777, štev. _ Posamezna štev. „l)neva“ stane 6 vin.; ravno toliko p samezna številka ^Bodeče Neže“. rl>AN“ izhaja vsaki *lan /jutra,}.; tudi oh nedeljah In praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo »HODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane ,.!)an“ s prilogo dostavljen na dom celoletno 20 K, mesečno 1'70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1'50 K. Zn zunanje naročnike stene Dan" s prilogo celoletno 22 K, četrtletno f>‘50 Iv” mesečno 1 '90 K. — Karočnlna se pošilja ... upravništvu. »: Telefon številka 118. ::: V Liubljani, sobota dne 14. februarja 1914. Lelo III. Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“. Posamezna štev. »Dneva*4 stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže*4. m: Uredništvo in upravuifctvo: s:: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6 Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemalo, rokopisi se ne vračajo. Zn oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zalivale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. *— Za odgovor je priložiti znamko. ::: ::: Odgovorni urednik Radivoj Korene. ::: ::: Last in tisk »Učiteljske 'Tiskarne". Blamaža. Čudni ljudje smo res postali Slovenci! Na vseli krajih in koncili se nam gode krivice, se nas narodno zatira in se iz nas norčuje. Da je inera polna, se nas k vsemu temu še javno zasramuje in navaja našo lastno slovensko deco že v rani mladosti v to, da je je sram slovenskega po-kolenja. In kadar pride zopet kakšen nov udarec, se v prvem trenotku, vzpnemo, a samo za to — da se v naslednjem že cinično smejimo lastnemu toenotnefnu vzhičenju.. Ko smo zaznali o Ebnerjevi koroški čitanki za dvojezične šole, se nam je zdela taka predrznost kot jo je našel v oni knjigi posl. Jarc, vendarle pregorostasna in neverjetna. In res: zgodilo se Je, da je zašel Jarc med — govedo, izgubil orientacijo in pozabil razliko med seboj in družbo, v kojo je zašel, ali po nesreči ali po nerodnosti... In ko se je zopet za to zaznalo, le nekdo škodoželjno zavpil v množici: »Blamaža...« In množica, fascinirana po tem vzkliku, je pozabila 'mehu?”S“žtr"S0 in Zari"'a °d knjigo! Kes, da je Jarc ustrelil —- koz Ja. A ustrelil ga je tam, koder mu je morda odpovedalo — z-adostno znanje nemščine. Vsaj zdi se nam, ker imamo vtis, da konečno Jarc vendarle ni tako ničvreden, da bi bil zagrešil tako gorostasno buda-lost — le na ljubo vladi. A mimo enega so šli in gredo še sedaj vsi oni, ki kriče o »Blamaži«. In to eno je beseda »Windische«. To besedico je vtaknil Ebner v svojo čitanko, in storil Je to na ravno tako naiven, kot predrzen način. Kaj pa pomeni nam Slovencem nasproti, od nemških ust izgovorjena, beseda »Windische«? Ko je pred meseci v Savernu rabil poročnik Forstner napram Lo-tarinžanom besedo »Wackes«, je vzplamtel ves naobraženi svet, da celo na »nerazsodne« mase je »Wa-ckes« nplival mogočno. Upliva! pa je ta »Wackes« celo na one, ki danes škodoželjno kriče - »Blamaža«. »Wackes!c — »Windische!« Čudimo se onim, ki kriče »Blamaža!« — kajti blamirani so le sami. Oospoda! Ce ste v Ljubljani ta- sI.eenJ’ da vas nc nazivljajo z »Wlndtsche«, potem pojdite n. pr v eno nemčurskih gnezd na Štajerskem In kmalu boste videli in vi. del, kal tiči za besedo »Windische«. Najzadnji pobalin — nemčur, vam bo zabrusil v obraz, če vas hoče sramotiti, besedo »Windische«. In Slovenec istotam, če se ga obloži z besedico »Windischer«, če nima v žilah mesto krvi — vode, bo reagiral na kaj tacega z gorko klofuto, kajti »Wlndlscher« ne pomeni nič manj kol najzanlčevalnejšo psovko v narodnem pomenu besede, napram Slovencu. In Ebnerjeva knjiga titnlira Slovence z »VVindlsche«. Znanstveno-Jezikoslovno jo gotovo pravilno izvaja. A vprašajte one koroške Slovence, ki še niso izgubili narodnega ponosa in videli boste, da jim je »Windische« istotako psovka! In danes, oziroma odsihmal sl bo to psovko prilaščala vsa ljudskošolska koroška mladina. Nemška deca jo bode Čisto gotovo uporabljala kot sramotilko slovenski deci, a slovenska deca bo pričela še bolj mrziti svoj materin jezik kot doslej in mnogo k temu bo pripomogla sankcionirana psovka »Windische«. Blamiral se je Jarc in ž njim vred njegovi »katoliški tovariši«. Blamirali pa so se tudi oni, ki so pozabili nad politično škodoželjnostjo res obstoječo in natisnjeno psovko. In res se že danes škodoželjno posmehujejo oni, ki nad medsebojnim prerekanjem Slovencev, vidijo sebi v klasje iti bogato žetev... Ljubljanski protestni shod je izostal, ker menda moramo biti Slovenci zadovoljni — da se nas ne na-zivlja živino ... Izostal je po nepotrebnem. Ali pa smo morda res že tako daleč, da moramo požreti avstrijski »\Vackes« — slovenski »V/indische«. To nam naj gospoda za enkrat pove. Potem bodemo šele videli — kdo sej e res v pravem pomenu besede: do kosti blamiral...! Mi imamo utis, da smo Slovenci iz ene blamaže — zleteli v drugo... v Štajersko. ne poskrbimo za oni »špas«, ki smo mu ga že enkrat za pust obljubili. Povemo mu pa— da ga ne bo vesel in da se ga bo spominjal vse svoje žive dni; Baumana pozna vsa bližnja in daljna okolica. Z njim se gotovo ne bo bratil noben pošten človek. Za to je falotski napad našega podrepnika tim nesramnejši. Če je kaj tacega v prid in korist Sv. Vojski — močno dvomimo. Znalo bi se pripetiti, da postanemo hladni in rezervirani, čeravno gre za stvar, ki ji priznavamo vso in popolno vrednost splošne narodne vrednosti, zlasti v šnopsarskih Ornik-Baumonovih vila-Jetih. Opozarjamo g. dr. Kovačiča danes prvič in zadnjič, da skrbi za to, da dobodo taki in enaki falotje kot je dopisnik tozadevnega poročila v »Slovencu«, zasluženo zaušnico, če se nas bo prisililo, da se varujemo v bodoče sami takih napadov, se bo to zgodilo, a tako, da vam bo žal... ' Gradec. (Obč. volil, reforma.) Občinska volilna reforma za mesto Gradec je perfektna. V najkrajšem času se bo reforma v občin, svetu zadnjič presudirala. Upajo, da pride tok eventuelnem. zasedanju deželnega zbora še v tem mesecu. Gradec. (Deželni zbor.) Tu kroži vest o novih težkočah pri pogajanjih za delazmožnost dež, zbora v februarju. Zapreke so nastale baje vsled stališča nemškonacionalnih večinskih strank. Nekatere vesti tudi baje vedo povedati — da so dežel, zboru dnevi šteti. Na noben način pa ni danes Še verjeti zadnjim optimističnim besedam »Tagesposte«. Vede-remo! Modersdorf pri WelBkirchenu. (Zadušilo jo Je.) 601etna prevžitkarja Nebel sta si v torek zvečer zakurila peč in se dolgo grela. Ko sta šla k j počitku je žena pri peči zaprla za- pah čisto. Ker Ju drugo Jutro ni bilo ven, so sosedje konečno šiloma vdrli v sobo. Ležala sta trda v postelji, a zrak je bil grozno dušljiv. Premogovi plini so Ju oba zadušili. Ko so skušali ju zopet oživeti, poskusi pri ženi niso imeli uspehov, dočim Je mož dajal lahka znamenja življenja. Prepeljali so ga v bolnico, vendar mo-ččno dvomijo, da bi okreval. Maribor. (Nesreča.) 171etna Marija Huber, delavka v knjigoveznici »Siiuza« Je prišla z desno roko v stroj. Zobovje koles ji je odtrgalo dva prsta. Maribor. (»Pipec«.) Klub »Narodni »Pipec« priredi na pustni torek dne 24. t. m. velik pustni ples v veliki dvorani »Nar. doma«, na kar že danes opozarjamo. Več prihodnjič. Maribor. (Nocturno.) Noč. V eni kavaren sedi,ducat fajhtnih orožnikov, v njih%sredi pa policijski stražmojster naše mestne policije. Gospodje so sladkoginjeni in zelo navdušeni. Stražmojstru poteka čas. »Meine Herren — služba me kliče, adijo...« In vstane Obergendarm. pa reče takole: »Meine Herren! Vi vsi veste, kaj je služba. Naš prijatelj odhaja. Ein Heil unserem Kame-raden von der Polizei...« Sel je, utihnili so zvesti čuvarji državne varnosti, sklonili so glave in se globoko zamislili... Od Frančiškanar-jev sem je udarila ura polnoči in prišel Je čas strahov------- Celje. (Tatica?) Kuharica Ana Zabukovnik je dala pred meseci svoji prijateljici, tobakarniški prodajalki Mariji Kosovi, hranilno knjigo s 100 K kot vlogo. Vrhu tega ji je opetovano izročila razne svotc do novih 360 K, ko je vse sedaj zahtevala od Kosove — 460 K — ni imela Kosova ne knjige s 100 K, ne osta- lega denarja. Kosovo so aretirali in izročili sodišču. Maribor. (Ples.) V nedeljo, zvečer ob 8. uri priredi tukajšnji obrtni klub svoj letošnji plesni venček v veliki dvorani »Nar. doma«. Upamo, da se zavedajo vsi mariborski Slovenci svoje narodne dolžnosti. Iz Celja se nam piše: Na svojem službenem potovanju sein se pripeljal minulo nedeljo v Zidani most in se tamkaj ustavil za par ur. Ob večeru se je zbirala v narodnem hotelu Juvančič narodna zidanmoška inteligenca. Najbrže kak važen pogovor o lokalnih razmerah, saj je Zidani most pereča politiška postojanka! Nemara se bo razpravljalo o narodnem bojkotu, o zetovi agitaciji za gostilno, o nemškem uradnem pečatu na slovenski šoli, mogoče se ustanavlja pevsko društvo, ker je baje novi učitelj zmožen in navdušen godbenik! — 1, kaj še! »Lachabend!« Nemški čifut je prodaja! svoje Čifut-ske smešnice in vsi so se navdušeno zabavali z mednarodno umetnostjo. Bilo je divno, zavedno, predpustno razpoloženje! Radu j se tudi ti — domovina! Dobrna pri Celju. Slavno uredništvo! Dovolite šc meni malo prostora v Vašem cenjenem listu. Želeti bi bilo, da bi tudi k nam »Dan« posvetil, da bi sc mogla rešiti zagonetka zaradi otroka, ki je brez očeta prišel na svet: mnogo sem že obhodil in videi sveta, pa kaj takšnega Šc nisem slišal kot je pri nas na Štajerskem; skoraj bi bil prisiljen trditi, da ta otrok ni človeške postave, ker je brez očeta. Slavni deželni odbor v Gradcu je dovolil podporo za tega otroka mesečno 5 K, toda le do konca 1913., od česa bo se otrok za naprej preživljal, to zna le božja previdnost, naj Bog skrbi za njega-kakor le hoče; mogoče da Ormož. (Klerikalno falotstvo.) Pred dnevi je imel predsednik protialkoholnega društva, dr. bogoslovja Kovačič iz Maribora tu zborovanje Sv. vojsRe. Zborovanje se je vršilo v tukajšnji slovenski šoli in je bilo prav dobro obiskano. Stremljenja Sv. Vojske so gotovo vzvišena in podpirali smo jih od vsega pričetka odkrito. Seveda to zborovanje ni ugajalo onim, ki si s pomočjo Orni-kovega šnopsa drže par sto ljudi, da jim pomagajo držati in vzdržavati zloznano »štajercijansko« stranko. Za to so pridrveli na zborovanje, pijani kot živine, in pričeli motiti predavanje. Pri vsem jih je vodil širom znani Bauman. Zborovanje seveda ni moglo gladko poteči. Vse to je dalo našemu oberčuku povod, da se Je na lopovski način zadrevil v nas, naprednjake, v eni zadnjih številk »Slovenca«. To revše očlvidno srbi žila. Opozarjamo ga, da naj preneha. Če I H. Suttner, Ljubljana, Mestni trg 25. Samo! K 410. Samo! K 410. Št. 410 Nikel ank. rem. Rosk. jako dobro idoča samo K 4*10. Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi največja izbera zlatnine in srebrnine ”— po jako nizkih cenah. _: ^ Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto. Lastna prot. tovarna ur v Švici. : : Tovarniška znamka „1K0“. : : Zastopstvo tovarne ur „ZEN1TH“. LISTEK M. ZEVAKO? Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) Videl Je spačene obraze napetih na natezalnico, lesene kline, ki Jih zabijajo nesrečnežem med noge, razbeljene klešče, s katerimi Sčipljelo prsne bradavice, klešče, s katerimi izdirajo po vrsti vse nohte na rokah in nogah, lijak, ki ga porinejo siromaku v usta in ga polnijo f ’ dokler mu ne poči trebuh, in žilave konje, ki raztrgajo obsojenca na štiri kose... videl vse turobne ceremonije teh ostudnih prizorov, pohlepno množico, ki valuje in se gnete okrog obsojenca in sveče, ki polnijo zrak s svojim mrtvaškim vonjem, slišal je psalme menihov, ki spremljajo žrtev na morišče... Vse to je ostalo v duhu pred njim! In kaj store šele z njim, ki se je zarotil zoper življenje kralja samega ! Nepopisna groza se ga je polastila. Omeniti moramo, da Oitalan ni bil nič bolj vdan Henriku Oiškemu, katerega Je hotel kronati, kakor Karlu IX., ki ga Je hotel pahniti s prestola. Kakor vsi, ki snujejo zarote in zaradi izpremembe socialne- ga stanja in ne zaradi idej, ampak zaradi osebnih izprememb v oblasti, zaradi ljudi, je bilo tudi njega le goJohlepje zapeljalo v to aventuro. Zdaj pa vpričo smrti in neizogibnih muk, preklinjal to svoje častihlepje. Dal bi bil vse na svetu, da bi bil le eden tistih skromnih ječarjev, ki jih je hrulil dan za dnem ali eden izmed jetnikov, ki so mu bili poverjeni v varstvo. Obrnil se je k Pardajanu z očesom umirajočega in ga videl mirnega in brezbrižnega, kakor da je docela gotov samega sebe. Pomislil je nato, da mora njegov dolgi razgovor z jetnikom presenetiti stražnike, ki čakajo na koridorju, ako jim ne obudi celo težkih šumenj! In vendar se ni mogel odločiti. Njegova volja je bila kakor ohromela. Zdelo se mu Je, da ne vstane s tega stolca do svoje smrti. Zdajci pa je nekaj zazvenelo na hodniku. Gitalan je planil kvišku in izbuljil oči; lasje so se mu naježili, možgane mu je prešinila strašna misel: »Izdan sem... že gredo pomel« Toda spet se je spustila tišina na to dramatično burjo, ki je divjala v guvernerjevi duši. Zazvenel je bil zvezen) ključev, ki Je padel enemu izmed ječarjev na kamenita hodnikova tla. Nihče »1 bil na potu, da aretira Oitalana. Pardajan, ki se Je delal tako Smelo hladunkrvneira u> • pritajenim pogledom razvoj groze in strahu na guvernerjevem obrazu. Z globoko skrbjo je čakal, kakšen bo usodni konec tega prizora. Ali se zboji Gitalan dovolj, da ga izpusti na svobodo. Ali pa mu vzame prav ta strah v svojem paroksizmu sleherno pamet in prevdarnost. »Ako se zgodi poslednje,« Je ugibal, »sem izgubljen. Ce v petih minutah ta človek ni prepričan, da se more oteti le, ako reši mene, potem se vrne v svoj stan in počaka, kaj bo. Trepetal bo teden dni, štirinajst dni, mesec dni... in ko spozna, da sem ga nalagal in ga sploh nisem ovadil, ali pa, da je pes izgubil papir, potem se osrči in se osveti: pahne me v kako podzemeljsko ječo, ki postane moj grob!« Tudi on se je zdznil, ko je začul padec ključev. In že je hotel stopiti h Gilatanu, da napravi obupen poizkus, ko je videl vstati guvernerja: približal se je jetniku, drgetaje po vseh udih. Zobic so mu šklepetali. »Prisezite mi,« je jecljal, »pri-sezite mi... pri Kristu ... in pri evangeliju ... da pridete o pravem času ... da uničite svoje pismo...« »Prisežem vam vse, kar hočete,« je dejal Pardajan prepokojno, toda opozarjam vas, da čas hiti... vaši stražniki se morajo že čuditi...« »To je resnica!« je pritrdil Gitalan in si obrisal znojno čelo. »No In? . « V guvernerjevi duši se Je vršila poslednja borba. Pardajan je kar vrel od nestrpnosti. Toda njegove poteze so ostale mirne, kakor običajno. »Naposled,« je izpregovori! vitez, »je morda boljše, ako gredo stvari svojo naturno pot.,. moj prijatelj dobi pismo, ponese ga kralju, mene osvobode... a vam gotovo ne bo težko, dokazati nedolžnost...« »Gospod,« Je dejal Oitalan zamolklo, »za pol ure boste zunaj.« Pardajan je imel dovolj oblasti nad seboj, da je prikril na svojem obrazu vso radost, kolikor mu Je ni velevala pokazati vljudnost. »Kakor vam bo drago!« Je odgovoril. Gitalan je dvignil roke proti oboku, kakor da prosi Boga pomoči. Izdajalci Gitalanove baže so si izmislili prav udobnega Boga, ki pride v njihovem govorjenju in početju vedno o pravem času, da jim postane sokrivec in rešitelj. Nato — zadovoljen nedvomno, da je spravil Boga na svojo stran — je odprl vrata, poklical stražnike in se obrnil vpričo njih k Jetniku. »Gospod.« je dejal, »vaša skriv-ost je vredna zares, da jo sporočim njegovemu Veličanstvu. O kraljevi hvaležnosti ne dvojim, hi upam, da vam za par trenotkov lahko sam odprem vrata te Bastilje.« Pardajanov ječar Je kar zazijal. »Sal ein vam pravil!« le rekel vitez s1 . iiaie. »Bognie, ime! sem vas za blaznega,« ie rekel ječar. »A zdaj...« »Zdaj?« »Zdaj vas imam za copernika.« Guverner je dal z vso naglico zapreči svojo kočijo in sedel vanjo, rekoč na glas, da se pelje v Luver. In res je storil tako; ostal je ravno dovolj časa, da so njegovi ljudje lahko mislili, da je govoril s kraljem. Uro nato se je vrnil in vzkliknil vpričo svojih oficirjev: »Ah, ta mož je storil njegovemu Veličanstvu zares veliko uslugo! Ampak, gospodje, o vsej zadevi je treba strogo molčati; za vašo službo gre in morda celo za vašo svobodo. Državna zadeva!« Oficirji so se zdrznili. »Državna zadeva« je bila čarobna beseda, sposobna, zamašiti usta tudi največjemu blebetaču. Gitalan pa je šel naravnost v Pardajanovo celico: »Gospod,« mu je dejal, »srečen sem, da vam moram javiti, da vas njegovo Veličanstvo pomilosti zaradi usluge, ki ste mu jo storili...« »Tega sem se nadejal neomajno!...« je odgovoril Pardajan in se naklonil. Pet minut nato je bil vitez zunaj. Guverner ga je spremil do dvižnega mostu, čast, ki je pričala vsem, kako visoko spoštuje bivšega jetnika. V trenotku pa, ko je hote! Pardajan oditi, mu Je guverner pomembno stisnil roko. (Dalje.) mu bodo angeijci nosili živež. V svetem pismu stcji pisano, da brez božje volje še las z glave ne pade, tako tudi ni ta otrok brez božje volje, brez očeta prišel na svet. Zatorej je tukaj ponižna prošnja do vseh, ki so usmiljenega srca. Podporo za tega otroka prosi ponižno od c. kr. sodnije postavljeni varuh Josip Polenek, Dobrna pri Celju. Goriško. Gorica. Upamo, da se bodo naše politične stranke vsaj ob priliki občinskih volitev sprijaznile in šle skupno v boj proti laški kamori. Saj se bo šlo vendar za skupno narodno stvar, ki mora biti prvo načelo vsake stranke. Strankarstvo je vedno škodljivo, posebno pa tedaj, ko se gre za pravice celega naroda, oziroma vsega prebivalstva. Najprej je narod, potem šele vse drugo1. Zato naj ne greši nobena stranka v škodo slovenske slvaii! Ali ni sramotno za nas goriške Slovence, da kar ne moremo do prave moči? Tujec nam ukazuje in mi sc moramo ravnati po njegovih zapovedih v svojo lastno škodo in sramoto. Kdaj bomo vendar gospodarji svojih pravic? Ali res nismo za drugo, kakor za medsebojno sovraštvo? Začnimo vendar enkrat resno delo za svoj narod In pokažimo sovražniku svojo moč! Le v edinosti in skupnem delu obstoji naša rešitev in naš napredek. Gorica. Sodišče je oprostilo stavce Jamška, Feleziani in Bassina, k! so pred kratkim demonstrirali pred Narodno tiskarno. Bili so oproščeni vsled pomanjkanja dokazov, da bi oškodovali tuje imetje. Gorica. Po mestu se Siti glas o čudni tatvini v nekem tukajšnjem duhovnem zavodu. Koliko je na tem resnice, se še ne more vedeti. Laški časopisi pridno pišejo o hišnih preiskavah v Ljubljani ter pomembno namigujejo na veleizdajstvo. So dobili dobro kost za oglodat. le škoda, da jih bo kmalu minilo veselje. Radi demonstracij za laško vseučilišče sta bila obsojena Mario De Bassa na tri in neki Brecelj na pet dni zapora. Ostali so bili vsled priziva na tržaško namestništvo oproščeni. Slabi časi. V Gorici je aretirala policija nekega trgovca iz Bologne, ker je beračil. Iz istega vzroka so zaprli tudi nekega Josipa Branck iz Schiittenhofna. Pač slabi časi. Aviatični oddelek v Gorici dobi svojega poveljnika s sedežem isto tam. Povečali bodo tudi goriško avi atično postajo z letalnimi stroji In potrebnimi delavnicami. Goričan premeščen v Drač za poštarja. Poštni asistent v Gorici, neki Santa je imenovan za avstrijskega poštarja v Draču ter se že te dni preseli tjakaj. Mož je bil pariot od nog do glave in se je odlikoval po tem, da nihče ni vedel, katere narodnosti je. Prav veseli nas, da ga prevzamejo Albanci. Sedaj bo morebiti priznal narodnost. Clrll-Metodov ples, k! se je vršil preteklo soboto v vseh prostorih goriškega Trgovskega doma je uspel jako sijajno. Za to gre hvala predvsem veseličnemu odboru ter podružničnim odbornikom na sploh. Tudi finančni uspeh je dokaj ugoden. Vendar nam bodi ob tej priliki dovoljeno, da priporočamo, da se za prihodnje leto nekoliko izpremeni način te prireditve. Cisto lahko se odpravi tiste častne gospe in gospode. Kajti s takimi formalnostmi trpi demokratični zznačaj, ki ga mora imeti C. M. ples. Gotovo bodo dotični častni kavalirji in dame, ki morajo v nepotrebni paradi nastopati, najbolj veseli, če se reč odpravi. — Na ples je prišlo mnogo ljudi iz vseh stanov in prijateljev naše družbe. Vendar so se od kraja upali v plesno dvorano komaj taki, ki so prišli oblečeni bolj promenadno. To Je prihodnje leto treba vsekakor popraviti in ples iz-premeniti v čisto demokratično zabavo, pri kateri se združijo vsi prijatelji družbe. Povdarlti moramo ob tej priliki, da nikakor ne zadošča, če je kdo vstopnico kupil. Po našem mnenju je dolžnost, da vsak osebno pride, ter tako pokaže javno, da je prijatelj naše šolske družbe. Ekspresno pismo, ki roma Iz Gorice v Ljubljano — čujte iti strmite — 12 (reci dvanajst) url Zadnji čas prejema naše uredništvo ekspresna pisma, ki so odposlana iz Gorice ob 11. uri dopoldne. Kdaj prihajajo v Ljubljano, ne moremo povedati, pač pa je gotovo, da nam ni pismo vročeno nikoli do polu dvanajstih pano či. Kje tiči torej vzrok?? Ce bi bilo pismo odposlano iz Oorlce vsaj opoldne (ali izjemoma ob eni uri), tedaj bi moralo biti ob petih že v naših rokah. Tako se dogaja, da nam časih zakasnijo poročila za cel dan, kar pomeni za uredništvo lista, ki hoče svoje čitatelje v vseh dogodkih ne samo točno ampak tudi hitro informirati, veliko izgubo. Redakcija se trudi, da nudi Čitatcljem zanimive vesti pravočasno, vmes pa pride pošta in pokvari vse! Interpelacije poslancev Dominka in tovarišev smo morali odložiti za 24 ur, mesto, da bi jih dobili čitatelji pravočasno v roke, ter bi bili tako najprej po našem listu informirani. Nam je teh zabavnosti od strani c. kr. poštnih uradov dovoli in tudi preveč, zato bodi danes zadnjič v listu resen opomin vsem, ki iim je poverjena skrb za pravočasno dostavljanje, da ne bo več ne-rednosti. Za mastno plačano poštnino ne bomo trpeli več teh nered-nosti. naša uprava plača pošto po določeni taksi. In dolžnost slednje je. da važnih ekspresnih pisem ne zadržuje. Najslbo pogrešek kjerkoli, je dolžnost poštne uprave, da ga odpravi. Pričakujemo! Predpustni dogodek. Da vlada med nami in Italijo najlepše razmerje. dokazuje sledeči slučaj: Te dni je v Bovcu nekega večera srečal neki podčastnik nekega italijanskega človeka prav blizu trdnjave. Videl je v njem takoj italijanskega špijona in mu je posvetil z električno svetilko v obraz. Italilan se je ustrašil. potegnil je samokres in ga pomolil podčastniku pod nos. Podčastnik je mislil, da so Italijani pod trdnjavo, letel je na obzidje in alarmiral moštvo. Nad 100 ostrih strelov je zadonelo v temno noč. Ko se je stvar pojasnila — se ie videlo, da ni bilo nevarnosti. Dogodek je vzbudil mnogo smeha. Iz Sežane poročajo, da ne bo svlral na prireditvi, pevskega društva »Venček« v Dutovljah sežanski salonski orkester, temveč druga godba iz Sežane, takozvani »Šramel kvartet«. Mi vest radi popravljamo, obenem pa prosimo, da bodo drugič taka poročila brezhibna, kajti »Dan« nima prostora za poljubne netočnosti posameznikov. Toliko na znanje informatorjem, ki imajo bolna ušesa in slabe očt! Goriški deželni zbor. (1. interpelacijo posl. Dominka prinesemo radi pomanjkanja prostora prihodnje dni.) INTERPELACIJA poslanca Dominka na Njegovo Jasnost gospoda c. kr. namestnika princa Hohenlohe-Schillingsfurst v Trstu, v zadevi samolastnih odredb g. višjega policijskega komisarja dr. Casapiccole ob priliki pogreba pokojnega Karla Uršiča. Vkljub temu. da nezadostno jezikovno znanje ne kvalificira ravno najbolje g. višjega policijskega komisarja dr. Casapiccolo. vkljub temu da je že večina goriškega prebivalstva do skrajnosti ž njim nezadovoljna, čuti dr. Casapiccola potrebo, da novimi samolastnimi odredbami še boli razburja javnost. Na drugem mestu smo že omenili njegovo prepoved, da bi spremilo, telovadno društvo »Sokol« svojega člana k zadnjemu počitku, in že na istem smo z vso odločnostjo zavrnili tako neosnovano prepoved. Pa v tem slučaju bi vsaj nekoliko pojmih strah dr. Casapiccole pred demonstracijami, ker rudeče sokolske srajce morda vendar koga razburjajo. dasiravno si nismo mislili, da je zašel šele sedaj tudi dr. Casapiccola med te nervozne kroge. Ali sedaj nam je govoriti o 'drugi prepovedi dr. Casapiccole. ki kaže njegovo ravnanje še v čisto drugačni luči. Kajti dočim se je pokazal višji policijski komisar v prvi prepovedi le za samolastnega, si upa izdajati v tem drugem slučaju prepovedi, ki so v direktnem nasprotju z odloki c. kr. namestništva. Pogreba pokojnega Karla Uršiča se je hotelo udeležiti korporativno z zastavo tudi »Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici«, če-gar član je bil ranjki. Omenjeno društvo vrši svojo človekoljubno nalogo že 21 let nemoteno. Sedaj pa pride naenkrat višji policijski komisar dr. Casapiccola In Izda prepoved da ne sme HI omenjeno društvo z zastavo za pogrebom. Ne samo. da je prekoračil s to prepovedjo dr. Casapiccola svoj delokrog, ampak se je postavil v direktno nasprotje z odlokom c. kr. namestništva v Trstu z dne 5. aprila 1892 št. 5929/1. Na slovensko vlogo z dne 31. III. 1892. v kateri društvo prosi za dovolienie nositi zastavo, tam natančno popisano. le odgovorilo c. kr. namestništvo z omenlenlm odlokom iti dovolilo nositi zastavo. Leta 1892 smo imeli Slovenci v Gorici več pravic, ko sedaj, ko reže kruh pravice tudi višji policiiski komisar dr. Casapiccola 1 Kaj briga dr. Casapiccolo. da smo med tem Slovenci tako silno napredovali, da Izkazuje samo uradno štetie. da so se razmere znatno izpremeniJe v prilog Slovencev! A dr. Casapiccolo vse to nič ne briga, on ne čuti potrebe spoznati tukajšnje razmere. V zadniem času so se narodna nasprotstva v Gorici omilila. To pa dr. Casapiccoli menda ni po volji, ko skuša s takimi samolastnimi odredbami razburjati iavnost. kar gotovo ni naloga višjega policijskega komisarja. Ker nikakor nismo volini prenašati tako krivično postopanje, ker nikakor ne moremo privoliti, da bi smel nam katerikoli policijski komisar iemati že priboriene pravice, ker končno ne moremo dovoliti prav nobenega strankarskega postopanja pri c. kr. uradih, zato vprašamo Vašo jasnost: I. Ali ie Vaši jasnosti znana gori opisana prepoved višiega policijskega komisaria dr. Casapiccole? II. Ali hoče Vaša jasnost odrediti vse potrebno, da se kal sličnega ne zgodi več in da prenehajo s pre-mestitvfio dr. Casapiccole provokacije goriškili Slovencev od strani c. kr. policijskega urada v Gorici? Gorica, dne 12. februarja 1914. INTERPELACIJA deželnega poslanca dr. Karola Podgornika in tovarišev na c. kr. upravo državnih cest na roke c. kr. namestnika v Trstu princa Hohetilohe-Schillingsfiirst radi zavlačevanja preložitve državne ceste med Kobaridom in Srpenico in radi mostu čez »Suhi potok«. Sklenjena stvar je. da se državna cesta med Kobaridom in Srpenico kakor se je v enem delu že zgodilo, preloži tudi v drugem delu. zato da se odstranijo skrajno nevarni klanci. Načrti so izdelani, potrebščina dovoljena in krita, ugovor občine Trnovo proti preložitvi zavrnjen, a vkljub temu se z delom ne prične. Glasom informacij je baie temu krivo pomanjkanje zadostnega tehničnega osobia pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Tolminu. Kajti baje je stvar zastala pri taniošniem stavbnem uradu. . Slično usodo je doživel na tsfi državni cesti po soški^ dolini most čez »Suhi potok« pri Žvikarju. En načrt za ta skrajno potreben most je bil izdelan že leta 1902. »Suhi potok« je zeio nevaren hudournik, ki na nagloma naraste in prepreči promet. tako. da se je večkrat že pripetilo, da so se morali vozovi in au-tomobili vračati, ker niso mogli naprej radi pomanjkanja mostu čez ta hudournik. . Ih to na državni cesti po IoskI dolini, ki tvori edino prometno zvezo za Gornjo soško dolino, v kateri sta tudi dva večja trga Kobarid in Bovec! Občine In druge korporacije so neštetokrat orosile odoomoči. a niso dobile niti odgovora. Kakor smo Izvedeli. je c. kr- namestništvo v Trotu večkrat naročilo stavbnemu uradu na c. kr. glavarstvu v Tolminu, da sestavi načrt in stroškovnik za prepotrebni most čez »Suhi potok«, a ta urad nima za to nikdar časa. Tako trpijo v obeh slučajih interesi prebivalstva Soške doline, zlasti navedenih trgov, katerim ie izredno na tem ležeče, da bi bila vsaj pdina njihova dosedanja prometna zveza, ki jih veže z ostalim svetom, dtžavna cesta po Soški dolini urejena in osvobojena prometnih ovir. kakor so nevarni klanci in hudour- Ul'* Radi tega vprašamo podpisani: I. Ali so Vaši Svetlosti znani vzroki, radi katerih se zavlačuje pričetek in dokončanje preložitve dru-gega dela državne ceste med Kobaridom in Srpenico? . II. Ali so Vaši Svetlosti znani vzroki, radi katerih oorava državnih cest še ni uoskrbela. da se pie mosti hudournik J?uhi potok« pr Žvikarju na državni cesti v Sošk dolini, tako. da nc bi več ogi eval rednega prometa na tej državni vC- St‘? III Ali hoče Vaša Svetlost ukre-»Iti poireLo da ?e dela a besedo ob pravem času prav veliko dose/e pri njih. — Ljubljanske šole končajo danes prtf semester. Na srednjih šolah imajo štiridnevne semestralnc počitnice, na ljudskih šolah so jih pa gospodje, ki rešujejo šolstvo pri zeleni mizi, odpravili. Seveda, ljudskošol-ska para naj dela in gara noč in dan, za izboljšanje plač se pa nihče ne zmeni „ ■ „ . . , Skrajna predrznost neolikanih kGztttotov v slovenski kavarni. Kakor je gotovo cenjenim čitateljem znano, je v nočnem času v »Narodni kavarni« zbirališče raznih turnerjev, zagrizenih kazinotov in raznega osobja iz nemškega gledališča. Kaj si te nemškutarji v slovenski kavarni vse dovolijo, je nepopisno. Sliši se samo švabske pesmi, pa »Heil in Sieg!« Seveda kapela spremlja te pesmi. Pa pustimo to. — Nedavno im noči zgodilo se je še nekaj hujšega, kar presega vse meje potrpežljivosti. Neki predrzni kazinot je psoval v pričo občinstva v tej ka-,varni nekega zelo uglednega in značajnega Slovenca, ki je slučajno v bližini tega zagrizenega kazinota se- del, z besedo »vvinaiscner«. bveta pravica dotičnega gospoda bi bila, da bi tega neolikanega kazinota obdaril s klofutami, ker je brez vsakega povoda porabil to razžaljivo in ostudno psovko za Slovence. Dotič-ni gospod pa je mirno stopil k njemu ter ga poučil, da to ne gre in ako hoče biti fin možakar, naj se v bodoče v slovenski kavarni tako obnaša, kakor je dolžnost olikanega kazinota Kazinot je mirnim potom poslušal resne in poučljive besede poštenega Slovenca, se oprostil in osramočen takoj zapustil kavarno. V kazini bi sc Slovencem v tem slučaju drugače godilo. Torej pozor pred neolikanimi kazinoti v »Narodni kavarni«! Prihodnjič ime tega kazinota na razpolago. — Očividec. — Poroči se prihodnji teden g. dr. V. Pfajfer, koncipist pri deželni vladi z gdč. Vido Lah, hčerko magi-stratuega uradnika. ' — Zvonovi sv. Jožefa cerkve so že v turnu in nekam ubrano pojo. — Ali zdaj bodo pa začele peti tudi — mošnje zarukanih tercijalov in ter-cijalk, ki so bile že zadnjič, ko so jih prvokrat slišale, samega navdušenja vse mokre 1 Kadar i)oje »ta veliki«, se guncajo na njem možje odbora, med njimi tudi seveda pobožna moža, Gustl Erztn in Johann Rogcr in drugi papeževi jogri; ampak zvonove plačali bodo — drugi! Pušice pri sv. Jožefu pa bodo praznili — jezuiti! — Slovensko gledališče. Od 15. do 24. februarja — zadnje dneve vladanja princa Karnevala — se uprizo-re v slov. gledališču samo predpustne burke. V nedeljo popoldne se ponovi narodna igra s petjem in godbo »Deseti brat«, zvečer pa se igra prvič sijajna predpustna burka: »Velika repatica- ali »Konec sveta«. Dne 22. t. m. se vrši predstava znane šaloigrc »Pojdimo na Dunaj«, na pustni torek »Lumpacij Vagabund« ali »Zanikerna trojica«. 26. februarja pa pride na slov. oder krasna drama Gustav Wieda »Stari paviljon.« — Nova iznajdba. Kakor izvemo, jc pri Kranjski stavbinski družbi neki umetnik, ki jc napravil tako omaro, da je v nji elektriko domov nosil. Enkrat pa je v njegovi omari nastal požar in delavci so prišli na njegovo iznajdbo. Dobro bi bilo. da bi se o tem tudi elektrarji prepričali. — Člani Socialne Matice v Gorici vdobe knjige pri našem poverjeniku za Ljubljano g. L. Gomiščeku, Mestni trg št. 10. 2. nad. (v hiši g. Skaberneta). — Vse, ki so dobili I. številko »Slov. Branika« na ogled, a niso do-sedaj ne lista vrnili, niti se naročili, vljudno prosimo, da store eno ali drugo. Značilno za naše razmere je tako slabo t - -r,!-—**— obramona jgiasiTo. Razposlanih je bilo nad 600 številk, oglasilo sc jc kakih 80 novih naročnikov, a nad 800 prejemnikov se ni niti naročilo, niti lista vrnilo. Prosimo! •— Danes teden na pustno soboto zvečer se vrši v Narodnem domu v Ljubljani HI. veliki ples narodnega delavstva. Prij*rave zanj so obsežne m v polnem teku. Vsi zgornji prostori Narodnega doma bodo lepo okrašeni, igrali bodeta dve godbi, za dobra in cena jedila in izvrstno pijačo je preskrbljeno, skratka zabava bo imenitna. Zabava bo nad vse prijetna, ker — kljub temu da bodo veselični prostori krasno ovenčani in bo dekoracija imenitna — bo vendar vse jio domače; nobene prisiljenosti. prenapetosti. Vsi se bodo radovali kot bratje in sestre. Udeležba bo — sodeč po sedanjem zanimanju — velika, kajti prišli bodo nele sami Ljubljančani, temveč tudi zunanji ! gosti iz Št. Vida, Kranja, Jesenic, Kočevja, Litije, Zagorja itd. — V so-[boto 21. t. m. bo praznik slovenskega narodnega delavstva. Slovensko delavstvo in njegovi prijatelji pohitite torej v obilnem številu na ta praznik. — Sokol H. opozarja svoje članstvo na zabavni večer danes zvečer jiri br. Kavčiču na Privozu. Urejeno je vse potrebno, da zabave in smeha ne bo manjkalo, mladini pa bo dana prilika, da se zasuče v lahnem valčku in poskočni polki. Vsak član bo gotovo z veseljem pohitel k tej zabavi, saj bo preživel ta večer v prijetni in neprisiljeni sokolski sredi. Delu naj sledi razvedrilo in tega bo nudila ta prireditev v polni meri, ker je veselični odsek neumorno na delu, da priprave vsem udeležencem presenečenja. Ker je to edina predjiust-na zabava Sokola II., naj bo udeležba mnogoštevilna in prostori zasedeni do slednjega kotička. Na svidenje torej v soboto! Člani bratskih društev dobro došli! Vstopnine ni. Na zdar! — Razglas. Občni zbor »Glavne posojilnice« r. z. z n. z. v konkurzu v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 22. februarja 914. dopoldne ob 10. uri v veliki dvorani Mestnega doma Vabijo se vsi zadružniki. Dnevni red: 1. Poročilo o splošnem položaju in o stanju poravnalne akcije med upniki in zadružniki. 2. Poročilo o ustanovitvi nove zadruge z omejenim jamstvom. 3. Popolnitev likvidacijskega odbora. Občni zbor skle-pa veljavno, če jc zastopan najmanj deseti del na deleže vplačanega kapitala. Za slučaj, da bi bil na 10. uro sklican občni zbor nesklepčen, se določa drugi občni zbor z istim dnevnim redom na isti dan ob 11. uri dopoldne na istem prostoru, ki sklepa veljavno brez ozira na število navzočih zadružnikov in vplačani kapital. V Ljubljani, dne 12. februarja 1914. — Bolniško in podporno društvo pomožnih uradnikov ima v soboto, 28. februarja t. 1. ob pol 8. zvečer pri »Novem svetu« svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu je med drugim tudi prememba pravil, na katero se zlasti ljubljanski člani opozarjajo. Za veljavno sklepanje o tej točki je potrebna navzočnost dveh tretjin ljubi), društvenikov. — Prostovoljno gasilno društvo Vič - GHnce priredi v nedeljo 15. t. m. svojo običajno predpustno plesno veselico, katere čisti dobiček je namenjen skladu podporne zaloge za obolele člane. Veselica vrši sc v splošno znani restavraciji gosp. J. Marinšeka »Amerika« na Glincah ter pri isti sodeluje tamburaški odsek ondotne podružnice »Svoboda«. Začetek oh 7. tiri zvečer. Vstopnina prostovoljna. — Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Iv. Ušlakar, notarski kandidat v Črnomlju 6 K. Darovali so po 2 K gg. notar Ploj, kavarnar Kvas in not. kand. Ušlakar namesto vstopnine k niednatodnemn plesu »Narodne čitalnice« v Črnomlju. O poroki g. Jos. Masneca in gdč. Celestine Hab-betovc je prejela C. M. družba dar K Ih.—, enako vsoto je daroval neimenovan ženin, poročen v trnovski cerkvi v Ljubljani. G. Ivan Pirnat, rcvident juž. železnice o svoji poroki z gdč. Josipino Rozmanovo je podaril družbi 20 K. Ženini in neveste naj smatrajo to kot svojo narodno dolžnost, da se spomnijo ob svoji poroki s priniernimi darovi naše šolske družbe sv. C. in M. -G. Iv. Komat v Trbovljah je poslal 16 K, katere je nabral ob godovanju velezaslužnega načelnika »Prostovoljnega gasilnega društva« g. Ivana Krainerja z geslom; »Člani gasilnega društva skupaj zbrani — mali dar za družbo smo nabrali — ker smo pripravljeni bližnjemu v pomoč, — smo prišli družbi Ciril Metodovi na pomoč«. — G. D. S. je podaril družbi 10 K mesto venca na grob svojemu svaku pok. g. Fr. Višnikariu, dež. : višjesodnemu svetniku v p. — Ga. Ana I.ctnarjeva jc izročila 70 kron, katere je prejela od »Učiteljskega društva kamniškega okraja« kot prispevek k nagrobnemu spomeniku pok. g. nadučitelju Lovru Lctnarju. — Veselice letošnjega predpusta so^ prinesle družbi sv. Cirila in Metod*a v raznih krajih prav lepih gmotnih prispevkov. Podružnica za »Pivko« jc priredila 8. t. m. v Št. Petru na Krasu plesno veselico, ki se je obnesla sijajno, ker je vrgla družbi čistih 350 K 01 vin. Podružnični odbor se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli do tako lepega uspeha, družba se strinja s to zahvalo prav iskreno in jej dostavlja tudi zahvalo in priznanje podružničnemu odboru. — Umrli so v Ljubljani: Florijan Plevec, prosjak, 73 let. — Janez Langenwalter, kajžar, 38 let. — Fr Renko, rejenec, 5 dni. — Josip Antoniu, delavec, hiralec, 61 let. — Frančiška Praznik, zasebnica, 64 let. — Helena Keršič, žena zidarskega l>omočnika, 50 let. — Trgovcu iz Opatije, Josipu Vukeliču se je omračil um, in je bil pripeljan na opazovalni oddelek deželne bolnice. — Novo mesnico je otvoril v Kopitarjevi ulici (Mahrova hiša) mesarski mojster g. Milan Kozak. Prodaja prvovrstno meso po 1 K 60 vin. drugo vrste po 1 K 20 vin. »Nagnenje srca«, krasna indijska drama v 4 delili, ki se predvaja danes v Kino »Idealu«, je uprizorjena od iste tovarne kakor »Ono vadiš?« in »Kleopatra«, z isto režijo in istimi igralci. Igra v dveh svetovnih delih in ima v vsakem dejanju senzacijo. Velikanski prizori z levi, lov na divje zveri, predrzen beg. potop ladje, nevarne ježe itd. Prihodnji torek »Brez domovine«, velikanska ljudska drama v 6 delih. Poleg tega še krasna veseloigra v dveh delih. »Čigava je žena«. Loterijske številke. Trst: 52, 50, 27, 73, 62. Trst. DELAVEC UBIL RAVNATELJA. Še par pojasnil k umoru v »Sta-bilimento technico«. Po Trstu se obravnava senzacionalna vest o umoru, ki se Je izvršil predvčerajšnjem v »Tržaškem tehničnem zavodu«. Javnosti bo gotovo še v spominu oni protestni štraik, ki so ga uprizorili delavci »Tržaškega tehničnega zavoda« lansko leto in kateri se le izpremeni! v enomesečno izprtje. »Dan« ie o tem obširno poročal. Delavci so se spustili v protestni Štraik zaradi nečloveškega postopanja ravnatelja Pichleria. Za-htevali so, da se Pichleria premesti, kar pa se ni zgodilo. Že pred tem protestnim štraikoni je bil Picliler enkrat napaden; neki delavec mu je vrgel kos brona v hrbet. Vslcd tega napada jc hodil nekaj časa v spremstvu stražarja po tovarniških prostorih. Delavci pa so tiaprei tožili. kako slabo se iim godi pod Pich-leriem. Tudi po omenjenem protestnem štraiku se razmere niso iz-premenile na bolje. Nasprotno! Pichler je še nadalje vpellava! v tovarni oni zistem, ki ie vzbujal v delavstvu l.cvoljo in razburjenje. Gotovo je, da je imel to nalogo od strani družbe, oziroma lastnikov »Tržaškega tehničnega zavoda«. Izpolnjeval je le dolžnosti, ki so mu jih oni nalagali. Pichler, rodom Neniec. sc je nahajal v 35 letu in je prišel v »'Tržaški tehnični zavod« pred dvemi leti. Pichler mrtev. Od ust do ust se je širil glas:' »Pichler mrtev«. Raznašali so to novico delavci »Tržaškega tehničnega zavoda«, kateri so nato, ko le bil Pichler umorjen, dobili ukaz. da naj zapuste tovarno. In o ničemur drugem se ni razgovarialo. kakor o tein pretresljivem dogodku. Vsak ima o tem svoje misli; eden odobrava, drugi obsoja. Ta pravi: »Smo se ga rešili«, zopet drugi: »To ni bilo prav, saj tem razmeram ni bil kriv on. ampak lastniki tovarne, »zistem«. Kako ie bil Pichler umorjen? Umor sc je izvršil ob 9. zjutraj pred poslopjem ravnateljstva. Delavec Zatlier. star 24 let, ie s samokresom petkrat ustrelil na Pichleria. Pichler je bil zadet štirikrat In sicer dvakrat smrtno nevarno. Enkrat pa je bil lahko zadet Zanierjev mojster Zafaro po imenu, kateri je hotel braniti svojega ravnatelja. Pichler se jc zvijal v smrtni borbi in je bi! nemudoma naložen na avtomobil, s katerim so ga hoteli odpeliati v bolnišnico. A komaj le avtomobil zapustil tovarno, je Picliler izdihnil. Vzrok umoru. V tovarni ie bilo v zadnjem času vpeljano, da sc naloži vsakemu delavcu, ki bi dva dni neopravičeno izostal z dela, 14dnevni brezplačni dopukt kot kazen. — če pa se kal takega večkrat dogodi, pa popo-len odpust. Delavec Zanier. Pichlcr-jev morilec, jc torej dva dni izostal iz službe. Ko jc danes zjutraj službo zopet nastopil, ie slutil, kaj se mu bo pripetilo, da bo torej kaznovan. In misel, da bo moral biti štirinajst dni brez zaslužka, morda pa celo popolnoma odpuščen, ga jc morala tako razburiti, da je hipoma napravil trden sklep, umoriti Pichleria. Imeti le moral še marsikaj druzega proti Pichlerju in je bil zgornji slučaj bržkone samo nekak povod, da je uporabil to priliko. Ko ga je Pichler poklical k sebi in mu sporočil, da ga čaka za to. ker le dva dni neupravičeno izostal, kazen, je Zanier potegnil samokres ter uresničil sklep, ki ga jc bil napravil. Morilec pobegnil. Ko jc Zanier ta čin dovršil, je začel bežati. Skočil je čez tovarniški zid in bežal čez za tovarno se nahajajoči travnik in se končno izgubil za hišami. Prosek — pevsko društvo »Haj-drlh« priredi jutri 15. februarja koncert z zanimivim vsnoredom. Odbor se nadeja obile udeležbe. Mandolinistična skuoina »Viktor Parma« priredi v nedeljo 15. februarja od 6.—11. zvečer v dvorani konsuinncga društva v Rojanu maskiran plesni venček z jako lenim vsporedom. Za mnogobrojcn obisk se priporoča odbor. Italijanski dcnuncljant. V ulici Monteckl stanuje neki Matija Novak pristen kraški Italijan. On ima navado. da poštene ljudi, ki niso po njegovi volji, denuncira. V nedeljo sem prišel v neko gostilno in sem se slučajno vsedel k mizi. kjer jc sedel ta pristni Italijan. Takoj ie zahteval, nal se odstranim, češ. da so pri mizi sami Avstrijci — la z pa. ker čitain »Dan« — da sem Rus. Posebno se je jezil na »Narodno obrambo«. (Oo-tovo naiboliše priporočilo za to brošuro.) Na to sem odšel od mize. Da je ta mož namazan s samimi ilali-ianskimi mazili, vam hočem takoj dokazati. Njegova žena ie s ceste pri Sv. Križu, on na je »nropfo sangue italiana od nekod s Krasa. Otroke sta pošiljala v laške šole. Uspeh se ie kmalu pokazal. Hčerka še ni bili stara 14 let. se ie morala pred sod, niio zagovarjati zaradi žalienia Veličanstva. In ta mož si ima druge de-nuncirati. Niegovi otroci vpiielo vedno »Viva Italia!« Slišal Sem tudi št kal hujšega. Ko sem šel iz gostilne ga nisem več opazil, ko pa pridem n* prosto, me je ta rengat napadel — seveda so ga drugi odstranili. Rjul ie kot zverina: »Porki ščavi« itd. Cez četrt ure je prišel zopet na ulico. Usmilil se ca ie stražnik, ki ga je odnelial. Onozarlam policiio. da je v naši ulici premalo varnosti za javni mir. V Skedcnjskih plavžih je kanu 7.igen. ki opravlja službo špiiona Vse. kar sliši od delavcev, nese rta utm goL vim višlim osebam. Žalostno jc, da se r.sdde med Slovenci človek. ki jc zmožen nočetia, da denuncira nekdalne sotrpine. Ako r.e nrcneha s svojim nečednim pošlo n. bomo odkril, zagrinjala, pod katerim sc skrivalo njegova delanja. Vsi pošteno misleči delavci, obsolajo Žigona. ki Igra vlogo špiiona. Delavcu varujte se špifonovT t 3-» Najnovejša telefonska in brzojavna poroči-a. TURKI ŽUGAJO. Turki proti Bolgarom. — Pogajania p trgovinski pogodbi razbita. — Turki hočejo Priti v lužno Traciio. Carigrad. 13. februarja. Turški poslanik v Sofiji ie izročil danes po naročilu turške vlade bolgarski vladi noto. v kateri izjavila turška vlada, da so bolgarsko turška pogajania glede trgovinske pogodbe razbita. tBojgarska vlada jc obljubila turški, da bo nemudoma storila vse potrebne korake, da prenehalo vse grozovitosti. ki jih uganiaio na mohamedanskih Pomakih bolgarske oblast-rtljc. Bolgarska vlada pa te obliube ni držala (v takšnih stvareh ie izvedbena) ln zato naznania Turčija, da so pogajania med obema državama razbita. Porta stavila rok. Ako tekom 20 dni — tako se glasi nota— po sklicanju sobranja ne prenehajo te razmere In če ne bo poma-ško vprašanje rešeno, tedaj bo Turčija naložila na vse bolgarsko blago za 50% večjo colnlno. Namen groženj. V tukajšnjih diplomatičnih krogih ie nota in posebno še radi ojstro-sti vzbudila veliko začudenje, še bolj zato. ker se je splošno sodilo, da je vprašanje pomakov že bllzo razrešitve. Vlada bojazen, da nameravalo Turki izzvati napete odnoša-le med Carigradom in Sofijo. Zato. da bi dobili priliko in povod zavzeti Tracijo. Na drugi strani se pa tudi misli, da hočejo Mladoturki na ta način prisiliti Bolgarijo, da sklene z njimi zvezo. Zasedenje obali v južni Tra-clil bi Turkom služilo za oporo v operiranju proti Grški. VPRAŠANJE EGEJSKIH OTOKOV IN VELESILE. Carigrad. 13. februarja. Poslanici velesil v Carigradu in v Atenah so dobili od svojih vlad instrukcijc. da turški vladi sporočijo sklepe velesil glede Egejskih otokov. Poslaniki pa teh sklepov še niso mogli sporočiti, ker angleški poslanik še ni dobil in-štrukcij. dasiravno jih imata že ruski ln francoski. ANGLEŠKI PRORAČUN ZA MORNARICO. London. 13. februarja. Angleški proračun za mornarico znaša 51 milijonov funtov. SAZANOV - HARTWIG. Petrograd. 13. februarja. Govori se. da bo odstopil Sazanov ln da bo nlegov naslednik dosedanji poslanik v Belgradu Hartwlg. (Hart-w1g pa ni frazerski diplomat: razume se tudi na pest.) WIED ODLIKOVAN. Dunaj. 13. februarja. Princ Wled je bil sprelet od cesarja v avdijenci. Cesar ga Je odlikoval z velikim križem Leopoldovega reda. BAJONETI SO BILI PREVEC. Lvov. 13. februarja. Za današnji dan se le volaštvo z veliko večjo brigo orloravllalo za sprejem brezposelnih delavcev, kakor oekt. Toda caston): dan je potekel mirno ln ni bilo treba streljati In bosti. PO UMORU V STABDLIMENTO TECNICO. Trst, 13. februarja. Po nmorn ravnatelja le dobilo delavstvo v znak žalovanja en dan prostosti. Danes se je delo zopet začelo. KomaF se le začelo delo. ie le prišlo do novega konflikta med de-fovodlo Demarchlo ln mehanikom Muslavlčem. M. se le vrgel na De-marchiia In ga z železnim drogom po hrbtu tako tolkel, da le D. omedlel In so ga morali odnesti. Ko le urad alk Bastla Izročal oollclil oni železni drog. ko se mu štlrle delavci postavili oo robu In ga naposled do omedlevice pretepli. Uradno poročilo jih Imenuje anarhiste. Tudi tl so nšll Star klavir se ceno proda na Poljanski cesti št. .36. 1591-3 Kupi se pes ali psica za čuvanje. Ponudbe z ceno, velikost in starost na Pr. Pajduh. Sv. Jako!), p. Dol prj Ljubljani. 1589-2 KORESPONDENCA. An—. Zakaj ne odgovoriš, na dopisnici. Pozdrav T-ka. saj 1593-1 Če želite najboljši in najnovejši šIttslIitlI sstroj (IPFMT“ s pismeno lOietno garancijo si oglejte pred naknpom specialno trgovino tvrdke ICEKT. TOK Ljubljana, Sodna ul. 7 (zraven sodnije). Cenike poiljom brezplačno. !! Tržaški Slovenci !! Svojo zalogo oglja in druge kurjave priporoča Ivan €*ei'iiiek9 ulica StjiH-ro nuov« št. 15. (Tik glava-e pošte.) Zaradi odpotovanja v Ameriko ae proda takoj dobro ohranjena za oprava špecerijsko trgovino, proda se tudi blago, katero se nahaja v trgovini, skupno ali na drobno. Trgovina Je dobro vpeljana Se 9 let in se odda v nojem. Novi Udmat stev. 7. pri Ljubljani. ! lovo vodiho ! staroznane trgovine jestvin in kolonijalnega bJaga Anton Mihelič Trst, Rojan št. 8 (tik rojanske cerkve) se priporoča vsem starim in novim odjemalcem. Voditelj: Jakob Mršič. Restavracija ,Auer* WoIfov» ulica štev. 12. Danes, v soboto, dne 14 in v nedeljo, dne 15. februarja 1.1. domača plesna veselica Začetek ob 4 pop. Vstop prost. K obilni udeležbi uljudno vabi Lud. Roškar, rest. Na Izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne m R r revr* kr,,a* kostume, BLUZE Solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trg 9. Lastna bila. Neprekosljlva v otroških oblekcah :: in rojstni opravi :: Lasne kite najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 In 12 kron — vse vrste lasne podlage In mrežice — barva za lase ln brado »Nerll* po 2 In 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli brivec In lasnlčar Ljubljana, Pod Trančo št. 1, (vogal Mestnega In Starega trga). Izdeluje vsa lasničarska dela solidno In okns-Kupujc zmešane in rezane ženske lase no. Nogavice in druge pletenine, dalje ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v specijalni trgovini I. & E.Skabernč Mestni trg štev« lO. “STeUlca, izbiral Solidna postrežba! JLtJUBLuIANA • kome^^ulica4 VJ I sgpgpRMKHmim D* FR. DERGANC \f FRAN KRAIGHER Icrojeišlri mojster ©cepcslka vilice žte-sr. 5 se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po • t____________ tv 1 o rt o vootin no i^nPTO. —- OpfC- meri, — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. iema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe Iz svile ln blaga, trpežne uku z* eksport po morju. Mednarodno spedicijinbo podjetje R. RANZINGER, Ljubljana. TTeteunovij eno IS'7©. rP©l©foia. štev. ©O. Podletie xa prevoznino ces. kr. priv. juž. železnice. — Carinska *Sent“™ 5' J’ «Ll“-čno-V ga popravila se izvršujejo točno ln solidno. £ Konfekcija za moške, ženske in otroke v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini ---------------------------- tvrdke R. Ml KLAL C ------------------------------ „Pri Škofu“ Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica, s Fceeten cddele^ v prvem aaacaetropjvi. : Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. :E F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, ^©l©a=LT=>vix©-oTre- -vilice, žteTT. Velika zaloga pušk, samokresov, pištol hi lovskih priprav. = Topič „S^LTJT“. = Priprave za ribištvo. C. kr, prodaja smodnika. Umetalni ogenj. Cenild zastonj in franko. Cx Radi prešle sezije v se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-* . • . Žanih cenah. . ‘ . Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. Tclephon 132. Zanesljiva semena razpošilja Jindrich Vanek glavna zaloga semen, Praga, »Pri zlati goski . : Slovenski ceniki na zahtevo brezplačno. : Kdor pošlje najmanj 40 naslovov zemljiških posestnikov, učiteljev ali posestnikov vrtov z nktanfcno označbo kraja in zadnje pošte, dobi fraiko in eratis zanesljiv vremenokaz. Izvoz čeških semenskih žit po vsem svetu. Sprejema zavarovanja človeškega iivljenia po najraz-novrstnelših kombinacijah pod tako ugodnimi popoli ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti (v ugodno zavarovanje na doživetje in snirt /• manjšaiočimi se vplačili. —— Rezervni iondi K 5C,461.432*66. — Izplačane odškodnine in npikalije K 125,257.6*5*77. v z ii j « m u o v. i« alaiua« Generalno zastopstvo v Ljubljani Po velikosti drvga vzajemna zavarovalnica nate Jtvjtis w - države z vseskozi slovansko-narodno spravo, v n i o v a 1 11 a b e n k n v Progi« Vsa poj«.«"« daje čigar pisarne so v lastni bančni hiši Gosposki ulici št. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ccnjujc tako) in naj-kulantncje. Uživa najboljši sloves, kodei posluje. Pozor 1 Sprelema uidi zavarovanja proti vlomski tatvin pod zelo ugodnimi popoji. — ZslnevaHe -rosook e-