Novo leto Poštnina plačana v gotovini Sot>otaf 28. 1940« Cena S"««* dinarja. loiiusr Staro in novo leto LETO IV. LIST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE IZHAJA VSAKO SOBOTO ŠTEV. 1 za petami z bombami pozvanja . . . Tednik »Toti list« izhaja redna vsako Soboto. — Naročnina znaša: celoletno din 60.—, polletno din 30.—, četrtletno din 15.—. — Tekoči račun pri poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, štev. 10.466. — List naročajte pri: Upravi »Totega lista«, Maribor, Aleksandrova 30. — Izdaja in urejuje: Božo Podkrajšek, Maribor, Aleksandrova 30. — Rokopise, ki jih ne vračamo, pošiljajte na urednikov naslov. — Tiska: Ljudska tiskarna v Mariboru, za tiskarno je odgovoren V. Eržen v Mariboru. Cenjenim bralcem! Današnja številka je prva v novem letniku. Odslej vas bo posečal naš list vsako soboto, Tri leta je izhajal »Toti list« le dvakrat na mesec. Brez vsakih podpor si je utrl pot s svojo vedro vsebino v vse bližnje in daljne kraje Slovenije in celo preko njenih meja. Spričo tolikšnega interesa smo se končno odločili spremeniti naš list v tednik. Upamo, da nam boste tudi v novem letu ostali zvesti in pridno posegali po listu. V tem upanju Vam želita uredništvo in uprava sreino In veselo Novo leto Na novega leta dan Cenjeni naroZnlkll Današnji številki smo priložili položnice. Kdor je v zaostanku z naročnino, naj položnico izpolni in odpošlje, kdor pa ne dolguje ničesar, naj položnico shrani za čase, ko mu naročnina poteče. Želimo vsem naročnikom sretno In veselo Novo leto in, ker bi tudi mi takega radi imeli, prosimo, da nam za srečen začetek nakažete denar. UREDNIŠTVO IN UPRAVA. IZJAVA Svet se bo rušil, dokler bodo gradili rušilce. Hipolit Moder, filozof v pokoju. V AMERIKI so sklenili posojati v Evropo vojni materijal, ker menijo, da ga bodo laže izterjali nazaj — seveda po končani vojni — kakor pa vojna posojila v dolarjih. Posojil v dolarjih še iz prejšnje vojne ne morejo evropski dolžniki povrniti, kanone in drugo orožje bodo pa lahko poslali nazaj čez lužo, če bo ostala cela še kakšna ladja z a prevt»z. BOMBI, ki sta padli pomotoma na Sušak, nista bili prežeti s pravim modernim vojaškim duhom, sicer bi ne eks* plodirali na stopnišču oziroma na cesti, ampak se — kot je danes v navadi — spustili na kako bolnišnico. NASVET URADNIKOM Uradniki, ne belite si glave s trinajsto plačo! Poslušajte naš nasvet in padla vam bo v žep kot zrela hruška: Prištejte januar 1941 še v leto 1940, pa jo imate, trinajsto plačo! S tem sicer vsakih dvanajst let izgubite eno leto, pa kaj je to proti večnosti! Kanonirji: »Te-Ie pozdrave pošljimo tja preko, da ne bodo sovražsiiki dejali, da nimamo nobene srčne kulture.« ZA NOBELOVO MIROVNO NAGRADO v Evropi letos ni pravega zanimanja. Kakor vse kaže, je dobila ta plemenita ustanova resnega kandidata v Ijudožrskem plemenu Guru-Guru, ki je tekom preteklega leta požrlo le dvesto oboroženih sovražnikov. TRMOGLAVEC Umrl je angleški poslanik v Ame-riik, lord Lothian. Izpraznjeno m-sto so ponudili Loyd Georgu. Izjavil je: da si ne mara še z Amerikanci beliti las. Potem so se domislili Bernarda Shawa. Ta se je pa posmehnil prav poredno in dejal: »Raje sem dramatik na zemlji, kakor poslanik v nebesih.« Vse torej kaže, da se mož še ni poboljšal. V FRANCIJI bi šlo vse po sreči, če ne bi politični barometer tako laviral in kazal precejšnjo negotovost. Saj je v tej deželi samo še to neugodno, ker so lete-s preveč gojili setev šrapnelskega zrnja in je vsled toga zmanjkalo njiv za žito, ki ga menda pogrešajo. LAVAL — REHABILITIRAN! Po kratkem oddihu se je Laval spet vrnil na svoja mesto, kajti preiskovalni sodniki so ugotovili, da Laval ostane Laval, pa ga beri z leve ali desne strani. PILOT, ki je vrgel bombo pred sušaško šolsko poslopje, je bil najbrž nekoč slab učenec in je še danes zagrizen sovražnik profesorjev. Škoda, da je bombardiral šolo prav o počitnicah, ko ima dijaštvo žs itak prosto. JASEN DOKAZ V »Jutru« z dne 17. decembra smo čitali, da je deca v poplavljeni Pesniški dolini skrajno slabo oblečena in zelo potrebna pomoči. — To je jasen dokaz', kako slabo< se dandanes godi pri nas — pesnikom. NAŠA ŽELJA JE, da bi tudi vse tiste bomba, ki pomotoma prilete na naše ozemlje, padle v — reko. RAZLAGA TUJIH BESED Sinko: »Oče, povej, kakšna je razlika med državnikom in politikom?« Oče: »Državnik je tisti, ki hoče storiti za državo kaj dobrega, politik pa hoče, da bi država zanj kaj dobrega storila.« Senzacija Naš čitatelj: »Vsak teden senzacija? Teden brez senzacije, to bi bila dandanes senzacija!!« STARA POKOLENJA Med obmejnimi Slovenci živi nekje star grof, ki je, kakor se v. sedanjih časih spodobi, zelo ponosen na svoje staro plemiško pokolenje. V vetji naduti družbi je ‘>ik> ne* koč mnogo govora o tem, kako daleč nazaj kdo od njih lahko zasleduje svoje pokolenje. Bili so med njimi taki, ki so dokazovali rodovnik do šestnajstega, nekateri celo do petnajsteiga stoletja, dokller ni vse skupaj prekinil gospod grof: »Je vse lepo, toda moj prvi prednik je gledal z balkona svojega gradu, ko je Bog oče ustvarjal svet!« DOBER RAČUNAR Domača naloga se je gilasila: Na hiši j» dolga 67.850 din. Kako dtalgo je treba odplačevati mesečno po din 250, če 'e treba plačevati 7 odstotne obresti, in kako dolgo, če je treba plačevati 6.5 odstotne jbrasti?« Mihec je edini prinesel pravilno nalogo. »Kako si to tako dobro izračunal?« »Vprašal sem v kreditni banki!« Ne pozabite: Odslej Izhaja, Toti list‘ vsako soboto ŠPEKULACIJA IN DELO. »Kakšna je razlika med delom in ipeku-lacijo?« »Razlika je v tem: če te dobijo, te grda špekulacija, če te pa ne dobijo, je pošteno delo.« BREZUSPEŠNO SPRAŠEVAN,E »Kaj je tvoj oče, mali?« — »Prehlajen.« »No, to že, kaj pa dela?« — »Kašlja.« V ŠOU Mali Jurček pogrkuje črko »r«. Učitelj ga hoče naučiti pravega izgovora in mu ukaže: »Jurček, reči ,prašič’.« »Komu pa? Ali vam?« ZMOTA Gospa: »Kaj pa vam je danes? Začeli ste me tikati!« Služkinja: *Ah, ne zamerite gospa, mislila sem, da govorim z gospodom.« AMERIKANCI so prlslovico: »Plačaj in odnesi«, spremenili v novo rečenico: »Odnesi, pa vrni«! Navodila za novo leto ] 1. Ko dobiš 13. plačo, poravnaj članarino v vseh društvih, organizacijah in v politični stranki. 2. Priporočljivo je, da se vpišeš v najnovejši »Klub antialkoholikov in antinikotinistov«. Ce zaenkrat še dvomiš v to organizacijo, boš v letu 1941 prav gotova spoznal pomembnost tega kluba. 3. Preglej svoj pas. Novo luknjico na njem najlažje zvrtaš z odpiračem zamaškov. 4. Od časa do časa povabi mlekarico v stanovanje na čaj ali kavo. Pomenkuj se prijazno z njo, prav tako ne pozabi vsako jutro vljudno pozdraviti peka. Če boš delal po teli navodilih, boš morda dočakal Silvestrovo 1942. Opozorilo Odbor za pobijanje špekulacije opozarja vse starše in gg. profesorje: V zadnjem času se dogajajo v zvezi s pomanjkanjem petroleja in bele moke razne špekulacije. TaKo na primer: a) dijaki, ki prihajajo nepripravljeni v šolo, se‘ izgovarjajo na pomanjkanje petroleja; b) mladeniči, ki odhajajo v uk, si zadnje čase izbirajo slaščičarski poklic. Ker pa do nadaljnega ta obrt ne sprejema vajencev, opozarjamo starše, da vplivajo na odločitev svojih otrok in preprečijo zlorabe, ki vodijo v delamržnost. TAKO JE! Prva prijateljica: »Oni-le gospod me zasleduje ves čas, kako bi se ga le rešila?« Druga prijateljica: »Idi pred kako draguljarno in glej v izložbo!« Poveljnik:. »Sedaj pa na fronto, fantje! Hrabro se borite in pazite na pu ške, ker jih moram« nep*čk«d«vane vrniti Ameriki!« NOVA MERA Velesile so do nedavnega merili po številu kvadratnih kilometrov. Odslej jih pa merijo po številu vagonov municije, ki jo v enem mesecu prevozijo iz ene velesile v drugo. CARINA je odpravljena na vse predmete, ki jih izvažajo municijske tovarne preko meje v obliki zračnih bomb-bonč-kov. Kljub temu, da je izmenjava te robe carine prosta, se pa vendarle vrši največ ponoči, po stari tihotapski navadi. Navada je tudi tu — železna srajca. Nagovor pred bojem Betlehem leta 1940 Mars: »Letos naj sveti tu moja zvezda!« Časopisi poročajo, da je Amerika Angliji orožje samo posodila. December 1940 Bliskovite ofenzive so na frontah se zredčile, bliskovitost diplomatov so razmere nam odkrile. Po vseh kotih naše zemlje zdaj politika regira, po Evropi pa še najbolj sem in tja močno lavira. Na evropskih je bojiščih mraz pritisnil zdaj na zimo, Afrika ima za vojno zdaj v decembru boljšo klimo. Tam odpirajo si žile kakor niso jih nikoli, in bore v rdečem pesku prav z jeklenimi se voli. Da še vedno avijoni so celo pozimi v modi, liferantom pri bilancah konec leta nič ne škodi. Škodi morda samo tistim, ki ne smejo več živeti... Tudi to je zdaj umetnost: ravno pravi čas umreti. Še marsikdo bi Čakali Na meji sovražnih plemen ir T f Belec: »Kaj pa delate tukaj?« Kanibail: »Poglabljamo odnošaje s sosednjim plemenom.« John Buli: »Čakam že dolgo, to je res, toda za 80 milijard se izpla-9a malo potrpeti.« / ZABELIL MU JO JE Na sprehodu odnese veter nekemu sprehajalcu klobuk z gflave. Mimoidoči mu zakliče: »Drugič si pa pribijte klobuk na glavo!« »Če bi hotel to storiti, bi moral imeti glavo iz takega materijala, kot vi,« VPLIV SLOVENCEV NA MEDNARODNO K0L0N1JALN0 POLITIKO Nekoč so po Slovenskem gospodarili Turki. Pobijali so kristjane, pili so vino in lovili dekleta. Prizadejali so mnogo hudega. Se dandanašnji nas je strah tistih časov. Posebno stari ljudje kaj radi navežejo pomenek na grozote turških pohodov. Zanje je vse, kar je turškega, najbolj grozno. Toda nobena zverina ni tako strahotna, da ne bi bilo tudi kaj prijetnega ali dobrega na njej. Turki so poleg grozot počenjali še kaj. kar ni dišalo zgolj po krvi in požigih. Morda je bilo najboljše njihovo delo, da so naše mamice navadili piti pristno turško kavo. Iz tega se je marsikaj izcimilo, kar je preseglo pomen turškega vojskovanja. Naše mamice niso mogle več pogrešati kave. Toda prave kave ni mogoče pražiti iz ječmena. Treba jo je dobiti iz turških dežel ali pa še iz bolj oddaljenih krajev. Celo iz Brazilije, ki je v daljni Južni Ameriki. Ako bi naše mamice ne imele prave črne turške kave, bi bilo joj. Zapustile bi nas in lo mahnile naravnost na Turško. To bi pa povzročilo velike mednarodne zmede. Ker teh zmed v nobeni dobi ni manjkalo, so se evropejski politiki zedinili v tem. da pomagajo Slovencem zadržati pridne mamke doma. Obvezali so sc, da bodo preskrbeli dovolj prave kave. S tem niso preprečili samo odhoda naših mamic, temveč tudi ponovne turške pohode v Evropo. In vidimo, da so Turki še danes z nami vred lepo mirni, kar jim tudi kot kristjani prav nič ne zamerimo. Strast naših mamic po kavi je pa drugod v svetu prinesla velike spremembe. Evropski politiki so namreč držali svojo besedo — kakor to delajo celo v današnjih časih —■ in so poslali svoje trgovce po vsem svefu. da bi bilo dovolj kave za naše mamice. S tem se je pa začela kolonijalna trgovina, ker so največ kave dobili iz kolonij. S kolonijal-no trgovino sc je pa začela tudi kolonijalna politika, ki je še danes ta dan ni konec. Nikakor ne smemo pozabiti, da so evropski politiki vneto tekmovali med seboj, kdo bo Slovencem bolj ustregel. Pri tej tekmi se je primerilo tudi marsikaj nerodnega, naši očaki bi rekli »turškega«. Toda kljub temu pa vse dokazuje, da Slovenci nismo kar tako, saj smo sprožili enega največ jih problemov našega časa. RIBNIČAN NA OROŽNIH VAJAH Narednik poveljuje: »Levo krug!« Vsi se obrnejo, samo Ribničan ostane n i-ren. Narednik zavpije nad njim: »Zakaj se ne obrneš?« »Vejste zetu; kaj pa, če pride sovraž»ak od tee strani, nhče ga nelb vidu, 'est b ga pa!« DOBRA PRIJATELJICA »Veš, tvoja obleka mi je od leta do leta bolj všeč!« Na Silvestrovo »Bratje, mi stojimo trdno ...« KRONIKA D E — »Zlata nedelja« je letos pokazala vso nesmiselnost svojega naziva. Zlasti trgovcem. »Zlata nedelja« namreč zanje prvič sploh ni bila »nedelja«, ker je bila navaden delavnik in drugič ni bila prav nič — »zlata« ... — Za Božič ipa je bil vsaj v nekem pogledu »mir ljudem na zemlji«. »Mir« jim je bil namreč na cesti pred — motornimi vozili... —• Božičnih drevesc je bilo letos kaj malo. Čemu bi ljudem tudi bila, ko niso imeli kaj položiti podnja. Za kurilno sredstvo pa so božična drevesca predraga. — Zdaj je občutiti tudi že močno pomanjkanje drv. Najbrže zato, ker Pohorje ne rodi drevja in ni na njem nobenih žag!!! — V Limbušu so prišli na sled velikim tatvinam cementa. Vendar ni zmanjkalo toliko cementa, da ne bi bili mogli orizadetih individujev — zacementirati... — Novo drsališče bo otvoril SK »Železničar« na svojem stadionu. Boljše lege si ne more želeti nobeno drsališče: bolnišnica je namreč samo nekaj korakov vstran. — Tarnamo, da je bilo videti r a obeh mariborskih slikarskih razstavah tako malo — vidnih naših osebnosti. Popolnoma zgrešeno! Saj je to baš značilnost pri naših vidnih osebnostih, da so na kulturnih prireditvah — nevidne ... — Seveda je pa bila po drugi strani v času pojemanja pravd tudi mariborska slikarska »pravda« nepotrebna ... — Polemiko zaradi podražitve mleka tudi imamo. Vendar ta mlečni spor še ni končan. Če se bo prej — zasiril, bo prepozno... — Maribor doseza Ljubljano, ne morda v nogometu, zato pa vsekakor kar se tiče — megle ... — Nekdo, ki je bil že v dveh' dobrih službah in je udano prenašal posledice obeh v obliki dvojne pokojnine, je te dni sprejel tretjo službo. Dober tek in bilo srečno! Morda ga čaka še tudi tretja pokojnina. Poučno v času, ko drugi niti do služb ne morejo, da ne govorim še o pokojnini! — Radi špekulantstva so te dni nekoga obglavili. V Nemčiji namreč. Če bi pri nas ravnali tako, bi bilo tudi precej Slovencev — brez glav... Špekulantje in strašilo (Po O. Župančiču.) Čiv-čiv, čiv-čiv, še dolgo bom živ, živ-žav, živ-žav, še dolgo bom zdrav: imam zdaj doma zalogo blaga! Civ-čiv, živ-žav, vse prav? Vse prav! Čiv-čiv, čiv-čiv, saj nisem jaz kriv, živ-žav, živ-žav, če mož je brljav: uredbo ima, prav čitat ne zna. čiv-čiv, živ-žav, vse prav? Vse prav! Profesorska V Mariboru so vrteli film: »Deževje prihaja.« Profesor: »Na, deževje prihaja, jaz sem pa dežnik pozabil doma!« LETALO (Po O. Župančiču modernizirana otroška igrica.) Kako pa letalo leta? Tako-le, tako-le, tako-le, tako letalo leta, nič prida ne obeta. Kako pa letalo kroži? Tako-le, tako-le, tako-le, tako letalo kroži, grozeč peroti proži. Kako pa letalo melje? Tako-le, tako-le, tako-le, tako letalo melje, na zemljo bombe stelje. Mladina, pozori V prihodnji številki prične izhajati v »Totem listu« strip v verzih, ki bo opisoval vesele dogodivščine štirih mladih dijakov. Strip, ki ga piše Ivan Rob in ilustrira Lojze Šušmelj, bo izhajal v nadaljevanjih pod naslovom ,.Štirje stezosledci1 s«* Po Mariboru šušljajo: — o zaspanem avtobusu, ki je nekje sredi mosta zadremal. Uvidevni potniki so morali izstopiti ter ga pošteno potiskati, da s« je zbudil iz dremavice. Sumijo, da ie zlobna roka primešala bencinu kako uspavalno sredstvo, čuje se pa tudi, da so avtobusi pričeli s sabotažo, ker bi radi počivali tako kot njih kolegi — osebni avtomobili. — o razburljivem lovu na divjo svinjo, ki je šele po 34-tem strelu stopila m*d mrtvake. Vzrok njene smrti pa ni*o bili itreli iz pušk, temveč — kakor so ugotovili pri obdukciji — je počila od smeha, ko ie videla neko pogumno mariborsko lovko med nebom in zemljo: na drevesu. Predlagamo, da dobi poigumna dama čekane poginule ivi-nje. Kazala jih bo lahko še poznim rodovom in govorila: »Smrt te svinje sem povzročila jaz... — o nekem novem orkestru, ki nabira med somišljeniki stare instrumente. Kot najbolj zaželjeno glazbilo prihaja v poštev — raglje in klopotci. Tudi sirene hvaležno sprejemajo ... RAZLIKA. »Kakšna je razlika med umetnikom in fabrikantam?« »Umetnik ima polno glavo in prazen želodec, fabrikant pa prazno glavo in poln želodec.« KULTURNA PODJETNOST V MARIBORU j IR A Z KITAVA fi BIRAčm RAZSTAV, pmnožič Anoortp Da ne bo zamere, predlagamo, naj se cenjeni interesenti lepo razpolove in tako ustrežljivo priskočijo na po-moč priznanim umetnikom hi amaterjem. D. GOFLJA: Ceto Gospodovo 1940 Januar: Tak branili so se Finci, da se v Moskvi so čudili, na Japonskem in Angleškem vladi v kriza sta stopili. Sred Evrope so bedeli, na zapadu ,pa kar spali, nam pa bil največji trud je, da volitve bi skovali. Februar: Sla Amerika poslala je v Evropa mir rešavat, sama pa hitela zase je orožje izdelavat. Literarne pa nagrade smo doma si razdelili, žolčno bolj ko o — Hacetu smo o njih se pomenili. Marec: Da v pomladi bo že zgodnji le začetek vihre vojne, mislili so, pa so bile — konference le brezbrojne. Vojna je bila le živčna, Welles šel v Ameriko je, mi doma prenašali smo pa nevtralno breme svoje. April: »Biti ali pa — pustiti,« Daned - Hamlet je odlašal, moral pa je, pač pustiti, ker ga ni nihče nič vprašal. Gori, sever, vedno mrzli, je začel prevroče boje, mi doma vprašali Moskva za trgovske smo pogoje. Maj: Maj ni mesec 'bil ljubezni, na zapadu je začelo, nad Holandsko, Belgijo je kar na lepem prihrumelo. Na Angleškem dotaknili so se končno premoženja, vsepovsod začetek peto — je kolonskega bil vrenja. Junij: Anglija s francoske fronte si vojake je rešila, baltiška pa vsa trojica se je k Rusom spet vrnila. So ugibali po svetu, če je strta moč Francoza, a pri nas ugibali smo, če Rogoza res je — poza ... Julij: Prav do Donave utrli pot so v Dardanele Rusi, a do španskih mej prodrli skozi Francijo so Prusi. V Banja Luko pa pri nas je pot tendenca že postala, tak je julijska vročina svoj pečat možganom dala. Avgust: Letošnji so pasji dnevi bolj Romunom pač veljali, sicer pa vsi tabori so bolj se — v zraku vojskovali. Smo na Pohorje odprli cesto avtom in lenobam, Abesincem slični bili mi smo in deževnim dobam. September: London cilj je bil letalom, isto bil Berlin je tudi, iz Evrope so selili v Afriko se boji hudi. Mi doma Sokole nismo šli se več, slovenske fante, skup zavihali rokave zoper vse smo špekulante. Oktober: Je september vsem pokazal: da gre v Moskvo vsaka steza; da Japoncem prav ni, če kdo1 v burmansko jim cesto dreza. Da nas hude ure resno do tedaj niso obiskale, stno dokuzali s tem. da smo spravili se vsi nad Žale. November: Kaj bi vojna na Romunskem — isto je — potres opravil; Roosevelt spet je bil izvoljen, Grk-junak se je postavil. Molotov v Berlin je krenil, Chamberlain Neville med mrtve, rod nevtralni naš je skupno zbiral za bitoljske žrtve. December: Grška vojna na Albansko, laška je v puščavo segla, Jugoslaviji Madžarska večno je ljubav prisegla. Letopis zdaj dokončal sem, marsikaj še zamolčal sem, a napako to prezrimo, in v — bodočnost verjemimo! SPRIČEVALO A: »Kdaj je zidarski vajenec izučen?'« B: »Ko zna tako počasi hoditi, da se mu predpasnik več ne giblje.« NI JI POVEDALA Gospod Štular se je čemerno držal in ko je žena odšla, je trdo prijel kuharico. »Zakaj ste vendar povedali moji ženi, kdaj sem prišel nocoj domov, ,ko sem vas pa še posebej prosil, da bodite tiho.« »Saj ji nisem povedala. Gospa me je vprašala, kdaj ste prišli, jaz pa sem ji odgovorila« da nisem utegnila pogledati na uro, ker sem ravno zajtrk kuhala.« IzloZbeno okno in čez mesec dni Izpod Karavank RAZGLAS Vse izumitelje najmodernejših prometnih sredstev pozivamo na sodelovanje^ pri ureditvi prometnega vozl a K očn a-Borovlj e-Sava-D ob rava. Zlasti je zaželjeno sodelovanje pri graditvi zračnega prometa z levega na desni breg Save in v obratni smeri. Ta.zračni promet pa naj ne bo vezan na avijone, ker so naši jadralci večinoma že dovolj zaposleni. Najbolj zaželjeno je, da izumitelji izumijo zračni mo'st, saj je zanj tudi že zbran potreben kapital. PREBIVALCEM naselja Podmožaklja sporočamo, da se v strahu pred obešenci v Johano-vem parku še ni treba zaklepati. V tem mrazu nikomur ne pride na misel, da bi se hodil obešat v park ali pa, da bi celo koga, ki ga ima v želodcu, potegnil na drevo. Zaenkrat se igrajo bav-bav po časopisih in se pri tem oboji redijo, da bodo za dober zgled vedno na prvem mestu. OPOZORILO Reflektanti na trinajsto plačo, ki je ne bi prejeli, naj ne zapadejo mal-kontcntStvu in defetizmu. V mislih naj imajo, da je 13 nesrečna številka. Vsi pridejo na vrsto, če ne prej, pa do 1. aprila. S. K. Sožitje. Iz Kranja POSLANICA meščanom in sovaščanom ponosnega mesta Kranja in njegove okolice v znamenitem času, ko se prevrne leto 1940 v jamo in pokuka na obzorje leto 1941. Da lepo bi na Silvestra v novo leto vsi stopili, si ne bomo zdaj nikogar prehudo izposodili. Prav lahko bi v slabi volji kdo se pri bilanci zmotil, prav lahko bi se mu maček že pred novim letom skotil. Strički, botri in šoferji, vsi, ki smo jih rešetali, naj bi v miru po Silvestru duše skrokane prespali. Če smo jih morda premalo, naj nam to res oprostijo, vsi, ki pridejo na vrsto, naj pa malo potrpijo. Z novim letom prav vsak teden Kranjce bom® ščegetali, če morda kdo nos bo vihal, bodo drugi — rezgetali... Iz Novega mesta Novo mesto, 20. XII. 1940. Naš hudournik, ki ima nekateri naivneži pravijo cesta, je na debelo pokrit s snegom.. Zato je ibdlo sklenjeno, da na pomlad na postajo ti e bo več vozil po njem avtobus, temveč — parnik. — Baš ko je zapadel nov sneg, sa izvršili cigani splošno preseljevanje: zapustili so levi breg Krke in se podali na desnega; vzrok je iskati dejstvui, da imajo kmetje z desnega brega več perutnine. Posledice tega preseljevanja seveda niso izostale; cigani so skozi mesto gredoč pobrali s cest vse čike tako temeljito, da našim mestnim cestnim pometačem ni ostal za praznike niti eden. Obstoja resna bojazen, da bodo vsled tega naši pometači stopili v stavko. — Poseben vonj, ki veje z naših ulic, prihaja iz podzemskih kanalov. Če gledamo te kanale z očesom tehnika, moramo priznati, da so mnogo bolj interesantni kot oni navadni v Benetkah. Zato -bi bilo prav, če bi našo dolenjsko metropolo preimenovali v »Moderne Benetke. PO PRAVICI POVEDANO Sprevodnik: -»Ako kontrola ugotovi, da dama, s katero ste najeli spalni voz, ni vaša žena, boste plačali 400 din!« iPotnik: »Da, ako ne bi bila moja žena, bi rad pilačal 1000 dinarjev.« Po naši mili zemlji V TRBOVLJAH so čudni ljudje. Pritožujejo se čez draginjo, obenem pa zahtevajo, naj jih pomaknejo v najvišji draginjski razred, kjer je draginja gotovo najvišja. V LIMBUŠU so nekateri odprli kar brez koncesije trgovino s cementom in so pri tem sami sebe zacementirali. To je pa v sedanjem mrazu preveč neprijetna zadeva. ŠKOFJELOŠKA Dame kolo so plesale, deco so obdarovale, .ker to nekim prav ni bito, damam se je milo strilo. KULTURONOSCI iz Podnarta in Krope so na Dobravi proslavili spomin Ivana Cankarja z eno njegovih dram, v kateri je igralec Jermana tako prepričevalno igral svojo vlogo, da so se merodajni režiserji odločili, naj s to vlogo gostuje, kjer upa doseči nove uspehe. NA PTUJSKEM POLJU je pozabil sveti Miklavž palico in nekaj velikih jabolk, ki so jih dobri zemljani prinesli v ptujsko mesto, kjer bo v kratkem odprt muzej svetega Nikolaja. OPREZNOST Skopuh Zaplotnik je šel k zobarju. Zdravnik mu je pregledal zobe in ugotovil, da mu mora izdreti dva kočnika. '»Bolelo bo, dobro bo, če vas omamim,« je menil zdravnik. Skopuh je začel krčevito stikati po žepih. »Saj ne terjam plačila takoj,« je vljudno odmahnil zdravnik in pripravljal instrumente. »Ne iščem denarja,« je zagodrnjal skopuh, »samo preštet bi ga rad, preden me omamite.« SAMOZAVEST Knjigovodja: »Lepo vreme imamo danes, gospod ravnatelj!« Ravnatelj in solastnik podjetja: »Kako si upate reči .imamo’, saj vi niste naš solastnik!« Top premišljuje Kakor v svetovni vojni tako tudi sedaj prelivajo v nekaterih državah zvonove v topove. Moj bron je najden bil v zvoniku domačije, glasil sem božjo slavo iz cerkvenih lin, me človek sname, hitro v top prelije človeštvu bruham zdaj sovraštvo in pogin. Ivan Rob. VARNOST A: »Zadovoljstvo je boljše kot denar.« B: »Zakaj?« A: »Ker zanj nihče ne prosi, da bi mu ga posodil,« MODERNA DOBA »Kdo pa je -ona -svetlolaska, s katero sem te videl v soboto v kinu?« »To je pa tista črnolaska, ki Sem ti jo predstavil v torek.« Celjski obrazi Primorska, Kranjska, Štajer, Korotan poznajo te. Zanesel te je veter, kjer-kol’ potreben bil je geometer. Povsod priljubljen si in spoštovan. Ko bil na delo častno si pozvan, dospel si tudi tja na Kras v Šent Peter. Ne vino, Arnor tam je šel do jeter: stopila Šmidu šmidovka ob stran. Zdaj tu nam pridno »kilometriš« v Celju, fižolu kažeš meje repi, zelju. S prijatelji se družiš često, zvesto. A včasih drugih spomniš se talentov: Veselo takrat sam, brez inštrumentov, tja proti domu v lokih meriš cesto. Mikula Letič. Mikula Letič: PROMETNA NESREČA Celjski trgovec I. I. je oni dan postal žrtev svojevrstne prometne nesreče. Ob 20.25 uri je telefoniral na železniško postajo: »Prosim, koliko minut zamude ima ljubljanski osebni vlak?« »Nič!« Ta neverjetna in nepričakovana vest ga je tako pretresla, da se je pri priči zgrudil mrtev. Železniško direkcijo prosimo, naj poskrbi, da se bodo vlaki točno držali zamud, da se take nesreče v bodoče preprečijo. krsti svoje dobre, sitne Mice. Ko pa se je sprevod bližal pokopališču, je Janez stekel naprej in se postavil pred pogrebce, ki so nosili krsto: »Zdaj pa prosim, fantje: Pazite!* SE NE MORETE ZANESTI »Ta toplomer, ki sem ga kupil pri vas, je za nič. Je popolnoma za nič.« »Kaj pa govorite, to je najboljši toplomer,« »Jaz pa pravim, da je za nič.« »Zakaj pa, vendar?« »Zakaj?!... Zato, ker je danes tako, jutri pa tako, in se človek nikdar ne more zanesti nanj.« Miku ja Letič: PREVIDNOST JE MAST BOŽJA Arhitekt Josip Savšek iz Celja mi je povedal sledečo zgodbo: V Kalnem Potoku je čevljarskemu mojstru Janezu Otožnu umrla žena, dobra, a sitna Mica. Ves skrušen jo jo Janez Otožen spremljal na zadnji poti. Pokopališče je obdano z visoko železno ograjo, in ko so pogrebci stopali skozi vrata, so po nerodnosti zadeli s krsto ob ograjo. Krsta je padla na tla in se razbila. Ta mučni dogodek pa je imel srečen zaključek: Dobra, sitna Mica je bila namreč le navidezno mrtva; sunek in padec sta jo tako stresla, da se je prebudila. Janez Otožen je vzel svojo Mico domov in sledila je res vesela sedmina. Še dve leti skupnega življenja je Bog naklonil Janezu in Mici. Potem pa je Mica zopet umrla ... Kakor pred dvema letoma je Janez Otožen zopet ves skrušen sledil Še ni taKo pri Koncu. John Buli: »Simulant! So govorili, da si že popolnoma obnemogel.« Lev: »Ne, ne, le malo zadremalo se mi je.« GOSKI MED SEBOJ vi Debeluška: »VI pa zelo čuvate svojo vitko linijo!« Suhi ja tka: »Linijo ne, pač pa — življenje.« Uubllanskn novoletna Kronika Dopisnik Cene Letošnje leto je minilo v znamenju Marsa, ki ne vpliva usodno le na vojno, ampak tudi nu zakonsko življenje v beli Ljubljani. Manjših in večjih škandalčkov je bilo v teku leta toliko, da bi z njimi lahko napolnili dve številki našega lista. Ločitve na »tekočem traku« potekajo na različne načine. Ene se končajo pred kadijem, druge pa kar v kavarni. Tako ločitev, ki je bila združena z birmo, smo imeli nedavno v neki ljubljanski kavarni. Virtuozen mož je igral fortissimo na svoji ženki, ki mu jo je »zaigrala«... Hvaležen avditorij je zahteval reprizo. Z rojstvi smo pa tako-le preskrbljeni: 2800 novorojenčkov se je na-rodilo v resnici, a 6936 jih zaradi »nepredvidenih zaprek« ni ugledalo luči sveta. Dobiček iz prve postavke znaša 12.000 dinarjev, dobiček druge postavke pa 73.299 dinarjev. Narodoslovci pravijo, da se s temi številkami brezposelnost ne bo povečala ... Z ozirom na naš člančič v zadnji številki se je te dni oglasil v našem uredništvu golobji dreser, ki nastopa v. Nebotičniku in nam dal sledeče pojasnilo: Ni res, da nastopam v taki obleki iz pripravnih ozirov, res pa jč, da je za golobje nastope taka obleka najbolj primerna. »Živimo v hudih časih,« stokajo Ljubljančani. Pri nas je že vse na karte. Če oddaš suknjo v garderobo — karta, če se pelješ s tramvajem — podražena karta, če greš v kino ali gledališče zopet — karta. Ob nedeljah se samo tnalo popelješ z avtomobilom na sprehod zopet — karta (plačilni nalog). Podražitev pa kar vsak dan ena. Včeraj kruh, milo in tobak — jutri vžigalice, premog in tobak. Tako tarnajo kadilci, ki že zbirajo steljo v nadomestilo za tobak. GOSPA POPREKOVA Gospa Poprekova je napravila z možem svoj prvi izlet v Ljubljano. Ogledovala sta zanimivosti prestoli-ce Slovenije in se končno ustavila pred rimskim obzidjem staroslavne Emone. Tam pa je gospa Poprekova zaničevalno zmajala z glavo in pokazala na zidovje. »Saj sem vedno rekla. Ti napuh-njeni Ljubljančani! Najprej začno nekaj zidati, potem jim pa zmanjka denarja.« TUDI UMETNIK SAMOODLOČBA v. 1. kravatar: »Tudi jaz sem umetnik, gospod! Pišem. Za stran dobim včasih celo 500 do 1000 dinarjev.« 2. kravatar: »Kaj pa pišete?« 1. kravatar: »Prošnje za podporo.« Ji ANEKDOTA Pred nedavnim se je mudil v Mariboru znani tenorist Polde Kovač in je doživel neroden slučaj: V nekem večernem lokalu ga je nekdo prav po nedolžnem napadel s ključem. Še ves razburjen je gospod Polde pripovedoval naslednji dan o tem napadu svoji družbi. Ko je končal, je pa nekdo izmed navzočih povprašal: »Si morda spet pel, Polde?« >;< Cenjeni bralec! Sedaj pa na svidenje nad zvezdami! Ciospod Polde mi je namreč za slučaj, če to anekdoto objavim, obljubil brezposojno smrt. Rožo. PAMETEN ODGOVOR Katehet: »Zakaj prosimo v očenaSu z* aaS vsakdanji hruh?« Janezek: »Da bi nam ne bilo treba jesti en dan starega enotnega.« Nedeljski lovec: »Dva zajca sem že zgrešil, še tretjega, pa postanem za večne čase vegeterljanec!« ZA NOVO LETO Prodajalec: »Da, milostljiva, to-le je lonček za juho model 1941.« Posledic« podr&iltve tramvaje v Ljubljani je ustanovitev »Sklro-kluba«. O LY M. P I A BADIO Vam nudi 100°/ono glasbo, zvezo z vsem svetom in Vas seznani na najhitrejši način z vsemi dogodki na obeh hemisferah. Predvaja Vam ga brezobvezno generalno zastopstvo RADIO MARIBOR d. z o. z. MARIBOR, Glavni trg 1 - Telefon 26-48 Prodaja na drobno in debelo. Strokovni radiolaboratorij. Bogata zaloga vseh v radiofonijo spadajočih aparatur in njih sestavnih delov. Garancija za vsak aparat in elektronke. Poprav-ljalnica za vse vrste radio aparatov. hoji ftui za novo leto 1. januarja 1941. Šolska naloga. D. Goilja. Od mojega lastnoročnega Stališča vun je Novo Leto nekako isto, kakor Fsi Svetniki, samo 'da pade namesto na prvi Nove n-ber pač na prvi januar. Razlika med obema praznikoma je zatorej samo ta, da imamo na ta način praznik Fseh Svetnikof dva mesca preje, sicer pa smo pri nas že navajeni, da smo zmeraj zadaj in po navadi — železni srajci že več kakor dva meseca in lo ne samo pri praznikih, temveč tudi sploh. Sicer pa se tudi našim pravoslavnim Bratom rodi Božiček, oziroma kakor ga tintulirajo f cirilici »Badnjak» kar 13 dni pozneje, kakor nam, praf tako tudi Novo Leto In se zavoljo tega Nihče nič nc ešofira vun, če-praf je »13« nesrečna številka. Novo Leto pa pomeni praf toliko, kakor fsi Svetniki, ker, kakor se za fse Svetnike radi ali pa tudi neradi, spominjamo naših dragih, večkrat pa tudi nedragih Rajmkof, tako objemuje naš Spomin za Novo Leto fse drage, rešpektivno nedrage dneve rajnkega Starega I.eta. Prižigamo jim svečke f Naši notranjosti, oko se nam zasolzi, pn Navadi od jeze, in iz našega Duhovnega obraza se iztrga, pač temu primerno, kakoršni so bili dnevi rajnkega Starega Leta, blažen vzdih: »Škoda vas je!« ali pa kletvica: »Hudič naj vas pocitra!« Je pa skoro fsnko rajnko Staro Leto tako, da se ne -odi človekom za Novo Leto iz njihovsga Duhovnega obraza nobeni blaženi vzdih, ter.v-eč kvečjemu: »Hudič naj te pocitra!« Tako frazo mora roditi f naših gneva polnih notranjih Organizmih tudi Staro Leto 1940, ko se danes spominjamo Njegove tajnosti. Kaj smo pričakovali ob istem času pred enim Letom in kaj smo defaktično dobili? Iz tega je jasno vunrazvidno, Ja je isako novo Upanje, ki ga običajno rojeva človeški 7arod za Novo Leto, čisto navadna Potegafšičina in skrajno nerejalistično pelja-nje življetnja. Kajti rejalistično peljanie življenja je samo f tem, da računaš z lem, kar si dobil, ne pa z tem, kar boš dobil, "o, kar si dobil, fe navadno figa pasja, to, kar boš dobili, pa še večja! Torej to, kar smo dobili f letu 1940: najprej smo dobili taki Mraz, da so še Severni medvedi f zagrebškem cejološkem Vrtu skoro zmrznili. Pri nas je takrat zmrznil tudi premog in les, še bolj pa kredit, z katerim srno hoteli kupiti prafkar imenovane kurilne inštrumente. Poleg mraza jo nam obetali še volitve. Nato je tekom maja izginila zima, i , -L * i * * Utiri* tt " tl *.»>*.) SilfU Pri nas so zginili fsi voli in biki in prašiči, kar jih je namreč bilo med našim živilskim Prebivalstvom in napočili so Brezmesni dnevi, sprva trije, potem spet dva, ker je že bjlo pač več volov spet doma. Nato je rekapitu-lirala Francija. Italija je šla tudi f vojsko in se zdaj bojuje ob Albanski obali s Grki in Angleži. Čemberlain je pobral Njegovo marelo in je odšel z te Solzne doline. Kam, se ne ve natančno. Sploh j« lani Sorazmerje med Rojevanjem in Umiranjem globoko padlo f korist Umiranja, kar je tudi razumljivo, ker se Rojevanje ne more izvršiti z tako bliskovitostjo, kakoT sodobno •»Umira-nje«. F domačem Torišču smo bili zlasti poli- tično še dosti uvidevni, pa to ni naša Zasluga, ker bi se bili rajši med Seboj stepli, kot to zahteva naša Natura. To je torej tisto, kar smo dobili; kar pa bomo šele dobili, itak vemo in kakšno bo Novo Leto. Edino tisto ne drži, da, kakor-šno je Novo Leto, bo potem celo leto. Pii nas fsaj je do Novega Leta fselej f ..name-nju mačka in bi potemtakem moralo biti celo leto tako, Tega pa od Slovencef ne moremo trditi, kvečjemu od Hrvatof, tam imajo vedno Mačka. IZDAL GA JE Torej otroci, kar koli najdete na ulici, n« smete obdržati. Ali se je že komu kaj takega primerilo?« »Da, gospod učitelj, moj očka je našzl zlato uro.« »Pa jo je obdržal?« »O nc, gospod učitelj!« »To je pa zelo lepo, kaj pa je napravil z njo?« »Prodal jo je, gospod učitelj!« Kaj za Novo leto dal boš nič ne beli svoje glave: da sorodnike osrečiš: vpiši~se med člane .Drave', frjSM Hit*™ Fin m, ■n n m m ZZ Z m W db nf bb nS'™ nn „DRAVA“ MARIBOR, SODNA UL. 1 ZAVAROVALNICA MALEGA ČLOVEKA Optimistično pismo mlademu prijatelju Prijatelj mladi moj, nikar mi ne žaluj! Saj prav imaš, da marsikaj ni prav pri nas in da je zmeden ta prekleti čas, vendar, prijatelj, na življenje mi ne Pljuj! Saj so pljuvalniki na razpolago, pljuvaj le vanje, dragi, kolikor ti drago! Imel boš čisto grlo, dušo prerojeno, obenem boš skrbel za higijeno. Prijatelj mladi moj, nikar ne jadikuj! Saj res je, da resnice ni pri nas, da uzreš le laž, hinavščine obraz. Vendar, prijatelj moj, lepo miruj! Saj če si miren, te puste pri miru. Izogni se, te prosim, vsakemu prepiru! In pomni, kadar sveti srd v upor te tira: olikan človek se nikoli ne upira. Prijatelj mladi moj, nikar ne obupuj! Res, zlo je to pri nas, da zlo cvete in da poštenje v nepoštenju mre. Samomorilnih misli pa zato ne kuj! Čeprav lažniki te ko psa mrzijo, čeprav ti vsi na oni svet želijo, zakaj bi delal nad življenjem križ? Ne!! Živi dalje: s tem jih vsaj jeziš! PO PREDPISU Vsakdanji kruh bo vscbovul odslej 70 odst. pšenične in 30 odst. koruzne moke. Sodnik: »Vam ni znano, da je pri nas prepovedano živeti na koruzi?« Obtoženec: »Nasprotno, gospod sodnik, 30 odst. je celo predpisano!« ...in po zaključku sedanje vojne bo nastalo splošno brcanje... Prerokba Časopisi so poročali, da na Stefanovo ne bo brezmesnega dne. Kravica: »Vidiš, kaj ti ljudje vsega ne žrtvujejo — Štefanu!« Hali — halo! Afrika: Nam sonce greje vročo kri, po pesku zdaj bencin smrdi, da svet hitreje se vrti. Avstralija: Nam v bregove morje buta, daleč vojna je naduta, daleč naj pošast bo kruta. Evropa: Mi senzacije lovimo, z ognjemetom se škropimo in po miru hrepenimo. Azija: Mi pipamo si kožo našo, rumeno kuhamo si kašo komarje vabimo na pašo. Amerika: Mi z dolarčki tu cingljamo, morda v 'vojno se podamo in zares zaropotamo. Sovjetija: A4i nad šahom vsi slonimo in predvsem za to skrbimo, da partije ne zgubimo. POGOJ »Gospa, prosim za malo miloščino.« »Dobro, če hočete, da pomagate 3lužkinji cepiti drva, dobite kovača.« »O, prosiim . . . Ali bi si lahko ogledal?« »Drva?« »Ne, služkinjo!« PROFESORSKA »Gospod profesor, gospod profesor! Po stropu leze veLik pa;ek!« »Kaj me to briga. Pohodite ga!« PRI ZOBOZDRAVNIKU Zobozdravnik: »Človek mora jemati vsako stvar z vesele strani. Čud) me pa, da imajo vsi moji pacljentl tako malo smisla t a humor.« Politične od vsepovsod ZURICH. V noči od 16. na 17. decembra so neznana letala bombardirala Basel. Pri nas je to bombardiranje povzročilo veliko začudenje, saj je Basel vendar oddaljen več 1000 km od Bitolja. SPLIT, 16. dec. 1940. Zvonimir Rogoz si je opomogel po napornem gostovanju v Ljubljani. V splitskem gledališču je zrežiral »Hamleta« in igral tudi naslovno vlogo. Kritike ugotavljajo, da je posebno ugajal — Polonij. Kaj namerava g. Rogoz storiti sedaj, ni znano. ZAGREB, 20. dec. 1940. Mestno poglavarstvo je pričelo razdeljevati karte za petrolej. Dosedaj so razdelili 10.000 kart. Zagrebčani upajo, da bodo pričeli deliti tudi petrolej. DOBER POKllC Sodnik: »Zasačili so vas pri tatvini. Kaj ste po poklicu?« Obtoženec: »Delodajalec.« Sodnik: »Komu pa dajete delo?« Obtoženec: »Vam, gospod sodnik!« TUDI DEFINICIJA Sinko: »Kakšna je razlika med vizito in vizitacijo?« Oče: »Vizita je, če gremo mi k prijateljem na obisk. Vizitacija Je pa, če pride k nam tašča.« TAKO JE Učitelj: »Kaj Tonček, tvoja dobra 'tara mama ti je umrla. Ali ste imeli kaj /drav nika?« Tonček: »Ne, je sama umrla!« Skrivalnico za bistre {lase Kje so vojaki? VPRAŠA NAJ! Prva dama: »Moj mož mi je včeraj rekel, da sem ncumnejša kot policija dovoli. Kaj naj storim?« Druga dama: »Pojdi na policijo in vprašaj.« V PREJŠNJI VOJNI, zlasti pa takoj po vojni, je v Evropi zelo razsajala »španska«. Vsa znamenja pa kažejo, da v drugi svetovni vojni še najbolj razsaja »diplomatska« bolezen. K sreči iz nje ne more nastati epidemija, v ker diplomatov ni toliko kakor je Špancev. OriSK PRI SOSEDU Ko je bila zbrana pri večerji večja družba, je moral mali Vinko iz gotovega važnega in nujnega vzroka zapustiti jedilnico. Povedal pa je materi vpričo vseh gostov gas-r.® vzrok, kar je milostljivo spravilo v nemalo zadrego. Pozneje; ko je družba odšla, se je m imica hudovala nad sinkom, ker jo je osmešil pred vso družbo in ga poučevala, da se nikakor ne spodobi povedati tako stvar na glas in vpričo vseh ljudi. »Če bi se ti pripeti'a le kdaj taka potreba, rajči vprašaj, če smeš za kratek čas k sosedovim na obisk, nikakor pa ne smeš izdati pravega vzioka javno pred vsemi ljudimi.« Ko je bila kmalu po tem povabljena zopet več:a družba, je postal med1 večerjo mali Vinko nenadoma rdeč v obraz in se v vidni zadregi nerodno presedal. • Kaj pa ti je, dragec?« ga je vprašula zaskrbljena mamica. »Veš mamica,« se je spustil Vinko jecljajoče v jok, »ma—malo sem šel k sosedovim na obisk!« ŠVICARJI so čudni ljudje. Mraz imajo in vendar protestirajo proti brezplačnemu gretju iz zraka. Popogledno ugotavljamo njihovo zaostalost: Švicarji se še vedno drže smuških skakalnic in skakalcev, med tem ko so danes v modi le — zračni padalci. Ct niso tudi ti že malo iz modč pntili, LISTNICA UREDNIŠTVA NOVA ZVEZDA Hvala za rokopise. Ogreli so nas! Ne verjamete? Ves dopoldan smo jih metali v peč* ORKALUJ Ste li vi mesar po poklicu? S kolom po glavi bijete! To ni humor. Vpišite se v sab-ljaško sekcijo, da vas nauče rokovati t rapirjem. SVINJSKE NOGE Vaši nameni so dokaj prozorni? Vlomili bi radi v naše prostore. Svetujemo vam prijateljsko: ne mučite se po nepotrebnem. Nimamo ničesar! Poizkusite pa z ekskurzijo v Banja Luko in Sarajevo, tam doli je baje slovenski idenar kar nakopičen. Pa obilo uspehe in poročajte o rezultatu! Se že spozna ! Urednikov sinček: »Atek, kdo pa je to blago — zaplenil?« OPRAVIČIL SE JE »Vratar: »Kaj pa nesete s seboj skritega na hrbtu?« »Ničesar, kaj neki naj bi nosil.« Vratar: »Pa vidim, odnesti hočete celo nakovalo, težko nad 25 kg.« »Saj res, še opazil nisem, Ti spak li; kdo pa mi je obesil to stvar na hrbet; gotovo je hotel zopet Janez napraviti Salo!« ONA IN ON Go'bci t: »Sem slišal, da bo Edi vzel Miro, To je izvrstno dekle! Zna igrati bridle, jahati, plavati, plesati moderne plese cer ravnati z letalom in avtom,« Charlie: »Ta dva ‘Utegneta biti prav sieč-na v zakonu, saj zna Edi prav dobro kuhati.« ŠTUDENTOVSKI DOGOVOR Prvi študent: »Ti, a'!i-si dobil od doma kako vest?« Drugi študent: »Ne, niti flinarjal«