira v »Katoliškem glasu« z voditelji Slovenske skupnosti na Tržaškem, in to v zvezi z nastopom pri zadnjih volitvah na Goriškem. (Slovensko skupnost na Tržaškem sestavljajo štiri skupine:	Katoliška skupnost.
Slovenska demokratična zveza, krščanski socialisti in skupina neodvisnih Slovencev). Katoliški in slovenski demokrati so na Goriškem pri zadnjih volitvah Nastopili s »Slovensko listo» (z lipovo vejico), čeprav so pristaši »Slovenske skupnosti« iz Trsta že lani zahtevali, da morajo pri deželnih volitvah nastopiti vsi z njihovim znakom (Skupna slovenska lista). Goričani niso mogli tega sprejeti, ker je njihova organizacija (Slovenska demokratska zveza) starejša. Zato so Tržačani lani sprejeli volilni znak goriške organizacije »Slovenska skupnost«, čeprav je odgovor veljal samo za deželne volitve, so Tržačani dali nato svoji organizaciji ime »Slovenska skunnost». O spojitvi goriške in tržaške organizacije ni bilo govora. Fred zadnjimi občinskimi in pokrajinskimi^ volitvami na Goriškem so krščanski socialisti na Goriškem, češ da predstavljajo pododbor tržaške Slovenske krščanske socialne zveze, predlagali tri svoje kandidate vodstvu goriške Slovenske demokratske zveze, toda enega vodstvo ni moglo sprejeti. Zato so krščanski socialisti Pa Goriškem oddali bele glasov-Pice (v Sovodniah 80, Doberdobu 60) in torej niso glasovali Za »Slovensko listo« z lipovo vejico«. «Katoliški glas® je Sfiligo-^evo polemiko pospremil z uvodni »Prejeli smo s prošnjo da °°iavimo». Isti list je v nekem ^tP.gem svojem članku omenil, aa so krščanski socialisti pozvali svoje volivce, naj dajo preferenčni glas dr. I. Franku, medtem ko je Slovenska demokratska zveza dala volivcem navodila, naj dajo preferenčni glas Prvim trem kandidatom na listi. «V0,livci niso nasedli krščanskem socialistom, ko je dr. Franko prejel samo 138 preferenc« »Katoliški glas« zaključuje, da so volitve nokazale, da so katoliški in demokratični Slovenci na Goriškem dokaj strnjena skup n ost.
ZL ATOMAŠNIK. Na praznik sv. Petra in Pavla je poteklo 50 let, odkar je bil posvečen v duhovnika Ivan Omersa, znani tržaški dušni- pastir in katehet. Dolgo je služboval pri Sv. Jakobu, in to do svoje upokojitve. BavlI se ni samo z dušnim pastirstvom, temveč je tudi vodil 40 let cerkveni pevski zbor ter ie veliko skrb posvetil tudi do-brodelstvu. Užival je veliko spoštovanje in ugled pri slovenskih in italijanskih vernikov.
Geometri v sporu z inženirji in arhitekti Sporazum o imovini optantov
V ponedeljek so geometri po Italiji obhajali »Dan geometra». V Trstu se je sestal v mali Verdijevi dvorani kolegij geometrov iz samoupravne dežele Furlanija - Julijska krajina. (Kolegij je stanovska organizacija geometrov, ki so sicer vpisani, kakor drugi profesionalci, v po sebnem «Albu*> (registru), ki iim daje pravico do opravljanja službe geometra).
Na sestanku je bilo predvsem na dnevnem redu vprašanje o-hranitve pravic, ki jih imajo geometri pri izdelavi načrtov in vodstvu graditev. Po dosedanjih □redpisih lahko izdelajo geometri načrte in jih podpišejo za stavbe, ki ne presegajo 1.500 kubičnih metrov; praktično gre za trinadstropne stavbe, nekako s šestimi stanovanji. Inženirji in arhitekti oporekajo geometrom takšno pooblastilo, češ da nimajo ti dovolj strokovne izobrazbe. (V Italiji dovršijo geometri »srednjo šolo za geometre«, ki traja poleg nižje srednje šole pet let). Arhitekti m inže nirji menilo, da ie danes že pri manjših stavbah potrebna v:š.ja izobrazba, kakor jo imajo zdaj geometri. Po vsem tem bi smeli samo arhitekti in inženirji imeti pooblastila za graditev takšnih stavb; graditev z betonom zahteva posebne statične račune itd., kakršnih geometri naj bi ne bili zmožni.
Za delo je bil doslej geome-;rom uradno priznan honorar 300 lir na uro, kar pomeni, da ni bil prilagojen dejanskim življenjskim stroškom, medtem ko so arhitekti in inženirji že prodrli s svojo zahtevo, da se njihovi honorarji prilagodijo stvarnim gospodarskim in socialnim razmeram. Zdaj gre za to. da se tudi geometrom honorar zviša in s tem dejansko potrdi po-Dblastilo, da lahko gradijo stavbe do 1.500 kub. metrov .
Spor med geometri z ene strani ter inženirji in arhitekti z druge je pravzanrav že star in traja od let-a 1929, ko je bil ure-ien položaj geometrov. Ti imajo tudi svoj penzijski sklad; v tega se zbirajo sredstva tako, da na vsako svoie delo (načrt, risbo itd.) prilepijo poseben kolek za vsaj 300 lir. V Italiji je danes okoli 37.000 geometrov, v samem Trstu pa okoli 300.
Zborovanja so se na povabilo udeležili tudi predstavniki raznih političnih strank med temi tudi poslanka Marija Bernetič.
izvedencev zakladnega ministrstva samo tistim, ki so se udeležili prve svetovne vojne, a po mišljenju strokovnjakov pri ministrstvu za preosnovo državne uprave vsem bizšim borcem.
Izdatki za izvedbo novega kon-globiranja pri določanju odprav, nin bodo znašali okrog 25, lahko pa celo 50 milijard lir.
Odhod USiS iz Trsta
USIS, ameriška obveščevalna služba (Unied States Information Service), ki je delovala v Trstu za «tri Benečije« je, kakor je njen ravnatelj sporočil s posebno okrožnico, likvidirala svoj urad v Trstu v Ul. Galatti. Gre za preureditev organizacije te službe v raznih državah, tako tudi v Italiji, ki zadeva tudi mesta Turin, Genovo in Florenco. USIS v Milanu bo odslej delovala po vsej severni Italiji; dosedanji načelnik tiskovnega u-rada pri USIS Bruno Orlando je prešel k ameriškemu konzula-
V Rimu so se v soboto končala med predstavniki Italije in Jugoslavije pogaj' a o ure ditvi nekaterih od p; n finančno-imovinskih vprašanj. Dose žen je bil sporazum, ki sta ga podpisala načelnika deleg" cij pooblaščena ministra Giovanni Lucciolli in Vladislav Serb; podpisu so prisostvovali tudi jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Ve i voda, člani obeh delegacij in nekateri funkcionarji ita-janskega zunanjega ministrstva.
O sporazumu je bilo objavljeno skupno sporočilo, ki poudarja med drugim, da ureja sporazum vprašanja v zvezi z imo-vino v Jugoslaviji, ki je bila last optantov za italijansko državljanstvo, kakor tudi v zvezi z italijansko imovino na ozemlju, ki je bilo odstopljeno Jugoslaviji'. V smislu tega sporazuma bo jugoslovanska vlada izplačala italijanski vladi za to imovino 2 milijona 600.000 dolarjev odškodnine. Sporočilo u-gotavlja dalje, da so bila s tem
tu v Trstu (Ul. Galatti 1) ter bo skrbel za stike z raznimi oseba-1 novim sporazumom rešena vaz-
mi, organizacijami in ustanovami ter s kandidati, ki želijo a-meriške štipendije. Italijansko-ameriško združenje v Trstu bo vodilo ameriško knjižnico (Ul. Galatti 1).
na vprašanja, katerih proučevanje se je zavlačevalo več let, in da ta sporazum prispeva k nadaljnjemu utrjevanju vezi prijateljstva in razumevanja med sosednima državama.
Osnovna načela morajo hiti enaka za vse upokojence
Italijanski državni uslužbenci, ki stopijo letos v .ppkpj,..so ?elo
zaskrbljeni. Kaže namreč, da bodo prejeli skoro polovico manj odpravnine kot njihovi tovariši, katere bodo upokojili po marcu prihodnjega leta. V bistvu gre za naslednje.
Pravilnik, po katerem so doslej določali odpravnino, in ki je veljal do 31. decembra lani, je bil zdaj zboljšan, zlasti s
»konglobiranjem« (združenjem vseh prejemkov), ki je začelo veljati 1. januarja letos. Do konca lanskega leta je znašala jd-oravnina za državnega nameščenca 25. del od 80% osnovne plače (na katero se računava pokojnina), pomnožen s številom službenih let. S 1. januarjem 1965 pa so dodali k pravilniku dve zboljšanji: odpravnina je bila povečana na 20. del od 80 odsto plače, katerega pomnožijo s številom službenih let; sama osnovna plača pa je bila dejansko povišana, saj zajema sedaj tudi določeno odškodnino, katera prej sploh m igrala vloge ne pri določanju odpravnine, niti pri oblikovanju pokojnine. Obe spremembi sta bili potrjeni z vladnim odlokom 14. apriia in sta spravili v tek prvo fazo »kongl obiranja». Naknadno .in sicer L junija letos je vlada odobrila še drugi odlok, na osnovi katerega naj se izvede celotno konglobiranje in s katerim je bil sistem za določanje odpravnine še zboljšan. \ tem drugem odloku, ki leži zdaj na računskem dvoru v pričakovanju, da ga objavijo v Uradnem listu, je namreč določeno, da se osnovni količnik za oblikovanje odpravine (katero mora izplačati zavod ENPAS) zviša s 1. marcem 1966. leta na 12. del od 80 odsto poslednje letne plače za vsako službeno leto.
Nedvomno imajo torej uslužbenci, ki jim izteče pokojnina šele od 1. marca prihodnjega leta, veliko prednost pred tistimi, ki bodo upokojeni letos. Pravzaprav prihajata v poštev dve različni merili za določitev njihove odpravnine, spričo česar je nastal prav res čuden položaj. Da bo našim bralcem to še bolj jasno, bomo vso zadevo prikazali v številkah: državni uslužbenci, ki jih bodo upokojili letos in vse do 28. februarja 1966 bodo prejeli za 40 let službovanja 3,200.000 lir, tisti pa, ki bodo upokojeni 1. in po 1. marcu 1966, bodo prejeli znatno višjo odpravnino — okoli 6,500.000 Sir. Tisti torej, ki bodo upokojeni samo nekaj dni nred drugimi bodo prejeli za 3,3 milijona lir manj kot njihovi tovariši, ki bodo upokojeni nekaj dni kasneje. To bi bilo nepravično. Zato' je parlament pozval vlado, naj vso zadevo ponovno prouči.
Pri tem nastaja še drug nro-blem, in sicer zadeva ta odpravnino bivšim borcem. Razširila se ie vest, da bi bivšim borcem podaljšali službeno bodo od 40 do 65 let, ali vsaj toliko, da bi tudi tisti, ki bi bili sicer oškodovani, prejel enako odnravni-no kot ostali, namreč 6.5 milijona lir. Toda katerim borcem naj bi to priznali? Po mnenju
NEURJE ©PUSTOŠILO MESTO IN OKOLICO. Zračni vrtinci, ki so spremljali v noči med nedeljo in ponedeljkom neurje, so v nekaterih mestnih in okoliških predelih povzročili pravo razdejanje. V samem mestu so bile nekatere ceste preplavljene, bodisi zaradi obilice dežja (od nedelje dopoldne pa do ponedeljka dopoldne so zabeležili kar 60 mm dežja), bodisi zaradi popokan ja vodovodnih cevi. Mnogo hišnih streh je odneslo, tako so bili številni stanovalci laže ranjeni. Prišlo je tudi do cestnih nesreč, pri katerih na srečo ni bilo smrtnih žrtev. Pri Padričah je neurje popolnoma razkrilo in razmetalo nekaj lesnih barak, v katerih žive begunci; brez strehe je ostalo 50 ljudi, ki so jih začaš-no nastanili v šolskih prostorih. Na mejnih prehodih pri Pesku, Fernetičih in Lazaretu je pokvarilo zunanje naprave in podrlo topolova drevesa, tako da je bil premet popolnoma ustavljen. V kopališčih tako na miljEiki strani kot pod Bregom je bilo uničeno vse, kar ni bilo na varnem pod streho. V industrijskem pristanišču in drugod je bilo podrtih več žerjavov. Naši očetje že od zdav naj ne pomnijo takega razdejanja.
VPIS V SREDNJO ŠOLO. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v
Trstu (Ul. Montorsino 8) opozarja, da bo vpisovanje v i. razred te šole do 25. julija za učence in učenke, ki so uspešno dovršili V. razred osnovne šole, in do 25. septembra za tiste, ki imajo popravni izpit. Istočasno sporoča, da se je pričelo tudi vpisovanje v II. in III. razred, ki bo trajalo do 25. septembra.
ENA IZMED MNOGIH ŠOLSKIH RAZSTAV. Tudi je osnovna šola na Opčinah ob zaključku leta priredila razstavo ročnih del svojih učencev. Podroben opis bi nas zavedel predaleč, toliko lepega bi lahko napisali o tej prireditvi, človek ne bi verjel, kaj vse lahko u-stvarijo otroci v najmlajših letih pod vzornim vodstvom naših šolnikov. (Prvi razred vodi učiteljica S. Di Giorgio, II. H. Gantar, III. L. Furlani, IV. D. Mužina in V. C. Gulin). Že učenci in učenke prvega razreda se lahko priučijo vezenju; v višjih razredih se letijo že gobelinov, vezenja rjuh in prtov, ornamentike na keramiko, reliefov na strnjeno papirno maso ali. celo risarskih kompozicij. Tega uspeha osnovne šole v domačem jeziku se seveda veselijo še posebno starši.
AMERIŠKI CIRKUS. Na športnem igrišču pri Sv. Ivanu prične danes zvečer s predstavami
TEKAŠKI NADŠKOF NAJ
B '3REDOVAL
V v nedelj ek je tržaški nad-X ms gr. Anton Santin sprejel odposlanstvo istrskih priseljencev, v katerem so bili poslanec Bologna (krščanski demokrat) , predsednik istrskega odbora C.L.N. dr. Fragiacomo, predsednik svobodnih istrskih občin avv. Ponis in dr. Gonan. Istrsko odposlanstvo — tako poroča «11 Piccolo« — je razložilo nadškofu zakonski osnutek, ki sta ga predložila poslanca Barbi in Bologna in ki zadeva podelitev odškodnine lastnikom zapuščene imovine na ozemlju, ki je bilo priključeno Jugoslaviji, in v coni B (na Koprskem). Odposlanci so prosili nadškofa, ki je z zanimanjem sledil zadevi, naj podpre s svojim posredovanjem to pobudo, da bi namreč bil sprejet omenjeni zakonski osnutek.
Da se bodo naši bralci lažje orientirali, naj k prvi in drugi vesti pripomnimo naslednje: Razlikovati je treba dve vrsti imovine na nekdanjem ozemlju Julijske krajine, ki je noprej pripadalo Italiji, a je bilo no drugi vojni odstopljeno Jugoslaviji. Ko italijanska poročila govorijo o odstopljenem ozemlju, imajo v mislih ozemlje, ki ie pripadlo Jugoslaviji v smislu mirovne pogodbe iz leta 1947 (pretežni del nekdanje geri^fee^ pokrajine, del tržaške (ki je segala do Postojne) in Istre (razen ozemlja bivše cone B). Za precenenitev imovine na tem o-zernlju. ki je torej bilo odstopljeno Jugoslaviji v smislu mirovne pogodbe iz 1. 1947, ie bila imenovana posebna komi s ti a in Juvoslaviia je za imovino italijanskim državljanom na tem ozemlju že nred leti plečato, Italiji več milvard odškodnine, oziroma ii odstopila velik del vrtine, odškodnine, ki bi jo Italija morala poravnati Jugoslaviji. Vprašan is imovine italijanskih državljanov na Koprskem oziroma v bivši coni B pa je bilo rešeno s spomenico v londonskem sporazumu. Italijanski državltoni so. lahko svojo Imovino na tem področju svobodno prodali v dinar lih in izkupiček ie bil transferran v Roli; n, vendar niso vši italijanski drža vilo ni predali svoie imovine na Koprskem, pač na =o njihovo imro.vjia.nie povzeto -no-sebne občinske komisije. (Prip. uredništva-1
IX A ŠFJ SOŽALJE
UMRLI SO: V Trstu 18-letna Franka Bartoli, 67-letna Marija Prodan nor. Požar. 10-letni Vekoslav Lesar, 62-letni Josip Kranjc, 59-letna Alrna Marovjč por. Prodan; na Opčinah Stanislav Sosič; v Gabrovcu 71-letna Amalija Cern j a va roj. Kralj; v Repniču Bernarda Štok vd. Batič- v Mačkovi i ah 42-letni Evgen Hervatin (Zimerj-ev); v Pa-
kultura in življenje
Radijski natečaj za slovensko novelo
Italijanska radio - televizija (RAD je razpisala natečaj za izvirne novele v slovenskem jeziku. Natečaja se lahko udeležijo slovenski pisatelji, ki bivajo stalno v Italiji; izključeni so stalni in začasni uslužbenci in svetovalci RAI.
Predložena dela ne smejo trajati več kot 20 minut in morajo biti napisana za en glas; biti morajo izvirna in doslej neobjavljena. Udeleženci natečaja naj pošljejo svoje delo v štirih izvodih na naslov: RAI — Ra-diotelevisione Italiana — Tajništvo za izvirne slovenske novele, Trst Ul. Fabio Se vero 7, in to do 30. septembra 1965. Delo bo precenila tričlanska komisija. Avtorjem desetih najbolje o-cenjenih novel bo podeljena nagrada v znesku 50.000 lir; noben avtor ne bo smel prejeti več kot dve nagradi. Za novele, ki jih bo RAI uporabila, bodo pisci prejeli honorar po tarifi za novele, veljavni na radiu Trst A.
Letne prireditve v Ljubljani
Prireditve med letošnjim festivalom v Ljubljani so se pričele 30. junija, in sicer z opero M. Musorgski: Boris Godunov, ki jo. je uprizorila Opera iz Beograda. Prav ta ansambel je tudi gostoval z Verdijevo opero »Moč usode«. Sledila so še druga znana dela kakor D. Šostakovič : Katarina Izmajlova (O-pera HNK, Zagreb); J. Gotovac: «Ero z onega sveta (Opera SNG Ljubljana); E. Blacher: Romeo in Julija (Opera SNG Ljubljana); G. Puccini: Turan-dot (Opera NH «1. Zajc«, Rijeka). Danes 9. je zopet na sporedu B. Blacher: Romeo in Julija (Opera SNG Ljubljana).
12. julija renesančna in zgozd-nja baročna glasba (S. Schola Labacensis, Ljubljana).
14.	A. Vivaldi: »štirje letni časi (»Slovenski solisti«).
15.	»Magnifico« (Ansambel mehikanskih pesmi, Skopje).
16.. Rangopal (Državni ansambel narodnih plesov, Indija).
20. Sodobna sovjetska glasba (Collegium musieum — Ljubljana).
23. Koncert (Kraljevi moški pevski zbor, Eupen — Belgija).
25. Tamburica (folklorni ansambel — ZDA).
Predstave so v letnem gledališču oziroma v preddverju Križank in v magistratnem atriju. Za aboniran obisk petih opernih predstav 10 odsto popusta: prav toliko popusta tudi za prijavljen obisk posameznih predstav nad 20 oseb/ Prodaja vstopnic pri festivalski blagajni v Križankah. Vstopnina se suka med 400 in 1500 dinarji.
Operni festival v Opatiji
Letošnji operni festival v O-patiji (na prostem) se je začel z uprizoritvijo Puccinijeve opere (Turandofc«. Na sporedu so še naslednje opere:
12. julija A. Borodin: Knez Igor 19. julija G. Verdi: Don Carlos 26. julija Puccini: Tosca 2. avgusta G. Verdi «Aida»
9. avgusta J. Gotovac: »Ero s onoga svijeta«.
Kakor rečeno, so prireditve v okviru festivala na prostem; ne gre za improviziran prostor,
temveč za pravo gledališče z vso tehnično opremo, ki je potrebna operi. Reška Opera se je vprav specializirala za te prireditve na prostem; razpolaga z lastnim orkestrom, zborom, baletom in potrebnimi solisti. Prireditve na prostem obiskuje 2000 do 2500 poslušalcev.
OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE. V četrtek, 1. t. m., je imela Glasbena matica svoj redni letni občni zbor. Zaradi pomanjkanja prostora bomo o delovanju te naše važne ustanove poročali v prihodnji številki.
Slovenci izginjajo v ameriškem topilniku
orjaški »ameriški cirkus«. V Tr- dričah 60-letna Marija Kalc roj. stu ostane do 22. julija.	Grgič;
Industrija v Srednjem Posočju
POGLED NA KANAL OB SOČI
Svet ob Soči so predelili v Gornje Posočje, ki zajema področje od Trente mimo Bovca, Kobarida, Tolmina do Mosta (Sv. Lucija), v Srednje Posočje, od Mosta do Solkana — Nove Gorice in še v Spodnje Posočje — v Furlanijo do morja.
V srednjem delu Soške doline, odkar je Avstrija leta 1906 speljala tod Bohinjsko železnico (Dunaj - Trst), se je gospodarski razvoj v tedanjih razmerah dvigal, zacvelo je obrtništvo, kmetijstvo si je opomoglo. Staro naselje Kanal pod Gradom je že od nekdaj začelo rasti v glavni kraj, kjer so dobili svoj sedež občina, sodni okraj, davčni in drugi uradi. Z bohinjsko železnico pa je trg Kanal postopoma pridobival na pomenu, tudi je veljal za glavno mostišče v vsem Posočju, saj je na vsej dolgi soški cesti med Gorico in Bovcem — in prelazom Predelom, le Kanalski most povezoval oba bregova Soče in še danes ima to važno prometno in strateško vez v gorskem predelu Goriške. V tega so se naselili obrtniki raznih strok, kakor kovači, kotlarji, mizarji, lončarji (mnogi teh italijanski prišleci) in odprli delavnice in svoje o-brate, tudi je tu več let obratovala tovarna svile (leta 1908 jo je uničil požar).
Ko je Kanal že postajal vedno večje središče —- nekaka metropola Srednjega Posočja, ga je z Gradom vred zrušila nrva svetovna vojna. Z vojno odšod-nino si ie dovoli hitro opomogel, vendar že pod tujo upravo. Italijani so mu vtisnili pečat svojega trga iz nacionalnih, načrtnih ozirov na meji.' da so vseljevali svoj živelj, nospeševa-li italianizacijo in tako gradili
svoj most na sever, ki ga Nemci niso utegnili dograditi na jug. Zabili so prve stebre tega mostu: tovarno cementa v Anhovem velikopotezno elektrarno v Doblarju m še elektrarno v
Plaveh, poleg tega še šole do zadnjih hribovskih naselij- Kanal bi prvi klonil v temu pritisku, a druga svetovna vojna je vse te načrte in nakane zavrto, še več, razmaknila je državne meje, spremenila politično, socialno in gospodarsko strukturo tudi v Posočju.
V novem socialno - družbenem reduije industrija na Kanalskem zasedla prvo mesto, da se je poprej tako cvetoče obrtništvo umaknilo zadružnim ustanovam, kmetijstvo pa je ostalo na stopnji starega konservativnega gospodarjenja. Industrijski kader se je rekonstruiral sprva iz trških slojev, ki so izgubljali pozicije samostojnih obratov, trgovin, rokodelstev. Ta prenagla preukrenitev je zadala Kanalu občutljivo spremembo, da se je odrezan od svojih nekdanjih življenjskih organov, znašel kot brezposelni proletarec, a trg sam kot glavni kraj na razpotju med enim in drugim sistemom.
Treba je bilo hitre odpomoči temu nevzdržnemu položaju. Slediti je morala čim večja zaposlitev v tovarni cementa v Anhovem, v obeh elektrarnah, v Doblarju in v Plaveh in po nekaterih zadružnih podjetjih, vendar vse te zadružne krojaške, čevljarske, mizarske in druge delavnice se v početnem razvoju niso dobro obnesle, več ali manj so životarile, kakor da bi le izvrševale eksperimentalne poskuse zadružništva. Od vseh predvojnih krčenj gostiln, ki so vse »izhajale« je v trgu dobilo
pravico obstoja le eno gost.šče — Hotel restavracija v<SOčA», ki je tudi še danes edino gostinsko podjetje. Konkurenca, ki bi gotovo hasnila, ne pride v pc štev. Poleg tega se je preusmerila še urbanizacija, da je tovarna Anhovo, v kateri so pre težno zaposleni Kanalci, že uveljavljeno središče Kanal, pustila ob strani in je pričeto graditi novo naselje v Desklah ob cesti magistrali s stanovanjskimi bloki z modernimi velikimi trgovinami s Kulturnim domom (ki je bil prvotno namenjen Kanalu), s sodobno kavarno in s krediti pospešila gradnjo delavskih hiš. Kanal je — po ljudski govorici — že. postajal »predmestje Deskel«.
1. z.
slovenska prosvetna
ZVEZA
priredi v počastitev 20. letnice
osvoboditve v Nabrežini
LJUDSKO VESELICO
sobota 10. julija: ples od 20. do 24. ure
nedelja 11. julija; ob 16. uri otvoritev,
ob 18. uri kulturni spored, pri katerem sodelujejo:
Združeni mešani zbori (Gallus -Trst, Slovan - Padriče. Briški grič - števerjan, Igo Gruden -Nabrežina)
Združeni moški zbori (Valentin Vodnik - Dolina, Slovenec -Boršt, Lipa - Bazovica, Prosek-Kontovel, Repen, Vesna - Križ, Kras - Dol-Poljane, Srečko Kosovel - Ronke)
Godbe na pihala (iz Trebč, Proseka in Nabrežine)
Po kulturnem sporedu ples do 24. ure.
VSTOP PROST!
ANTON INGOLIČ: »PRI NAŠIH V AMERIKI«. LJUBLJANA, 1964, MLADINSKA KNJI-
GA, 112 STRANI.
Zelo plodovitega slovenskega pisatelja Ingoliča, ki izda skoraj vsako leto po eno do dve knjigi in zraven še opravlja naporno delo profesorja slovenščine na eni izmed številnih ljubljanskih gimnazij, sicer kritiki zelo ostro kritizirajo zaradi njegovih leposlovnih del, pač pa hvalijo njegove potopise, ki kažejo, kako oster dar opazovanja ima Ingolič. Vtise o lanskem svojem potovanju v ZDA pri slovenskih izseljencih je zbral v prikupno in, z lastnimi zelo ustrezno izbranimi fotografijami, opremljeno knjigo.
Ingolič se je gibal v glavnem v družbi 60-70 let starih ameriških Slovencev, to je z ljudmi, ki so prišli neposredno iz »starega kraja«, iz Slovenije. Njihovi otroci, rojeni v Ameriki, so že obiskovali ameriške šole in jim zato slovenski listi in knjige že delajo preglavice ter zato raje jemljejo v roke angleško pisane ameriške liste. Imamo pa že tretji rod, vnuke prvih slovenskih naseljencev, od njihovih otrok otroci, Ti razumejo le tu pa tam kako slovensko besedo, vedo za domovino svojih dedov in babic, jih pa le-ta ne zanima, ker so že pravi Američani, zaverovani v življenje ameriške dražbe in plodove ameriškega sistema, Slovenijo obiskuje le prvi rod, sedemdesetletniki ali pa tam okoli, in to precej pogosto v skupinskih izletih, ki jih pomaga organizirati Izseljenska Matica v Ljubljani. Marsikateri izmed izseljencev se oglasi tudi pri Slovencih v Trstu .in- na Goriškem, kjer. imajo svoje sorodnike in znance.
USIHANJE SLOVENSKIH LISTOV IN DRUŠTEV. VZTRA-
JANJE PODPORNIH ENOT
Po zadnji vojni so začeli usihati slovenski listi, so izginjala slovenska društva in so številni narodni domovi ter cerkve, ki so jih zidali slovenski izseljenci prvega roda, začeli dobi vati drugo neslovensko publiko. Držijo se še tisti slovenski listi, ki so hkrati glasila slovenskih podpornih enot, neke vrste slovenskega zasebnega socialnega zavarovanja, člani teh podpornih enot:	SNPJ, tako
imenovane progresivne smeri, in SKJ, katoliške orientiranosti, so tudi ljudje iz drugega in tretjega slovenskega rodu, a v zadnjih časih celo tudi pripadniki neslovenskih narodnosti. Listi, kot »Prosveta« in «A merikanski Slovenec« ali »Nova doba« izhajajo s slovenski mi in ameriškimi članki, da bi jih razumeli podporni člani drugega in tretjega slovenskega rodu.
Vzrok, da se tako hitro suši slovenska izseljeniška veja slovenskega naroda, je zelo preprost in naraven, a vendar boleč. Kratkomalo umirajo vsako
leto izseljenci prvega rodu, tisti, ki so se naselili v ZDA do približno 1. 1920. Od takrat je preteklo približno pol stoletja.
Kaj pa z rodom druge ali tretje generacije? Tega je raztopil, vsrkal v svojo sestavino ameriški topilni lonec — »mel-ting pot«. V ZDA so dovoljene zasebne slovenske šole, ves tisk, tudi oddaje na raznih zasebnih radijskih mrežah, slovenski jezik v cerkvi, toda javne šole so ameriške, okolje in jezik na delovnem mestu je ameriško, listi z vsakdanjimi dnevnimi vestmi o mestu in kraju, kjer živiš, so v ameriškem jeziku. Prvotne naselbine slovenskih izseljencev, ki so delali v enem rudniku, v eni s ar mi tovarni, so se razdrobile, ko so otroci drugega rodu končali ameriške šole in se razkropili na najrazličnejša mesta v ameriški družbi.
V vseh slovenskih izseljencih je neizbrisno vtisnjen spomin na leta velike gospodarske depresije iz 1. 1929, ki je bil tudi velik del slovenskih izseljencev brezposeln, še zmerom se vsi bojijo, da se ne bi velika gospodarska kriza ponovila. Pa še drugo veliko skrb imajo: strah pred starostjo in boleznijo. V ZDA ni vprašanje starostnih pokojnin in bolezenskega zavarovanja tako ugodno rešeno kot v marsikateri evropskih držav.
VSI EVROPSKI NARODI, NE
SAMO SLOVENCI, IZGINJAJO V AMER. TOPILNIKU
Analiza življenja slovenske iz. sel j eniške skupnosti v ZDA je točna, toda vendarle preveč pesimistično postavljena, kar je razumljivo, ker je Ingolič podajal mišljenja sicer narodno zavednih, toda zelo starih ljudi, ne pa srednje, starih in mladih ljudi slovenskega porekla, ki jih je ameriški topilni lonec že prekuhal. Dalje vidi Ingolič samo izginjanje, vtapljanje v ameriškem okolju slovenskih ljudi, tako da dobi človek po branju njegove knjige vtis, kakor da smo mi Slovenci tako neodporni proti asimilacijski sili ameriške civilizacije. V resnici pa se to dogaja tudi vsem velikim evropskim narodom, ki so poslali na ameriški kontinent ne samo 350.000 ljudi kot mi Slovenci, ampak milijone najbolj podjetnih in dinamičnih ljudi. Prav tako izginja tretji rod Nemcev, Italijanov. Rusov, Skandinavcev, milijonov Judov, da celo Angležev, ki ima, jo sicer skupen jezik z Američani, toda kljub temu postanejo v tretji generaciji že Američani z drugačno miselnostjo, z jezikom, ki je ameriška različica anglosaksonskega jezika
Mi tržaški in go riški Slovenci moramo prebrati to silno zanimivo Ingoličevo knjigo zato, da ugotovimo, kakšna je razlika med dosedanjo namerno italijansko asimilacijo in med ameriškim avtomatičnim topilnim loncem.
Albert Rejec
i tu motiv in o planine!
BLED vas vabi
Jezero z otokom, blejski grad, Izleti v prelepo okolico, prireditve, žičnica na Stražo, poletni in zimski športi, lov, ribolov.
S Prometne zveze ugodne #
ilSSlPilSPlf
Grand Hotel Toplice-Bled
Prvovrsten hotel odprt razen od 15. 10. do 15. 12. skozi vse leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23 stop. C. Izleti s kočijami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave in razvedrila. Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja, odlična vina.
OBIŠČITE
:Pai’k-Hotel»-Gorica
v Novi Gorici - Tel. 21-462, 21-442
Hotel B kategorije z vsemi signal nimi napravami — 74 ležišč — Velika restavracija s kvalitetno kuhinjo — Specialiteta mesa na žaru, soške postrvi — Kavama — Lepo urejen vrt s plesom vsak večer, razen ob ponedeljkih — Na so domača kvalitetna vina — solidna postrežba.
Priporočamo gostilni «Pri hrastu* in «Zvezda
PRENOVLJENI
Hotel POŠTA
TRG OBERDAN 1 - Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah
Dvigalo — Centralna kurjava
R 1 M
Slovenski
HOTEL «BLED»
ITALIJA
Lastnik Vinko LEVSTIK
ROMA, Via S. Croce In Gerusalemme 40 - Pel. 777-102, 7564783
Jlizu železniške postaje — Direktna zveza r avtobusom št. 3 — Domača kuhinja — Vse sobe s prhami.
Hotel «ADRIA» Ankaran
vam nudi sonce m morje, udobno bivanje v tveekend hišicah, okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave!
«KONVENT» Je odprt skozi celo leto.
TRŽNI PREGLED
Italijanski trg
Na italijanskem trgu z žitaricami so se kupčije z letošnjo pšenico že začele, vendar so te, kar se tiče cen, še precej nestalne. čvrste so kupčije s koruzo. Trg z mlečnimi izdelki je zelo ugoden, saj je začelo spet naraščati povpraševanje po maslu, katerega cene so se dvignile, pa tudi zanimanje za sir je vedno čvrsto. Na živinskem trgu se goveja živina za rejo, posebno teleta, dobro prodaja; upadlo je zanimanje za klavno živino in s tem v zvezi so padle tudi cene mesu. Kupčije s prašiči so se spet skrčile, ker se je zaradi vročine zmanjšala poraba prašičjega mesa. Slabo se prodaja perutnina in tudi cene se nižajo. Kar se tiče zelenjave, moramo ugotoviti, da je ta, kakor tudi sadje, za ta letni čas predraga. Povpraševanje po vinu še vedno zaostaja, kar kvarno vpliva na cene.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Marelice 130—300, banane 200—300, češnje 200—360, debele jagode 150—320, pomaranče 160—230, jabolka delicious 140—200, breskve 250—500, lubenice 200—800, češplje 120—300, limone 150—180; suh česen 120 do 180, rdeča pesa 30—80, ko-
renje 100—150, zelje 20—58, kumarice 50—200, čebula 24—60, dišeča želišča 200—350, svež fižol 130—180, droben fižol 55—65, zelena paprika 150—380, paradižniki 160—350, peteršilj 80—200, zelena 40—80, bučice 50—100 za kg.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Zaklani piščanci 380 do 470, zaklane kokoši 550—650, žive domače kokoši 800—850, zaklane pegatke 1300—1400, za klani golobi 1200—1500, uvožene zmrznjene pure 500—700, uvožen: zmrznjeni purani 500—7500, zaklane domače gosi 600—700, u-vožene zmrznjene gosi 400—420, zaklani domači zajci s kožo 600 do 720, brez kože 680—820, uvoženi zajci 600—720 lir za kg. Perutnina za rejo: male gosi 350, račice 800—1350, mali purani 1400—1800 lir za kos. Sveža domača jajca 26—29, uvožena jajca 22—23 lir za jajce.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop.. 680—760, Barbera sup. 13 stop. 1030—1080, Oltrepo pavese 10-11 stop. 680—760, man-tovansko rdeče 9-10 stop. 630 do 660, Valpolicella Bardolino 9-11 stop. 740—810, Soave belo 9-11 stop. 670—810, Raboso 10 stop. 635—645, Merlot 10-12 stop. 675—785, Reggiano 9-10 stop. 640
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO		22.6.65	30.6.65	6.7.1965
Pšenica (stot. dol za 60 funtov) .		138 Vt	142 V«	143 Vi
Koruza (stot. dol. za 56 funtov .	'P	132 i/2	132 Vt	131,—
NEW YORK				
Baker (stot. dol. za funt) ...»	p	57,—	55,50	54,—
Cin (stot. dol. za funt) ....		186,62	182,—	181,75
Svinec (stot. dol. za funt) ....		16,—	16,—	16,—
Cink (stot. dol za funt) ....		15,75	15,75	15,75
Aluminij (stot. dol. za funt) . . .		24,50	24,50	24,50
Nikelj (stot. dol. za funt) ...		79,—	79,—	79,—
Antimon (stot. dol. za funt) . . .		44,—	44,—	44,—
Lito železo (stot. dol. za funt) . .		63,50	63,50	63,50
Živo srebro (dol. za steklenico) .		740,—	775,—	725,—
Bombaž (stot. dol. za funt) . . .		31,05	31,80	32,05
Volna (stot. dol. za funt)	. .		161,05	163,5	166,—
Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt)		45 Vi	45 ‘/s	45 Vt
Kakao (stot. dol. za funt) ....		10,94	11,38	10,23
Sladkor (stot. dol. za funt) . . .		1,96	2,01	1,93
LONDON				
Baker čiščen (funt šter. za d. tono)		400,-	390,—	385,—
Cin (funt šter za d. tono) . . .		1455,—	1425,—	1420,—
Cink (funt šter za d. tono) . .		113,5	109,—	107,5
Svinec (funt šter za d tono) . .		98,50	98,10	97,5
Kavčuk (penijev za funt) . . »	•	21 ‘A	21 7»	20 Ve
SANTOS				
Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg)		6900,-	6650,—	6150,—
V minulem tednu so zabeležili na mednarodnih surovinskih trgih napredovanje cina, živega srebra, volne, kave, sladkorja in pšenice, nazadovanje bakra, svinca, cinka, kavčuka, kakava in koruze, dačim se tečaji aluminija, litega železa in bombaža niso bistveno spreme nili.
KOVINE
Cena bakru je na londonski kovinski borzi ponovno zdrknila, vendar je še vedno za okrog 40 funtov višja kakor lani ob istem času. Londonske zaloge bakra so se povečale za 1.583 ton in znašajo sedaj 8.191 ton. V Argentini bodo po vsej verjetnosti začeli pridobivati baker, toda šele čez kakih pet let, ker najdišča te kovine še niso pripravljena za izkopavanje. Tečaj dnu se je nekoliko dvignil tako v Londonu kot v Singa-puru. Po napovedi nekega zasebnega ameriškega podjetja se bo poraba cina povečala v Združenih ameriških državah za o-krog 20 odsto v prihodnjem desetletju. Cena svincu se je na londonskem tržišču rahlo znižala. Poraba svinca se je pričela krčiti v nekaterih industrijskih strokah, zlasti velja to za izdelovanje baterij za akumulatorje.
KAVČUK
Kavčuk se je na vseh trgih pocenil. Svetovna proizvodnja naravnega gumija se je povzpela v prvih treh mesecih tega leta do 517.500 ton, kar predstavlja 5 odsto več kot v prvem tromesečju lani; medtem pa se je svetovna poraba v primerjavi z istim časom preteklega leta povečala za 10 odsto na 575.000. Od januarja do
VALUTE V	MILANU	
	30.6.65	6.7.1965
Amer. dolar	623,50	623,40
Kanad. dolar	572,—	572,-
Nem. marka	155,70	155,85
Francoski fr.	127,30	127,35
Švicarski fr.	143,90	143,95
Avstrijski šil.	23,185	24,19
Avstral funt	1380,25	1381,— 735,50
Egipt, funt	735,50	
Funt št. pap.	1742,—	1743,50
Funt št. zlat	6300,—	6300,—
Napoleon	6100,-	6100,—
Zlato (gram)	718,—	718,—
Dinar (100)	.	Trst	
drobni 52-54	debeli	50-52
BANKOVCI	V CURIHU	
6. julija 1965		
ZDA (1 dolar)		4,30
Anglija (1 funt št.)		12,-
Francija (100 n	fr.)	87.50
Italija (100 lir)		0.6910
Avstrija (100 šil.)		16,65
CSSR (100 kr.)		11,50
Nemčija (100 DM)		107.50
Belgija GOO b fr.)		8.60
Švedska (100 kr.)		83,—
Nizozemska (100 gold.)		119,15
Španija (100 pezet)		7,15
Argentina (100 nezov)		1,30
Egipt (1 eg funt)		4,80
Jugoslavija (100 din)		0.35
Avstralija (1 av	. funt)	9,50
konca marca letos so znašale pošiljke iz st,rategičnih zalog po vsem svetu 35.000' ton proti
24.000	tonam ob istem času lanskega leta. Dne 1. aprila so bile svetovne zaloge kavčuka za
45.000	manjše kot v istem razdobju lani, znašale so 767.5000 ton.
VLAKNA
Na avstralskih dražbah z vlakni je bilo zelo živahno Tečaji raznih vrst volne se vzpenjajo, dočim pri cenah bombaža niso zabeležili pomembnih premikov Gibanje avstralskih cen je močno vplivalo na terminske trge, zlasti na newyorškega. Računajo, da bodo v prihodnji sezoni pridelali v Avstraliji 5 milijonov bal volne manj kakor v zadnjih dveh sezonah. Nasprotno pa naj bi se povzpel novozelandski pridelek na 640 milijonov funtov proti 625.000 mil. funtov v sezoni 1954-65. Deset najvažnejših dežel proizvajalk volne je v prvem letošnjem tromesečju izvozilo 53,8 milijona funtov česane volne, kar pomeni približno enako kakor v zadnjih treh mesecih lanskega leta, toda o-koli 20 odsto manj kot v odgovarjajočem obdobju 1964. leta. Največji kupec na avstralskih dražbah je še vedno Japonska.
ŽIVILA
Sladkor se je tako na londonski kakor na newyorški živilski borzi rahlo podražil. V ameriškem kmetijskem ministrstvu sodijo, da bo dosegel svetovni pridelek sladkorja v sezoni 1964-65 približno 70,1 milijona kratkih ton ah 18 odsto več kot je znašal rekordni pridelek v sezoni 1963-64. Po mnenju nekaterih bo v svetovnih zalogah konec tega leta še mnogo neprodanega sladkorja. Vsekakor se zdi, da se je začelo povpraševanje po sladkorju v poslednjem času večati, razen tega napovedujejo strokovnjaki, da bo letos evropski pridelek sladkorne pese slab. Tečaj kakava je nekoliko nazadoval. Kupčije s tem živilom so na vseh trgih zelo slabotne. Cena kavi se je dvignila.
ŽITARICE
Po vesteh ameriške revije «Com Trade News» so izvozili Kanadčani v zadnjih dneh precej pšenice. Predvsem velja o-meniti velike pošiljke namenjene Japonski, Vel. Britaniji in Evropi. Sovjetska zveza je naročila Kanadčanom 300.000 ton pšenice; pošiljko so že odpre-mili, in ko je bila na poti v ZSSR so jo preusmerili v Združeno arabsko republiko. Kaže namreč, da Arabci zdaj nujno potrebujejo večje količine pšenice in da so se dogovorili s Sovjeti za odkup te pošiljke. Sicer pa se je izvedelo, da so poleg nakupa ameriškega žita dosegli z argentinsko vlado sporazum, po katerem bodo odkupili od Argentine pšenico v vrednosti 15 milijonov dolarjev. Avstralci so že razprodali vso pšenico starega pridelka. i
do 660, modensko vino 11 stop. 640—710, belo vino iz Romagne 10 stop. 620—630, toskanski Chianti 12-13 stop. (1962) 420 do 470 lir za dvolitrsko steklenico, navadna toskanska vina 10-11 stop. 650—700, Aretino belo 10 stop. 630—640, belo vino iz Mark 9-10 stop. 630—640, rdeče 9-10 stop. 640—660, belo vino iz Sardinije 12 stop. 605—625, rdeče 13-15 stop. 665—685 za stop. stot.
OLJE
FLORENCA. Oljčno olje extra 860—780, fino oljčno, olje z največ 1,50 odsto oljčne kisline 740—800, fino oljčno z največ 3 odsto kisline 640—700, oljčno olje s 4 odsto kisline 560—620, retificirano olje 607—610, semensko jedilno olje I. 342—345, 0lje iz zemeljskih lešnikov 395—400 lir za kg..
MLEČNI IZDELKI
LODI. Maslo iz centrifuge 970—990, uvoženo maslo 950 do 970, lombardsko maslo, 910—930, emilijsko 910—920; sir grana proizv. 1962 1400—1470, proizv. 1963	1250—1290, proizv. 1964
1070—1100, sir grana svež (od 1 do 30 dni) 910—930, uležan (od 30 do 60 dni) 960—980, sbrinz svež 790—820, uležan 880 do 920, Emmenthal svež 810 do 820, uležan 870—890, originalen švicarski Emmenthal 1040—1090, danski Emmenthal 770—789, nemški 830—840, francoski 650 do 750, provolone 750—780, u-ležan 780—800, italico svež 600 do 620, uležan 680—720, ere-scenza svež 450—480, uležan 580 do 610, gorgonzola svež 570 do 580, uležan 780—850, taleggio svež 500—550, uležan 670—710 lir za kg
ŽIVINA ZA REJO
IN KLAVNA ŽIVINA
LODI. Klavna živina: krave I. 330—380, II. 240—270, biki I. 430 do 450, II. 340—360, junoi I. 420 do 480, II. 350—420, neodstav-ljena teleta I. 600—640, II 560 do 590; živina za rejo: voli za vprego 460—500.000 lir za par, junci 380—420.000 lir za par, krave mlekarice 270—310.000 lir za glavo, navadne krave 170 do 210.000, neodstavljena teleta do enega meseca stara 50—70.000, do šest mesecev stara 60.000 do 90.000 lir za glavo; konji za zakol I. 290—360, II. 240—270, žrebeta za zakol 570—610, konji za vprego 180—200.000, žrebeta za rejo 115—125.000 lir za glavo; prašiči:	neodstavljeni prašiči
620—700 lir za kg, suhi prašiči 26-35 kg težki 520—550, 35-65 kg 450—430, 65-80 kg 410—430, 80-100 kg 385-415, debeli prašiči 125-145 kg težki 318—120, 145-160 kg 315—318, 150-180 kg 310—315 lir za kg.
ŽiZM? KMEČKE ZVEZE
Mesec julij zahteva še mnogo dela
Na njivi: Po žetvi žita mudoma preorjemo in posejemo strniščne posevke. S tem ustvarimo ugodne pogoje za zatiranje plevela in si tudi olajšamo jesensko oranje. Preden se odločimo kakšno rastlino bomo posejali v strnišče, moramo dobro premisliti, ali bodo zaloge krme za zimsko krmljenje zadostne. Ako nismo utegnili zaradi deževnega vremena pospraviti dovolj sena, posejemo rastline, ki nam bodo nudile čim več zelene krme.
V	vinogradu: Lahko pričnemo z vršičkanjem trt, vendar bomo to opravilo opravili bolj oprezno in bolj kasno na tistih področjih, ki so bolj podvrženi toči. S tem ukrepom podpremo razvoj grozdja in dozorevanje lesa. Obenem odstranjujemo vse zalistnike (bastardine), ki rastejo in se razvijajo v škodo rastline in zaroda.
Na sadnem drevju: V tej dobi je zatiranje bolezni in ško-ljivcev najvažnejše opravilo. Zatiramo listne uši, gosenice raznih škodljivcev in razne glji-vice. Listne uši zatiramo s tobačnimi izvlečki. Ker pripravki DDT učinkujejo na vse žuželke, jih lahko uporabljamo za zatiranje uši in gosenic. Za zatiranje gosenic uporabljamo tudi arzenske preparate. Proti glivičnim boleznim uporabljamo brozgo modre galice. V to brozgo lahko primešamo tako pripravke DDT kot arzenate v predpisanih količinah.
V	mesecu juliju se pojavljajo metulji raznih sadnih škodljivcev, zlasti zlatice, ki odlagajo svoja jajčeca. Jabolčni in slivov zavijač ter gniloba in kra-stavast plodov se v tem mesecu pojavljajo v večji meri, če nismo poprej ukrenili potrebno, da preprečimo razvoj teh bolezni in škodljivcev. V prvi polovici julija lahko škropimo z
preparati, in to le pri jesenskih in poznih sortah sadja. Sadje, ki v tem času zori, ne smemo več škropiti. Proti gnilobi plodov, krastavosti in rji lahko škropimo ves mesec z bordoško brozgo ali z bakrenim apnom. V tem mesecu je potrebno, da postavljamo na deblih pasti za lovljenje raznih ličink sadnih škodljivcev, ki iščejo zaklonišča na drevesu.
Na vrtu: V setvišče sejemo: karfiolo in pomladansko zelje. Na grede bomo sejali peteršilj. Presajamo por, zeleno endivijo, ohrovt in zelje. Spravljamo seme radiča in drugih zele-njadnic. Okopavamo in osipa-vamo ter zalivamo vse zele-njadnice. V sušnih toplih dneh najbolj uničimo pirnico s tem, da izkopljemo ždvice, ne da bi jih pretrgali, ter jih pustimo na soncu. Plevele in odpadke vrtnin zažgemo, če so okuženi z boleznimi, v nasprotnem primeru jih kompostiramo.
Neurje hudo prizadelo naše kmete
V noči med nedeljo in ponedeljkom je silovito neurje, ki je zajelo vso Severno Italijo in Slovenijo razsajalo tudi na Tržaškem. Poleg velike škode, ki jo je pozvročilo po mestu, je hudo prizadejalo tudi naše kmetovalce. Ti so res nesrečni.'Prej niso mogli opravljati najnujnejših del na polju in v vinogradu zaradi daljšega deževja, zdaj, po
nekaj dneh lepega vremena pa ta nesreča. Naj večjo škodo so utrpeli kmetje Miljskih hribov od Lazareta do Milj, okoli Cam-por, na področju Domja, Boršta in Ricmanj, ponekod v bližnji okolici mesta in v devinsko-nabrežinski občini. V Nabrežini, Cerovi j ah, Vižo vi j ah in Mavhi-njah je bilo morda najhujše razdejanje, menda je neurje, ki je še posebno razsajalo med polnočjo in eno uro zjutraj, popolnoma uničilo kar okrog 90 odsto zaroda v vinogradih. Mnogo pridelka je bilo uničenega seveda tudi v ostalih krajih našega podeželja, zlasti tam, kjer so imeli debelo točo. Med-' tem so si predstavniki Kmečke zveze, Zveze malih posestnikov in drugih podobnih ustanov natančno ogledali prizadeta področja in storili potrebne korake, da bi krajevne oblasti poskrbele za odškodnino kmetovalcem.
Vreme in letina n®®:®--ni v kmečkih pregovorih
MALI SRPAN (julij)
žanjejo žito s srpom pridne ženice, na njivi zlate pšenice.
Kmet zlate snope v križe stavi, Za mlatiče jih pripravi.
Zrno naj bo jekleno,
da v mlinu dobro bo zmleto.
AVTOPREVOZNISKO
PODJETJE
A. POŽAR
VRST — VIA BOUCACUIO. S Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
..GOSPODARIT VO“
Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 Ur, polletna 700 lir Pošt tek. rač ((Gospodarstvo« št 11-9396 Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek rač. 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) • Trst, Ul. Montecchi 6
Papirna industrija išče rešitev v izvozu
Pred dnevi je bil v Milanu občni zbor vsedržavnega združenja Assocarta, ki združuje proizvajalce papirja, lepenke in lesovine. Ta je s celulozo osnovna prvina za izdelovanje papirja. Papirna industrija pre-
arzenovim ali kombiniranimi I življa znatne težave predvsem
V
Čedalje večje povpraševanje po diamantih
KRMA
LODI. Trava 350—400 lir za stot, seno majskega reza 2500 do 2600, slama v balah 1300 do 1500, krmna moka iz zdravilnih zelišč in detelje 5150—5350, rožiči 4300—4500, krmne pogače iz pese 4400—4600, iz koruze 4950—5150, iz lana 7050—7150, krmna moka iz koruze 4450 do 4350, iz zemeljskih lešnikov 6650—6750, iz tropin 4050—4150, kokosova moka 5200—5300, iz sončnic 5750—5850, iz paradižnikov 4600—4700, iz sezama 6350 do 6550, moka iz prepečene soje 6600—6700 lir za stot.
ŽITARICE
LODI. Fina mehka domača pšenica 7900—8000, dobra mer-kantile 7750—7850, fina trda domača pšenica 9750—10.250, mer-kantile 8600—8950, fina domača koruza 6350—6600, navadna koruza 4650—4750, uvožena koruza 4400—4500, Plata 4800—4825; ne-oluščen riž Arborio 8100—9300, Vialone 8000—8300, Camaroh 7900—8400, Vercelli 7100—7800, R. B. 7500—8200, Rizzotto 7300 do 7600; oluščen riž Arborio 16.500—16.800, Vialone 17.400 do
18.000,	Carnaroli 17.100—17.700. Vercelli 14.500—14.800, R. B. 14 tisoč 500—14 tisoč 900, Rizzotto 13.800—14.200; uvožen ječmen 4650—4750, uvožen oves 4650 do 4675, uvoženo proso 4450 do 4600; pšenična moka tipa «00» 10.300—11.600, tipa «0» 9800 do
10.000,	tipa «1» 9300—9500, presej ena koruzna moka 5900 do 6100, domača koruzna moka 4700—4800 lir za stot.
Na svetovnem trgu z diamanti se kupčije odvijajo živahno. V prvih treh mesecih tega leta se je povpraševanje po diamantih povzpelo do rekordne višine, kakor poroča predsednik družbe De Beers Consolidated Mineš Limited Oppenheimer. Le v zadnjem času se je povpraševanje po nekaterih vrstah in velikostih diamantov nekoliko skrčilo, zaradi česar je omenjena družba znižala ponudbo pod raven prvega tromesečja. Navzlic temu so letošnje perspektive po Oppen-heimerjevem mnenju zelo ugodne, saj predvidevajo, da se bo povpraševanje spet znatno dvignilo. Povpraševanje po industrijskih diamantih je razmeroma zadovoljivo kljub težavam, katere povzroča nezakonito pridobivanje teh dragocenih kamnov v Kongu s strani nekaterih pustolovskih «diamantarjev».
Vrednost diamantov, razpoložljivih za prodajo preko Osrednje prodajne organizacije, se je povečala med 1962. letom in koncem lanskega leta za skoro 40 odsto; nadaljnje povečanje pa napovedujejo tudi za letošnje in za prihodnje leto. Razpoložljivost z dragocenimi kamni na svetovnem trgu je povsem zadostna in se polagoma viša, tembolj, ker je treba pri tem računati še na precejšnjo «dodatno» proizvodnjo rudnikov, ki so pričeli poslovati šele pred kratkim ali pa tistih, ki jih bodo šele odprli. Oppenheimer zatrjuje, da je ponudba za povečanje proizvodnje diamantov povsem upravičena, kajti z večjo razpoložljivostjo se ne bo le povečala prodaja, ampak bo s tem dosežena tudi večja ustaljenost v industriji.
Spričo nekolikšnega pomanjkanja diamantov v poslednjih letih nima Osrednja prodajna organizacija zdaj rezervnih zalog, sicer je finančna podlaga organizacije dovolj trdna, da
adriaimpex
TRST ■ Via della Geppa, 9 Telef. 38.770, 29.135
IMPORT * E X PO RT industrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM. RIV v Jugoslavijo
TRIESTE, VIA CICER0NE 8/11
Telefon; 68812 , 30214 # Telegram: TRAD — TRIESTE
•	SPECIALNI STROJI ZA LESNO IN KARTONA2NO INDUSTRIJO,
•	EKSOTI IN PLEMENITI FURNIRJI e POVRŠINSKI IN REPROMATERIALI
bi lahko imela v zalogah večje količine diamantov, ko bi bilo to potrebno. Oppenheimer je zaključil svoje poročilo s trditvijo, da se bo, kot smo že dejali, letos povpraševanje po diamantih skoro gotovo še povečalo.
Več diamantov, a cene kljub temu mnogo višje
Po vrednosti odpade od celotne proizvodnje draguljev na svetu na diamante okoli 95 odsto. S tem je položaj tega dragega kamna kot ((vodilne valute« v mednarodni trgovini z dragulji nesporen. Samo rubin bi morda lahko spričo posledic politične nestalnosti dežel, kjer ga je najti, po ceni tekmoval z diamantom. Po množini proizvodnje pa rubin ne prihaja v poštev.
Londonski diamantni sindikat obvlada od leta 1893 skoraj stoodstotno svetovni diamantni trg ter si prizadeva, da obstaja med ponudbo in povpraševanjem ravnovesje. Kljub znatnemu povečanju svetovne proizvodnje — ki se je povečala od 4,2 milijona karatov v letu 1925 na 33 milijonov karatov v letu 1962 — se je londonskemu sindikatu posrečilo ne le, da je ohranil cene za surove diamante, ampak jih tudi zelo povečal.
Zlasti leta po drugi svetovni vojni so prinesla velik skok cen za surove diamante. Leta 1950 je bilo mogoče kupiti v Združenih državah briljant 1 karata še povprečno za 570 do 1195 dolarjev, leta 1961 pa je bilo že treba zanj odšteti do 1665 dolarjev, (n)
zaradi premajhne potrošnje na notranjem trgu in neravnovesja med vroizvodnimi stroški ter dohodki. Lansko leto se je potrošnja papirja v Italiji dvignila samo za 2,8 odsto, dočim je v razdobju med leti 1952 in 1963 napredovala za povprečno 13 odsto na leto. Pa tudi napredek 2,8 odsto je le navidezen; kajti lanska potrošnja zajema tudi velike količine papirja, ki so jih potegnili iz rezervnih zalog. Težave spričo prepočasne potrošnje na domačem trgu so prisilile proizvajalce k pospešitvi izvoza; le tako so navzlic žrtvam finančnega značaja olajšali izdatke splošnega značaja in ohranili stroje papirnic v obratovanju (sicer bi jih morali ustaviti in postaviti na cesto množice delavcev). Izvoz papirja v tujino se je tako -povzpel lani do 905.000 stotov proti 437.000 stotom v 1963. letu. Na drugi strani se je uvoz iž tujine zmanjšal za 6,8 odsto. Stanje papirne industrije je tembolj resno, ker so se zaradi podražitve prvin zvišali tudi proizvodni stroški.
TRANS-TRIESTE
Soc. a r. L
TRST - TRIESTE, Via Donota 3 - Tel. 38-827,31-906,95-880
UVAŽA:	vse lesne sortmane in produkte gozdne
industrije.
IZVAZA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših Italijanskih industrij.
URARNA IN ZLATARNA
Ml KOI, J KAREL
TRST
Čampo S. (iiacomo 3 tel 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
JnbtMuhOfia fofvzA,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT KOPER • TELEF. 21-830 - TEIH 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823
Dodajanje ledu ln vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje.
FILIALE:
Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje, Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad.
SPL0SNA
PLOVBA
PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO
JADRAN — JUŽNA AMERIKA
JADRAN — ZAHODNA AFRIKA
REDNO LINIJO OKOLI SVETA
ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Župančičeva 24, Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22—035-23, Telefoni:	23-470 do 73-477 in na naše agente po
vsem svetu.
IMPENPORT
UVUZ - IZVUZ • ZASIUPSJ V A
TRST, Ul. Clcerone 8 Telet 38-136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blago UL del tiosco 2U • Tel. 5UUI0 Telegr-: lmpexport - Trieste
UVAŽA:
VSAKOVRSTEN LES • CEMENT IN GRAD. BENI MATERIAL MESO IN ŽIVINO IZVAJA:
TEHNIČNI MATERIAL . RAZNE STROJE TEKSTIL KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
RIJEKA . Jugoslavija
Jadrolinija Je letos uvedla novo progo iz Trsta in Benetk za Reko, Split in Dubrovnik ter Pirej, Aleksandrijo, Fort Said, Bejrut, Limassol, Heraklion, Pirej, Dubrovnik, Benetke in Trst. To progo vzdržujejo najmodernejše ladje na Sredozemlju — m/l ((DALMACIJA« in »ISTRA«. — Vse informacije dobite pri potovalnih uradih ali pri agenciji «V. Bortoluzzi«, piazza Duca degli Abruzzi, 1, Trst
/ v; , , " i vri
* - -
PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE
LA GOMZI AN A
Gorica Via D. d'Aosta N. 180 feL 2845, 54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
«	*	» t t s



«2JLJGOL-IMl*_JVX
Gestisce i servtzl merci e passeggeri sulle linee:
N OKO EURUPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giorni NOKD AMERICA (Norih ol Hatteras) partenze ogni 10 giorni SUO AMERICA
P.aJ}en$š °07ti 20 giorni LEVANTE
partenze ogni i giorni IRAN - LKAt) partenze ogni 30 giorni INDIA - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni KSTREMU OR1ENTE partenze ogni 30 giorni GOLFU MESSICO partenze ogni 20 giorni
con 57 modeme e rapide navi, 666 cuccette e 372.229 B.R.T.
La aJUGOLINIJAs accetta il crasporto dl merci »neha ju porti fuori delle linee reeolar
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA ---- « JUGO L INI J A* - RIJEKA —