COP? GHT UNITED STATES ;war "bonds and'- ismjps AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, MAY 17, 1943 Me' LETO XLVI. - VOL. XLVI. m - London včeraj bombardirana BOJ,lflFR()NTfl * Tin rrnvnvi rlo on Ka ifaKinn & k„o< tlics unf'" ,011)" L.V - 11,1 napad na London je bil najmočnejši od febru-arskega napada. Zavezniki so napadli sirom Vsezapadne Evrope. °ndo«> 17. maja. — Danes zgodaj zjutraj so nemški bomb-. '' London. To je bil eden največjih zračnih napadov od '»d a3' maJhen v primeri z napadi, ki so jih izvajali Nem-■pglijo v leti 1940 in 1941. Nemci so prihrumeli nad Lon-: .etn- ko so preko noči angleški avijatičarji bombardirali fe;'*! arnei'iški bombniki včeraj popoldne pa razne kraje po ;J1 in Nemčiji. bombniki so prileteli Hi ■LT., 1n se razkropili tel Va'zkaizali. Na omot te ^ bodo napravili luk-* !e bi kdo dobil dveh |fi6 °do dajali ljudem po . jj ' *"edu in sicer: Danes %A . ^ priimek začne s WnB; v torek C in D; J;v ' F in G; v četrtek H, tV]|)f'tek K in L; v soboto ''^jj. L, ako niso knjige i' * W6ljek 24. maja za M in p' P, Q in R; v sredo „, v, W, .X, V in rijto maJa Pa vsem» kl % * nis° doibili. \ Vsa|ka oseba dobila Ktit 86 lle ve- Najbrže pa na vsaka dva tedna. - %k McMahon umrl Vj^01^ je nenado-Si s Walter MeMahon, \ 2J d n i k v Clevelandu ]et. Bil je star 68 ^ S( ,n ie bil kot eden naj-Ji t^ kov na o k r a j n i V užival splošno .fv 6 in zaupanje. )Sldr- 24 SDZ J f^^tva Kraljica Miru lla3 se udeleži jutri -ife. ^ , °smih redne mese-gj6;ie se bo udeležilo tu-^ "Zbornikov. 4 Popoldne ob 3:30 je bila pa v veliki dvorani hotfela Roosevelt tekma v umetnem korakanju med vfižbalnimi kroiki SŽZ. Px-vo nagrado je dobil krožek št. 20 iz Jolieta, 111., načelnica Jo-Krožek je prejel $100 kot nagrado. Drugi krožki, ki so tudi tekmovali in katerih vsak je prejel po $35, so bili: Št. 15, 26, 41, 47, 49 in 55. V zadnjih dveh sta bila krožka iz Girarda in Niles, O. Delegacijo je pozdravil v imenu mesta Pittsburgha civilni komisar, ker je bil župan zadržan po važnih opravkih. Zvečer je bil pa v istem hotelu slavnostni banket. Poleg glavnih odbornic in delegatinj SŽZ so posetili banket tudi sledeči častni gostje: ga. Malka Krek, soproga podpredsednika jugoslovanske vlade; Rev. Matt Kebe, Frank Lokar, glavni nadzornik KSKJ; Matt Pavlako-vich, glavni podpredsednik KSKJ; dr. Arch, vrhovni zdravnik ABZ in številni drugi. Po banketu je bila kronana kot "Kraljica Slovenske ženske zveze" Mrs. Mary Terlep iz Jolieta, 111., ki je dobila v zadnji kampanji največje število novih članic, namreč 190. Značilno je, da je Mrs. Terlep že četrtič dosegla to izredno čast pri Slovenski ženski zvezi, kar zna-či njeno neumorno delovanje za Slovensko žensko zvezo. Pri banketu je bilo nabranega med gosti $55.30 za slovenski relif stari domovini. Danes zjutraj ob devetih prične delegacija z uradnim zasedanjem konvencije v hotelu Roosevelt. , Tedenski koledar za racioniranje -- , ^ftVE — Plave znamke G, H in J so v veljavi do 31. No - Aj ' Slr, mast itd V ' Zllamkn .T Hn t- Rdeče znamke E, F, G in H so v ve-'id '-Jl razne ukrepe po Evropi v obrambo Odpuščen bi bil davek za leto' Protl invaziji 1942 ali 1943, namreč oni, ki je' T --- manjši. i , ^ndon- — Iz bojazni pred invazijo so naciji zaplenili po Senat je poslal zdaj predlog v' anfkem več kot 1,000,000 radijskih aparatov, da ne bi mogli poslansko zbornico. Repivblikan-' Wo,an«ci zvedeti za cas invazije. To pomeni, da Nemci sami priči .pravijo, da bo predlog sprejet, znavaj0< Holandci ne upoštevajo pretnje nemških oblasti, ki so dočim je nekaj demokratov, ki prep0V , le poslušati radijske postaje, ako niso nemške. Holand-upajo, da bo predlog poražen ali 01 1 oclvldno "a tisoče radijev, skritih v hišah, pa, če bo sprejet, da ga ne boho-' . Keuter-'ev» agencija pa poro------ tel predsednik Roosevelt podpi- Ca! da S°.nemiške oblasti Prek]5J Ameriški bombniki ker se boji, da bo šla Turči-| re. Ogenj je bii viden 60 milj Morganton, N. C.—V gorov- ja kmalu v vojno in sicer na! daleč. Bombe so zadele tudi več ju Gingercake je treščilo ar-j strani Združenih narodov, madno letalo. 14 mož posadke j jz Pariza se poroča o vladnem je bilo ubitih. ^ j ukrepu, da se morajo eno uro po i invaziji zaveznikov prijaviti na Deland, Fla.—V letalski ne:; vojaška središča vsi telesno spo-zgodi so bili ubiti trije možje, j sobni Francozi. Kdor se ne bo Letalo je bilo z mornariške ba- '.prijavil, ga. bodo smatrali za ge- ze Deland. Tornado je o&iskal Wo konjenice v Fort Riley Fort Riley, Kans.—200 voja- Ruski bombniki so metali bombe na vlake, ki so bili polni municije London—Rusfci., bombniki se-j Nadškof Spellnian je V j rilca in bo kaznovan s smrtjo. h Romunije se poroča, da so nemške oblasti .prevzele vse železnice in da je civilistom prepovedana vožnja z vlaki. -o'—■— povzročili vec kot 30 požarov in j Carigradu razstrelb na kolodvoru v Go-j Carigrad, 15. maja. — New-mel, Bela Rusija. Na kolodvo- y0rški nadškof Francis J. kov je bilo ranjenih, med temi j ru je stalo takrat mnogo vlakov Spellman je dospel sem. Po- nje mora odobriti tudi vladni trije precej resno, ko je v sobo- z municijo. Iz Gomela vozijo'svetoval se bo z vatikanskim direktor za stabilizacijo plač, ladij v pristanišču, več oljnih skladišč in skladišče municije. Drugi zavezniški bombniki so bili izbrali za tarče razna mesta Po Sardiniji in Siciliji. --—o-- Županov odbor je ponudil uslužbencem cestne železnice 3v2c priboljška Vojni odbor župana Lau-scheta je ponudil uslužbencem pocestne železnice v Clevelandu priboljška na uro. V torek ali sredo bodo uslužbenci glasovali, če ponudeni pribolj-šek sprejmejo ali ne. To zviša- to obiskal tornado to konjeni- Nemci municijo in potrebščine, podtajnikom Emmanuelom Cla-ško bazo. Tornado je poškodo- na centralno in južno fronto, jrizio, ki je nalašč za to dospel val 41 poslopij. Škoda znaša V teh zračnih napadih je bilo iz Rima. V sredo bo obiskal tu-$175,000. Tornado ni trajal največ bombnikov ameriškega di turškega zunanjega ministra dolgo, toda je bil toliko bolj izdelka. Rusi so pri tem izgubi-'v Ankari. močan. Puške, postelje, barake, obleka, vse je bilo razmetano daleč naokrog. V bolnišnico so odpeljali 22 vojakov. -o-- Vojaka vzela letalo in ž njim pobegnila Bakersfield, Cal. — Dva vojaka z bližnjega letališča, ki sta bila kaznovana radi nekega prestopka, sta zvečer ugrabila ar-madno letalo in se odpeljala. Njiju imena so Pvt. Ronald Boyle in Pvt. Thomas McDonald. li 26 letal, dočim so jih v istem času uničili Nemcem 111. Ruski bombniki so razbili več kot 300 železniških voz, napolnjenih z municijo, ki je bila namenjena najbrže za novo ofenzivo. -o- šubelj poje v Pittsburghu Operni pevec Tone šubelj je bil v soboto in nedeljo v Clevelandu. V soboto je pel pri poro Kupujmo obrambne obveznice in znamke! Prijazen obisk V spremstvu Rev. Julij Slap-šaka nas je obiskal v soboto Rev. Alexander Urankar iz Lemonta, 111. Včeraj je bil Rev. Urankar slavnostni govornik na novi maši Rev. Soklicha v Lorainu. Vreme V Clevelandu smo imeli včeraj točo, dež in zvečer pa pre- čni maši slovenskega para Eliza- cej vroče, ko je bil zlezel toplo-beth Seliškar in Frank Kuhar- mer na 80 stopinj. Danes bo ja. Danes je odšel Mr. šubelj v Pittsburgh, kjer bo ta teden pel pri opernih predstavah La Scala operne družbe iz Filadelfije. Naši vojaki V službo Strica Sama je bil London. — Skupina ameriških i pokliCan poznani slovenski od ladij, ki so vozile čete, je brez vetnik Frank G. Gornik. Frank vsake izgube dospela v neko an-j je vr§ji odvetniško prakso v gleško pristanišče. S četami je clevelandu 16 let. Zadnjih šest bilo tudi nekaj WAACs. jet je bil v družbi z odvetnikom -o--j0hn L. Mihelichem, svojim Pobiranje asesmenta bratrancem, v Engineers Bldg. Tajnica društva sv. Marije; Qb večerih je imel odvetniško Magd. št. 162 KSKJ ,bo nocoj odjpigarno na 15603 Waterlo Rd. 6 do 7 v 'stari šoli sv. Vida v svr-|nad North American banko. )ho pobiranja asesmenta in dru- Tuka- g& bo nadomestoval slo gih društvenih zadev. V bolnišnici Jack Turek iz 73. ceste se nahaja že par tednov v Lakeside bolnišnici. Delal je pri NYC železnici. Prijatelji so prošeni, da ga kaj obiščejo. venski odvetnik Victor H. Kar-linger, ki bo tam vsak ponde-ljek, sredo in petek od 7 do 8 zvečer. Prijatelju Franku želimo vso srečo in pa zdrav po-vratek po zmagi. Iz Kalifornije p o šil j a pozdrave korporal R. A. Matja-šič. Prideljen je marinom kot fotografer. Njegov naslov je: Cpl. R. A. Matjasic, 18th Replacement Bn., Camp Eliott, San Diego, Calif. i« s s Danes odide v ameriško armado Joseph Turk, sin Mr. in Mrs. Joseph Turk iz 1046 E. 69. St. Mr. Turk 'Sr. je naš oskrbnik že nad 20 let. Mladi Joseph je diplomiran lekarnar in bo najbrže prideljen kakemu armadnemu lekarniškemu oddelku. Želimo mu vso srečo in pa zdrav povratek domov k staršem. nekoliko hladneje. James Byrnes. Ta zvišana plača bi stopila v veljavo s 1. marcem. Uslužbenci bi dobili tudi dva tedna plačanih počitnic. Sprevodniki in motormani bi imeli 94c na uro, vozniki busov pa $1.01. -o-- ženski odsek Zadruge Vse članice ženskega odseka Slovenske zadružne zveze so vab-, ljene na direktorsko sejo nocoj v gl. uradu. Direktorij se snide ob 7:30 zvečer, članice pa od 8:30 do 9. Po seji bo prigrizek in "ajriški sendvič" iz steklenice. Točnost vseh je to pot zelo zaželjiva, da se vse pravočasno izteče. Gazolinske knjige "A" se bo lahko dobilo po pošti in ne potom registracije Washington. — Avtomobili-stom se ibo mnogo olajšalo delo, ko bodo zaprosili za nove knjige "A." Ko je urad za kontrolo cen izdal prve knjige, se je bilo treba zanje registrirati v šolah. Razen v vzhodnih državah po-tečejo gazolinske knjige "A" 21. julija. V vzhodnih državah morajo imeti kupone št. 5 za štiri imesece, mesto za dva kot v drugih državah. Urad za kontrolo cen bo okrog 22. junija razdal listine za prošnje. Te listine se bo dobilo na gazolinskih postajah. To listino bo treba izpolniti in jo poslati na urad za racioniranje. Priložiti bo treba zadnjo stran omota sedanje knjige "A," ki mora biti podpisana od lastnika knjige. Ravno tako bo treba priložiti listino, ki kaže inšpekcijo a vinih koles. CENA KONZERVAM JE POSTAVLJENA V okraju Cuyahoga stopi danes v veljavo odredba urada za kontrolo cen, ki določa maksimalne cene raznim konzervam sočivja in sadja. Vse prodajalne na drobno morajo prodajati po teh cenah. Prodajalne so razdeljene v štiri razrede in vsak razred ima svojo določeno ceno. V razred I. spadajo vse neodvisne prodajalne, ki delajo manj kot $50,000 prometa na leto. V II. razred vse one, ki delajo na leto od $50,000 do $250,000. V III. razred spadajo verižne trgovine za manj kot $250,000 prometa na leto in v IV. razred vse one prodajalne, ki delajo na leto več kot. $250,-000 prometa na leto. Vsak trgovec mora imeti napis, ki pove ,v kateri razred spada njegova prodajalna. AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 17, 1943 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Aye. J AMPS DEBEVEC. Editor HEnderson 0628 Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za, Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznaSalclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 _Pogrnem* številka 3c______ SUBSCRIPTION RATES: Onlted States and Canada $630 per year. Cleveland by mall $7.50 per year 0. S. and Canada $350 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for > months __Single copies 3o____ Entered as second-class matter January 6th. 1109. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1873. No. 116 Mon., May 17, 1943 Kaj pravite? o. Ali bo rekel mister Jankovich, da naš predsednik ni mož svobodnega naziranja in da ne zna svobodno misliti, pa vendar ob vsaki priliki javno pokaže svoje versko prepričanje. Ne smešna, ampak naravnost zlobna ali pa ignoratna je vaša trditev, mister Jankovich, ko trdite, da so "klerikalci" na strani fašizma. Ako bi bili, potem bi se jim ne bilo treba po Nemčiji pritoževati radi preganjanj od strani nacijev. Saj Hitler vendar svojih pristašev ne bi preganjal, kaj pravite, mister rdeči Jankovič. Na 18. decembra lanskega leta so se zbrali v mestu Fulda na Nemškem katoliški škofje, ki so poslali na nemško fašistovsko vlado sledeč protest ali prošnjo: "Na vlado apeliramo, da ustavi neomejeno protiversko agitacijo od strani strankinih uradnikov ter da preneha z destruktivnimi odredbami proti cerkvi in krščanstvu, katere obsoja ves svet." V Alzsciji so se katoličani pritožili, ker so naciji izgnali veliko število duhovnikov, razpustili cerkvene organizacije ter zaplenili vse cerkveno premoženje. Nemški škofje so obsodili preganjanje poljskih duhovnikov, ki so bili poslani v koncentracijska taborišča, dočim so naciji cerkve oplenili in jih rabijo za. vojaške namene. Katoliška cerkev na Poljskem je absolutno brez vsakih pravic. Nemški škofje so tudi obsodili početje nacijev v Jugoslaviji, kjer so zaplenilii cerkveno premoženje in izgnali vse duhovnike. "Vidite, mister Jankovič, tako je "sodelovanje" katoličanov s fašizmom. Ali ni čudno, da komunisti in fašisti enako sovražijo katoličane? Torej ste vi in vam podobni, mister Jankovič, v tem oziru najožji pajdaš Hitlerjev. Vi kot on imate namen ali željo, da bi zatrli vse vere in vse cerkve. Vi, ste torej v tem oziru na strani fašizma in ne katoličani, ali ne? Pa še eno bi se radi pogovorili z Jankovichem, ko smo ravno pri tem. Jankovich je na široko odprl usta in vprašuje: zakaj katoličani sovražijo Ruse? To vprašanje je navadna budalost. Vprav tako bi katoličan lahko vprašali komuniste in morda z večjo pravico: zakaj pa komunisti tako sovražite katoličane? Komunistom Jankovichevega kalibra, ki ne poznajo komunizma v bistvu, ampak mislijo, da je komunist že vsak, ki sovraži vero in cerkev, naj bo prav prijateljsko povedano, da katoličani ne sovražijo Rusov, sovražijo pa ruski komunistični režim. In v tem je pa velika razlika. Naj stopi Jankovich ob priliki v slovensko župnišče na Holmes Ave. Garantiramo mu, da bo prilšel živ iz njega in da se mu niti noga ne bo zlomila, če bo stopil čez prag. Tam\ bo našel častitljivega slovenskega duhovnika, msgr. Vitus Hribarja. Njega naj vpraša kaj misli o Rusih in msgr. Hribar mu bo ves navdušen pripovedoval o slovanski bodočnosti in o svoji veliki ljubezni do Rusov. Ako bi pa mister Jankovich nekoliko dlje posedel vžup-nišču, ako ga ne bi namreč obhajale slabosti radi bližine cerkve in duhovnika, bi lahko vprašal Father Hribarja, kaj misli o komunistih. Aha, tedaj bi; pa Jankovich zvedel nekaj povsem drugega, da bi ne bil rdeč samo v srcu, ampak tudi v ušesih. Vidite, mister Jankovich, to je razlika med Rusi in ruskimi komunisti oziroma sedanjim ruskim režimom. Ne, mi ne sovražimo Rusov, pa smo radi tega vseeno katoličani. Ampak so pa ljudje, ki niso katoličani, ,pa smrtno sovražijo ne samo ruskega režima, ampak tudi Ruse same, ker so Slovani. Vidiite, gospod Jankovich, koliko je logike v vaših trapastih izvajanjih. Pa še nekaj, mister Jankovich. Ali bi radi vedeli, zakaj sovražimo, ne samo katoličani, ampak vsi svobodni ljudje ruski režim? Čakajte, vam bomo povedali. Predvsem na? vam bo povedano, da ta ruski režim ne sovra-žimo samo katoličani (pa so tudi katoličani, ki ga ne sovražijo, ampak jih je tudi pri vaši jednoti dosti, ki ga ne marajo in vemo, da tisti ljudje niso prav nič katoličani.) Kaj pa je vaš Stalin ? Ali veste, kaj je bil v svoji mladosti? Čisto navaden pocestni ropar. In, ali boste rekli, gospod rdeči, da je Stalin Rus? Saj niti ruščine ne govori gladko. Stalin je Azijat in Rus je prav toliko, kot je pisec teh vrstic. Stalin je komunist prvič, drugič in tretjič in slovanska Rusija rnu je toliko kot psu na rep privezana kastrola. In zakaj se nam ne dopade ruski režim? Zato, ker ni demokratičen, ker je avtokratski in Stalin je prav tako diktator, kot so diktatorji Hitler in Mussolini in Tojo. Razlika je samo ta, da je Stalin komunist, Hitler in Mussolini sta pa fašista. Ali ste, mister Jankovich kdaj čitali o tisti slavni čistiki v Rusiji v letih 1935-193(7? Takrat je Stalin postrelil ne na tisoče, ampak na miljone oseb, ki niso trobile v njegov rog. Obdolžil jih je enostavno, da so izdajalci, ni pa povedal, da se samo ne strinjajo z njegovim načinom vlade. Iz obravnav v tisti "čistki" smo čitali, da je vsak priznal, da je deloval proti Rusiji. Kdor verjame, bo izveličan. Vsak. ki je bil na zatožni klopi, je vedel, da ga Čaka krogla, pa naj se zagovarja tako ali tako. Kdor je prišel takrat na zatožno klop, je bil že toliko kot ranjki. In čudno bi bilo, da bi človek, ki je obdolžen izdaje, to tudi priznal vzpričo dejstva, da bo usmrčen. Logično bi bilo soditi; da bi vsak zatrjeval do zadnjega svojo nedolžnost. Toda radi javnosti je rusko sodišče v vsakem slučaju reklo, da je obtoženi priznal" krivdo. In še nekaj, gospod komunist Jankovich. Ali vam je znano, da je bil maršal Tuhačevski prijet in ustreljen brez vsake obravnave? Ali to kaj diši po tisti veliki demokraciji, katero tako slavite? Saj se spominjate ifzdajnšikega procesa tukaj v Ameriki, ali ne? Prijeli so osem nemških nacijev, ki so prišli tajno v Ameriko, da bodo tukaj sabotirali. In mi, ki živimo res V svobodni deželi, smo dali vsem osmim priliko, da so se zagovarjali in celo zagovornike smo jim preskrbeli. Od osmih jih je bilo šest spoznanih krivim, dva pa ne in šest jih je bilo tudi ustreljenih, ker se je dokazala njih krivda. Vidite, gospod Jankovich, to je dežela svobode, to je dežela pravice, ne samo za nekatere, ampak za vsakega. Tako deželo mora res ljubiti in spoštovati vsak, ne pa režim, kjer vlada teror in diktatura in ta je prav taka danes v Rusiji, kot je v Nemčilji ali Italiji. Diktatura je diktatura, pa naj bo že rdeča, črna ali rujava, po naših mislih. (Dalje prihodnjič.) BESEDA EZ NARODA Novice s Hubbard Rd. Ko je vendar končno pripi-hala ta prijazna in težko pričakovana topla sapica v našo deželo, sem si globoko oddahnil. Kajti prišel je čas, da sem vendar enkrat odložil mojo težko zimsko obleko, katero sem nosil dolgih šest mesecev in to prav pohlevno brez vsakega godrnjanja. Bog bodi zahvaljen, da sem imel vsaj kaj obleč v tej strašni zimi. Saj sem že mislil, da je ne bo konec letos. Prav nič se vam ni treba čuditi, ko sem vam pisal nekoč, kako sem bil neroden in zavaljen. Res, da se mi je bila bisaga ■precej razširila od samih krvavic, katerih sem v pretekli zimi že toliko pojedel, da že ne zle-po toliko. Pa tudi biti tako oblečen, kot sem bil preteklo zimo, to tudi Ravno danes je odšel v službo Strica Sama Emil Žužek, sin naših sosedov Mr. in Mrs. Joseph Žužeka. Odpeljal se je v družbi kakšnih 70 fantov iz teh krajev. Odšli so v Camp Perry, Ohio. To je sedaj že drugi Žužkov sin v ameriški armadi. Prvi njih sin Stanley, ki je odšel k vojakom pred letom in pol je že nekje v Afriki. To je tam kjer preganjajo nemške nacije in pa laške polentarje. Le po njih fantje! Stanley je pisal iz tiste' vroče Afrike, da se tam fantje prav dobro držijo in da bodo osiščnike kmalu naklestili in se za božič že vrnejo domov zmagoviti. Dal Bog, da bi se jim ta želja tudi uresničila. Zato je pa tudi naša dolžnost, da vsi na domači fronti stojimo v vrsti (pa ne v taki vrsti, kot jih je zadnje tedne videti v Clevelandu pred žga-njarnami. Op0 in pomagamo niso mačkine solze. Saj sem si nataknil vse kar'-;sem-imer do-1 vsak po svoje tlb hitrejše zma ma in nekaj sem jo imel pa tu- ge. Zdi se mi, da razne stavke di naposodo. Nataknil sem si debelo zimsko perilo, srajco po ene dve kamižoli potem pa še ene troje hlače (overalls), ki so bile pa že tako zakrpane, da bi jih lahko štel za štiri. Pa tudi za noge sem dobro preskrbel. Kar po dva para volnenih nogavic sem nataknil in na roke pa debele rokavice iz konjske kože. Potem sem šele lahko vzel lopato in sem se šel premetavat s tistim debelim snegom, Jji so nam ga nebeščani letos s posebno radodarnostjo nasipali na zemljo. Na glavi sera pa tudi imel navadno po dve kapi. Torej, sedaj si lahko mislite, kako je bilo v zimskem času v teh naših krajih. Meni se je vse tako dozdevalo, kot bi bil kje fam na ruski fronti prenašal "kanistro," taka teža je bila za prenašat. No, sedaj pa, ko se je vrnilo toplo vreme, sem pa vso to obleko slekel in jo shranil za prihodnjo zimo, ker bo spet prav prišla, če je bo še kam natikat, kajti kot razvidim iz časopisja, se moji poznanci nekam hitro selijo s te&a sveta, ker menda na onem svetu pričakujejo kaj boljšo bodočnost kot pa je bila na tem svetu. No, saj pa tukaj tudi res ni drugega kot sama žalost in skrbi. Staršem pobirajo sinove in jih pošiljajo v nepoznani svet in starše niti ne vprašajo za dovoljenje, čeprav so morali svoje otroke starši sami vzgajati in nositi vse veliko breme za oskrbo otrok sami. Vojska je in dokler se ljudje ne bodo spametovali in prenehali s prepiri, bo še vedno tako. Saj nekateri želijo, da bi militarizem ostal še po vojni in dokler bo isti obstajal, bodo vojske neizogibne. Jaz pa pravim, stran z evropskimi napuh neži, vratove jim zavit, da se ne bodo nikdar več kaj takega postopili in pričeli prepirov, za katere morajo sedaj dajati svoja mlada življenja naši ameriški fantje. (štrajki) v današnjih časih niso na mestu. Zato mislim, da bi stavka premogarjev morala izostati, ker ta lahko povzroči velikansko katastrofo za našo zmago. Saj vemo, da so vse tovarne odvisne od premoga. Je pa tudi tako, da premogarje poznajo samo takrat, kadar jim teče voda v grlo, prej pa ne. Vsem je^znano, da premo-garji opravljajo najtežje in najbolj nevarno delo. Bi rekel, kot vojak na bojnem polju, saj si niti minute ni svest svojega življenja in prav nič ne ve, ke-daj bo padla nanj kakšna skala ali pa ga ubila eksplozija mine. Ti reveži se mučijo po stotine čevljev pod zemljo za tistih borih 6 ali 7 dolarjev. No in v tovarnah pa pravijo, da nekaterih zaslužijo po sto in več dolarjev na teden. In njih tre-peljenje se niti primerjati ne more s premogarskim. Res je čudno, da se ti mag-natje tako boje premogarjem malo priboljšat plače. Tak vik in krik je po časopisih, kot da bodo premogarji spravili vse na "kant." Kar naj bi pozvali ljudi iz mest, da bi šli prijet za pre-mogarsko delo, pa bi videli, koliko bi jih dobili. Pa ne samo za dolarje, ki jih zahtevajo pre-mogarj, ampak za nobene ceno bi jih ne spravili v rov in tudi urednikov ne, ki to pišejo, pa če bi še danes izgubili vojno radi premoga. Premogarji so že dobri ljudje in niso tako hudobni kot jih nekateri slikajo. Samo-poštene plače naj se jim da, pa bodo z veseljem delali. Saj se razume, da mora delat vsak, da se premog črn in tisti, ki ga koplje se pri tem pošteno tudi umaže. Kar vpraša bogatinova hčerka svojo mamico in ateka; kakšne vrste žival je pa to?, kajti ona doslej še ni videla premogarja. Pa ji pojasni mamica: to so pa take vrste ljudje, ki delajo za nas, da se mi lahko vozimo v tej lepi kočiji in da lahko udobno in razkošno živimo. Tako nekako se glasi ta pre-mogarska povest. Toda kljub vsemu temu, mislim, da bi se vsi taki spori morali rešiti prej kot pa pride do stavke, do katere bi nikakor ne smelo priti v teh kritičnih dneh. Med trmaste premogarske barone bi morala vlada poseči že predno pride do stavke. Kajti premogarji so bili že večkrat potegnjeni in razočarani. Dalje pravijo, da bi se moralo letos tudi več pridelati in da se bo tudi pridelalo za 3% več čez lanski najvišji pridelek Vse to bi se mogoče tudi doseglo, če bi ne bili vedno taki izredni nalivi. Saj dež kar neprestano pada, da sploh ni mogoče iti na polje. Oves bi moral biti v zemlji že vsaj 1. aprila, pa še danes ni, ko smo že sredi maja pa še ni in menda tudi letos ne bo, kot izgleda in prav tako je z vsemi drugimi posve-tami. Ce to deževje v kratkem ne preneha, sploh ne bo nobenega pridelka letos, kar bo zelo hud udarec za deželo oziroma za nas vse in posebno pa še za tiste, ki pričakujejo pomoči iz naše dežele. Vse tako izgleda, da za spomladno setev bo že vse prepozno. Kmalu bo treba dejati v zemljo koruzo in če se kaj ne spreobrne, ne bo nič. Nekateri niti zgodn j ega krompirja ne morejo posadit, ki bi moral biti že zdavno v zemlji. Tisti krompir, ki sem ga posadil še marca, je sedaj že zunaj, pa nikar ne mislite, da je sani9 ven iz hiše ali kleti, ampak je že prikukal iz zemlje, kamor sem ga posadil. Prav le po kaže in bo gotovo že za na mizo pred julijem, ker sem jaz tako nestrpen, da začnem sadit takoj po božiču. Res je s tem precej opravka, ampak zgodno je pa le. Zelje doma vzgajam in presajam, sedaj gre že v glavce in tako bomo imeli kmalu domačo zelnato solato na mizi, seveda ta novo solato imamo pa že zdavnaj,.saj smo jo jedli že na cvetno nedeljo. Saj se ne mislim s tem bahati, da bi kdo mislil, da bog-ve kakšne farmar sem; ne tega pa že ne, ampak vrtnar in pa cvetličar to pa sam sebi priznam, čeprav mi drugi ne. Naš vrt sedaj tako izgleda kot bi videli kakšno sliko tam iz Kalifornije. Kadar jaz kaj posadim ali posejem, tedaj pričnem s svojim najnovejšim orodjem takoj odstranjevati plevel, da ga uničim že v zgodnji mladosti še predno pride ven in mu ne dam prilike, da bi zagledal beli dan. Zato pa tudi pozneje nimam nobenega opravka z njim in raste samo tisto, kar posejem ali posadim. Prva leta, ko še nisem bil privajen temu delu, sem navadno pustil plevel, da je rastel z drugim vred po tem sem pa navadno poruval tisto kar je bilo kaj vredno in plevel sem pa pustil, ker je tako bujno rastel. Mislite, da sem jih malo preslišal, kadar je prišla žena na vrt, ko ni bilo nobenega korenčka, ampak sam plevel kamor je pogledala. Dostkrat mi je rekla, da naj se poberem z vrta, predno poru jem še tisto kar je dobrega ostalo. Saj si lah- Z Mihajlovičega bil vzrok teh napadov On stremi za tem — 'n v j fjl naziranje zedinjenihnai'0 da Ptk sklada z njim — ^ si'" čim najmočnejšo vojas»° ^ za sodelovanje z Amerikanci od trenutka i" 1 je naprej. Radi tega on i žuje pod orožjem razn!^jiiii le malo število moštva. ^F njegovih pripadnikov z ma in čaka na poziv. __ Od komunistov P0(IJ^'J partizani pa se trudijo- 0 . ti z ruske fronte toliko osišča, kot jih le morejo z« potegniti nase. Te večje s ve od dežele, kar je kme j vaščanom neprijetno, se obračajo na Miha j ^ bi jih odstranil. P°sledlJV je bila, da je bil glavni \ jj hajlovičevega bojevanj8 J njem času naperjen Pr°1 ^ ki bi bili morali biti nje? vezniki. V prav najzadnjem je bil bolj pripravljen *.;^ lovanju, in sicer pod P sej< ukazov iz Londona, W ^ jugoslovanska vlada ^ ^jjj vzrokov bala diploma"0 rakov s strani Sovjetov- j, Nadaljne komP'lK prinesli nedavni proti-britanski in Pr0 ^ ski govori, ki so z°Pet * Jk nego politični — preživi in tako tudi oni; zato so j ko mislite, da sem vselej rad pa tudi upravičeni za svoj ob- ubogal take ukaze. No, odkar stanek kot vsak drugi Nekoč se je peljala v lepi kočiji družina bogataša. Na potu so srečali nekega premogarja, ko se je vračal z dela domov. Seveda bil je ves zmučen in zvit od napornega dela in pa pa imam to novo orodje, šem se pa kar sam postopil vrtnarstva in zato je pa tudi vse v najlepšem redu in brez vsakega plevela. Tudi črvički mi ne delajo več tolike , nadlege, odkar sem tudi črn. Saj vsi vemo, da je "sprobal" kako gre. Slišal sem pravit, da so stari kmetovalci vedno rekli: "Kamenje dol, pa gnoja gor." Kamenja sicer tukaj ni, gnoja sem pa navalil na njive, da so se konji kar udirali v gnoj, ko so orali. Ko bi vi videli, kako je tam potem mrgolelo tistih nadležnih črvič-kov. Tako sem sprevidel, da iz tega ne bo nič, pa sem si mislil: nak iz tega ne bo nič, gnoj ni za na njivo, vsaj na tako ne kot je tukaj. Pozneje pa nisem deval več gnoja vsaj toliko ne kot poprej. Pričel sem posipat umetni gnoj in v tistem umetnem gnoju je zmlet tudi tobak in tisti tobačni prašek pa je silno škodljiv za živa btja pa najsi bodo na dveh nogah ali na ve-čih. In ko se črviček navžije tistega praška, tedaj postane suh in zgubi vso moč za nadalj-no ujedanje koreninic, pravijo, da tudi oslepi in tako ne vidi kaj bi ugriznil in s časoma pogine. No, se reče, naj pogine, saj ga itak nihče ne pogreša. Vidite, iz tega razloga imam pa tudi boljši uspehe s svojo vrtnarijo zadnja leta in črvički mi delajo kaj malo preglavice. To vidijo tudi sosedje in pa prijatelji, ki pridejo k nam iz Clevelanda in vidijo kako ne-zarensko lep vrt imamo pri nas. Letos bo pa še posebno lep, kot izgleda bo letos dovolj dežja in rastline, kakršne jaz posajam, potrebujejo pogostega dežja. Še več novic imam, pa jih bom poročal raje prihodnjič. Za danes naj zadostuje, ker se tudi vreme precej kislo drži in po njem se ravnam tudi jaz in me že p r e c e j zaspanec lomi. Pozdravljeni, Frank Leskovic. -o- Problem Mihajloviča Washington. (ONA) — Visoki britanski in ameriški krogi so prepričani, da je juogslo-vanska vlada v izgnanstvu napravila napako, ko je imenovala gerilskega vodjo, Draža Mihajloviča, za vojnega ministra, obenem pa smatrajo, da bi bilo zdaj skoraj nemogoče, odstraniti ga. Vplivni viri tukaj dajejo naslednjo sliko položaja: ,Kot vodja gerilcev je imel Mihajlovič velike uspehe, toda. politika je njegova poguba. On in večina njegovega moštva so Srbi in imajo radi tega svojo določno politično smer — pro-ti-hrvaško in proti-sovjetsko, ki teži za tem, da bi v veliki jugoslovanski državi dominirali Srbi. To odgovarja usmerjenosti vodilnih osebnosti londonske vlade v izgnanstvu, ki je z veseljem izkoristila naklonjenost javnega mnenja napram Mi-hajloviču s tem, da ga je imenovala za vojnega ministra. Kot gerilski vodja, Mihajlovič ni bil odgovoren nikomur — nobeno njegovih dejanj ni moglo vezati njegove vlade. Svobodno je.mogel barantati z Italijani za bencin in orožje, ter jim ponujati v zameno ujete častnike. Mogel si je iskati podpore med bogatejšimi kmeti s tem, da je napadel od komunistov podpirane partizane, katerih rekvizicije so postale neprijetne. Nikdo ni mogel obtoževati njegove vlade radi tega postopanja, katero mu je najbrže narekovala potreba, da združuje svoje sile za dan izkrcanja zedinjenih narodov. V svojstvu člana vlade, dobivaj očega iz Londona pa bodisi tudi najneznatnejši materi-jal, pa so njegova vojaška dejanja postala politično važna. Za vojnega ministra je izredno nepristojno, mešetariti s sovražnikom, tudi ako je to njegovo edino sredstvo, da oskrbuje svoje čete. Še več pristojno — v dejstv„, ^^^ , > . čem samomor pa je za vojnega ! bo uro že vrne tt* . ge Že cas" P* id»c t»M ij' j a jo iz ust vojnega »^fj enega od zedinjenih ^ Tudi za te izjave mis -'taiidj zadostnih vzrokoV. B"-1 ' Amerikanci so mU .j^jo podporo, ki pa je naVl p tala. daleko nezdostn^ rilskega vodjo pa sos ^ lji in hrana za njego ^ bolj važni nego dale*0 litični pomisleki. . Politični opazoval ^ naglašajo, da je b> imenovanje že od v gjgvi kratkovidno. V ^u?°svoJe bil dragocen zaradi^. ^ veščevalne službe, ra ^ njaško izvedene sabo in tam radi napa^ osišča. Toda zanj ^^ ljivo, da bi zapustl1 tjl jo in se šel posvetova^ ^ vlado, in često m" } $ i mogoče, držati se nJe niC- ,1oči^' Toda njegova izJu. rjz: de bi pomenila z^aJ ^ , upravičenosti obto-" > ^ v prodkl osišču. r^ipu0 ^ svojo senco na celo v slovansko vlado v v i m 3 J . ■i Jugoslovani njem svetu ,tako zmožnih politikov. ^^ mogoče prenoviti. ^ premešati. Osebn°s bi nosile pečat, kater'^ jr pritisnilo priznanj ^ vsebovala odstrani ^ viča, ne bi mogh spoštovanja pri ('lU - Meščan je šel n* Ko pride na deželo- „t. marja, ki poPraY ščan ustavi a,vto 1!1 j govori farmarja: : oK "Je kai zajcev Q bi "O. brez njih C "Ste videli' kate? ^ "Seveda sem , v/ "Kdaj pa?" bi r'1 _ j ščan ves vesel. a0crtii"'.. "čakajte, da se ^ti^ slim, da se ne bo«1 ^, čem da bo o božič" ^ ti kar sem videl ^'n^ Nedeljski lovec J ce. Na deželi je ^ katerem se usta^-J j,jjf^l. da nekaj psov. 1 > nego le ne- magali zganjati $e jstvu, politi-1 ščan odide za ministra, da napada čete, kate- j "Kako pa, da ,sI , ! bi rad vedel f'^ ' ^ re podpira zaveznik, kakor je | to delal Mihajlovič glasom ne davnega priznanja jugoslovan- katerega? 'Onf ske vlade. "Prišel sem P° ffgj H^Jjf KJ iO*1 \ % M' traj dal, sem ze vse P1 WTO AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 17, 1943 ezi is inva3' ^eč" dir. aivi'1 tel ^ t v ovi^ * tisi se K, ij» si ivljenje ob stari Ljubljanici Izvršili pa ^Potrebno delo: pri Vojašnici so iztrebili J^nate zemlje, da je • J «treje odtekala. A to so dovolili jez za f vodmatu, ki je ob »m zadrževal- od ,j|c ji- ko je voda te-, is tJ5eZani strugi Ljublja- iiJ L pri nizk'i vodi prika- jilt|' kanali, talna voda ■•■ |"Po mestu se je mo- a in vsako poletje je Za Pitno vodo. Lju- POl"agali s tem, da so SjJul)ljanico po pitno Ij..61" bolj na sredo, pri t a 2a r&bo. Delo na astl°. voda v Ljublja- upadala, da jebi- * prenizka, a povod- Ju niso prenehale, bile večje od leta do Nsr kar je bila ve-iiSoZa ljubljanske čol-prAgW odslej vedno viji s prevažanjem blaga J'e šl° se" ,{rr cesti. Za časa iS 1J e Terezije so <( } Jl le še štiri velike Vt1^- žefom n. pa so 8e hujši časi, ker je tfO'1* 'S Sn časi, —. „-" | jj^emenil čolnarski : ' izpustil obe čol-Mki Prevažanje po bilo odslej do-S tem se je 0 Je «>mur. J/ ki 80 si omi" it ko tovorno ladjo ! J dobro plačilo svo-K; Toda ostali čol-: ^m^ka" na vso moč fako ovirali pri vož- I A tr «4 Sovci svojo ladjo in se s čolnarji prevažanje blaga. , !"IN»Aobvezali, da bodo % J'1 t^i le malim čol-! »>;! V* So obljubili, da ^iJ^svoje čolne v V i!> ok Vo blago ter ga 'vl®4hSakem čaSU' ra" * m preveliki vo-i je bila takrat, lr0j.preplavljen kanal k % Ob ta-pri- A

i 'Ovni, Pirnat, Prepe-\lVne, Tomec, Učak, žorga itd. ;iru| Je bilo z raznimi \ ' Veselicami in iz-'^/l^agano. Odslej ! še kamen, ope-> "J v *. ltd. z Vrhnike in »no. \ y 'lo ter ga prepe-H^iko. Večidel pa »i 'Jali 1 in ^ na vozeh hrva "le J'?11 le še z nato-\ in razkladanjem :^i^0vali so se f a kini. t' ki U zanje poseben ,ljiti določal, da so pošteni, trez-\ J1" Njihovo plači-atanko določeno. ^ na Bregu sta ^o noč brezplačno 'a fakina. V pri-^i. ^f0 se morali zbrati 'lt ošabni in si- uarji so postali prav skromni in ponižni. Število trnovskih fakinov ali je-karjev — Jek se imenuje še dandanes trnovsko nabrežje Ljubljanice — se je nazadnje skrčilo na 20, pozneje na 12 in nato na osem, a še ti niso imeli sila posla, bili so lahko tudi od drugod kakor iz starih krakovskih in trnovskih hiš. Pa tudi veljava Trnovčanov in Krakov-čnov se je precej zmanjšala. Stari čolnarji so bili dokaj bogati in ponosni ljudje ter so se zavedali svojega stanu. Pozneje pa je postalo ime fakin ali jekar nekakšna zabavljica ali psovka. Po smrti cesarja Jožefa II. je bila razveljavljena večina njegovih reform in novih odredb. Tako je oživela tudi čolnarska zadruga toda do nekdanjega razcvita in slovesa ni prišla nikdar več. Med francosko okupacijo so bili čolnarji brezposelni. Leta 1823. je izšel nov pravilnik za čolnarje in fakine, pa tudi nato je bila plovba po Ljubljanici prosta. Postavljeni so bili trije pazniki, ki so morali gledati na red pri vožnji: v Ljubljani, Podpeči in na Vrhniki. Veliki čolnarji so smeli prevažati le trgovsko blago, male pa so morali oskrbovati ljubljanski meščani s potrebno hrano. Njihovo skupno število je bilo določeno na 100 oseb, in sicer 60 pri mitniškem uradu v Ljubljani in 40 pri revizijskem uradu na Vrhniki. Leta 1826 so si napravili ljubljanski čolnarji veliko ladjo, na katero je šlo 40 do 50 oseb. Za zabavne vožnje so bili uniformirani mornarji, ki so streljali z majhnih topov. Leta 1824. so stesali na Reki za ovžnjo po Ljubljanici pravo pomorsko ladjo z jambori in jadri, ki je imela štiri v mornarje preoblečene čolnarje. Veslači so razumeli svoj posel izvrstno ter so vozili ladjo stri metre dolgimi vesli, čolnarjem se je štelo celo v dobro, da se niso opi-li, kljub temu, da so imeli dovolj pijače. Leta 1840, je splaval po Ljubljanici prvi parnik, ki sta ga dala zgraditi na lastne stroške, ljubljanski tovarnar Anglež Viljem Moline in Ignac Škarja. Parnik "Nadvojvoda Ivan" je bil 28 m dolg in 4 m širok ter je imel 14 konjskih sil. Zelo slovesna je bila splovitev parnika 10. oktobra ob navzočnosti povabljenih oblasti in velikanske množice ljudstva. Prva vožnja na Vrhniko je bila 14. oktobra in je trajala 2 uri in tri četrt, nazaj v Ljubljano pa 2 uri in 20 minut, medtem ko so vozile tovorne ladje z vesli od Ljubljane do Vrhnike 8 do 10 ur. Vožnja s parnikom po Ljubljanici pa ni trajala dolgo časa. Ljubljanske meščane je vedno bolj minevalo veselje do vožnje po Ljubljanici. Vožnjo je oviral naplavljeni pesek in v vodi ležeča drevesna debla. Ladja se je okorno premikala v tako ozki strugi. S parnikom so se primerjale tudi večje nesreče. Leta 1850. sta podjetnika parnik prodala. Dali so ga narazen, naložili ga na tri velike parizarje, vpregli pred Iz Zalo-; vsak voz po štiri pare konj ter ga odpeljali čez Ljubelj v Celovec, kjer je nato vozil po Vrb-skem jezeru. Starejši ljubljanski rod se spominja še Kotniko-vega parnika, ki je leta 1898 prevažal po Ljubljanici razno blago in do 20 ljudi. Vožnja po Ljubljanici tudi v prvi polovici 19- stoletja ni popolnoma prenehala. O tem nam pripoveduje H. Gosta v svojih "Rei-seehinnerungen, 1848," da se je takrat na Bregu ob Ljubljanici natovarjalo in razkladalo po dva milijona stotov blaga na leto, v pristanišču je pristajalo okrog 900 ladij in čolnov ter KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV MAJ 22.—Federacija ZSZ, ples v SND. 29.—Društvo Kristusa Kralja, št. 226 KSKJ priredi ples v SND na St. Clair Ave. 30.—Katoliški dan in program v cerkveni dvorani sv. Lovrenca priredi Zveza društev Najsvetejšega Imena. JUNIJ 13.—Društvo sv. Križa, št. 214 KSKJ priredi piknik v domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 27. — Slovenski demokratski klub v Euclidu priredi piknik na 239. St. in Babbitt Rd. SEPTEMBER 11.—Drušltvo Comrades, št. 566 SNPJ. Plesna prireditev v SND. 18.—Društva Spartans, št. 585 SNPJ. Plesna veselica v avditoriju SND. 25.—Carniola Hive, 493 The Mačcabees. Plesna veselica v avditoriju SND. 26.—Zajednički dan HBZ. Prireditev v avditoriju SND. OKTOBER 2.—St. Clair Grove, št. 98 WC. Plesna veselica v Avditoriju SND. 3.—Glasbena matica, opera in ples v avditoriju SND. 9.—Slovenske Sokolice, št. 442 SNPJ. Plesna veselica v avditoriju SND. 10.—Circle No. 2 SNPJ. Va-rietni program in ples v avditoriju SND. 16.—23rd Ward Democratic Club. Ples v avditoriju SND. 17.—Jugoslovanski pomožni odbor JPO-SS. Prireditev v avditoriju SND. 23.—Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ. Plesna veselica v SND. 24—Dramski zbor Ivan Cankar. Predstava v avditoriju SND. 24.—JPO/SS št. 35 v Collin- prevažalo blago na kopnem tisoč parizarjev in okrog 35,000 manjših voz. Ko pa je leta 1857. stekla železnica čez Ljubljansko barje med Ljubljano in Trstom, je iz- veznike. woodu priredi velik program v SDD na Waterloo Rd. Pričetek ob treh popoldne. 30.—Carniola Tent, 1288 The Maccabees. Ples v SND. 31.—Comrades, št. 566 SNPJ. Ples v avditoriju SND. NOVEMBER 6.—Lodge Commodores, št. 742 SNPJ. Ples v avditoriju SND. 7.—Glasbena matica. Opera in ples v avditoriju SND. 11.—Društvo Slovenec, št. 1 SDZ. Plesna veselica v avditoriju SND. 14.—Podružnica št. 25 SŽZ. Proslava 15-letnice v avditoriju SND. 14.—Mladinski pevski zbor Črički priredi ob 4 popoldne koncert v SND na 80. cesti, zvečer pa ples. 14.—Društvo V boj št. 53 S. N. P. J. prireditev v SDD na Waterloo Rd. 20. — Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ. Plesna veselica v SND. 21.—Dramsko društvo Abra-ševič. Predstava v avditoriju SND. 27.—Društvo sv. Ane, 'št. 4 SDZ. Plesna veselica v avditoriju SND. 28.—Blaue Donau koncert v SND. -o-- Pregled novosti Office Of War Information Foreign Language Division Washington, D. C. SENATOR IZ DRŽAVE UTAH HVALI TRI VELIKE ZAVEZNIKE Senator Thomas iz države Utah je zadnji teden v nekem govoru v Carnegie Hallu izjavil, ia so zavezniki "v bivstvu uje-dinjeni, ker se borijo proti slabosti v svetu" in je s tem odbil poskuse Osovine, da zanese prepir med nje. Ta vojna je dejal senator je prav za prav vojna med pravico in krivico. Hitler, Mussolini in Japonci se borijo proti demokraciji in svobodi vseh narodov. In svoboda je ona, ki veže vse za- gubila Ljubljanica kot prometna vodna proga za prevažanje blaga in ljudi svoj nekdanji velik pomen ter dobilo s tem tudi čolnarstvo in brodarstvo smrtni udarec. Po Ljubljanici se je prevažalo le še nekoliko kamenja, opeke, peska in drv. Trnovski in krakovski čolnarji pa so morali namesto vesla zagrabiti lopato. Konec. znana celo življenje, pri tem pa je dobro vedel, kako je treba ubogati mater, moliti—znal je edino "očenaš" — zvečer in zjutraj, in ljubiti je znal, ljubiti celo one, ki so ga "vlekli" in dražili. Poznal sem ga, odkar so mi oblekli hlače in ž njimi pravico do vaškega trga, kjer smo se kavsali otročaji ves božji dan. Tedaj je bil Miha že velik, za hlapca je služil pri Zormanu in krave je gonil napajat vsaki večer. Ob takih prilikah smo ga obsuli in zmerjali. Miha se nam je pa režal in vpil: "Domov pojte, srajčniki, če ne vas takoj požrem, kot tisti _»» "Lah, ki je sto Francozov požrl," smo se drli mi in mu kazali rožičke. In ko le nismo odnehali, je počil z bičem, in udarili smo na stran. Pa ne da bi bil kdaj koga udaril, kaj še! Lej ga no, že zopet se z otroci prepira! Domov bi raje po gledal, da ti mati ne umre lakote!" Ob takih prilikah se je zgenilo nekaj v njegovi duši, plašen in potrt je postal njegov obraz. "Saj res, saj res! O kako sem pozabljiv; saj pravim vedno, iz mene ne bo nič! Pa da umre lakote?" Odgnal je živino in modroval sam s seboj. "Tega pa ne, dokler ima mene, ne, ne!" In stopal je molčeč in potrt za kravami. "Mati," mu je ušlo zdaj in zdaj iz ust. In ko je bil spravil krave, počakal je večerje tih in nestrpen. Nato je stopil z urnimi koraki proti koncu vasi, zavil mimo visokih drvnih skladov in stopil v hišo svojih očetov, razpadlo in raztrgano. Njegova suha postava je izginila v temni kuhinji, ki je tvorila varno zavetišče pajkom in mišim. Par povezanih loncev je kazal o priliki Duinkirka, je na-!slonelo v mali lini. Tla so bila ravnoist izvajal iz vzgojnih in razpokama, in kdor ni bil va-socijalnih zakonov Velike Brita-jen, izpodtakniti se je moral, ni je zadnjih.2QJet. |lz kuhinje stopil je Miha skozi "To je moč zaveznikov in j mala vrata v sobo, kjer je pre-Združenih narodov," je povdari) |sedela stara njegova mati cele senator Thomas, "ustvarjena je dneve. Starikava miza, nerodno zveza narodov, bratstvo za skup- zbita postelja, par nizkih stone cilje, narodov, ki se .borijo za lov, nekaj podob z čudnimi bar-svoje pravice; narodov, ki čuti- vami je samevalo v tem svetišču miru in molitve stare Hrva- je povdaril, da je od samega začetka znala, kaj pomeni za človeka, imeti pravico. Kitajec je vedno lahko posedoval in razpolagal s svojo lastnino, in to je pravo bistvo okenomske demokracije. Oin je vedno lahko šel, kamor je hotel, in živel kjer je želel. On si je vedno prosto lahko izbiral svoj poklic in doseči najvišje položaje, ako je prestal izpite. "V celi kitajski zgodovini" je povdaril senator, "nikdar ni bilo diktatorja, ki bi (upal one mogočiti Kitajcem izvrševanje teh osnovnih individualističnih karakteristik vsakodnevne demokracije." V Rusiji, je rekel senator, je duh ujedinjenja dosegal komunistični cilj. "Ta je iprinesel vzgojo vsemu narodu; prinesel je enakost obeh spolov v ekonomskem, političnem ni socijalnem pogledu; zgodovina ne pozna dobe, v kateri bi ženski vojaki, ženski zdravniki, ženski pomorski častniki dosegli take uspehe kakor v sedanji Rusiji." "Sila ruske revolucije," je nadaljeval senator Thomas," je izražena v energiji mladine te velike nacije. žene in otroci, velikih nacij so sposobni neverjetne energije, ako imajo primerno vodstvo. Ruska mladina je okusila svobodo in jo je pozdravila. Danes se ruska mladina bori za svobodo in za njo umira. Cela Rusija je v borlbi in duh svobodne mladine vodi od zmage do "zmage." Z ozirom na kritike proti Veliki Britaniji je senator Thomas izjavil, da vsak Anglež, ki zna misliti, se zaveda, da moč narodov angleškega imperija in njihovih naravnih zaveznikov, ki so si jih pridobili, ker so svobodni, dela Veliko Britanijo mnogo bolj močno kot je kedaj bila v svojih imperialističnih zasnovah." Silo angleškega naroda, ki jo je po- pa se je včasih, da se je kateri osmelil : "Mati, pa neumen je vaš Miha, neumen!" Starka nas je pogledala bolno in odšepala še bolj potrta, še bolj stara v kočo. (Dalje prihodnjič.) Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke. DELO DOBIJO jo, da so priklicani, da vstvarijo nov svet; narodov, ki se ne boji- tiče. Za nizko pečjo je ždela jo braniti svobodo kjer koli tre- ba. HRVATOV MIHA Črtica. Spisal /. Moliorov. "Naši nasprotniki," je rekel senator, "bi nam hoteli dopovedati, da Kitajska ni še zrela za demokracijo v našem smislu, da je Rusija še država samovolje | Poznali ga niste, — Bog mu ter da ima Britanija več intere-J daj dobro, — dobro srce je sa na tem, da zadrži neenakosti imel, samo da bi ne bil tako ne-svojega imperija nego da ra®vi-| srečen, ljudje so rekli neumen, ja teorije 0. sodelovanju v okviru Res je, da Hrvatov Miha ni bil [ skupnosti narodov." |eden onih otrok, ki znajo že v Senator je ovrgel vsako teh petem letu vse črke na pamet, skoraj cele dneve stara mati Mihova; samo lepi, vroči poletni in pomladni dnevi izvabili so jo iz hiše. "Hm, lepo vreme, dobro leto, hm; ko bi bil človek mlad!" Tako in mnogo podobnega je mrmrala; mi otroci pa smo se čudili njeni sključeni postavi ter njenim velim in nagubanim licam. Zbežali smo vselej, ko nas je nagovorila. Vselej pa vendar nismo zbežali, tako nekaj dobrega in prosečega je ležalo v njenih besedah: "Ali ste ga videli kaj, našega Miha? Revež, v taki vročini mora delati!" Odgovarjali smo tvrditev posebej. Glede Kitajske tudi številka mu je ostala ne- ji na njena vprašanja. Zgodilo MOŠKI 38 do 60 let stari ŽENSKE 18 do 50 leta Predznanje ni potrebno Se jih potrebuje v 100% vojnem delu. 5 ur dela na teden Plača od ure in overtime Prinesite potrdilo, da lahko premenite delo, če ste bili zaposleni pri vojnem delu ter dokaz o državljanstvu. THE LOCKE MACHINE CO. 971 E. 63. St. _(121) FITTERS izkušeni na STRUCTURAL PLAČA od ure WELLMAN ENGINEERING 7000 Central (117) MOŠKE SE SPREJME 100% vojna tovarna TOVARNIŠKO DELO PREDZNANJE ni POTREBNO PLAČA OD URE POVRHU OVERTIME Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, morate dobiti dovoljenje za spremembo dela. Odpfto dnevno od 8:30 zjutraj 9 zvečer. V nedeljo 9 zjutraj do 11. dop. THE DRAPER MFG. CO. E 91. St., blizu Union Ave. _\ (117) Delavca na farmo Za farmo v Geneva, O., se išče priletnega samca ali pa zakonsko dvojico za splošno delo. Prednost ima tak, ki se razume na živinorejo in kokošjerejo. Pišite na: Farma, 18215 Rose-cliff Rd., Cleveland, O. Telefon KEnmore 1277. (116) MALI 0GLASS Lepa prilika Naprodaj je hiša za eno družino, 8 sob, garaža, vse v najboljšem stanju, v bližini cestne železnice in dveh cerkva. Zgla-site se na 7612 Myron Ave., po 6. uri zvečer. (118) Lot naprodaj 40x138, velik hlev, zemlja že napol obdelana. Nahaja se na E. 162. cesti, blizu Holmes Ave. na tej strani mostu. Poizve se na 706 E. 162. St. (119) Hiše naprodaj Proda se hiša 7 sob za 1 družino, kopalnica in furnez, 2 garaži, na 1405 E. 53. St. Hiša je prazna. Na E. 75. St. za eno družino, 8 sob, 2 garaži, bo prazna v j linij u. Za podrobnosti vprašajte J. Tisovic 1366 Marquette Rd. blizu St. Clair in 55. St. (116) ■mestni očetje mesta Schmulen Otroci hite vo juho. — Ker je vedno večje pomanjkanje živeža htdi v Švici, so se Berbese OberUind zavzeli in postavili javno kuhinjo, kjer o'roci dobivajo,lobro m tečno 3vho zate m za drgne. Na ta način pravijo, da veliko prihranijo, ker ne gre dosti hrane v odpadke. Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERŠE V Caini, Egipt, zbirajo staro železo. stavijo, kupe starega želea, ki so ga zbrali if stvom Angležev. V tem starem železu se < vseh mogočih strojev, letal, tankov, topov H * ***** ki je vodila v sprejemno dvorano. Tedaj je stopil iz cesarske dvorane najvišji dvorni maršal in je v rokah držeč pozlačeno palico iz ebenovega lesa rekel: "Odposlanstvu njegovega veličanstva sultana je dovoljeno prikazati se pred obličjem cesarskega in kraljevega veličanstva," obenem je odmaknil za-store viteške dvorane. Turki so stopili v dvorano, naj preje Ahmet Kiaja in Gracijan, za njim drugi odposlanci, nazadnje zamorci z raznimi darovi. Toda že na pragu so močno ostrmeli, zakaj vedeli so sicer, da bodo videli cesarsko veličanstvo, toda niso pričakovali takega sija- ja in take mogočnosti, bi bil sam sultan tu/»: si bil tudi z bi ves Sredi česvilnatega čeni cesarski njega na levi pa prestol cesaričin prazen. (Dal.jepr0^nj^Ml, tf BONO9 w STAMP*, Slika nam predstavlja polkovnika Christa< gantes, ki je poveljnik "Sacred S