Telefon št. 74.
Fosamna številka 10 7i.
P* polti prejema«: n
oa lo leto naprej 26 K — h p ol let« » 18 » — » 6 »50» 2 > 20 >
četrt » neseo
V ipravalitvu prejema«: za
•elo leto naprej 20 K — h pel leta
•etrt » ■eseo
6„-» 1 » 70 »
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
SLOVEN
Političen list za slovenski narod.
Naročnino ln Inseratd sprejema upravnlitvo v
Katol. Tiskarni Kopitar-jeve ulice it. 9.
Rokopisi se ne vra«ajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Urednlltvo je v Seme-
niških ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemll nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 254.
V Ljubljani, v torek, -8. novembra 1903.
Letnik XXXI.
Žopef kapitulacija.
Grof Štefan Tisza je novi ministrski predsednik na Ogrskem, oni Tisza, o katerem trdi grofa Apponyja prifetsš, Ivanka, da je najmanj priljubljen državnik pod krono sv. Štefana. No, o tem naj se Madjari razgovore. Za nas je važnejše vprašanje, s čim je grof Tisza nenadoma razorožil svoje politične in csabne neprijatelje, s čim je zamašil usta glasnim madjarskim šovinistom ? In na to vprašanje moremo le kratko odgovoriti : Nova kapitulacija na korist m a d j arski ideji. Mi sicer nismo zagovarjali dualizma in ga ne bomo, tt če se za trenotek postavimo na stališče zagovornikov dualizma, moramo reči in do kazati, da je dualizem iz I. 1867 dobil nov udarec, ki mu mora omajati vso podlago in opore. Res, da grof Apponyi ni zadovoljen s Tiszovim vojaškim programom in zahteva še večje koroesije za madjarski jezik; res je, da celo pl. Szellu ne ugaja Tiszova poslušnost za dunajske želje, toda oba sta OBtala v vladnem taboru, ker tako otročji niBO madjarski politiki, da bi se javno pred svetom trkali ob prsi, rekoč: Več smo dosegli, nego smo pričakovali.
Da, dosegli so mnogo, dosegli so več, nego so še pred ptt.mi meseci Košutovci pričakovali. Dobili so koncesijo za koncesijo. Szell jim je odnehal glede zastav in drugih vojaških znamenj, dalje glede pre-meščenja ogrskih častnikov. Umakniti se je moral baron Fejervary, in nesrečni grof Khuen je Madjarom daroval celo brambeni zakon. Madjari so vse vzeli, a vedno več zahtevali. In nikar se ne motimo, da bi bil grof Tisza res tako mrzel sin svojega rodu, kakor je raiupit v opozicijskem časopsju Saj je grcf Apponyi sam priznal, da je zmagala njegova narodna ideja m da grof Tisza žanje, kar je on sejal skozi 14 let. Grof Tisza je na trdnjavi razobesil Appo-nyjevo narodno zaBtavo, katero bodo branile vse madjarske stranke brez razločka.
Naravnost izpovemo, da se nam danes, 35 let po prvi nagodbi, zdi popolnoma od več ves prepir o tem, ali ima vse pravice vladar ali narod. Ijtina je, da so Madjari iz rabili vse neprilike države in celo s silo in izdajstvom priborili si hegemonijo v skupni državi. Ali pa more kdo ugovarjati, da morda
s svojega stališča ne skrbe za bodočnost svojega naroda ? Ali bi sploh E^jopa poznala ta rod, ko bi ne pestih ?	'	1'
Drugače pa moramo razmere presojati z avstrijskega ali s skupnodržav-nega stališča z ozirom na bo-d o č n o s t.
Res je, da program nove vlade danes naravnost ne nasprotuje znanemu cesarjevemu povelju : »Skupna in enotna, kakor je, mora ostati moja armada«. Tudi četrta točka, ki določa, da morajo v ogrskih polkih služiti samo ogrski častniki, danes ša ne ustvarja nevarnosti za skupnost in enotnost armade.
Toda istina je, in to je grof Apponyi s ponosom naglašal v liberalni stranki, da je nov vojaški program položil temelj samostojni Ogrski, to je, madjarski armadi. Kar ni, to more in mora prit', ako padamo od kapitulacije do kapitulacije. Program je le tako zvito sestavljen, da se na prvi pogled ne vidi ogrsko kopito. Program ni za danes, marveč za bodočnost, ki pa ne leži desetletja za nami. To so le priprave, ker vedo, da je danes samostojna madjarska armada Se nemogoča. Toda ideja zori in čez deset let ne bodo Madjari imeli le madjarski govorečih, marveč tudi madjarski č u-t e č e častnike. In razdvoja skupne armade ne vstavi nobena sila.
Vladna stranka danes še ne zahteva za ogrske polke madjarskega poveljnega jezika, ker »ta zahteva danes ni umestna iz političnih vzrokov.«
Ti „politični vzroki" pa morajo danes ali jutri zgubiti svojo veljavo, in Madjari bodo z vso odločnostjo zahtevali tudi madjarski poveljni jezik.
Ali pa more nam Avstrijcem biti v istini deveta briga, kdaj Madjari raztrgajo skupno armado ? Ali morda nas ne čaka še važnejši obračun z Ogri pri nagodbi, kvoti, carinskem tarifu in trgovinskih pogodbah ? Ako bode torej grof Tisza izvajal svoj program po željah grofa Apponyja, Košuta in Barabasa, potem ne bodemo plačevali z dragim denarjem zavodov, v katerih bodo vzgajali madjarski šovinizem na škodo nemadjarskih narodov, na škodo Avstrije, na škodo habsburške države. Ako mora priti ločitev, potem pa bolje danes nego jutri.
Afera Jaklič.
n.
Malovrh in b 1 a g o s r č n i dr. Tavčar delata s polnim par<>m na uničenje učitelja Jakliča. Ker nimata ta dva poštenjaka nič tacega povedati, kar ui Jakliča moglo kom promitirati v javnosti, vlečeta na dan stvari, katere sta že stokrat pogrevala v svojih li stih. V »Narodu« od minulega četrtka s strašno bombastično ogorčenostjo, kakoršne so zmožni le ljudje, ki so v »Narodu« pred pat eti objavili članek »A 1 a n t e r n e«, pripovedujeta, da je bil Jaklič zaradi nekega volivnega oklica obsojen, — kar pa ni res, ker zaradi oklica ni bil, ampak samo zaradi kolportaže — in to za par kromc. Da sprevidijo razsodni čitatelji, kaj more stakniti perfidnost »Narodova« v pri-prostem volivnem oklicu, ga priobčujemo na tem mestu: »Volilci! Občinske volitve so razpisane. Vsaka občina ima tikega župana in odbornike, kakoršne volilci izvolijo. Ni pa vse eno, kdo je župan in kdo je odbornik ; ali je občina v dobrih ali slabih rokah. Zato je treba vselej pred volitvami dobro premisliti, ne pa potem jamrati, ko si več pomagati ne more. Nikjer pa ni za pisano, da morate voliti tiste, ki so doslej krmaiili občinsko ladijo in tudi penzjona ne dobe, ako j h odslovite Zato si malo oglejte stare može in kdor je bil za vas, ga zopet volite, druge pa denite v pokoj brez pokojnine in poskusite z novimi možmi. Pri tem si lahko poiščete prave može in ni vam treba dolgo ugibati. Kdor je z vami in iz polnuje verske dolžnosti, je vaš, komur pa ni mar za občinski blagor in mu je lastni žep prvo in živi po liberalnih načelih, ta ni vaš prijatelj. Zato bodite previdni! Pri naB je bila nekdaj čudna navada. Za moža je veljal tak, ki je bogat, čeprav si ni z lastno pridnostjo in zmožnostjo pridobil imetja in je imel menj moStva, kakor zadnja baba v vasi. Mož je bil tudi tisti, ki je bil več v gostilni kakor doma, in čim več bokalov ga je znal nt sti, tem večji mož je bil. Kdor se je pa znal še malo pobabati in udariti ob mizo, da so kozarci poskočili, je bil mož čez vse. In vidite: takile »možje« so ne kdaj prihajali k volitvam, dali so za pijačo, pa so se izvolili, in »možje« so gospodarili. Tako je nekdaj bilo! . . . Tako moštvo ne velja dandanes nič več 1 Ampak mož je tisti, ki ima zmožne st, voljo, previdnost, ki sovraži laž in ljubi resnico, spoštuje cerkev in šolo, pa ne pozna strahu, kadar se gre za resnico in pravico, če tudi trpi pri tem njegova čast ali mošnjiček. Zato možje, na volišče 1 Izvolite si za odbornike može, katerim zaupate, o katerih veste, da bodo delali v korist občine in vaš blagor. Ne bojte se nikogar, in ne glejte na botre, ne na
žlahto, ne na bogatine! Sedaj ni čas! Vsak boter ali vsak svak ni dober za odbornika, akoravno je drugače vsega spoštovanja vreden. Pa bodite r<s možje 1 Ob dnevu volitve se ni treba skrivati v hleve, ni treba iti za izmišljenimi opravki, ni treba sedeti široko v zapečku in prerokovati ženi, kako se bodo danes dajali, ampak pojte k volitvi in volite brez strahu po svoji vesti. Čas je, da sa zdramite in vzamete vile v roke! Moije, bodite možje!«
O tem oklicu piše »Narod«: »V tem strupenem oklicu, pisanem z vso hudobnostjo, ki jo zmore le kak klerikalec, je namreč Jaklič klical kmetom: „Čas je, da se zdramite in vzamete vile v roke!" (Strah in groza. Op. uredil.) Kaj je to druzega, če ne direkten poziv, naj kmetje liberalce ubijejo. In ker je Jaklič kmete tudi sicer neprestano, na najpodlejši način ščuval proti soobčanom - davkoplačevalcem naprednega mišljenja, so bili ti po pravici v strahu. Kdo ve, kako bi bile občinske volitve izpadle, da se napredni volilci niso bali boja in prelivanja krvi, tar so radi tega doma ostali. (Junaki pa so ti napredni dobrepoljski volilci ! Op. uredn.) Če bi kak napredni učitelj izdal tak oklic, bi bili žandarji dobili ukaz, da ga uklenjenega odženo v zapor, in sedel bi bil brez usmiljenja nekaj časa t ječi. Jaklič pa je plačal par goldinarčkov kazni in stvar je bila končana.« . . . Tako torej! . . . Jaklič je bil kot davkoplačevalec v občini opravičen vstopiti v volilno borbo, tembolj, ker je vedel, kako se je defravdi-ralo. Revizor, poslan od deželnega odbora, je konštatiral, da denarja manjka, in samo smrt je rešila »naprednega« župana luknje. Volilci, ti »surovi« kmetje, so oklic prav dobro umeli, prišli so z glasovnicami — to so tiste vile, katerih se liberalci tako boje — in bo pometli »napredni« odbor do zadnjega. Tudi »napredni« so prišli do zadnjega — celo Etigelman — volit brez vsega strahu pred prelivanjem krvi, samo izvolili niso ničesar, ker jih je bilo premalo. Čeaar nihče z normalnimi možgani v oklicu ni videl, to sta Malovrh in Tavčar opazila in sedaj častitim članom deželnega šolskega sveta narekujeta, kaj morajo misliti o tistem oklicu. Ker je znano, koliko duševne samostojnosti imajo ti mošje, začenši pri gospodu Pezdiču pa gori do Heina, je čisto naravno, da se bodo ti sicer vse časti vredni gospodje ravnali po migljejih pre-častitega gospoda Malovrha tembolj, ker bo te misli zastopal »šefredakter« »Narodov« v plenarni seji deželnega šolskega sveta, ki bo v tem slučaju zastopal kot tožnik in b o d n i k. Slava dr. Tavčarju!
LISTEK,
Naša zbornica.
m.
Vsak deželnozborski klub ima svojega načelnika. Nekateri klub celo po dva, ofici-jelnega in neoficijelnega, kar lahko vsakdo opazuje.
Klubu veleposestnikov ali »nemškemu" klubu načsluje Balohov Jože, t. j. renegat Švegelj iz Gorij. Mož je precej v letih — poleg Pakiža je najstarejši član zbornice — in sedi v prvi klopi na desnici. Obraz njegov, opazovan z galerije, dela utis častitljivega in poštenega moža, ki je osivel v službi dežele in naroda. Iz priprostega slovenskega alojzijeviškega gojenca je postal ^nemški" baron in eksoelenca Schwegel. Obogatel je na Ju-t r o v e m. Kdor pozna to zgodovino — m o r d a j e čital pred leti »Deu« tBoheB Volksblatt — ima pač Bvoje utise. Navzlic visoki starosti in prijetni zlož-
nosti, ki jo često provzroče milijoni, je mož zelo živahen in neprestano delaven. On dela za ves klub in misli za vse nemške veleposestnike in še slovenske naprednjake povrhu. Z vlado je v silno prijetnih razmerah. On izkazuje usluge vladi, a vlada njemu. Naljubovladije hipnotiziral slovenske liberalce in ukrotil radikalca Tavčarja, kar se mu žteje v vladni pa-1 a č i v prav veliko zaslugo. Maska častitljivosti slabo prikriva njegovo notranjost. V zbornici se dela v zadnjem času mirnega. Večkrat sedi zamišljen pri svojem pultu in motri situacijo v zbornici, ki je nastala vsled njegove kombinacije, a se je razvila v drugi smeri, kakor je imel sam preračunjeno. Čuti se nesigurnega, ker opazuje, da večina, ki jo je zvaril, nima bodočnosti. De-mokraške ideje, katere zastopa zbornična levica, so mu neumljive od tedaj, ko je postal milijonar in baron. Uverjen, da morejo v Avstriji agressivno nastopati le sinovi »Herrenvolka«, a Slovani, in osobito
Slovenci, se morajo zadovoljiti le z vlogo krotkih golobov, je ves indigniran ob nastopanju levice v zbornici. Ko vidi, da levičarji ob pomanjkanju vsakega rešpekta pred baroni nastopajo v zbornici smelo in živahno, je prepričan, da delajo levičarji to iz gole hudobnosti, samo da dražijo barone, in da je zlaBti voditelj levice poosebljena hudobnost. Situva-ciji v zbornici ni kos ter postaja zato nervozen. Da bi ne padel njegov ugled pri tovariših- somišljenikih, se rad oglaša k besedi, pa bodisi, da je bil izzvan ali ne. On brani veleposestnike, večino, v 1 a d o, krivično uporabo deže1no zbors keg a poslovnika ter se zgraža ob krotki deželnozborski obstrukciji, dasi se je udeleževal nemške obstrukcije v državni zbornici. To zgražanje kaže, da ima mož elastično logiko. Glasoval je za nujnost volivne reforme — sicer pa dokazuje, da sedanji rod ni sposoben za razširjanje volivne pravice, da bi bilo treba druge nove generacije. Tako
kaže, da si zna sam delati potrebno logiko. Njegova pozicija v klubujetrdna. Njegovim tovarišem niti v sanjah ne pride na misel, da bi ga vrgli. Mož ima mnogo politične rutine, diplomaške rafiniranosti in bistroumnost i, ter še nekaj, kar je za politika precej vredno, t. j. neobčutljivost noso-r o ž c a. Ta neobčutljivost ga usposablja na-stopati kot kavalir po srcu in duhu ter tudi po — preteklosti. Ko bi ne bilo na svetu žurnalistov — bi vsak mislil, da je Balohov Jože — kavalir. Tako pa .... Z njegovo smrtjo bo politična moč kranjskega »nemštva« nazadovala.
Pisma s pota,
Poljski napisal H. S i e n k i e w i c z.
Posl. Podravski.
(Dalje.)
Cez nekaj časa se pokaže skozi okna dnevna svetloba, nato je zopet temno in še bolj dušljivo, končno pa lokomotiva obstane, mi zapustimo vagon in znovič diham
Ogrska kriza.
Dines so n« Dunaju pri cesarju prisegli novi ogrski ministri. Jutri se nova vlada predstavi dopoludne v poslanski zbornici, popoludne ob 4 uri magnatom. V četrtek voli zbornica novega predsednika na mesto grola Apponyija. Nato se skoraj go tovo prične razprava o vladnem programu. Prva skrb nove vlade je, da dobi začasni proračun in brambeni zakon.
Opozicija doslej ni de sklenila, kaj stori nasproti novi vladi „Mag. Orszag" prigovarja opoziciji, da mora odločno zahtevati madjarski poveljni iezik. Tudi Kofiutovo glasilo »Egyetertes«, piše, da opozicija doslej ni še odložila opozicijskega stališča. Groi Banily pa je v svojem glasilu »Pešti Hir-lap«, označil svoie stališče. Bivši ministrski predsednik Bai iTy pravi, da več ne soglaSa s Tiszovim programom. Tisza je odločen zagovornik nagodbe z Avstrijo, dočim Bacfty priporoča srospodarsko ločitev Drugič zahteva Baclfy madjarski poveljni jezik za ogrske polke, dočim se Tisza temu še ustavlja. In tretjič Bacl'ly ne pritrdi Tiazovi politiki nasproti nemadjarskim narodnostim. Končno meni BarfYy, da bode Tisza moral razpustiti državni zbor ter vprašati narod, kako sodi o novem programu.
Opravilni red nižjeavstrijskega deželnega zbora.
Načrtu za novo reformo opravilnega reda v nižjeavstrijskem deželnem zboru povzamemo še sledeče podrobnosti: Dijete (vsak dan 20 kroD) se odvzamejo onemu poslancu, ki izostane zapored od več kakor osem sej in ni v nobenem odseku. Predlogi in interpelacije morajo biti podpisane od petih, nujni predlogi od 20 (dosedaj od 10) poslancev. Pri razpravi o kakem predlogu lahko odpade nadrobna debata, ako dvetret jinska večina to sklene. Cesarskemu namestniku se vzame pravica, prisostvovati sejam deželnega odbora. — Člani deželnega cd bora so opravičeni pri sejah deželnega zbora pri točkah dvojega referata, kakor ministri in vladni zastopniki v državnem zboru, vsak čas v debato poseči. Poslanec, ki je izobčen od sei, nima pravice do dijet.
Razprava o tej zadevi se je v nižjeavstrijskem deželnem zboru pričela danes.
Kardinal Skrbensky o narodnem boju v cerkvi.
Kakor znano, zahtevajo Nemci razde litev čeških škofij v češko slovanske m nemške. To razdelitev si mislijo nemški nacionalci tako, da bi 200 000 Čehov prišlo pod nemško cerkveno upravo. Temu se seveda z vso silo upirajo Čehi. Češki duhovniki so izdali protiizjavo proti tej nemški zahtevi. Odgovoril je tudi češki primas, kar dinal Skrbensky v pastirskem listu, ki se odlikuje po presrčnem, ljubeznivem tonu. Najprej citira list papeža Leona XIII., k&teri je obsojal narodno sovraštvo, češ da vsi, ki so krščeni v istem imenu, naj bodo bratje med seboj in se naj med seboj ne preganjajo in ne zatirajo. Kardinal Skiber.sky pravi na to, da je njegova dolžnost biti pravičen vsem in da je zoper cerkvenega duha usiljevati komurkoli drugo narodnost. Zato pa ne more dopuščati, da se narodni prepir zavlačuje tudi v katoliške cerkve.
Pismo je splošno in ne imenuje nikjer niti Čehov niti Nemcev. A vidi se, da graja leti bolj na Nemce, ker oni so to zakrivili, kar se v pismu graja. Vkljub temu grajajo nekateri češki listi to pismo, češ da ni dovolj odločno proti Nemcem. »Narodny listy« celo pišejo, da bi morali češki škofje tako delati za češčino, kakor madjarski za ma-djarščino. Ker seveda tudi Nemci ne bodo
zadovoljni, se bo pletel ta obžalovanja vredni prepir vedno dalje.
Zopet zamujena dobra priložnost.
Hrvatski poslanci širijo iz Budimpešte o sebi poročila, katerim trezen človek ne zaupa. Pravijo in zatrjujejo, da v svojih sestankih razpravljajo, bodo li mogli ostati v liberalnej stranki ter se odločiti za program nove vlade ali ne in pod kakšnimi pogoji. Tega pa nobeden trezen politik na Hrvatskem ne veruje, marveč vsakdo ve, da so že vsi hrvatski poslanci v Tiszovem taboru Kaj pomaga vsako posvetovanje „oost festum," kakor se je zgodilo tudi z novimi vojaškimi osnovami. Mesto da so uvrstili hrvatske zahteve že v zapisnik pri prvotaej razpravi, so govorili o njih v skupščini ter takorekoč pros li Mažare, da ae ozirajo nanje. A mi znamo, da se Mažar ne ozira niti na pisano postavo, a kam še na prošnje hrvatskih poslancev. A ravno taka je z vladnim programom. Hrvatski poslanci dobro vedo, v kakšnem položaju je dandanes Hrvatska posebno v gmotnem pogledu, in da bode treba čim prej skleniti novo finančno nagodbo z Ogrsko. Zdaj je bil čas. da so postavili med svoje zahteve novo finančno nagodbo vsaj v onem obsegu, kakor se glasi poročilo hrvat ske regnikolarne deputacije. A ta zahteva bi morala biti »conditio sine qua non«, in sicer pismena pogodba med ministrskim predsednikom in hrvatsko delegacijo, in šale potem naj bi se izvršil vstop v vladno ali liberalno stranko. Kaj pa so storili Hrvati ? O tem poroča prav odkritosrčno poznati falzifikator hrvatske zgodovine in poslanec dr. Gavranič. On pravi, da jih je ogrska kriza in poziv Tisze, da osnuje novo ministrstvo, iznenadilo, ko so se zbrali v Budimpešti, da se posvetujejo o vojaških osnovah devetorice. Vse te zahteve so se morale zdaj umakniti važnej šemu vprašanju, namreč o stališču hrvatskih delegatov naproti Tiszi. Ker je za hrvatsko delegacijo zdaj najvažnejše vprašanje finančno, so se odločili Hrvati, da se o tem posvetujejo s Tiszo ooprej, nego se pridružijo njegovi stranki. Žito so se mu predstavili ter ga opozorili na prepotrebno novo finančno nagodbo med Hrvatsko in Ogrsko. Po slanec Gavranič kar na1 dušeno pripoveduje kako je Tisza z vso pripravnostjo obljubil, da se bode lotil tega posla, ko uredi ogrske odnošaje. Ii kaj drugega jim je tudi mogel odgovoriti Tisza. In vendar so bili Hrvati vsi srečni, ko so slišali omenjene besede iz ust novega ministra - predsednika ter so se že zdaj odločili za Tiszov program in njegovo stranko. Tedaj brez vsake garancije in le na besedo Tisze so se Hrvati odločili delati tlako Mažarom kakor so jo delali že skoz dvajset let. In vendar je bila zdaj tako krasna priložnost, da si svoie zahteve osigu rajo, kakor redko kdaj! Zdaj Tisza neob hodno potrebuje 40 hrvatskih glasov, da si osnuje jako stranko; zato bi bil dal brez dvoma Hrvatom take garancije za dobro obnovo finančne nagodbe, kakoršne bi bili sami zahtevali. Toda po svojej starej malomarnosti so vse to opustili. Vidi se, da so kratko vidni in neodločni politiki, in da ne znajo porabiti ugodne priložnosti za izvedbo svojih osnov. Čudno ni, da je Hrvatska v zadnjih dvajsetih letih v vsem tako nazadovala, ker bo jo zastopali v vsem tako nesposobni ljudje. V svet trobijo o svojih važnih sestankih in posvetih, v resnici pa se brez vsakega pridržala oklepajo svojega novega poglavarja. Zi Hrvatsko ne pomeni to nič dobrega.
Kaj je resnica o Kyšenevskem „klanju židov"?
»Novoje Vremja" piše, da je preiskava glede kyšenevskih »protižidovskih« nemirov končana in da je obtoženih 37 oseb, VBi
s polnimi prsi sveži zrak, Na ulici smo sredi belega dneva, sredi prodajalen, vozov in gneče, ljudi, na dežju.
Po ulicah srečuje množico žensk, po-gostoma kaj zalih in mladih. Hodijo same brez vsakega varstva, ali bolje: pod varstvom zakona ter vseh pesti in palic Velike Britanije. Noben Don Juan se tu ne približa deklici, ki je brez spremstva, in ji ne reče, kakor se to godi v nekem znanem mi mestu: »Kako gospodičina? Tako mlada, tako zala, pa sama? Dober dan, angelček!"
Prvi gentleman, srečavši Don Juana pri takšnem opravku, pomaknil bi mu klobuk z glave na vrat, polomil bi mu rebra, dobro ga naklestil po očeh in končno izročil redarjem. Ženska, napadena na ulici, tu ne potrebuje drugega varha, nego redarja. Ta navidezno tako miren človek se dotakne takrat z zlokobno palico rok pustolovca ter ga v imenu njenega Veličanstva Kraljice pelje v zapor, sodišče pa ga za prazen nič, za jeden majhen poklon, zgolj nekolike pre-prijaznosti, obsodi časih na pol leta v ječo.
Radi tega Anglež in Velikobritanec sploh nikdar ne napada žensk. Ako se kaj podob-
nega vendar-le pripeti, je povzročitelj skoro vsikdar tujec, pogostoma Francoz, a pogo-Btoma celo moj rojak (Poljak), v katerem je naklonjenost do žensk postala ie nekaka druga narava, da se sploh ne straši nikakih nevarščin. Zanimivo je, da to, kar bi drago stalo domačega Don Juana, se pogostoma spregleda podjetnemu otroku iz severa. »Gospodična«, reče morda v jeziku sevilskega cigana, o katerem je bržčas čital v „We-drowcu", »tvoja mičnost je moja smrt. Tujec sem, vem, da se na ta način ne sklepa znanje, toda drugega sredstva nimam; zato pa reci, gospodična, le besedico, in jaz provzro-čim vstajo ter te proglasim za kraljico.« Časih se posreči, časih naBtane iz tega nenavaden dogodek, toda junaški bivalec iznad Sekvane ali Visle se ne boji pesti; znano pa mu je tudi, da so sodišča do tujcev priza-nesljivejša.
Tukajšnje ženske tvorijo boljšo in jasnejšo stran pokrajinskega medaljona. Uživajo dokaj miru v svoji duši, kar se jim že čita z obraza. Radi tega, ako se nahaja tu katera grda, je toliko odurna, da bi pri pogledu na njo bilo moči znoreti. (Dalje prih.)
kristjani. Omenjeni ruski list pa kara držav, pravdništvo, da se je preveč udalo židovskemu vpitju, kajti dejstva govore vse drugače. nego bo razupili židje ta dogodek po celem svrtu.
V	12 urah usodnega dne sta bila v bolnišnici besarabaki dva mrliča in 59 ranjencev — vsi kristjani in noben žid. Vsega skupaj so bili štirje kristjani ubiti inčez sto ranjenih. Kdo je to storil? Kdo bo kaznoval zločince? 11 tega se vidi, da so tudi židje morili kristjane.
Vsled tega je pa tudi na laž postavljeno pisanje židovskih listov oelega sveta, ki so hoteli celo Ameriko zaplesti v nasprotstvo z Rusijo zaradi kvšenevskih izgredov. Židje so biti teh izgredov vsaj s o k r i v i; zato naj nikar tako ne upijejo o »krivicah«!
Mommsen t«
V	Charlottenburgu je umrl Teodor Mommsen, znani historik in starino-slovec, ki si je b svojimi deli o rimski zgodovini zadobil svetovno ime. Slovane je malo uvaževal in jim očital svoj čas, da so manjvreden narod. Radi tega je nastal radosten vrišč v nemških šotorih, in Mommsen je postal najpopularnejša oseba na Nemškem. A kmalu se jim je zameril, ker je o njihovi poltiki izrekel nekaj bridkih resnic; o vse-nemškem političnem gibanju v Avstriji je sodil naravnost uničevalno. Rojen je bil 1. 1817 r Sjhleswgu. V Kielu je bil pro moviran dr. prava in s podporo berolinske akademije znanosti je šel za tri leta v Italijo, kjer je študiral rimske napise. L. 1848 je vsprejel učno stolico za rimsko zgodovino na univerzi v Lipskem. L 1858 je prišel v Berolin, kamor so ga poklicali za profesorja rimskega starinoslovja na ondotni uni verzi. — Njogovi glavni deli sta: »Corpus inscriptionum latinarum« in „Romische Ge-schiohte."
Carjevo pismo Loubetu.
V	francoskem ministrskem svetu je predsednik Loubet naznanil vsebino pisma, katero mu je izročil ruski minister Lambs-doiff od carja Nikolaja. V tem pismu zago tavlja car zopet predsednika prijateljskih čuvstev in pravi mej drugim, da ga vselej z zadovoljstvom napolnjuje, kadar se Franciji kaj srečnega zgodi. Tako je car zadnje pogodbe z Anglijo in zbližanie z Italijo z veliko simpatijo pozdravil. Car Nikolaj vidi v teh dogodkih novo jamstvo za splošni mir, ki je stalen cilj njegove polit ke.
Neslo žna Combesova večina.
Iz Pariza poročajo : Vlada je dobila za svoje postopanje povodom nemirov na delavski borzi le neznatna večino. Combes je posebno nejevoljen, ker so se socialistiški govorniki pridružili opoziciji in ju bil v zbornici sprejet predlog nacijonaica Lanjuni-naisa naj se zniža kredit za podprefekte, kljub temu, da se je Combes odločno upiral Lanjunaisovemu predlogu, Combes je uvidel, da sa na republikansko večino ne more več trdno zanesti in ni izključeno, da v kratkem odstopi. Posvetovanje o »Loi Falloux«, ki bi se imelo vršiti v zbornici 5. nov., bo odloženo. Naučni minister C h a u m i e pred laga, da vsak Francoz lahko otvori višji učni zavod, ako ima moralično podlago, zadostno izobrazbo in ako je otvoritev naznanil na predpisani način. Ker se del vladne stranke boji, da bi taka učna svoboda koristila redovom, zahteva, da mora biti dovoljenje za otvoritev kake nove šole odviBno od ministrskega dekreta. Da Be večina ne razbije, bodo, predno zadeva pride v zbor nico, še posvetovanja v krogu večine zbornice in senata, »Demokratična levica« v senatu zahteva, da ta zadeva pride v razpravo 5. novembra.
Vstanek Arabcev proti Turčiji.
Poročilo o umoru Juzuf-paše, guvernerja v As8yrju, vilajet Yemen, se potrjuje. Bil je tudi umorjen generalni štabni štf Alimed-paša, nekaj častnikov in uradnikov, in postreljen je bil skoro celi bataljon vojakov. Podrobnosti še niso znane, ker je pretrgana brzojavna zveza. Turčija je poslala tja veliko število vojakov. Na čelu vstašev stoji pretendent za kalifa šejh, Hamid Eddin.
\z brzojavk.
Peking. Rusija je Mukden zopet zasedla. Vsled tega je kitajska vlada zelo vznemirjena ter je prosila poslaništva za svet. Pretekli četrtek je namreč zasedlo 150 ruskih vojakov vladno poslopje v Mukdenu, zaprlo vrata ter izgnalo kitajske uradnike. V Mukdenu in okolici se nahaja 10.000 do 20000 Kitajcev. Kitajski poveljniki v Mandžuriji imajo povelje, ne upirati Be ruski vladi in se izogniti vsemu, kar bi zamoglo provzro čiti kak prepir.
Sofija. Pri volitvah v sobranje je bilo izvoljenih 146 vladi prijaznih poslancev in 43 opozicijonalcev.
Hamburg. Več srbskih in bolgar skih častnikov je dospelo sem in kupilo v Wolfovi praharni velike množine smodnika.
Mnogo tovarn je iz balkanskih dežel prejelo večja naročila za municijo.
Praga. Češki minister mesto odsto-pivšega Rezeka ima biti kmalu imenovan. Govori se, da bo poklican v ministrstvo profesor na praški češki univerzi, dr. J. Goli.
Dunaj. »Sonn und Montagszeitung« vzdržuje svojo vest o obsodbi polkovnika Grunzweiga v zadevi vojaških vaj pri Bileku in pravi, da bo GriiDZweigu milostnim potom kazen znižana.
Dunaj. Nadvojvoda Henrik Ferdinand je došel iz Ljubljane. Bil je v avdijenci sprejet od cesarja, kateremu Be je zahvalil za imenovanje ritmojstrom v dragonskem polku št. 6.
Praga. Mladočeški izvrševalni odbor je postavil kandidatom za izpraznjeni drža vnozborski mandat prof. C i per a.
R i m. Giolitti je sestavil ministrstvo sedaj brez radikalcev. Paterno je odstopil in vstopil je Orlando Rava Tedesco oocijalno-demokraško časopisje je novemu ministrstvu napovedalo boj. Giolittijev poskus, približati se 80cijalnim demokratom, se je ponesrečil, na desni pa mu je ta poskus škodoval. Tudi novo ministrstvo je liberalno ter bo skušalo ohraniti dobre odnošaje s trozvezo in tudi s Francosko.
Brno. Mej katoliškimi češkimi deželnimi poslanci in mej mladočeškimi poslanci je razpor radi volitve deželnega odbornika iz skupine kmetskih zastopnikov. Mtsto deželnega odbornika je odložil Staročeh Roz-košny, ki je bil lani izvoljen v deželni odbor proti mladočeškemu kandidatu. Ker se tudi sedaj katoliški češki poslanoi upirajo, voliti v deželni odbor mladočeškega kandidata, ki je to pot dr. Perek, je pisal klub mladočeških deželnih poslancev, da prekine parlamentarično in osebno občevanje s češkimi katoliškimi poslanci. V zadnji seji so Mladočehi volitev deželnega odbornika skušali preprečiti z obstrukcijo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 3. novembra. Slovenci sa Hrvatsku. Pod tem naslovom prinaša »Hrvatsko Pravo* članek, v katerem povdarja, da je veliko število brzojavnih pozdravov, ki so došli iz slovenskih krajev v Zagreb o priliki odkritja spomenika Ante Starčeviča v Šestinah, važno dejstvo, kako krepko je tudi že mej Slovenci razširjena misel hrvatsko - slovenske skupnosti. »Hrvatsko Pravo« zaključuje svoj lepi članek : »Bezobzirno postupanje protivnikah naših nuka nas, da se sdružimo u krepku falangu i da vodjeni jednimi načeli, jednimi težnjami očuvamo svoje svetinje, našu dje-dovinu i njezin buduci procvat. Odziv sjo-venske brače bijaše u ovih danih kušnje pravi melem svakomu hrvatskomu srdcu, koje je trpjelo od pojavah nesloge. Hrvat-ska stranka prava, slaveči uspomenu svoga nezaboravnoga i trajnega vodje, neumrloga Ante Starčeviča, našla je veliku okrepu u radostnom pojavu hrvatsko-slovenske uza-jamnosti. Tu uzajamnoet ona če njegovati, jer je osnovana na poštenom načelu bratstva, jer ona jedno te isto hoče, a jedno te isto neča. Hrvati i Slovenci žele svoju ne-zavisnost u ujedinjenoj i samostalnoj Hrvat* skoj; Hrvati i Slovenci ntes, da svoje narodno biče žrtvuju svojim protivnikom, neče, da budu predmed njihovoga izrabi j i vanja, neče da se podvrgnu odnarodjivanju. Tako shvačana uzajamnost, štičena velikimi moralnimi i političkimi idejami Ante Starčeviča, mora zaista uroditi pobjedom složnog hrvat-stva in slovenstva.«
Slovenci in nesramno nemško časopisje. Zadnje dni nemško časopisje, v prvi vrsti »Grazer Tagblatt« in »Grazer Ta-gespost« na najgrši način napada Slovence, ker so si drznili zahtevati, da vlada in uradi ne kršijo starih pravic slovenskega jezika na Koroškem. Zgoraj imenovana lista Blikata Slovence kot surove barbare, ki niti svojega jezika nimajo. — Slovenci mirno trpe, da se šopirijo ti listi skoro po vseh javnih lokalih na Slovenskem. Ko je pred letom »Kikeriki« nekaj smešil zahtevo Slovencev po vseučilišču, tedaj je dobil zasluženo plačilo s tem, da so ga Slovenci bojkotirali in vrgli iz kavarn in gostiln, in vendar bi bil še bolj na mestu odpor proti zagrizenim nemškim listom, kakor sta »Grazer Tagblatt« in »Grazer Tagespost«. Zavedni Slovenci naj povsod store svojo dolžnoBt!
»Narodu" se smili dežela?! Naravnost smešno je, a tudi hinavsko, kar piše mej drugim sobotni »Narod": Zračuail je namreč, da doslej znašajo skupni izdatki za
deželni zbor 21.000 K, a doslej ni prav nič storil. »Torej gle,te kmetje, kako vafii poslanci der6 deželo!« Tako hinavsko »Narod« zavi|» svoje izbuljene oči. Prvič konstatujemo, da ae nam v istim škoda zdi za vsak vinar, ki ga izda dežela za t) dež. zbor, v katerem gospodari liberalna, ljudstvu nasprotna večina. Drugič so edino le združeni slovenski in nemški liberalci krivi, da dežel, zbor letos ni redno zboroval. Kato liško narodna manjšina je opetovano nagla-šala in še danes naglaša, da takoj ustavi obstrukcijo v svrho rešitve istih prošenj in predlog, ki bo ljudstvu v korist, a se od liberalcev ne d£ Btrahovati. Naj nam in mnogim svojim čitateljem »Narod« odgovori: Zakaj uganjajo liberalci obstrukcijo v vseh odsekih? V tem grmu je zajec, licemerci! Tretjič je 21.000 K v primeri z deželnimi izdatki v znesku 3,34.8.696 kron, čujte in berite: nad 3 milijone tristotisoč kron — kakor jih izkaže letošnji proračun — ravno toliko, kakor če bi n. pr. g. dr. Tavčar ali baron Sch\vegel ali kdo drugi pljunil v Ljubljanico. Četrtič naj izračuna „Na-rod", koliko so liberalci samo od 1. 1895, torej za časa liberalnega divjega zakona v dežel, zboru, izdali na podporah za nemško gledališče. Po našem računu znašajo ti troški gotovo 100 000 K. Petič: Je vsakemu pcatanou dano na prosto voljo, da svoje dijete razdeli za razne dobre namene, kakor so: Družba sv. Cirila in Metoda, dijaška kuhinja itd. itd. Naj torej slovenski in nemški liberalci, ki so v dež. zboru preprečili vsako delo, vse svoje dijete in potnine darujejo družbi sv. Cirila in Metoda, in zagotavljamo jib, da isto store tudi vsi katoliško-narodni poslanci od prvega do zadnjega. Gotovo se bode preč. g. prvomestnik imenovane družbe zahvalil za dar, četudi vsled obstrukcije na levi in desni, in tudi volivci bodo imeli svoje veselje. Poskusite, možje pri »Narodu«, morda nemški grofi in baroni z isto vnemo darujejo za Blovensko šolsko družbo, kakor Vaši poslanci glasujejo za podporo nemškemu gledališču, ki je le »danj« za nemško gospodstvo v deželi.
Agenti pangermanskega druStva »Siidmark«. Po slovenskih deželah hodi zadnji čas nek »Wanderlehrer der Siidmark« Viktor Heeger iz Gradca, pridigat in delat za »Siidmarko« in pangermanske ideje. Včeraj je bil v Ljubljani na — delu! Slovenci, pazite na te nemške ro?arje!
—	Imenovanja. Absolvirani jurist g. GvidoKočevar pl. Koudenheim je dobil mesto konceptnega praktikanta pri politični oblasti na Kranjskem. — Gosp. Aleksander Skrem, ritmojster pri cesarjevi telesni straži, je imenovan majorjem.
—	Banova bolezen. Iz Zagreba nam pišejo: Pred nedavnim je ban Teodor Peja-čevič prav nevarno zbolel. Le velika spret nost in neumorna požrtvovalnost zdravnikov ga je rešila smrti. Prve vesti o tej bolezni so bile prav turobne ter je bilo malo nade, da ban ozdravi; zdaj je že bolje in zdravniki zatrjujejo, da je za zdaj nevarnost minula, toda bolnik mora živeti v največ|em miru dlje časa, da se vsaj malo okrepi. Pravijo, da ima ban neozdravljivo bolezen v želodcu. Ta bolezen je tako nevarna, da se more vsak čas povrniti, posebno če si bolnik ne privošči miru. Radi tega bode moral ban bržkone tudi odstopiti, ter je že po nekih vestih odposlal ostavko. To je tudi prav verjetno. Ko je hotel prvikrat odstopiti radi praznih blagajn, so ga v Budimpešti prego vorili, da pride kmalu Gnancijalna nagodba, in da dobi Hrvatska več dohodkov. S tem potolažen je ostal še dalje na banskej sto-lici, ali imel je z Budimpešto toliko opraviti, da je neprenehoma potoval, kar mu je tudi največ naškodilo zdravju. Vrhu tega pa je imel dela tudi doma toliko, da ga je komaj zmagoval, saj je našel vse v največjem ne redu, a vrhu tega je bilo treba poskrbeti za dobre pomočnike pri upravi. In zares je že tudi marsikaj dobrega izvedel. Kar ga napade bolezen in delo je prenehalo ravno takrat, ko bi se moralo odločno nadaljevati. Znamo, da je tudi sedanji ban privrženec mažaronskega zistema, toda priznati se mu mora, da je pravičen in pošten, in da bi mogel kot tak vendarle koristiti Hrvatskej v sedanjem zares zmedenem stanju. Za njim ne prida gotovo nič boljšega, saj se že oelo govori, da bi mogel postati ban kateri bliž njih oprod Khuena. Razume se, da bi se s takim banom povrnil tudi zistem Khuenov-ščine, česar Bog ©bvaruj Hrvatske, ki se je komaj rešila tega zla.
—	Ia Ribnice na Štajerskem Pohorski Rbničaai so si postavili lepo nad stropno občinsko hišo, v kateri bodo imeli Bvojo pisarno, stanovanje za orožnike in za zdravnika, katera služba je že razpisana. Ta hiša je bila silno potrebna, ker se je od pisarne morala najemščina plačevati. Postavili bo jo na zemljišči nekdajnega ben< fuijata, katera se je odkupila z dovoljenjem škofij -stva in namestnije. Pri tem podjetju ima bivši tukajšnji župnik, sedaj nndžupmk in dekan v Konjicah, vlč. g. Fr. Hrastelj, velike zasluge. Dne 22 oktobra se je vrš lo blsgo-slovljenje te hiše, kar je blagohotno prevzel nadžupnik in dekan konjiški na prošnjo župnijskega in občinskega urada, za kar se mu oba urada v imenu občine in župnije iskreno zahvalju^ta.
—	Novi iolski poslopji. Dne 31. okt. je bila v Šfcocijanu ctcrtna obravnava radi zgradbe novih šolskih poslopij v Š k o c i -j a n u in K I e n \v i k u.
—	Žepna tatica v cerkvi Na Brezjah so prijeu v cerkvi žepno tatico Ivano Lupin, perico iz Lupina v Istri. Pri njej so na&li 99 K 11. v.
—	Čudna prikazen v parku gradu Miramar. V petek ponoči okolu i2. ure je zapazil paznik v parku gradu Miramar naenkrat dve postavi. Na paznikovo klicanje ni bilo nobenega odgovora, pač pa Bta se začeli postavi oddaljevati. Ker tudi na paznikov drugi klic ni bilo odgovora, je paznik ustrelil, ne da bi zadel, ker sta osebi kmalu popolnoma zginili. Na ta strel priletela je še ostala straža ter preiskala ves park, toda ni našla nič sumlji\ega. Tudi proti jutru je zapazil drug paznik dva moža, ki sta se bližala glavnemu vhodu. Na njegov klic eta moža zbežala. Z>pet so pazniki preiskali ves zaprti park, ne da bi se jim posrečilo dobiti dotični osebi. Vrata v park so bila trdno zaklenjena. Z.utraj so poklicali še orožnik?, ki so preiskali calo okolico, toda brez vsa kega vspeha. Nočna »traže so pomnožili.
—	Vrat zlomil si je nri padcu raz savski most pri Otočah 63 etni Lovrenc Potočnik z Brezij. Našli so ga mrtvega pod mestom.
—	Iz Novega mesta poročajo, da postavljajo ondi na t gu sv. Fiorijana železen vodnjak, ki je veljal 1200 kron.
—	Iz zapora ušel je v Korminu neki Brek, ki nima pri sebi izkazil in je skoro gotovo njegovo ime Janez Tomšič, doma pa skoro gotovo s Kranjskega. Govori slovenski, nemški in laški.
—	Nepričakovani napad v Šiški. Dne 31. oktobra pozno zvečer je prišel delavec Miha Bargant pred hišo Martina Marinka v Spod. Šiški in je jel klicati na podstrešju hleva spečega Načeta Galeta. Ta, meneč da mu ima Bargant kaj posebnega sporočiti, se je odzval njegovemu klicu. A komaj je Btopil na dvorišče, zadal mu je Bergant brez vzroka z odprtimjnožem sunek v trebuh in dva sunka v hrbet. Težko ranjenega Goloba so pripeljali v deželno bolnico. Napadalca so izročili orožniki deželnemu sodišču.
—	Hrvatske novice. Zabranjen ljudski shod. Napovedani ljudski shod v Dugiresi na dan 8 t. m. je okrajna oblast prepovedala Sklicatelji so se pritožili na vlado. — Čudo prirode. V Zemunu so v mnogih vrtib začele eveteti jablane kot da je pomlad. — Nov most čez Dra-v o. Pri Barczu je zgrajen nov most čez Dravo. Začeli so ga staviti 1. 1901 in končali 27. okt. t. I. Veljal je milijon kron. Te • melj ie postavljen 22 m. ped vodo; most je dolg 280 metrov. — Potres so čutili v petek v Senju Prvi sunek je bil dopoldne, in zvečer se je zopet precej močno potresla zemlja. — Glad v Bosni. Poroča se, da v Bosni in Ii rc^govini že trka lakota na vrata. Vsled suhega leta se je r^alo pridelalo, in to več|idel šlo za davke. S j jesen ni pri kraju, a bosenski kmet že nima kruha. — Urednika »Novega Lista" na Reki g. Supilo, preganja državno pravni-štvo radi cele vrste Madjarom neljubih člankov — Nezaupnico dr. R a d k o -v i 6 u je podpisalo od 62 volivcev 38 volivcev. — Umrl je na Dunaju fml. vitez M i 1 i n k o v i c , ki se je dalje časa zdravil tuli v Gorici.
—	Nerednost na pošti. S Trebel-nega nam piše naročnik: Ze koncem julija smo se pritožili v Vašem listu, da nam za-važajo dnevnike. Od tedaj Be nam je zopet prigodilo, da smo dobili po dve številki skupaj. Tako 28. oktobra ni bilo nobenega dnevnika na Trebelno, a 29. oktobra smo dobili po dve številki. Omeniti moram tudi, da »Interes&antes Blatt«, ki prihaja naročnikom ob četrtkih, redno dobiva tukajšnji naročnik, gostilničar S., ob četrtkih, dočim ga naduči-telj L. dobiva še le v petek, in to navadno že vsega zamazanega. Gotovo mu ga kje pridržujejo in čitajo! Vprašamo torej mero-dajne kroge: Ali hočejo preiskati tenerednosti ter kaznovati krivca?
—	Pogorel je dne 28. oktobra skedenj poseBtnice Marije Slapničar v Reki pri Prežganju. Pogorelo je veliko krme, slamo-reznica in mlatilniea. Vzrok ognja ni znan.
—	V Konjicah je, kakor se nam piše, dosedanja političua ekspozitura rabila u-ključno nemški pečat, in tudi novoustanovljeno c. kr. okrajno glavarstvo ni za sedanji pečat oskrbelo besedila tudi slovenskega. Ekscelenoa o. kr. namestnik grof Clary je ob času slovesne otvoritve oni dan v svojem govoru želel, naj bi si urad pridobil »zaupanje celokupnegk prebivalstva« v okraju, a visokemu gospodu se ni zdelo vredno, da bi se bil poslužil vsaj jedne besedice slovenske.
—	V Mariboru so, kakor se nam po
roča, v ponedeljek mladi učitelji, oziroma učiteljice, začeli delati skušnje vsposoblje-nosti.
—	Fodraženje petroleja. Zveza av stro ogrsfcih veleprodajalcev petroleja je ceno petroleiu pri 100 kg. zvišala za dve kroni. V nadrobni razprodaji ee je vsled tega zvišala cena petroleju za 4 vinarje pri litru. — Skoro gotovo postane petrolej še dražji po ustanovitvi petrolejnega kartela, ki se ustanovi prihodmo soboto.
—	Iz Gradca poročajo, da se je hrvatsko a kade m č no društvo »Sloboda« prostovoljno razrtruiilo.
—	Samomor hotelierjev. V Beljaku se je vstrenl hotelier Rudolf Walter, posestnik hotela na kolodvoru. B I je takoj mrtev. Vzrok: slabo denarno stanje.
Ljubljanske novice.
Ljubljančan in ogrski državni zbor. Naš
rojak g. a tu hI y, ki je sedaj avanziral za majoria, je predmet silnega razburjenja v madjarskem časopisju. Kakor znano, je g. Stuhly nedavno imel dvoboj, ker se je neugodno izrazil o Madjarih. Madjarsko časopisje piha jeze, ker je sedaj g. S t u h 1 y imenovan majorjem. Madjarski židje si menda domišljuiejo, da bi bilo za to treba prej njihovega dovoljenja. Naravnost nesramno piše gladilo madjarsko opozicije »Egyetertes«, ki pravi, da je dolžnost opozicije to stvar spraviti v prihodnji seji ogrskega drž. zbora v razgovor.
Na oklicih so: Gosp. Henrik Bartl, trg. pomočnik, z gdč. Marijo Griinfeld. — Gosp. Viljem Grimm, tov. poslovodja, z gdč. Gizelo Hofman. — Gosp. Matija Rogelj, hišni posestnik, z gdč. Terezijo Vrhove c. — Gosp. Jožef Loboda, ključar drž. železnice, z gdč. Agato V o v k. — G. dr. II u g o P e t e r n e 1, uradnik pri o. kr. namest-ništvu v Zidru, z gdč. Štefanijo Pete r n e 1. — Gosp. Edvard Tavčar, zastopnik in posestnik, z gdč. L e o p o 1 -dino Blumauer.
Izredni občni zbor društvene godbe Pre teklo soboto zvečer se je vršil v restavraciji Aurovih dedičev izredni občni zbor imenovane godbe in so se volili na njem mesto odstopivših odbornikov, novi. Občni zbor je otvoril načelnik gosp. Miroslav P a u e r , pozdravivši navzoče ter na to predstavil zastopnika magistrat*, gosp. ofio. G u t n i k a. Odbor obstoji sedaj iz sledečih gg.: Mirosl. P a u e r (načelnik), Jakob A c c e 11 o (namestnik), M. Č a d e ž (tajnik), V. Trtnik (blagajniki, Oskar Ter gla v (nadzornik godbe), Fran K n i f i c , Leon Rogelj, Anton busteršič in A. Mrak odborniki; računska preglednika sta gg. Fran Čuden in I. Martine. Odbor se hoče potruditi, da bode godba izpolnjevala v vsakem oziru svojo dolžnost napram občin stvu in ee spopolnjevala ter vežbala potom šole in discipline, da se tako pokaže vredno zaupanja, ki se v njo stavi. — Da je ljubljanskemu mestu izšolana civilna godba živo potrebna, s tem ne bomo zgubljali več besed, to č^vkaio že vrabci^na strehi 1
Strelski klub »Črni orel« ima jutri zabavni večer v klubovih prostorih pri »Črnem orlu«, Gosposke ulice št. 3., z raznovrstnim vsporedom, mej drugim bode bazar in streljanje za dobitke. Začetek točno ob 8. uri. vstop prost.
Potresna opazovalnica v Ljubljani je zabeležila v noči od sobote na nedeljo potresno tresenie ob 12. uri 17 minut. Potres so čutili na N itranjakem in na Goriškem.
Občni zbor gostilniške zadruge bo v četrtek 5. t. m. ob 3. uri popoldne v salonu restavracije „pri zvezdifa (Križ). Na dnevnem redu je volitev načelnika.
V tobačni tovarni je včeraj dopoludne pri nakladaniu Staretov konj z Metelkovih ulic vgrizml liinzingerjevega hlapca Alojzija Arzenška, stan. na Dunajski cesti štav. 13, v čelo.
Izseljevanje. Danes ponoči odpotovalo je v Amenko 121 oseb, in sicer 36 Slovencev in 85 Črnogorcev, iz Amerike pa se je vrnilo 30 oseb.
Dirko so priredili danes častniki tukajšnje posadke na velikem vojaškem vežba-lišču.
Izgubljeno in najdeno. V soboto popoludne izgubil je posestnik Anton Garšič iz St. Jurja pri Grosupljem dva zlata po 10 K, katera je imel zavita v papirju. — Neznano kje v mestu je izeubila posestnica Gabrijela Debeveo, stan. v Šiofji Loki št. 27, zlato brožko z rudečim kamnom. — V nedeljo
zvečer izgubila je na Dunajski cesti neka ženska na poti od pokopališča do glavne pošte srebrno žensko uro. — Na Dunajski cesti je našel dne 29. m. m. pleskarjev sin Iran Pir^er zlat, poročni prstan s črkami I G. — Izgubila je narednikova žena Ivana Moeschl rujavo denarnico z vsebino 16 kron. — Častniški sluga Franc Terbovc izgubil je zut pri-tan z rubinom in z diamanti.
izpred sodišča.
Porotna msedanja l. 1904 bodo v Mariboru, in sicer se prične prvo zasedanje 7. maica, drugo 6. junija, tretje 12. septembra in četrto 14. novembra. V Celju se pričn« prvo zasedanje 8. fbr., drugo 2. maja, tretje 12. sept., četrto 21. novembra.
- Porotna zasedanja bodo v Ljubljani 1. 1904; prvo sa začne 29 febr, drugo 6. junija, tretje 29. avg., četrt" 28. nov. — V Novem M « s t u prvo 29 febr., druuo 6. juniia tretje 29. avgusta in četrto 20. novembra.
ttazne stvari.
Najnovejše od raznih strani
Papež Pij X. se je izrekel proti kolesarjenju duhovščine. — Novo društvo. Društvo, kakeršnega doslej še ni bilo, se je osnovalo v Augsburgu. Društvo se imenuje „Ni doseženo" in združuje v sebi mladeniče, katerim do 20. leta še niso zrasle brke. — Dinamitni napad vsled ljubosumnosti. Ker se je hči nekega Zoga poročila z nekim drugim, je delavec Buchta iz ljubosumnosti poskušal pognati vso ženitovanjsko družbo z dina-mitom v zrak. Bombi pa bo k sreči nista popolnoma vžgali, marveč samo tako, da sta porušili le en del hišnega zidovja. — Povodnji. Iz Tarenta se poroča, da Bta radi povodnji obstala dva vlaka pri Chiatoni. Zeml|emeroi in delavci so se napotili s čolni na mesto nezgode, da rešijo potovalce. Voda še vedno narašča. — Krvava ljubim-eka drama. Včeraj je na Dunaju nevarno ranil s samokresom 28letni tovarniški delavec Josip*Ilivlicka 26letno kuharico Antonijo Jurenzak, ker ni hotela vslišati njegove ljubezni. Zvabil je deklico na neki travnik za gostilno, v kateri je služila, vstrelil na njo, ter jo nevarno ranil v želodec. Zločinec je ostal miren na svojem prostoru ter se ni nič zoperatavljal aretaciji. — Boj pri naboru se je razvil v soboto j v Varšavi mej 500 Židi in orožništvom. Ranjenih je 40 oseb, mej njimi več smrtno.— KRooseveltu sta skušala zopet priti dva sumljiva moža, a so ju pravočasno prijeli. Uradne brzojavke zopet trdijo, da sta tudi ta dva moža blazna. — Velik požar. V New-Yorku je nastal v soboto zjutraj velik požar. 25 oseb ie zgorelo, več oseb je težko ranjenih. — Grozna eksplozija. V Elberfeldu je bila včeraj velika eksplozija plina; soproga mizarja Muessa in njenih šest otrok je bilo smrtno poškodovanih. Plin se je razpočil s tako silo, da je v sobi vzdignil strop in razbil vsa okna. — Demonstracije srbskih dijakov. V »Urania« gledališču na Dunaju je v nedeljo zvečer demonstriralo med predstavo do 80 srbskih dijakov, kar je pro-vzročilo zakl|učenje predstave. Predstavljali so se namreč dogodki pri umoru srbske kraljeve dvojice. Komaj pa se je pričelo s predstavo, že so se začeli v avditoriju klici: »Mi ne pustimo zasramovati domovine in žaliti naših hrabrih častnikov!« Poklicana policija je skušala razgrajače odstraniti iz gledališča. Ker so se dijaki zoperstavljali in razgrajali še po ulici, aretovala je policija dvanajst dijakov ter jih odvedla na stražnico. — Z a -priseženje ogrskih vojaških novincev. Iz Budimpešte se poroča, da so bili tamkaj v nedeljo vojaški novinci zaprisežena_
Telefonska in brzojavne poročila.
Obstrukoija v Štajerskem deželnem žboru.
Gradec, 3. novem. Ker je nem-škonacijonalna večina skušala zavleči volivno reformo in je jasno kazala, da noče pravične volivne reforme, pričeli so v današnji seji štajarskega deželnega zbora Slovenci in „Bauern-bundovci" z obstrukcijo.
Gradec, 3. novembra. Minorttetne stranke deželnega zbora vprizoriie obstrukcijo radi volilne reforme. Seja zaključena,
Duiiaj, 3. nov. Tukajšnja policija je na prošnjo tržaškega policijskega ravnateljstva pri raznih laskih visoko-šolcih in v neki kavarni izvršila hišne preiskave in zaplenila več papirjev. Preiskava proti laškim dijakom in raz-puščenje društva „Innoniinata" je v
zvezi z znanim „Slovenčevim" poročilom o protiavstrijskih demonstracijah v Vidmu.
Dunaj, 3. nov. Dopoludne je cesar zaprisegel novo ogrsko ministrstvo. Nato je bil Tisza zaprisežen tudi kot tajni svetnik.
Dunaj, 3. novembra. Na pet let radi tatvine obsojeni častniški sluga Misosorek je vrgel včeraj proti dež. sod. svetniku, dr. pl. Grohme stol, ne da bi ga bil zadel.
Dunaj, 3. novembra. V vladnih krogih zatrjujejo, da se vlada glede laškega vseučilišča še ni odločila.
Praga, 3. nov. V kratkem pride sem papežev nuncij z Dunaja, da se osebno pouči o razmerah na Češkem.
Niš, 3. nobembra. Pri dopolnilni volitvi v skupščino je treba ožje volitve. Meščanski kandidat Tasic je dobil 712, liberalec Genčič 690 in socialist Marin-kovic 240 glasov.
Belgrad, 3. novembra. Vlada je prepovedala nadalnjo prodajo razglednic s sliko kralja Aleksandra.
Zofija, 3. nov. Minister notranjih zadev, Petkov, namerava novo skupščino sklicati k seji že prihodnjo nedeljo.
Domdossola, 3. nov. Pri delih za Simplon-predor so včeraj delavci prodrli skozi Simplon.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306.2 m, srednji iračni tlak 736'C mm
Cu apft-
MTUJ&
Stanje
barometra. T mm.
Temperatura
po Caliijn
Vetr.rl.
Neb<!;
II j
izl
«..
2 | 9. zveč. i /41 9 | 9-2 | brezvetr.
jasuo
| 7. zjutr. | 741 9 j d I 2. popol. | 741-8 |
megla del. obl.
00
8 3 i sr. svzh. 13-7 | sl. jug Srednja včerajšnja temperatura 10-9*. normale 6 9'.
Dunajska borza
dnč 2. novembra
Skupni državni dolg v notah ....	100 40
Skupni državni dolg v srebra.....100 15
Avstrijska zlata renta 4% .....119 80
Avstrijska kronska renta 4%..........100 3i
Avstrijska inv. renta 3l/i * ..........92 50
Ogrska zlata renta 4%.......118 55
Ogrska kronska renta 4 ............88 30
Ogrska inv renta 31/«*.......45
Avstro-ogrske bančne delnica.....16-80
Kreditne delnice..................677 25
London vista....................239 30
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v	117-15
20 mark............23'46
20 frankov...........19"07
Italijanski bankovci................96 35
C. kr cekini...........11 33
Pleskarska in v to stroko vštevajoča se stavbena in pohištvena dela
iz"mesta in z dežele BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Najnižje cene. — Vzorci so vselej na razpolago. — Izvrševanje strokovno zanesljivo in brez konljurence.	13 11-3
J^avnof^ar je i^šla
2)ružinsfia pratika
,družins/ja prati^a" ja leto 190U
s krasno barvcno sliko: Sveta družina na ovitku, je najlepša izmed vseh slovenskih pratik, Nje vsebina je zelo zanimiva in raznovrstna ter ima mnogo ličnih slik. — Cena posamnim komadom 24 vinarjev. Odjemalci na debelo dobč jo mnogo
ceneje pri naslednjih tvrdkah v Ljubljani: Auer - Korenčan, J. Kordik, H. Ničman in V. Petričič.
Dobiva se inv zahteva naj se v vseh trgovinah na Kranjskem, Štajarskem, Koroškem, v Istri in na Goriškem.
Sukneno blago
za vsako potrebo se prodajajo v vsaki kakovosti in
največji izbepi najcenejše pvi
J. G$OBELiNIK~U
pred Škofijo 1. liJUBLiJA^fl.	Mestni trg 20.
Sukneni ostanki po zelo nizki eeni. Vzorei se pošiljajo na vse strani brezplačno.
dobi takoj službo v Boštanju.
Anton Berce,
župnik.	1433 2—
Amerikanski
gramofon
dobro ohranjeni, s 25 ploščami, se proda po nizki ceni po dcgovrru. Oglasiti sn je pismeno ali osebno nri g. Josipu Košiček v Žužemberku 161.	1415 i—i
1432 5—2
Jožef Odar,
mizar v Sred 11 j i v asi (Bohinj),
SGT takoj sprejme
1 pomočnika 1
Zlir----i:
G. Tonnies I
tovarna za stroje'
Ij ubljan a
priporoča kot posebnost
žage in Yse stroje
za obdelovanje lesa.
* Turbine. *
Sesalno plinski motori
najcenejša gonilna sila, 1 do 3 vinarje za konjsko silo
906 26-18
...» ::::
...»
:::: ...»
...»
.»•i
...» "•j! ...» •••»!
:::: ••••
•••• ••••
...»
...i »M
•••i ••••
Jiane^a Jrdine ^branih spisov
je pravkar 135la prva knjiga:
poljem
jjazarji m Iliri.
Prc^animiva epizoda 13 jujno-slovansfc 3godovine.
Jfnjiga, vaj na ja vsakega Jg-
vednega Slovenca.
Cena Jf 3"—, po pošti X 3'20.
Zalcžil L.Jcb^entncr v Ljubljani.
::::
«...
«...
Sie.
«...
••••
«... ••••
«... e.»
«...
••••
:::: «...
•M • ••
!! I...
::;; _ ________________________________J^l 25j:::
• •'ee.etMeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee..-'
SSS!
Razglas.
Mestna hranilnica ljubljanska razpisuje s tem
službo praktikanta
z letnim adjutom 1000 kron.
Prošnje, opremljene z dokazili o usposobljenosti za to službo ter z zdravniškim spričevalom vložiti je do všteti ga
17. novembra t. 1.
pri podpisanem ravnateljstvu.
V Ljubljani, dne 2. novembra 1903	1443 3—2
nje^tne l^renjilnicc ljubljence.
Imam večjo zalogo
vozov
vseh vrst.
973 6-14
Vozove izdelujem tudi po najnovejši dunajski in pariški modi. Franc Wisjan,
jubljana, Rimska ooata St. 11.-^^
.V/J-I.
Vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, odprto.
mM

M
m m m m m
m m m m m
>y/,
<y
li
®
& P
m m
m m
i
M ^
& m
m m m
s«
Ljubljana, Pogačarjev trg.
Fotonlastiški umetniSJci zavod
s povsem novo briljantno razsvetljavo. Vsaki teden druge dežele.
F" rr»i tetlen
Osmi ciklus slikovite
s prizori iz okoliša Got-hardske železnice.
Ne zamudi naj nobeden pozna-vatelj umetnosti si ogledati te krasne skupine.
Njega Veličanstvo cesar Franc Jožef
—	Njiju Veličanstvo kralj saksonski in kraljica saksonska - Njega Veličanstvo kralj Edvard Vil. Velike Britanije in Irske — Njiju kraljevski Visokosti pnnca Joahim in Albrecht brunSviški in urugi knezi so to panoramo počastili s svojim posetom.
Visoka odlikovanja so podelili lastniku: Njega Veličanstvo saksonski kralj
—	Njega kraljevska Visokost princ Luit-pold bavarski — veliki vojvoda badenski
—	Nje Veličanstvo kraljica in cesarica Viktorija — in drugi knezi, kakor tudi papež Lov XIII
Ministrstvo duhovnih, posvetnih in zdravstvenih stvari v Berolinu je to panoramo in projekcijske aparate privzelo za oddelek učil fvetovne ra/.-tave v Cliicagu.
Serija 40 v. Otroci 20 v. 6 serij 2 kroni, 10 serij 3 krone. Za šole in društva znižane cene.
Velespoštovanjem I44t i—i ravnateljstvo.
%
m m.
t
.\V.
J
I
•/is
m ^
& & $
i
i
m
m m m
vy
mmmmmmmmmmmm
1441 6—2
Išče se
zanesljiva ženska
srednje starosti, izvežbana v kuhanju, gospodinjstvu in nekoliko v trgovini.
Istotam dobi službo priden in varčen
JK5* PEK
Plača po dogovoru. — Ponudbe sprejema: upravništvo „Slovenca".
ALOJZIJ LUZNIK na Vrhniki pri Ljubljani preskrouje dobre
harmonije
domačega in ame-ikaaskega sestava, glasovlrje in planine. 264 42
DnJ6 se tudi na obroke.1 Ka zalitemu,!« se pošiljajo ceniki brczplurno.
Prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom uljudno naznanjam, da imam zelo veliko zalogo
cerkvenih posod in orodja.
Zaradi pomanjkanja prostora prodam prav zelo poceni več lepih lestencev, svetilnic, kelihov itd. J5S" Prosim prečastite gospode žup-KS" nike, naj si blagovolijo ogledati.
flaroeena dela se izvrše pra«
vilno v najkrajšem easu. Slavnemu občinstvu pa priporočam lepa in •a*- praktična svetila za električno luč.
Priporočam s spoštovanjem
Leopold Tratnik,
1118 20	pasar
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27.
Nakup ln prodaja vsak ovrstnib državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
„M E K C U R"
I., Vllollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
4MT Pojasnila	v vseh gospiodaraklh in finančnih
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh špekulacljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 256
Tisk »Katoliške Tiskarni« v Ljubljani.