PRIi 3554 AA OSREDNJA KNJISNU-* 60100200 . p,126 66001 KOPER ) SKI DNEVNIK 1 Cena 500 lir Lelo XXXVIII. Št. 176 (11.304) TRST, petek, 20. avgusta 1982 »IMOKSKI DNEVNIK ie začel tehaiati » Trstu 13. mat. 1945. n]egcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 2b noeembra 1943 • vasi Zakriž Pad Cerknim, razmnožen na ciklostU Od S.do 17.»pMmbra 19«.se g tiskal'»»s*«"*1 '“'fll*?: lGovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni .Slovenija, pod Vojskim pri Idriil, do 8 mam 1945 pa v osvobojenem Trstu, k|er je izšla zadnja st3viika. Bil |e edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi SPODLETELI UDAR POVZROČIL MEDBLOKOVSKO OBTOŽEVANJE UBANONSKA KRIZA SE NAGIBA H KONCU BREZ NADALJNJEGA PRELIVANJA KRVI Izrael sprejel Habibov načrt o evakuaciji Že jutri umik prvih palestinskih borcev ? Libanonska vlada tudi formalno zahtevala prihod mednarodnih mirovnih sil - Enota francoskih padalcev je že na Cipru - Odložili so predsedniške volitve v Bejrutu Tel AVIV, BEJRUT j, z — Izraelska vlada je včeraj zjutraj odobrila dt nncb ameriškega odposlanca za Bližnji vzhod Philipa Habiba gle-Bon, **a Palestinskih borcev iz zahodnega Bejruta. Brž zatem je liba-ij| aRvK(ia tudi formalno zahtevala prihod mednarodnih mirovnih #1 r "ejrut. Prva enota francoskih padalcev je sinoči že odpotovala liian Tf' ^m‘^u Pa se J* bodo pridružili še ameriški marinci in ita-KHi '"r1 jtersaljerji. Prvi Palestinci naj bi libanonsko prestolnico zapu- Tragjčna libanonska kriza, ki je že zahtevala toliko nedolžnih E*" žrtev, se torej nagiba h koncu brez nadaljnjega prelivanja #e ^klep izraelske vlade, ki je naposled klonila pritisku mednarod-w„"0sti> Je časnikarjem sporočil glasnik Dan Meridor, ki je dobe-Sp * Rjavil, da »izraelska vlada ~ 5 je a *Ha osl,utel< dogovorov, ki ga ■jbtsador Habib predstavil v "»Ha * um‘kom iz Bejruta in Liba-koriJ«* teroristov, vključno z nji-Mj.,' organizacijami, voditelji, podla. [l 'n uradi. Vlada je tudi pre-Kkj,,a nekaj popravkov, ki jih je *°U> Sllroiol« p„: sPrejel». ta it** natl sprejetjem Habibove-M je dala bržkone odločitev jv uciia ui/huiiu uuiuvuc* Pilot • ^Pusti ujetega izraelskega a 'n tudi nekega židovskega vojaka, ki so ga ujeli predvčerajšnjim v Bejrutu. Oba bi utegnili izročiti že danes. Medtem ko domala ves svet z zastavljenim dihom pričakuje miren umik pripadnikov PLO v upanju, da ne bo prišlo do nepričakovanih zapletov, pa izraelski obrambni minister šaron že opeva svoje osebno zmagoslavje. Palestinski umik je sinoči označil za «enega največjih uspehov Izraela». Po njegovem mne- ŠTIRINAJST TOČK HABIBOVEGA NAČRTA vs— Uradna libanonska radijska postaja je napovedala . eotno Habibovega načrta za mirno evakuacijo palestinskih borcev zahodnega Bejruta. Načrt, ki ga je včeraj odobrila tudi izrael-** ylada, vsebuje menda naslednjih 14 točk: i' I^Polna prekinitev sovražnosti ■ ®vakuacija Bejruta bo miroljubna in bo potekala po točno dolo-3 čenem koledarju. ■ evakuaciji bo nadzirala mednarodna mirovna sila. • Palestinski civilisti, ki živijo v Libanonu, bodo podrejeni liba-c n°nski zakonodaji. 1 [Mednarodne sile, ki naj bi zagotovile varnost palestinskih in libanonskih prebivalcev zahodnega Bejruta in prispevale k utrditvi libanonske oblasti na območju, bodo v mesto vkorakale istega dne. ko se bo začel umik. Mednarodno silo bo sestavljalo ameriških, 800 francoskih. 400 italijanskih in 3000 libanon-. skih vojakov. . , ' °e ne bo prišlo do spoštovanja vseh določil načrta, bo mandat 7 mednarodnih sil razveljavljen. • [Mandat mednarodnih sil traja en mesec: če bo libanonska vla- 0 na smatrala to za potrebno, ga bo lahko še podaljšala, k [Mednarodni Rdeči križ bo pomagal pri evakuaciji. ' no evakuacije bo prišlo iz bejrutskega pristanišča, z letališča Proti Cipru in vzdolž ceste Bejrut Damask. Izraelske oboro-sile bodo zapustile mednarodno avtocesto, da bi zajam-elle varnost umika, ki ga bo poleg PLO koordinirala še in “bananska vlada. • eyakuacijo bo treba končati v roku 15 dni. potekala bo podne-yi. borci pa smejo s seboj odnesti individualno oborožitev. j,' težko orožje bodo izročili libanonski vladi. ' roditelji PLO bodo Libanon zapustili javno, njihov odhod pa 1 i n? treba jasno napovedati. 1 u3etega izraelskega pilota je treba izpustiti brž pred začetkom j, umika. ’ er>ote palestinske osvobodilne armade (ki so povezane z Dama-sk°m) bodo iz Libanona po kopnem odšle v Sirijo. Sirske sile, K so v zahodnem Bejrutu, se bedo združile z glavnino svoje voj-s*le, ki se nahaja v dolini Beka v severnem Libanonu. nju se PLO umika samo zato, ker se je prepričala, da bi neuspeh v pogajanjih povzročil nastop izraelske vojske. S tem šaron še naprej zagovarja vsa bombardiranja libanonske prestolnice, ki jih je hinavsko označeval za «obliko pritiska», pri čemer je pozabljal na ogromno število smrtnih žrtev med civilisti. Po nekaj dneh molka mu je včeraj posredno odgovoril vodja PLO Arafat, ki je poudaril, da so njegovi borci odbili enajst zaporednih napadov najsodobnejše bližnjevzhodne vojske in da se umikajo zgolj zato, da bi rešili življenje palestinskega in libanonskega prebivalstva zahodnega Bejruta. Umik Palestincev pa pušča za seboj kopico problemov, ld jih ni moč zlahka odpraviti. Eden zadeva tudi bodočo politično ureditev Libanona. Izvolitev novega državnega poglavarja, ki bi morala biti včeraj, so odložili na ponedeljek. Zaradi spopadov med falangisti in muslimani, do katerih je prišlo pred parlamentarnim poslopjem, so namreč sklenili, da bi imenovanje ne potekalo v pravem ozračju. Izvolitev edinega kandidata, desničarja Gemavela pa sploh ni gotova, saj ni izključeno, da bo večina parlamentarcev, predvsem muslimanskih, bojkotirala zasedanje parlamenta in preprečila volitve. Medtem ko se poglavje »bitke za Bejrut* končuje, pa se že odpira novo žarišče napetosti na območju doline Beka. Čeprav je Šaron izja-1 vil. da bodo vprašanje prisotnosti sirskih čet v Libanonu rešili s skupnimi pogajanji, tako Tel Aviv kot Damask kopičita svoje sile drug proti drugemu, kar napoveduje nove spopade in potrjuje, da odprava »palestinskega raka? ne zmanjšuje napetosti na Bližnjem vzhodu, kot so to vztrajno zatrjevale, izraelske oblasti. Moskva pripisuje Američanom organizacije sejšelskega upora VVashington, ki ima na otočju satelitsko postajo, zavrača obtožbe (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) VICTORLA — Po včerajšnjem u ničen ju 36 ur trajajočega upora nezadovoljnih vojakov in podčastnikov je sejšelski predsednik France Albert Rene sinoči izjavil po radiu, da se bo do petka zjutraj življenje že docela normaliziralo, tako da bodo ukinili podaljšano 24-urno poli cijsko uro. Sejšelske ljudske obrambne sile so včeraj po zavzetju radijske postaje osvobodile brez prelivanja krvi vse zajete telce. ni pa še znano, koliko je bilo žrtev srditega spopada med upornimi in vladi zvestimi silami. Predsednik Rene je po radiu pojasnil upor «manjše skupine neodgovornih vojakov* iz vojašnice U nion Valle pri prestolnici Victorii. hkrati pa povedal, da je ukazal splošni napad na radijsko postajo in druge zgradbe po tistem, ko so se uporniki odločili skupaj s talci umakniti na letališče, da bi zbežali iz dežele. Predsednik Rene se je včeraj zjutraj, po vrnitvi s sosed- njega otočja Amirantes, pogovarjal z uporniki po telefonu, vendar pa niso poslušali njegovega poziva, naj izročijo orožje in se predajo. Vladi zveste sile pod poveljstvom višjih častnikov, torej prav tistih, katerih odstop so nezadovoljni vojaki pod vodstvom narednika Geor-gesa Nicholasa zahtevali, so večje število upornikov pobile, druge pa zajele, medtem ko jih je nekaj še na begu, tako da zda.i potekajo obsežne operacije čiščenja bližnje goščave. Včeraj je bilo slišati vesti, da so nekateri uporniki zbežali s talci, vendar pa so pozneje objavili. da so bili vsi talci osvobo.eni. Vprašanje je tudi. ali jih je bilo res 239. kot so objavili uporniki, saj nekateri zdaj omenjajo precej nižjo številko, do 60. Na Sejšele je vtem na poziv predsednika Reneja priplula francoska vojna ladja, iz sestava ladjevja v Indijskem oceanu. Že po spodletelem udaru belih plačancev novem bra lani je Rene zaprosil Francijo naj mu pošlje v pomoč vojno ladjo, Enota francoskih padalcev se je včeraj že izkrcala na Cipru (At, _* -. - - VČERAJ PRED ZORO PRI RIMU DRZNA TERORISTIČNA AKCIJA Rdeči brigadisti vdrli v vojašnico letalstva in odnesli večjo količino orožja in municije Brez težav so onesposobili stražo, odnesli pa so le zastarelo in delno tudi neuporabno orožje Irak za sklicanje pripravljalne konference neuvrščenih v Bagdadu MANAMA — Iraška vlada je obvestila načelnike diplomatskih misij neuvrščenih držav v Bagdadu, da je zasedanje ministrske pripravljalne konference sedmega vrha organizacije »naravna pravica Iraka*. Načelnike diplomatskih predstavništev so povabili na zunanje ministrstvo. kjer so jim po jasnih, da je omenjena pravica v skladu z resolucijo šestega vrha v Havani 1. 1979. Kuba je bila predlagala, naj bo pripravljalno srečanje v Havani, kjer naj bi določili novo glavno mesto za sedež 7. vrha. RIM — Včeraj pred zoro je sku-pina oboroženih rdečih brigadistov vdrla v telekomunikacijski center italijanskega letalstva v Castel di Dec ima pri Rimu. onesposobila ka pa so zahtevali, da jim odpre orožarno. Ni povsem jasno, če jih je ta s kako pretvezo prepričal, da tega ne more storiti, ali se jim je celo uprl. neizpodbitno je le dej stražo in iz stražarnice odnesla štvo, da so brigadisti vdrli v uro večjo količino orožja in municije. | žarno, pri tem pa so sprožili a V grobih obrisih so rdeči brigadisti ponovili napad, ki so ga izvedli februarja letos na vojašnico Pica pri Caserti. Tokrat niso preskočili zidu, saj so že našli odprti- no v mreži, ki obdaja telekomunikacijski center, le razširili so jo nekoliko, saj je do včeraj služila le pripadnikom letalstva za nedovoljene izlete. Ura je bila 3.45. ko ro se stražarju pred glavnim vhodom pritihotapili za hrbet in ga onesposobili. Neka ženska mu je s sardinskim naglasom zabičala, naj bo miren, saj se mu ne bo nič zgodilo. Za sedaj še ni znano, če so s prvim stražarjem onesposobili tudi drugega, ali pa se je ta nahajal z ostalimi, ki so počivali v stražarnici in čakali na izmeno. Brez večjega truda so brigadisti k po gradom z žico privezali vseh osem dežurnih stražarjev, od podčastni- l"""...............................»■•■••■•■u..............m....».................................... ?52AKLJUČKU srečanj z uradnimi delegacijami koalicijskih strank Danes sklepni sestanek Spadolinija $ tajniki o strukturi novega kabineta _ a ■ at m « 11 • • a . . ■ . • 'i n ■ i\n_11.. Na sporazum pa mečejo senco izjave namestnika tajnika PSI Martellija o protisocialistični zaroti KD, KPI in PSDI, ki so izzvale ostre reakcije Potem ko je ugotovil ši- 1 R.U jc obnK -, ^ Petih strank, ki naj Rovih °V’ e vladno koalicijo, o nje-^gramskih predlogih tako ciona|°0sP°darske, kot glede inštitu-seuhj. S PMlIUke, je poverjeni pred-Ntillr, ^Padolini sklical za danes po-pokupili sestanek tajnikov KD, *ti ta viT* I*1 PLI ter vršilca dolžno-E. t/Mka svoje republikanske stran Docir-, nJym naj bi izpilili še zadnje JS^ ‘n naJ bi dosegli tudi spo iMtazd»h St‘stavi vlade, oziroma o bj plitvi ministrstev. Pri tem na.i je skoraj neverjetno, da bi ne upošteval pri izbiri ministrov «nasvetov* zavezniških tajnikov. Postopek za nepričakovano hitri zaključek vladne krize bi moral biti potem zelo kratek in enostaven: o-blikovanje seznama ministrov (z mo, rebitnimi združitvami nekaterih re sorov in določitvijo novega ministrstva za izvajanje reforme državnih družbeno - političnih ustanov) in njegova predložitev predsedniku repu blike. Spadolini bi lahko to opravil že v nedeljo, ali najkasneje v ponedeljek, nakar bi ministri morali samo se priseči pred Pertinijem. Toda i na ministrstev. Pri tem naj 'Ki« uT°Vi Pristojnosti, ki mu jih ^ stava, odločal samostojno, a 4ll>^iiiiililli,lltln)|||||H||l||IM,MII,il„IMi)ll,M)(UilnI1iiiti ... —................. Umrl Guido Gonella Hjjz Jbiitj 7 Prav na dan 28. obletnice vitel ja Krščanske demo L^rak,, A-deja De Gasperija je v ^Ihišn' • ■iutranilh urah umrl v *lkoS|,lc' v Nettunu znani demokri H i1 Prval< Guido Gonella v sta J*ne 77 let i?.Ponclla riz Verone) spada v Mili le|r n°viteljev KD Že v mla 'Ojsp 11 Je postal sodelavec lista . I vo,)';iatort' romano*. kjer je 10 Je Pri« ^kriko «Acta diurna* (kar pl v Lm°,.prav tudi Pertiniju, ko je 'šti jMMrlnaciji in ni bilo mogoče či . l,gega nerežimskega časopi i9v'tkaPrav *° v obliki papirnatega 8 ža sadje). Goncllo so fašisti pozneje aretirali in le bodočemu papežu Montiniju se je moral zahvaliti za zavetišče v Vatikanu. Gonella je vodil več let list «11 Popo-lo». Po vojni je bil večkrat prosvetni minister, minister za pravosodje in končno tudi evropski parlamenta rec. Med drugim je bil tudi pred sednik časnikarskega združenja FN SI. Gonella je umrl zaradi možganske kapi. Sožalne brzojavke so poslali Pertini. predsednika senata in po-salnske zbornice, tajniki številnih strank, ter najrazličnejše osebnosti. Pogreb bo danes popoldne iz cerkve S. Lorenzo fuori le mura. mimo uradnega soglasja, ki ga proglaša 5 strank obnavljajoče se vladne koalicije, se polemika med njimi ni umirila niti v zaključni fazi pogajanj, včeraj se je pa nenadejano tako hudo zaostrila, da zna spraviti v dvom sporazum. Sinoči je namreč prišla v javnost vsebina dolgega intervjuja, ki ga je dal namestnik tajnika PSI Martelli nekemu tedniku. V njem mladostni Craxijev oproda dolži brez vsakega pogojnika KPI, tajnika PSDI in določene kroge KD, da so med vladno krizo kovali zaroto, da bi izključili socialiste iz nove vlade, pri čemer bi ji komunisti pomagali z zunanjo podporo. Martelli je ne samo grobo napadel KPI. češ da se udinja «trans formizmu*. in Longa ter vodstvo KD. Dodal je, da so PSI o tem manevru obvestili Spadolinija sam pred sednik republike Pertini (ki naj bi ga ocenil kot pustolovščino) ter nekateri voditelji KD. Te izredno hude izjave so seveda izzvale ostre reakcije in zelo trde odgovore. Predsedstvo republike je odločno demantiralo Martellijeve trditve in jih označilo za »obrekovanje*, pri socialdemokratih je Lon-,go dejal, da «je bil verjetno Martelli žrtev sončarice*, namestnik tajni ka Vizzini pa pripisuje take izjave »bujni fantaziji* in želji po ustvarja nju incidenta med PSI in PSDI. De mokrščanski tajnik De Mita je rez ko komentiral, da se on »ukvarja s politiko, ne pa s kriminalkami*, glasilo KPI pa pravi, da gre za fantaziranje in provokacijo. Na vse to pa samozavestni podtajnik PSI od govarja, da je «gotov, da ni žalil niti resnice niti predsednika republike*. Vsekakor mu je najbrž uspelo. da krepko poživi ozračje na današnjem srečanju med Spadolinijem in tajniki snujoče se koalicije, ki je po včerajšnjih srečanjih še z delegacijami KD, PLI in PSDI obetalo biti kar mirno. MOSKVA — Z novo vesoljsko ladjo «sojuz» so včeraj izstrelili v vesolje tričlansko posadko, v kateri je tudi druga sovjetska vesoljka. Gre za Svetlano Savitskajo larmno napravo. Iz bližnjih pošlo pij so prišli na plan vojaki, a nobenemu ni niti na um prišlo, da bi pogledal v stražarnico. Brigadisti. ki so se razbežali, ko je zadonel alarm, so se kasneje nemoteno vrnili v stražarnico, s stojal odnesli 11 brzostrelk «MAB» in 20 saržer-jev in štiri samokrese, iz orožarne pa štiri lahke strojnice «BREDA -SAFAT* in še neznano število zabojčkov z municijo. Kot trdi o-brambno ministrstvo so bile strojnice neuporabne, saj so zaklepe spravili na varno v blindirano omaro. Vse orožje so brigadisti strpa li v ritmo modre barve in se ob 4.30 nemoteno oddaljili iz vojašni ce. Nekaj minut kasneje se je ena od straž osvobodila in sprožila splošen alarm, a bilo je že prepozno. Karabinjerji in policija so takoj postavili cestne zapore, ki pa so bile brezuspešne. Nekaj minut pred deveto uro je neka ženska z izrazitim sardinskim naglasom telefonsko obvestila redakcijo nekega rimskega dnevnika, da so napad izvedle rdeče brigade in sicer «oboroženi odred gverilske stranke v dialektični operativni e-notnosti z revolucionarnim gibanjem za obnovo mestnega proletariata in rdeče oblasti*. Preiskovalci na podlagi te izjave domnevajo, da sta se obe krili cnovimenti-stična* (Senzanijeva) in «vojaška» pobotali. Sam napad pa je po mnenju preiskovalcev vodila Natalia Ligas. ki je ena najvidnejših predstavnikov «movimentističnega» kri la. Preiskovalci domnevajo, da je napad izvedlo ducat brigadistov, le šest, med njimi tudi tri ženske, je materialno izvedlo napad, ostali so služili za kritje. Napad na telekomunikacijski center je včeraj dopoldne zdramil vse vojaške vrhove, ki so poleg običaj ne sodne sprožili tudi vojaško preiskavo, ki mera ugotoviti, če je na pad uspel zaradi malomarne sti ali neupoštevanja vojaških določil. Resnici na ljubo so brigadisti iz telekomunikacijskega centra odne sli kar boren plen. Brzostrelke MAB so vseprej kot sodobno orožje, da ne omenimo lahkih strojnic «BREDA SAFAT*. ki so služile za bočno obrambo italijanskih bombnikov drugi svetovni vojni. Nedvomno pa predstavlja včerajšnji napad precejšnji psihološki udarec za \ ar-nostne sile in dokazuje, da je lahko terorizem se vedno - skrajno nevaren. Največji vojaški proračun zgodovini ZDA WASH1NGT0N — Ameriški senat je včeraj sprejel proračun za obrambo v 1. 1983, ki znaša okoli 176 milijard dolarjev. Gre za največ ji o-brambni proračun v mirnem času v zgodovini ZDA. V bližnji prihodnosti ga bo moral sprejeti še kongres. Pri pojasnitvi postavk proračuna so predstavniki ministrstva za o-brambo poudarjali, da Sovjetska zveza namenja za krepitev svojih oboroženih sil veliko večji odstotek narodnega dohodka. Med drugim so navajali, da je v zaključni fazi izdelava novega sovjetskega bombnika, ki naj bi bil večji od ameriškega «B 1». Trdili so še, da ie SZ namestila na bojne pi. aje 315 najsodobnejših raket z jedrskimi na boji in da azpolaga z vojno letalsko floto, ki šteje 200 težkih bombnikov itd. V ameriškem proračunu bo odpadlo 86.5 milijarde na nakup novih letal, ladij, tankov, raket in drugega orožja, 23 milijard za raziskave in razvoj novih vrst orožja, nekaj čez 68 milijard pa za vzdrževanje obstoječih oboroženih sil. da bi se obvaroval pred morebitnim napadom od zunaj. Uporni vojaki so sicer izrazili lojalnost predsedniku Reneju in rekli, da ne nameravajo zrušiti vlade, vendar pa morebitno širše ozadje njihove akcije še ni pojasnjeno. Vsekakor pa je značilno, da je ta kratkotrajni upor dela sejšelske vojske že sprožil medblokovsko obtoževanje, kar priča o strateškem pomenu tega otočja v zahodnem delu Indijskega oceana. Moskva je obtožila VVashington. da je stal v ozadju upora, toda Američani, ki imajo na otočju svojo satelitsko postajo t kakimi 120 tehniki, so zanikali vsakršno vpletenost, podobno kot so že novembra lani, po spodletelem udaru plačancev, zavrnili podobne obtožbe. Prav tako niso potrjene vesti, da so se uporni vojaki obrnili po vojaško pomoč na Južno Afriko. tako da slej ko prej velja verzija, po kateri so se uprli iz nezadovoljstva do svojih vojaških poveljnikov. Šele v poznejših urah so svoj upor nekoliko politično obarvali, ko so prek radijske postaje pozivali ljudi. naj posredujejo pritožbe do oblasti. Kratkotrajni upor dela sejšelske vojske pa utegne imeti dolgoročne posledice na otoški turizem in s tem na celotno gospodarstvo, ki mu tuji obiskovalci prinašajo največ deviznih dohodkov. Že lanski napad belih plačancev je prizadejal mali republiki s 65.000 prebivalci za 18 milijonov dolarjev škode. Število tujih obiskovalcev, ki jih je bilo 65 tisoč leta 1978. je predlani upadlo za deset, lani pa za 30 odstotkov in še naprej upada. Renejeva vlada sicer pravi, da turizem ni cilj. ampak sredstvo, s katerim naj bi razvili močno ribiško industrijo, toda usihanje turističnih dohodkov zavira druge razvojne načrte. Sejšelski turizem, po uslugah sicer povsem povprečen, velja za enega najdraž-iih na svetu in zvišani letalski stroški so ga napravili še za manj vabljivega. Zaporedni neredi na otečiu pa utegnejo pri tam iv-NoevaH še svoje. TIT DOBERŠEK Razorožitev: Ustinov napada ZDA RIM — Razširjeno tajništvo PSI se je v Rimu sestalo s predstavnikom PLO v Italiji Nemerjem Hammadom. Ob koncu srečanja so izdali sporočilo, v katerem je med drugim rečeno, da »socialistična stranka obsoja pusio'ovsko politiko Beginove vlade, ki je iskala vojaško rešitev palestinskega vprašanja in ponovno izzivala mednarodno skupnost in svetovno iavno mnenje*. PSI obenem podpira pravico Palestincev do sa moedločbe. potrjuje, da je Pale stinska osvobodilna organizacija zakonit predstavnik palestinskega ljudstva in meni, da bi jo morala italijanska vlada kot tako tudi priznati. MOSKVA — Sovjetski obrambni minister Dmitrij Ustinov je včeraj obtožil ZDA, da s svojim obnašanjem onemogočajo vsakršen sporazum o evreraketah in da zahtevalo tako rekoč enostransko razorožitev SZ, česar pa Moskva ne bo nikoli sprejela. V intervjuju agenciji TASS. kjer je ugotovil sedanje stanje ženevskih pogajanj z ZDA (sedaj so prekinjena zaradi počitnic), je maršal Ustinov tudi obtožil ZDA, da se ne držijo dogovora o tajnosti pogajanj in da širijo vesti, ki ne prikazujejo pravilno sovjetskih stališč. ure za oveutuio oaviisKaju i »m a.,. ~ _ Pogled na vhod v telekomunikacijski center letalstva, iz katerega so teroristi odnesli orožje (AP) ..................mi.......................-................................................- JUGOSLOVANSKA VLADA PROUČILA POROČILO O URESNIČEVANJU ZAKONA O SANACIJI Posvetiti vec pozornosti sanacijskim programom t • • _ t: rJn ia nnina r\rvo 1 o/4inraioTi onlrnn n i/ cHuHm ■» rzaImnhm n cannuiii BEOGRAD — Jugoslovanska vlada je na včerajšnji seji med drugim preučila poročilo o uresničevanju zakona o sanaciji in prenehanju dela organizacij, ki imajo izgube, oziroma programe sanacijskih ukrepov. Manjše število organiza cij namreč ne posveča dovolj pozornosti ugotavljanju vzrokov, ki so jim povzročili izgube. Sanacijske programe sprejemajo nepremišljeno in to samo zato, da te organizacije ne bi nosile zakonskih posledic in posebej, da se ne bi zmanjšali o-sebni dohodki. Zvezni izvršni svet je ugotovil, da med pripravo sanacijskih programov pra- viloma ne ugotavljajo odgovornosti po sameznih delavcev upravnih organov m poslovodnih organov za nastale izgube. Najpogosteje se dogaja, da odgovorni delavci in člani poslovodnih odborov zapustijo organizacijo, ki posluje z izgubo, nihče pa jih ne pokliče na odgovornost. V poročilu je tudi rečeno, da do konca lanskega leta niso končali sanacijskih postopkov in pokrili izgub iz leta 1980 v 154 temeljnih organizacijah v gospodarstvu in 24 v družbenih dejavnostih. Stečaj so sprožili samo v 20 temeljnih organizacijah. ŽIS. ki je vse to upošteval, je ocenil, da je nujno dosledno izvajati zakon o sanaciji in prenehanju dela TOZD. Prav tako morajo organi družbenopolitičnih skupnosti in organi upravljanj podrobno preučiti vzroke izgub v TOZD in ugotoviti odgovornost posameznih delavcev, organov samoupravljanja in poslovodnih delavcev. Jugoslovanska vlada je tudi menila, da v nekaterih organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubami, povečujejo osebne dohodke mimo rezultatov dela in dohodka in da ne spoštujejo zakonskih predpisov, zato je nujno sprejeti ukrepe, da bi osebne dohodke v teh organizacijah itili za izplačali v skladu z zakonom o sanaciji in dogovori o delitvi osebnih dohodkov. ZIS bo poročilo s svojimi pripombami poslal skupščini Jugoslavije. Predstavniki vlade so se tudi sezna-z dogovorom zveznega sekretariata _ finance Narodne banke Jugoslavije in zveznega deviznega inšpektorata, da bodo odločno poostrili nadzor nad tem. kako so spoštovani devizni predpisi, posebej glede prinašanja deviz v državo in glede dela menjalnic. O rezultatih nadzora in sprejetih ukrepih za določanje odgovornosti bodo ti organi obvestili ZIS. (d*) J ( TRŽAŠKI DNEVNIK PO POČITNIŠKEM PREMORU 8 prihodnjim tednom obnovitev politične dejavnosti na deželni in krajevni ravni Razne pobude za nadaljevanje pogajanj za rešitev krize na deželi • LpT potrjuje svoja stališča - Na prvBi sejah rajonskih svetov, ki se bodo sestali od 6. do 10. septembra, bodo izvolili nove predsednike: predlog liste in laiko-socialistov S prihodnjim tednom se bodo ob- | lonji - Škorklji, Novem mestu - No-novila pogajanja za rešitev krize I vi mitnici. Sv. Vidu - Starem me- na deželi. V zadnjem času je namreč politična kronika beležila le vrsto izjav sicer vidnih predstavnikov političnih sil. ki so zagovarjali taka ali drugačna stališča in se zavzemali za hitro rešitev kriznega sti iija; koliko časa se bo tako stanje še nadaljevalo je težko reči, jasno pa je, da je rešitev tega vprašanja v sedanjem trenutku še precej oddaljena, saj so pogledi najbolj neposredno zainteresiranih •trank kako razvozlati nastali položaj. zelo različni. V sredo je deželni tajnik social demokratske stranke napovedal, da bo PSDI dala pobudo za vrsto sestankov med političnimi silami, da bi prišlo do čimpre.išnie rešitve problema. Podobna pobuda prihaja tudi iz demokristjanskih krogov; danes se bosta namreč sestala de želni in pokra iinski tainik krščanske demokracije Braida in Coslo-vich, ki bosta pripravila okvirni načrt sestankov med KD in stran kami. ki naj bi bile zainteresirane za sestavo nove večine: v tem kro gu so zaobjete le stranke dosedanje večine, to je PSI, PSDI. PBI. PIJ in SSk, poleg njih pa še Lista *a Trst- ; . ... . Kot je bilo mogoče izvedeti, bo krščanska demokracija predlagala skupni sestanek med predstavniki vseh teh sil, ki naj bi bil že v ponedeljek dopoldne; kako pa se bodo pogajanja naprej nadaljevala, je težko reči. KD se zavzema za dvostranska pogajanja z vsemi temi silami, proti takemu predlogu pa so predstavniki laičnih in socialističnih sil, ki so se že na začetku pogajanj izrekli za skupno nastopanje na teh posvetovanjih za izhod iz krize. V diskusijo, ki se sedaj odvija na deželni ravni okrog tega vpra-šania, je včeraj posegel deželni svetovalec Liste za Trst Pellis. ki je med drugim izjavil, da LpT ne namerava v tem trenutku sprejeti nobene pobude. Vsekakor pa ostaja pozorna na razvoj krize tako gle de na predloge, ki bodo prišli iz demokristjanskih krogov, kot ^ na zadržanje laičnih in socialističnih sil ter posameznih njenih predstavnikov. Pellis je še potrdil, da LpT namerava v duhu in črki spoštova ti sporazum, ki je bil meseca julija podpisan v Trstu z laiko-soeia-listi in si obenem želi, da bi nihče od' podpisnikov ne predlagal kake spremembe komaj mesec dni po njegovem podpisu. Dodal je še. da LpT v sedanjem trenutku ne namerava sodelovati v deželni vladi, razen če bi ne nastopile res izjemne novosti. Te misli je predstavnik LpT izrazil v osebnem imenu, v g'avnem pa odražajo stališče vod stvenih organov mestne grupacije. S prihodnjim tednom bo torej po litična diskusUa na deželni ravni prešla v živahnejšo fazo; podobno se bo zgodilo tudi v Trstu v zvezi s krajevnimi političnimi problemi; v prvih dneh meseca septembra se bosta ponovno sestala občinski in pokrajinski svet. na se'ah katerih bosta predložena podrobna programa novih uprav, ki sta bili se stavljeni na osnovi sporazuma med Od 6. do 10. septembra prve seje novoizvoljenih rajonskih svetov Občinsko odborništvo za decentralizacijo je objavilo koledar prvih sej novoizvoljenih rajonskih svetov. Na dnevnem redu vseh sej bodo najprej potrditev izvoljenih ter morebitni odstopi svetovalcev ter u-strezne zamenjave, nato pa še izvolitev predsednika in podpredsednika ali podpredsednikov. V ponedeljek. 6. septembra, se bosta sestala rajonska sveta za Valmauro in Naseije sv. Sergija (ob 17.30) ter za Skedenj in čarbolo (ob 18.30). Naslednjega dne, v torek, 7. septembra. bodo na vrsti seje ra jonskih svetov za Sv. Jakob (ob 17.30), za Sv. Vid in Staro mesto (18.30) in za vzhodni Kras (ob 19.30). V sredo. 8. sept. se bodo prvič sestali sveti za Novo mesto - Novo mitnico (17.30). za Staro mitnico (18.30) in za zahodni Kras (ob 19.30). 9- septembra se sestaneta sveta za Kiadin - Rocol (17.30) in za Rojan - Greto -Barkovlje (18 30). Končno se bosta v petek. 10 septembra sestala še ra ionska sveta za Sv Ivan (17 30) in za Kolonjo-/korkljo (18.30). stu, pri Stari mitnici in na Kjadi-nu - Rocolu) z absolutno večino glasov; KD ima v vseh teh rajonih po štiri svetovalce, KPI pa tri z izjemo Novega mesta, kjer jih ima dva in Kiadina, kjer jih pa ima štiri. V rajonih Ro.ian - Greta -Barkovlje, Sv. Jakob iii Škedenj -Čarbola razpolaga koalicija LpT ter laiko-socialistov s polovico, to je z desetimi svetovalci, KD jih ima po štiri v prvih dveh in pet v tretjem. KPI pa ima tri v Barkovljah. pet pri sv. Jakobu in 4 v Skednju. V Barkovliah ima enega svetovalca tudi SSk. V rajonskih svetih Sv. Ana - Naselje sv. Sergija in Sv. Ivana je številčno razmerje med LpT ter laiko-socialisti, KPI in KD enako; prvi razpolagajo s po devetimi sve- tovalci, drugi s petimi, KD pa s štirimi; SSk ima v obeh rajonih svojega predstavnika. Po dva pa jih ima na zahodnem in vzhodnem Krasu, kjer KPI razpolaga s šestimi. oziroma s petimi svetovalci, LpT in laiko-socialisti s štirimi, oziroma petimi. KD pa v obeh s tremi. Povečana proizvodnja surovega železa Proizvodnja surovega železa v škedenjskem obratu Temi (Nuova Italsider) je bila v prvi polovici letošnjega leta za 1,3 odst. večja kakor v ustreznem razdobju lanskega leta. Znašala je namreč 273.107 ton, medtem ko je lanska proizvodnja dosegla 269.654 ton. Kdaj bo dograjen nadvoz nad Brojnico? PONESREČEN VEČER NA GRADU SV. JUSTA Eino Bramieri zabaval publiko komercialna propaganda pa ae Tržaška letoviščarska ustanova ie pripravila v sredo zvečer zvestim obiskovalcem predstav na Gradu sv. Justa maihno in ne prav prijetno presenečenje. Napovedi, ki jih je objavil tisk. so namreč aovorile o «shotvu» Gina Bramierija s petjem. plesom, iarami z bogatimi nagradami. pa tudi o modni reviji. V resnici pa je šlo za golo propagan dno prireditev, v kateri sta napo vedovalca Bruno Gozzi in ne prav sproščena Patrizia Rossi prikazalo izdelke raznih modnih hiš. pa tudi razne pijače, sončne maže. čevlje. torbe, športna oblačila in podobno. Napovedane pesmi so bile posnete na traku, plese — če jih lahko tako imenujemo — pa je izvajala peščica manekenk, ki v plesni umetnosti očitno niso preveč do-| ma. Da ne aovorimo o igrah s sodelovanjem publike, ki so izzvenele kot prava žalitev za inteligenčni, kvocient gledalcev. Nedaleč od kriške železniške postaje pri Šoniku že nekaj let stoji veliko gradbišče. Neko furlansko podjetje namreč gradi po nalogu uprave državnih železnic cestni nadvoz nad progo, ki bo tako avtomobilistom, kot marsikateremu pešcu prihranil večkrat dolgo čakanje ob zaprtih zapornicah. Nov nadvoz bo znatno skrajšal cestno povezavo med Križem, obalno cesto in Brojnico. Sedaj so dela na gradbišču spet ustavljena in mnogi domačini se zaskrbljeno sprašujejo, kdaj bo nadvoz sploh končan (Foto Magajna) Večer, ki nai bi se po navove dih imenoval «Che ser ata ragazz i!». medtem ko ie v resnici nosil veliko boli zgovorno ime tModa tour 82», je popestril samo nastop priljubljenega Gina Bramierija. ki je v •ist .ail>i(iaa(iltiti,«il,,,i(l.litililt>,lll,lttll<,((ltai(,lltt(l(iaitt(liailtttlllvv|,,|flt|||VVf|a|||ttiat,||f f,nv||(t((vt||||i(tM|||||t||||||||||||f|||(|||||(TTY|>|t(rt|||t||tttv|U|M|||t||||||||f||||||||||||l|ll,ll,,tft,ll,(,itilfflllllifll«liiai«tlllttllfittlllMlil|((tl«llrTiiiiaiiitiit«ttt(ltl«tllltf llllllttttvf POGOVOR I OBČINSKIM SVETOVALCEM LISTE FR A US IN-KPI FERLUGO Napredni Miljčani se pripravljajo na nove težavne politične spopade Zaradi državne finančne politike mora občina ie spet krčiti izdatke za socialne storitve ■ Občani preveč nasedajo izzivalnim nastopom nazadnjaških krogov V našem včerajšnjem poročilu o poraznih učinkih suše po vinogradih smo posredovali tožbo Piera Creva-tina iz Miljskih hribov, češ, kako naj vlagam v kulture, če pa ne vem, keliko me bo stalo namakanje. O-bregnil se je ob občinsko upravo, ker še ni seznanila ljudi z novo ceno vode, prestrašeno je tudi vzkliknil, da bo za kubični meter vode po novem treba menda odšteti kar 1.400 lir, to je nekako sedemkrat več, kot doslej. No, Crevatina lahko danes pomirimo: voda se bo sicer res podražila, vendar le približno v trikratni meri. Pripomniti moramo pa, da cene ne določa občina, temveč, tako kakor drugod na Tržaškem, po djetje Acega. Problem vode, okrog katerega so nasprotniki napredne miljske uprave z melonarji na čelu dvignili že svoj čas toliko prahu, je sicer vezan tudi na redne in naravne izgube vodovodnega omrežja, a vprašanje se vleče že kakih 30 let, kot nam je pojasnil Kiljan Ferluga, občinski svetovalec, sploh pa dolgoletni zaslužni kulturno - politični delavec in duša Društva Slovencev miljske občine. Z njim smo pokramljali včeraj popoldne pri vrtni mizici pod latnikom, ob katerem se dviga palma. Spokojni mir in svežina bujnega zelenja sta pregnala soparico, ne pa tudi problemov, ki jih poletna in politična vročica tako pri nas, kot v državi sploh drug za drugim kopičijo. Listo za Trst in laiko socialisti. Na začetku septembra, točneje od ponedeljka 6. do petka 10., se bodo prvič sestali tudi rajonski sveti. Kot glavno točko dnevnega reda bo do imeli izvolitev predsednika; gle de tega vprašanja že dalj časa kroži predlog LpT in laiko-socialistov. po katerem naj bi na te politične sile odpadlo osem predsedstev (4 Listi za Trst, 2 socialistom, 1 republikancem in 1 socialdemokra \nm) preostala štiri pa naj bi si lazdelili komunisti in pa demo kristjani. Sicer pa je zanimivo pogledati, kakšna so številčna razmerja med strankami v posameznih rajonskih svetih. Koalicija LpT in laikosocia listov razpolaga kar v petih (v Ko- Kaj se kuha v krajevnem upravno - političnem kotlu? Vsebine zdajšnjih razgovorov na občini pač ne morem razkriti, povem pa naj, da težave in zapleti, do ka-iBiin je prišlo in prihaja na vsedržavni pa tudi naši deželni in pokrajinski ravni, ne morejo mimo nas, saj je v naši upravi tudi pred stavnik stranke, ki neposredno sodeluje v teh organizmih. Pripravljate se torej na nov trd boj? Seveda. Po eni strani bo državna finančna politika še dodatno obremenila občinsko blagajno in oklestila izdatke za javne storitve, kot se je to že zgodilo, vseeno pa bomo napeli vse moči, da doslej pridobljene in izgrajene usluge in službe v korist občanov ohranimo neokrnjene, tako da bodo ljudje čim manj prizadeti. Zaradi finančne stiske npr. ne bomo že letos mogli sprejeti v službo novih občinskih nameščencev, kot je bilo predvideno, prav tako nam država vsaj za leto dni še ne bo poravnala dolgov, ki jih ima z našo upravo. Vtis imamo, da poprečni občan ni doumel tega problema. Kako, mislite, bo odgovoril na nove težave? Res je, ljudje v poprečju problema niso razumeli, toda predvsem | zato, ker so pod neprestanim pod-‘ talnim pritiskom sovražne propagande iz vrst Liste za Milje, ki zna temeljito izkoristiti vsakršen odtenek žal razraščajočega se oportunizma in z izkrivljanjem dejstev nadomestiti pomanjkanje poštenih argumentov. Kot primer naj velja že omenjeno vprašanje vode: vodovodna mreža je bila v treh desetletjih precejkrat razširjena, a zaradi obeh razmejitev tudi pretrgana, vse to pa je seveda povzročilo znatno puščanje iz cevi, a sedaj nas melonarji pa tudi druga opozicija učijo, da bi bila morala uprava današnje razmere predvideti že pred desetletji... Kako pa naši, slovenski, ljudje? Oni te stvari že razumejo, kot tudi drugi demokratje. Žal pa se je med občani, kot sem že dejal, raz-rastlo toliko oportunističnega gledanja naokoli, da so zlahka nasedli izzivom nazadnjaških in že odkrito fašističnih krogov, ki le nadaljujejo protidemokratično in protislovensko politiko preteklih mestnih in pokrajinskih pa deželnih in dts^vnih uprav z zavezniško upravo STO vred. To se odraža ilash v odnosih do tukajšnjega slovenskega življa, kajne? Da. Pomislite samo, da je deželna uprava sedaj že tretjič zapored zavrnila prošnjo Društva Slovencev miljske občine za denarni prispevek, ki mu sicer po vseh zadevnih zakonih in ustavi pritiče. Tudi drugače naletavajo naši prosvetni in kulturni delavci na zaprta vrata, ko npr. ponujajo tvorno in prijateljsko sodelovanje italijanskim vrstnikom. To se na zunaj pravzaprav ne opaža toliko, to se zapaža ob negativnih rezultatih tovrstnih prizadevanj, ko se odklon take ali drugačne pobude maskira z raznimi izgovori. Toda v kulturnem udejstvovanju nimajo lahke naloge niti sami italijanski napredni krogi: koliko laži in strupa je bilo zlitih na račun nedavnih visokokakovostnih poletnih kultur- nih prireditev v Miljah, ki so jih konservativni krogi označili kot brezsmiselne in kot potrato. In vendar ni občina zanje odštela niti lire, pomagala je samo pri načrtovanju in izvedbi, z druge strani pa so te prireditve veliko koristile gostinstvu in trgovini. Še o marsičem smo s Ferlugo pokramljali, a pustimo to za drugič. (dg) • V ponedeljek ob 19. uri se bo na sedežu v Ul. Macelli sestala glavna skupščina ACT. Na dnevnem redu, poleg potrditve cele vrste ukrepov upravne komisije, sta tudi obnovitev delovne pogodbe uslužbencev ter izid dražbe za posodobitev vlečnega sistema openskega tramvaja. iiuiiiiiiiiMniiffiiiiMiHiitiiimiimtiaiHmiHiiiiiititiitniiiiiiiiiiniiiMiiiinifiuiiiiiiiiiiiiiminiiiiMiiiiiMiiiiN masnem promet ha meji z Jugoslavijo Najbolj živahno je bilo letos v soboto pred velikim šmarnom Mednarodni turistični promet na mejnih prehodih med Italijo in Jugoslavijo v okviru tržaške pokrajine je bil v polovici letošnjega avgusta znatno večji od lanskega. Tako so mejni organi našteli na prehodih prve kategorije (železniška postaja na Opčinah, Fernetiči, Bazovica, Pesek, škofije in Lazaret) skupno število 1.441.100 prehodov, medtem ko jih je bilo v istem času lani 1.210.361. Od tega je največ prehodov odpadlo na tuje turiste, živahen promet pa so mejni organi zabeležili tudi pri jugoslovanskih in italijanskih državljanih. Struktura prometa je bila namreč naslednja: Prva polovica avgusta (od 1. do 15. avgusta) Leto 1982 Leto 1981 287.457 323.197 386.737 263.615 766.906 623.549 1.441.100 1.210.361 Italijani Jugoslovani Ostale narodnosti Skupaj Promet je bil ves mesec živahen, v dneh pred velikim šmarnom pa se je začel še stopnjevati ter dosegel višek v soboto. 14. avgusta, ko j» prestopilo mejo 26.656 italijanskih, 37.946 jugoslovanskih državljanov in 67.427 tujih turistov, skupno torej 132.029 ljudi. Na sam veliki šmaren je bil promet skoraj za polovico manjši ter so za razliko od prejšnjih let na glavnih mejnih prehodih zabeležili znatno krajše vrste vozil. Novost v letošnjem prometu predstavlja aktivni delež, ki ga je imel mejni prehod pri Lipici, ki je bil kakor znano poprej usposobljen le za maloobmejni promet oziroma za promet z obmejno prepustnico. V kakšni meri je novi mednarodni prehod razbremenil druge, je razvidno iz naslednjih podatkov: čez Lipico je v prvi polovici avgusta (vključen veliki šmaren) potovalo 18.874 italijanskih, 12.797 jugoslovanskih državljanov in 15.965 tujih turistov. Skupno torej 47.636 ljudi. STAR PROBLEM, KI JE SPET PRODRL V OSPREDJE ERSA mora spoštovali dane obljube o upravljanju Cvetličarskega centra Glavno besedo pri njegovem upravljanju morajo imeti krajevni obdelovalci Že v kratkem se bodo verjetno sestali predstavniki Cvetličarsko-vrtnarske zadruge in deželne uprave za rešitev vprašanja Vsi verjetno že prav dobro vemo, kaj se dalj časa dogaja okrog Cvetličarskega centra na Proseku, ki ga je pred enim letom zgradila Deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ER SA). Objekt bi moral služiti kot conski pospeševalni center deželne ustanove za razvoj kmetijstva in istočasno kot center za usmerjanje in pospeševanje cetličarstva. Ko se je porodila prva zamisel o gradnji objekta, je Deželna ustanova za razvoj kmetijstva slovesno zagotavljala, da bo moral center služiti izključno krajevnim obdelovalcem, oziroma krajevnim cvetličarjem, vrtnarjem in drugim, ki ga bi morali tudi sami neposredno u-pravljati. Ko pa je bil center dograjen, je deželna ustanova korenito spremenila svoje namene in se ni držala prvotnih obljub: zavzela je stališče, da mora Cvetličarski center na Proseku postati deželnega in vsekakor širšega značaja. Pri tem je takoj izključila možnost, da bi ga tržaški cvetličarji in ostali krajevni obdelovalci lahko sami upravljali ter ga sklenila sama upravljati. Domačim cvetličarjem pa je prepustila možnost, da pri delovanju centra lahko sodelujejo samo preko posebnega posvetovalnega odbora. Cvetličarsko - vrtnarska zadruga je že nastopila pri Deželni ustanovi za razvoj kmetijstva, pri političnih silah in tudi pri deželni upravi z zahtevo, da je treba spoštovati prvotne obljube tako v zvezi z upravljanjem centra, kot tudi v zvezi z razvojem cvetličarstva v tržaški pokrajini. Poudarjeno je bilo, da mora Cvetličarski center na Proseku v prvi vrsti služiti tržaškemu cvetličarstvu, zaradi česar morajo imeti naši obdelovalci glavno besedo pri njegovem upravljanju, bodisi pri izdelavi programov, bodisi pri samem vodenju centra. Te zahteve Cvetličarsko - vrtnarske zadruge pa do danes še niso naletele na veliko pozornost pri odgovornih oblasteh in strankah. Verjetno bo v kratkem sestanek med predstavniki naše zadruge in deželne u-prave, na katerem bi se morala celotna zadeva razčistiti: upati je, da v korist zadruge . V istih prostorih pa je že pred le- tom dni začel delovati področni urad ERSA, ki ga vodi dr. Giuseppe Fantina. Uradi so na razpolago našim kmetom za vse tehnične nasvete in pomoč, ki jih potrebujejo pri svojem delu: osebno je tudi sam načelnik urada Fantina na razpolago vsak ponedeljek popoldne, in sicer od 15. do 17. ure. JUTRI IN V NEDELJO Praznik komunističnega tiska na Opčinah V openskem Prosvetnem domu bo jutri in v nedeljo 'festival komuni- stičnega tiska, ki ga prireja krajevna sekcija KPI. Poleg zabavnega dela obsega festival tudi pester kulturni program ter srečanje z bralci in sodelavci slovenskega glasila KPI Dela. Srečanje, ki bo jutri ob 18. uri in s katerim se bo praznik pravzaprav začel, bo priložnost za izmenjavo mnenj, pogledov in predlogov v zvezi s pisanjem glasila . Nedeljski kulturni spored, ki se bo pričel ob 18. uri, bo obsegal nastop mladih kotalkarjev ŠD Polet, folklorne skupine SPD Tabor ter slovenskega glasbenega tria. Oba večera bo udeležence razveseljeval ansambel Lords. niiiiiiMiimtmiititiiiiiitiiitHmiiiiinitiiiiiiMHiittiiiimifiitnnintiiiiiiiiittimittiiiiiiiiiiititniiMiiitimiimt SILOVIT POŽAR NAD LONJERJEM ..........................................................................•■•■na............................................................................................. USPEŠNA AKCIJA ITALIJANSKE IN JUGOSLOVANSKE POLICIJE V umaški igralnici odkrili goljufijo Za rešetkami že 5 domnevnih goljufov - Med aretiranimi tudi bivši nogometaš Triestine Santelli Sodelovanje jugoslovanske in ita lijanske policije je pred kratkim privedlo do odkritja zelo dobro organizirane tolpe goljufov, ki si je za »delovno mesto* izbrala znano i-gralnico hotela Adriatic v Umagu. Gre nedvomno za veliko goljufijo, ki je prinesla v žepe članov tolpe več desetin milijonov lir, da ne govorimo o mastnih denarcih, ki so si jih prislužili nekateri prijatelji hazardne igre, seveda s pomočjo spretnih goljufov. Preiskava o celotni zadevi je vsekakor še v začetni fazi in ni izključeno da bomo v prihodnjih dneh ; o tem zvedeli še kaj novega. Po podatkih, ki nam jih je posredoval leteči oddelek tržaške kvestu re, kaže, da so goljufi namestili pod eno izmed sedmih igralnih miz za ruleto neke vrste aparat, ki je določenim igralcem »pomagal*, da so zadeli pravo številko. Ta sistem je baje deloval s pomočjo magneta, ki je preusmerjal žogico na zaželene številke, za spretno namestitev aparata pa je poskrbela skupina I-talijanov, ki je sodelovala pri upravi igralnice. Marsikateri igralec je tako po dogovoru z goljufi kar čez noč obogatel in govori se, da so si največ denarja prislužili nekateri Fiancozi in Švicarji, ki so kmalu nato previdno odpotovali domov. Vsa zadeva pa je kmalu prišla na uho tudi jugoslovanskim varnostnim organom, ki so izvedli vrsto preiskav v nekaterih istrskih igralnicah. Goljufi, ki so zaslutili nevarnost, so za las prehiteli miličnike in na lepem razstavili ilegalni aparat (in tudi samo igralno mizo) ter vse skupaj pretihotapili v Ita- lijo, točneje v kraj Alba pri Cuneu. Jugoslovanska policija je medtem odkrila ozadje goljufije ter o tem obvestila tržaško kvesturo, ki je zaprosila za sodelovanje tudi karabinjerje iz Albe. V tem kraju so pre iskovalci zaplenili vse aparature, ki so se jih posluževali goljufi, po za pornem nalogu, ki ga je podpisal tržaški sodnik Drigani, pa so tudi aretirali pet domnevnih goljufov. Naj omenimo, da so med drugim a genti zaplenili tudi neke vrste »čudežno* palico, ki je služila kot magnet za ruletno žogico. Aretirani so bili 49-letni Sergio Santelli (Ul. Diaz 10), 47-letni Vin-cenzo Calabrese (Ul. Giusti 20), 53-letni Gennaro Caiazza (Ul. Locchi 50) in 38-letni Pier Antonio Moraglio, doma iz Albe. Preiskovalcem pa se je sam javil 60-letni Lorenzo Cipri-ano (Ul. Kandler 7). Vsi aretirani domnevni goljufi, ki so priprti v Coroneu, so obtoženi združevanja v zločinske namene ter goljufije. Med aretiranimi je tudi bivši nogometaš Triestine in nekaterih krajevnih a-materskih klubov Santelli, ki je pred več kot dvajsetimi leti nastopil z najboljšim tržaškim moštvom tudi v državni B ligi. Kot smo že v začetku napisali je preiskava o goljufiji v umaški igral niči še v polnem teku in skoraj gotovo je, da so aretirani Tržačani člani večje organizirane skupine, ki je je imela tudi svoje mednarodne povezave. Na sliki (foto Magajna): igralna miza, s katero so si goljufi ilegalno prislužili lepe vsote denarja. Na gmajni nad Podlonjerjem jc včeraj v zgodnjih popoldanskih u-rah izbruhnil silovit požar, ki se je kmalu raztegnil v smeri proti Lonjerju, kamnolomu Faccanoni in državni cesti. Tržaški gasilci, ki so se jim pridružili gozdarski čuvaji, člani protipožarne službe Svetovnega sklada za naravo (WW F) in prostovoljci, so imeli polne rtike dela do približno 19. ure, ko so pogasili še zadnje ognjene zublje. Materialna škoda je zelo velika. Pri tem velja še enkrat opomniti, da je zlasti v tem sušnem obdobju zelo nevarno zanetiti kakršnekoli ognje, tudi nepazljivost s cigaretnim ogorkom pa lahko povzroči požar. Zavedati se moramo, da je narava last vseh in da jo je treba z odgovornostjo ščititi. 354 milijonov lir kmetijskim zadrugam Deželni odbor Furlanije - Julijske krajine je sprejel več sklepov, ki predvidevajo podelitev prispevkov zadrugam, ki delujejo v sektorjih nabiranja, obdelovanja in prodaje živinorejskih in mlečnih izdelkov ter zadrugi Friulvini, da bi lahko izplačala predujme svojim članom. Skupno je deželni odbor, ki se bo ponovno sestal danes, nakazal 354 milijonov lir za namene kmetijskega interesa ustanovam, združenjem in zadrugam ter njihovim konzorcijem s sedežem v Furlaniji . Julijski krajini, kakor tudi ustanovam in organizmom s sedežem izven deželnih meja. več kot enournem monoton® zares zabavati številno ki ga je večkrat prekinilo s . skanjem. Bramieri jeva je elementarna, ne sili iianju. lahko bi rekli, da ie »■ lunkvistična. vendar io zna W mieri podati s tako šivahnostju simpatijo, pa tudi z veliko a sionalnostio. da so se marsM« mu gledalcu od smeha ulile Vse ostalo pa je 'oila le t>us Nič čudnega, če je del previdno zapustil predstavo ob zaključku Bramierijeveao pa. da bi se izognil novi o®* ^ mercialne propaaande. celo ni . ji ravni od tiste, ki nam dan servira televizija, tako zas^n kot državna. Drevi koncert harfistke F. Guine V okviru kulturnih in prireditev na Piazza Veccnio drevi ob 20.30 v cerkvi vice nastopila harfistka te Guina, ki se pripravlja na o mo na konservatoriju Tartini. ^ da glasbenica je leta 1070 ®° ,, tretje mesto na vsedržavnem movanju harfistk v Santa rita Liaure. letos na se je u®a v Benetkah mednarodneaa nat ^ za vstop v mladinski i ga vodi svetovno znani ®,rw Claudio Abbado. DREVI OB 21.30 Na Gradu večer za ljubitelje operet Ljubitelji operete, ki jih v ^ ni malo. bodo prišli drevi svoj račun. Na pobudo viščarske ustanove bodo nat« drevi ob 21.30 na gradu sv. znani pevci Sandro Massintint. ^ niela Mazzuccato in Max R®n sotti izvajali izbor iz najboh nih, pa tudi iz nekaterih znanih operet. Drevišnii neC.t m bi torej v zamislih priredit ^ predstavljal nekakšno «krono» tošnie operetne sezone. Aquila močno skrčila proizvodnjo V petrolejski čistilnici > letos močno zmanjšali proizv®® ^ V prvi polovici lanskega tej8., j namreč v tem obratu p redelalj. milijon 285.732 ton surovega leja, letos pa je predelana koU, znašala le še 837.945 ton. Pr01\ajj n ja se je-po'vsem tem zmanJ za 34,8 odst. prd • V štivanski papirnici so y Pjjj polovici letošnjega leta ProlZ 66.304 ton raznih vrst papirja- r izvodnja je bila za 15,6 odst. v .^ kakor v ustreznem razdobju la® ga leta, ko je znašala 57.829 ton- • Deželni inštitut za zgodovini svobodilnega gibanja v Fur, Julijski krajini, ki je moral PJ« časom zapustiti stari sedež y dvorani Krožka za kulturo nost, bo s 1. septembrom sp®* ^ čel delovati v novem sedežu v Imbriani 7. • V vojašnici pri Banih bo ' MaJmI «J%L l ..n 1 niAt.AAnArt ZA . . nedeljek zjutraj slovesnost njave poveljnika osme artitenJ grupe Pasubio. Mesto dosedanj poveljnika podpolkovnika Grisafullija bo prevzel podpolk® Paolo Catania. --------------------------i Občinski predpisi za sečnjo drvi Tržaška občina opozarja z8 interesirane občane na vel)®’, ne predpise za izdajo dovoljenj za sečnjo. drvi. Za sečnjo s® hega dračja v kateremkoli dob ju leta je treba prošnjo n kolkovanem papirju za 3.000 (s priloženim neizpolnjenim ko kovanim papirjem za izdal dovoljen ia) nasloviti na trza ško občino, XII. oddelek - )aV na dela, služba za poliedelstv in gozdove ter jo oddati _ n Glavni protokol, Trg Unita • soba 32, Posebni predpisi pa velja)® za jusarske upravičence, morajo prošnjo za nabira®)® suhega dračja in češarkov n* sloviti na rajonske svete, ni®® tem ko morajo za sečnjo P°^ rastka in za čiščenje travn kov prošnjo nasloviti prav tak na Glavni protokol in na k® kovanem papirju. Glede ste® nje je možna tudi skupna Pr°, nja več prosilcev za isto P®" ročje, kar omogoča hitrejši rokratski postopek. Občina ys kakor svetuje oddajo prošenj do konca septembra. Avto trčil v motor Na ortopedskem oddelku S11 bolnice so včeraj popoldne spr®-^. 29-letnega študenta Adriana ^ sinija, doma iz Ul. Ongaro 29-JLj ški se je peljal na motorju hc> po Istrski ulici proti središču' .jj sta ko je vanj trčil avto®®*^, ford, ki ga je upravljal Angel® .jj rini (Lonjerska ulica 70). je v nesreči utrpel udarce v ®a ^ dele telesa, zaradi česar se . . moral zdraviti pitibližno dva.F' dni. SPDT izreka svojemu dolg°te®£ mu članu Pavlu Vouku iskreno žalje ob smrti žene Pine. KONEC MESECA SE ZAKLJUČIJO MDA ’82 Tudi letos zadovoljiva prisotnost zamejske mladine na delovnih akcijah Mladince delovne akcije, ki po- nih LVi*hc,POletnih mesecih v raz' slavi^ ^ Slovenije, oziroma Jugo dn „ * otekajo. Nekatere se bo- dni^mrec vključile v soboto, 28., Pm,cjPa v neitiimiiiiimi.. raznih akcijah in seminarjih, ki so v teh poletnih mesecih potekali v Sloveniji in Jugoslaviji lahko torej ocenimo za pozitivno. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na prisotnost mladiii z Goriške, Tržaške in Be nečije pri raznih pobudah, ki so jih priredile naše slovenske organiza cije (taborjenja itd.). Sklep za refinansiranje gradnje zidanega doka Komisija za prevoze pri poslanski zbornici je pred dnevi odobrila sklep za refinansiranje gradnje zidanega doka v tržaškem Arzenalu. Tržaški komunistični svetovalec Cuf-faro, ki je član te parlamentarne komisije, je v tiskovnem komunikeju izrazil zadovoljstvo nad tem sklepom ter izrazil upanje, da bo dok kmalu dokončno dograjen in to v korist razvoja ne samo tržaške ladjedelnice, ampak tudi celotnega krajevnega gospodarstva. Podobno misel je izrazil tudi poslanec KD Tombesi. ncerti Prosv> 24. avgusta, ob 20.30 v Cert a , ® domu na Opčinah kon-Thorv, rtotnira šiškoviča - violina in R"as® Palma - klavir. J4a spore-tfii)Veach' Webern, Paganini ih'Bee- \ tri o^deljek, 23. avgusta, ob 20. toroi,, 1?• čas) v Avditoriju v Por-Ptw. koncert Iva Pogoreliča. Na jev. p U: ,Hayden. Ravel, Prokof-v K0nroclaia vstopnic pri Kompasu 4vrlii„a 'n Portorožu ter na upravi &09n Ja v Portorožu, tel. 003866/ Godbeno društvo PROSEK , e^ča svoje člane in članice, a Se bodo danes ob 20.30 v pro-r'h Soščeve hiše na Proseku 20pet Pričele »edne tedenske vaje Kino DaneL, PETEK, 20. avgusta SAMUEL 20.06 __v*ide °b 6.11 in zatone ob •a v-Tj Dolžina dneva 13.55 — Lu-,de ob 7.26 in zatone ob 21.14. Jutri. SOBOTA, 21. avgusta i, IVAN (5 včeraj: najvišja temperatu-Jiiiia ’6 * Popinje, najnižja 20.4 sto-H i,,?b 18. uri 27 stopinj, zračni tro ; mb pada, veter 8 km na V jr^?ahfxlnik, vlaga 60-odstot-^ijfbo pooblačeno, morje malo •topipj?’10' temperatura morja 25,2 KOJSTVA in smrti » STA SE: Anna Lucchese S ^ S0: 83 letna Eugenia Spa «,r0vo?r' Bonolli, 84-letni Eleuterio •5-U' ■ Tfl lotni Virgilio Schillani, fjig a„Gjementina Cechet vd. Ce- Si j Ariston 21.15 «Atmosfera zero*. S. Connery, P. Boyle. Eden 17.00 «Attenti a quei P2». P. Franco, O. Lionello. Ritz Zaprto =ža'vpoč*krtiQe.^Jutri ob 17.00 «Driver, i irnpiendibiles. Grattacielo 16.30 «Cpdice d’onore». Gerard Depardietr, Catherine De-neuve, Yves Montand. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 18.00 «Come porti i capelli bella bionda*. M. Vitti, R. Poz-zetto. Nazionale 16.00—22.15 «Incubus, il potere del male». Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.30 «Mezzogiorno e mezzo di fuoco». Filodrammatico 15.00—22.00 «Ragaz-zine esperte*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «L’uomo venuto dal-l’impossibile». Cristallo 17.30—22.00 «007 — una ca-scata di diamanti*. Moderno 16.30—21.30 «Fiori. mille e una notte*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 17.00 «1 vicini di časa*. J. Beluschi, D. Aykroyd. f.umiere Zaprto za počitnice Radio 15.30 «Sexual porno erotic ma nia». Prepovedan mladini pod 18-letom. Vittorio Venetu 17.0Q »Venerdi 13». Prepovedan mladini pod 18 letom Opozorilo ACT Vodstvo ACT opozarja, da so s 1. avgustom stopile v veljavo nove cene vozovnic na mestnih avtobusih, ki znašajo kot je znano, 300 lir za en od sek, 600 za dva in 900 za tri Abonmaji pa stanejo po no vem 8.000 lir za eno linijo ali odsek, 9 000 za dve, 10.000 pa za celotno omrežje. Porabniki, ki še imajo stare vozovnice ali abonmaje, jih lahko z doplačilom razlike zamenjajo z novimi v Ul. Genova 6 od 8. ure do 11.30, v Ul. Svevo 4 od 9. do 13. ure, pri miljski avtobusni postaji od 7. do 19. ure in pri openski remizi od 7. do 19. ure. Vodstvo ACT obenem opozarja uporabnike, da bodo odslej na račun potnikov, ki bi imeli zastarele vozovnice ali abonmaje, strogo aplicirali obstoječe predpise. VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE VINOQRAPNIKOM Kmečka zveza opozarja vinogradnike. da morajo prijaviti zaloge vin: , ki jih imajo morebiti še v kleti, oziroma so jih imeli, čeprav že prodane 31. avgusta 1982, najkasneje do 6. septembra v trošarinskem uradu občine, v kateri bivajo. Kdor bi imel še vino in prijave ne bi vložil, je lahko kaznovan od 100.000 do milijona lir globe. Tajništvo Kmečke zveze bo članom izpolnjevalo prijave do 6. septembra in jih potem oddale pristojnim uradom. Tajništvo Kmečke zveze SKD T< bor. V Prosvelnem domu na Opčinah vsak dan od 18. do 20. ure na ogled slikarska razstava Sele Selakoviča in kraške umetne obrti Bogomile in Alberta Doljaka. V galeriji TK Ul. sv Frančiška 20 razstavlia kipar Janez Lenassi. V prostorih TKB Ul Filzi 10 raz stavlja svoja novejša dela slikar Tomo Vran. '-'Aciiitjiiuna vu. va: ’ ,70-letna Nerina Baroni, 68 , Cii.L nzo Granafei, 59-letna An afiti n- P°r- Lia' 61 letna Nevihrč vd. Schlaudek, 61-letna '™ia d ocniauat-K, oi-ieum fy|j ...piasevich por. Abram, 77 n Vlttorio Gulie, 94 letna Caroli aro. 61-letni Antonio Žago, ni Benito Vitello. DNEVNA SLUŽBA LEKARN , V . (od 8.30 do 20.30) ^ir* Gspedale 8. Ul. dellTstria 35. \ r?a>'ski drevored 117, Ul. Combi ^ 8 tnSek' Žavlje, 47° do 13.00 in od 16.00 do 20.30) 8° Piave 2 in Borzni trg 12. NOcNA SLUŽBA LEKARN (Od 20.30 dalje) 8o pjave 2, Borzni trg 12, Razstave f Čestitke Danes praznuje v Ricmanjih LARA BERDON 10. rojstni dan. Vse najboljše ji želijo mama, Vili, nuna, nono, sestrična Alessandra, teta Nadja in stric Mario. Ob praznovanju 50 letnice KARLA GRGIČA mu iskreno čestita balinarska sekcija ŠD Zarja “H, kavlje. LEKARNE v okolici II Sjn,:c: tel 228 124 Bazovica: W.2fi|fi5, Opčine: tel 211 «01, C tel 225 141. Božje polje ilM*, tel 225 596, Nabrežina, tel ‘L Seslian tel 209 197. Zavije: I^Vstvkna DEŽURNA SLUŽBA si. 7,»a služba od 21 do 8. ure l, z 827. predpraznična od 14 do ,e. 'a praznična od 8. do 20 ‘ ^ 68 441. Naš dragi mož, oče in nono MARTIN SEMEN praznuje danes 70 let. Ob tem jubileju mu iskreno čestitajo in želijo še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu vsi njegovi domači Nadji, Bogdanu in mali Tjaši se je pridružil drugorojenček RAVEL Iskreno jim čestitajo, malemu Ravlu pa želijo mnogo sreče v življenju predsedstvo In uslužbenci Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Obvestilo Primorskima dnevnika Obveščamo vse organizacije, društva in posameznike, da sprejemamu oglase, male ogla se, čestitke, raznovrstna obvestila darove in orispevke itd. vsak dan (razen nedelje) samo od 8.30 do i4.30. P' tej uri iib ne bomo več sprejeli. Nespremenjen pa ostane urnik za sprejemanje osmrtnic in sožalij (8 30 22.00) Prosimo za razumevanje. PRIČETEK NJEGOVE GRADNJE JE PREDVIDEN ZA PRIHODNJI MAREC V avtoport bodo preselili vsa podjetja ki imajo svoja skladišča v Gorici Trgovci z gradbenim materialom, lesom in kmetijskimi stroji so že pred dvema letoma potrebovali 45 tisoč kv. metrov pokritih površin za svoje skladiščeno blago Po nekaterih vesteh, ki so iz občinskega tehničnega urada prišle v javnost, naj bi suhozemski terminal. ki ga na kratko in z izposojenko imenujemo kar avtoport, pričeli graditi v mesecu marcu prihodnjega leta. Občinska uprava je povabila k udeležbi na dražbi za gradbena dela 30 podjetij, od ka terih pa jih je ponudbe poslalo kakšnih deset. Ker zapade rok 31. avgusta, se utegne to število nekoliko povečati. Zakaj suhozemski terminal? Ali ni nevarnosti, da bomo zgradili strukturo, ki ne bo v zadostni meri izkoriščena? Na tole vprašanje nam je župan dr. Antonio Scarano odgovoril iakole: »Avtoport ne bo namenjen samo tranzitnemu blagu, ki ga bodo pri-peliali iz Jugoslavije ali ga odpeljali v njeno smer. Bo sicer služil tudi za skladiščenje in pretovarjanje tega blaga, toda ne samo zanj. Predvsem se bomo avtoporta posluževali kot trgovskega centra na debelo. Zveza trgovcev je pred dvema letema izprašala trgovce na debelo, če so zainteresirani in v kolikšni meri so zainteresirani za izgradnjo blagovnih skladišč na debelo. Od njih smo prejeli zelo za nimive podatke. Že pred dvema letoma so ti trgovci potrebovali 45 tisoč kv. metrov pokritih površin. Na teh površinah bi skladiščili les, gradbeni in električni material, kmetijske stroje, tudi zelenjadni trg na debelo,, ki je sedaj v Ul. Boccaccio. bi tu našel svoje naravno mesto. Takšna struktura je predvidena v deželnem urbanističnem načrtu in jo Gorica krvavo potre bu;e. ker ni mogoče še na Dre i dopuščati. da se v mestu prodaia blago, ki vanj ne sodi.» je dejal župan, k temu pa .je dodal. Ha je v tem pogledu Gorica v ^°'”fanku z Hrucimi mesti v naši deželi. Gradbena podjetja bodo svoje ponudbe poslala na podlagi idejnega načrta, ki ga je občinska uprava poslala povabljenim podjetjem. Za prvo fazo je zagotovi ienih pet milijard lir, celotni objekt pa bo veljal 20 milijard. Prve dni septembra bedo sestavili komisijo, ki bo preučila ponudbe. Delo te komisife bo prav gotovo naporno in dolgotrajno. v tem pa je potrebno iška ti vzrok, zakaj se bodo gradbena dela začela šele spomladi. Goriški suhozemski terminal se bo razprostiral na površini, ki leži med avtocestnim prikliučkom Gorica - Vileš in med Ul. Fermi, ki je speljana vzdolž prvotne industrijske cone pri letališču. Njegova celokupna površina bo znašala 344 tisoč kv. metrov in bo razdeljena na tri skupine zgradb, namenjenih trem različnim gospodarskim in storitvenim dejavnostim. V prvi skupini objektov bodo storitve, ki bodo povezane z dejavnostjo objekta, nadalje skladišča za blago na debelo in na drobno, delavnice za popravilo vozil in uradi. V drugem objektu bodo splošne usluge, v tretjem pa bodo skladiščili in manipulirali blago za nadrobno prodajo. Naj dodamo, da bo v avtoportu 130 tisoč kv. metrov zelenih površin, 55 tisoč za parkirišča in 104 kv. metrov za ceste. Tisti, ki so že pred tolikimi leti, sredi največjega gospodarskega vzpona v svetu in tudi pri nas. po-budili izgradnjo suhozemskega terminala in ki so zanj zagotovili financiranje. niso niti pomislili, da se bodo časi tako spremenili in napravili za vprašljivo izgradnjo objekta. Toda pri nas, kadar je za nek objekt zagotovljen delček javnega finansiranja, ni več boga, da bi mehanizem, ki določa financiranje, zaustavil, da bi se lahko vprašali, če je naložba še vedno utemeljena. V javnem sektorju ne vlada še logika, ki jo pozna vsako družinsko gospodarstvo namreč, da se naredi korak po negi. Ne, v jav nem sektorju prevladujejo druga merila. Najčešče ambicije, pogosto-ma zgrešena predvidevanja, premajhna prožnost za spreminjanje odločitev, če se pokažejo za zgrešene. Kar zadeva avtoport, pravijo, da pobudniki še danes trdijo, da so dobro izbrali. Morda bo ta objekt dal več življenjskih moči mednarodnemu mejnemu prehodu Štandrež, ki se še vedno muči v porodnih krčih, medtem ko^ je na drugih mejnih prehodih gneča. cPICCOLO TEATRO» SPET NA ODRU Drevi na gradu premiera «Cantervillske prikazni» Mladi gledališki amaterji se predstavljajo z novo igro, v kateri je tematika fantastičnosti zopet povezana s spektakularno uprizoritvijo V sugestivnem okolju grajskega dvorišča se bo drevi amaterska gledališka skupina Piccolo Teatro «Cit-ta di Gorizia* predstavila s premiero igre, ki so jo tokrat izbrali nalašč za uprizoritev med skrivnostnimi grajskimi zidovi. Gre namreč za komedijo Oscarja Wilda «11 fan-tasma di Canterville* v odrski priredbi mladega Goričana Marka Mo-settija. Angleški dramaturg je v tej komediji upodobil tipično ameriško družino Otis, ki preživi nekaj časa v starem angleškem gradu v Can-tervillu. Toda, kot se spodobi za vsak angleški grad. se tudi med Cantervil-skimi zidovi sprehajajo strahovi: v tem primeru gre za prikazen pred 300 leti umrlega Lorda Cantervilla. V igri si sledijo zabavni prizori in originalne dmislice, ki so jih skušali čimbolj ohraniti v italijanskem prevodu, vendar to še ni vse. Wilde je namreč s tipično angleško ironijo o-žigosal puhlost življenja in navad poprečnega Američana, njegovo dobič- PRESEGLI SMO REKORD IZ LETA 1979 V goriški pokrajini smo lani imeli skoraj 4 milijone ur dopolnilne blagajne Najbolj obsežen poseg na podrofju tekstilne industrije (skoraj dva milijona delovnih ur) - K gradbeništvu je število ur dopolnilne blagajne znašalo 263.810 karsko logiko, ki zaide v krizo, brž ko se pred njim pojavi nekaj, kar presega ozke okvire vsakodnevnih pojavov. S tem begom v fantastič-nost se igra navezuje na dosedanje nastope skupine Piccolo Teatro, katerih tematika je vedno obravnavala iskanje nečesa, kar presega togo vsakdanjost. Poleg tega ima uprizoritev Wildove komedije še en skupni element z dosedanjimi nastopi, kot nam je povedal režiser Alfio Bertoni, in sicer živahnost in spektakularnost, ki je tipična za vse o-drske postavitve mladih goriških a-materjev. Vsi, ki nastopajo v igri ali so kakorkoli pripomogli k njeni uresničitvi, so namreč mladi in doma iz našega mesta (namen gledališke skupine je prav valorizacija umetniških sposobnosti goriške mladine, ki drugače nimajo veliko možnosti, da bi prišle do izraza). V glavnih vlogah Lani smo na Goriškem zabeležili nov rekord. V negativnem smislu seveda. Po podatkih zavoda za so cialno skrbstvo so v lanskem letu odobrili za skoraj štiri milijone de lovnih ur dopolnilne blagajne, toč neje 3.857.229 ur. Od tega števila odpade 3,593.419 ur na industrijske in druge dejavnosti, razlika pa se nanaša na ukrepe na področju gradbeništva. Vsekakor dovolj zgovoren in istočasno zelo zaskrbljujoč podatek. ki priča o skokoviti gospo darski recesiji v pokrajini. V letu 1981 smo presegli celo število ur dopolnilne blagajne iz leta 1979. ki je doslej na splošno veljalo na gospodarskem področju za skrajno neugodno. Bomo letos presegli lanski rekord? - — Podatki o posegih dopolnilne bla gajne v goriški pokrajini so toliko bol j' zaskrbi iu joči,'če jih primerja mo s podatki o posegih v drugih, sosednjih pokrajinah. Tako so v videmski pokrajini lani odobrili za o krog 6,6 milijona ur dopolnilne blagajne, v pordenonski pokrajini pa za okrog 4 milijone. Številke so v primerjavi s tistimi, ki se nanašajo na Goriško res precej visoke. nikakor pa ni mogoče primerjati ogromnega gospodarskega potenciala, ki je neprimerno večji, pa tudi števila prebivalstva in zaposlenih. Stanje je torej pri nas izredno res no. Najbolj obsežen poseg dopolnil ne blagajne je bil lani že spet v tekstilni industriji (podgorska tek stilna tovarna) saj so tu odobrili (in koristili) skoraj dva milijona ur dopolnilne blagajne, leto prej pa polovico manj. Na drugem mestu so podjetja kovinskopredelovalne stroke s skoraj 859 tisoč urami, sledijo podjetja kemične stroke, oziroma predelave kož (Tee Friuli) s 499 tisoč urami itd. Poseg dopolnilne blagajne na področju grad beništva je znhšal 263.810 delovnih Ur. -i i n« i>h Zanimivo bi bilo vedeti, žal pa ustreznih podatkov zaenkrat še ni na razpolago.-kolifcirmitTjard-tt se nabralo, če bi zgoraj omenjeno število delovnih ur pomnožili z vred nostjo, oziroma ceno dela. Najbrž bi morali govoriti o desetinah milijard. ki so jih izplačali iz soli darnostnega sklada. Na enem od tolikih srečanj in zborovanj za rešitev krize v podgorski tekst ilni to- varni pred nekaj meseci, je bilo med drugim slišati tudi zanimiv po datek. Delavci tega podjetja so od začetka krize do letos spomladi iz sklada dopolnilne blagajne prejeli že okrog 28 milijard kar menda krepko presega vrednost nepremič nin in opreme podjetja. Od takrat pa je minilo že precej mesecev in bi bilo danes najbr; treba omenjeno številko precej po praviti. Skupščin« konzorcija za industrijsko cono ni bilo Skupščine Konzorcija za geriško industrijsko cono, ki je bila sklicana - -za včeraj dopoldne, ni bilo. Manjkala je več kakor polovica predstavnikov ustanov - članic in tako zasedanje, na katerem naj bi poleg drugih točk obravnavali tudi zamenjavo v vodstvu konzorcija, ni bilo sklepčno. Skupščino bodo ponovno sklicali, predvidoma prve dni septembra. .......................................................................................mil......iiiiiiiihiiiiiiiiiiiiihiiiiii............................................................................................................................. DUO STUDIJSKEGA CENTRA NCDI2A Danes na Ljesah sklepna prireditev Mlade brieze Pred jutrišnjim odhodom na počitnice v Istro bodo otroci iz Benešike Slovenije pokazali, kaj so se naučili Mali oglasi telefon (040) 7946 72 REPENTABRSKA občina zaposli čistilko za telovadnico za dobo 90 dni, dve uri dnevno. Zainteresirane naj predložijo prošnjo na prostem papirju v občinskem tajništvu. IZGUBIL se je v pete'- zvečer, o-krog 20. ure. nemški ovčar star dve leti. Ima ovratnico, ime mu je Blitz. Telefonirati na št. 231875. PRODAM zazidljiv teren na Krasu. Telefonirati od 12. do 14. ure na številko 226577. UPOKOJENKA, vdova, Slovenka, zdrava in brez otrok z lepo pokojnino išče v Trstu ali v okolici dvočlansko družino ali osebo za družbo. Pisati na upravo Primorskega dnevnika pod šifro »Upokojenka*. OSMICO je odprl Alojz Kante v Praprotu št. 18 Toči belo in črno vino. FC PRIMORJE zaposli hišnika na športnem igrišču na Proseku. Telefon 040/225945. SPECIALIZIRANA delavka išče zaposlitev kot prodajalka v trgovini z oblačili. Telefon 040/228813 od 16. do 18. ure. V NEDELJO, 8. avgusta, je bila v Bazovici izgubljena zlata zapestnica. Poštenemu najditelju nudim nagrado. Telefon 040/226386. KUPIM knjige za prvi razred poklicnega zavoda — oddelek za monterje TV Telefon 040/743784 PRODAM nove knjige za prvi letnik klasičnega liceja in prvi letnik vzgojiteljske šole. Telefonirati od 13 do 14 ure na št 040/774581 PRODAM knjige za prvi razred po klicnega zavoda • oddelek za ke mike. Telefonirati v dopoldanskih urah ali od 19. do 20. ure na št. 040/226264. Prvi del letovanja, ki ga poznamo pod imenom Mlada brieza in ga organizira Študijski center Nediža iz Čedada, bodo danes ob 17. uri sklenili s sklepno prireditvijo pred telovadnico na Ljesah v Benečiji, v primeru slabega vremena pa v telovadnici. Okoli 100 otrok, ki razdeljeni po starostih preživljajo le tovanje v osnovni šoli v Gorenjem Tarbilju, v špetrskem občinskem internatu in v Hlodcjah v občini Grmek (najstarejši so v Tarbiliu, najmlajši pa v Hlodcjah), bo sodelovalo v pestrem programu, ki ga bodo sestavljali petje, skeči, tekmovanje v plesu, skratka nekatere od dejavnosti, ki so jih imeli v svojih z delom bogatih in nasičenih dosedanjih dneh. V soboto zjutraj se bodo otroci Beneške Slovenije, okoli 100 po številu, odpeljali za dva tedna v počitniško kolonijo na Debelem rtiču. kjer bodo gostje Rdečega križa Slovenije. Predvčerajšnjim so bili na izletu v Kanalski dolini in v Bardu. Ob morju se bo njihova učno-vzgojna dejavnost nadaljevala, popestrili pa jo bodo kopanje v morju in izleti v istrske kraje. V sredo občinski svet v Doberdobu Občinski svet v Doberdobu se bo sestal v sredo, 25. t.m., ob 15. uri. Dnevni red zasedanja je dokaj obširen, saj j na seznamu nad dvajset različnih vprašanj. Med drugim bodo na seji razpravljali tudi o zapori pokrajinske ceste na odseku med Doberdobom in Selcami ter o okvirnem načrtu posodobitve državne ceste št. 55 skozi Dol. OB MEDNARODNI FOLKLORNI PRIREDITVI V prostorih turistične ustanove razstava ^Folklora na znamkah* Bogato zbirko znamk predstavlja Goričan Giovanni Punzo - Razstavo bodo odprli že v ponedeljek, 23. t.m. Tradicionalna mednarodna folklorna prireditev, ki bo ob koncu prihodnjega tedna v Gorici, bo letos bogatejša in zanimivejša. Za to je poskrbel, v sodelovanju s prireditelji, goriški filatelist Giovanni Punzo, ki že več kakor deset let vztrajno zbira znamke, na katerih so u-podobljene narodne noše, ljudski plesi pa tudi predmeti iz takoimenova-ne ljudske kulture. V tem času je tako sestavil zani mivo in lahko rečemo edinstveno zbirko, ki obsega 76 serij znamk iz 21 držav. Zbirko bo razstavil te dni, v prostorih ustanove za turizem v pasaži na Verdijevem korzu v Gorici, prav ob priložnosti mednarodnega folklornega srečanja. Razsta vo bodo odprli že v ponedeljek. 23. t.m., ob 17. uri, na ogled pa bo do 28. t.m. • V domu za ostarele, ki ga oskrbujejo redovnice v Ul. Della Bona v fniimiiiiiiiHiniHiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiimiimiiiiiiMMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiniiuiiinmiiiiiiiiii Gorici, se je v sredo hudo poškodo vala 84-letna Gisella Venier z biva- | liščem v Ul. Galvani. sicer pa gost j doma. Priletna ženska je v zgod j njih jutranjih urah vstala s poste-1 Ije, pri tem pa izgubila ravnotežje in nerodno padla. Z rešilcem so jo prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili večkratni zlom leve stegnenice in jo pridržali na 80-dnevnem zdravljenju. Lord Canterville (Ignazio Romeo) kot si ga je zamislil goriški slikar Franco Dugo nastopajo Ignazio Romeo. Vanda Ci-goi, Rosanna Brecelj in Paolo Millo. Zelo važno vlogo ima pri uprizoritvi poleg koreografije originalna elektronska glasba, ki sta jo zložila Mas-simo Stacchi in Ignazio Romeo. Drevišnji nastop bo ob 21. uri. Ponovitve bodo vsak večer na gori-škem gradu do četrtka, 26. t.m. V teku vpisovanje v tečaj 150 ur V teku so vpisovanja v letošnje tečaje 150 ur, ki jih prireja ministrstvo za šolstvo in ki jih bodo upravljale krajevne šolske oblasti v sodelovanju s sindikalnimi' organizacijami. Letos bodo v Gorici tečaji v štirih šolah, med katerimi je tudi slovenska nižja srednja šola »Ivan Trinko*. Kot znano omogočajo brezplačni tečaji 150 ur obiskovalcem dosego diplome nižje srednje šole. Diplomo pridobijo tečajniki v enem letu, medtem ko traja običajni študij na nižji srednji š' ’i tri leta. Gre torej za koristno pobudo, ki se je lahko poslužijo vsi, ki še niso dopolnil; obveznega šolanja. V tečaj se lahko voišeja vsi, zaposleni in brezposelni, gospodinje, brez starostnih omejitev. Delavci imajo na podlagi delovne pogodbe določeno število prostih delovnih ur, da lahko obiskujejo tečaj. Prijave sprejema.' na sedežih enotne sindikalne federacije in v srednji šoli Trinko najkasneje do 21. septembra. Tu dobijo interesenti tudi podrobnejša pojasnila in informacije. Prireditve Visoko priznanje za kakovost vin v Brdih V prejšnjih dneh smo v »Primorskem dnevniku* obširno poročali o priznanjih, ki so jih za kakovost svojih vin prejeli naši vinogradniki na mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani. Znano je, da odlična vina, ki so prejela vrsto visokih priznanj pridelujejo tudi naši sosedje v jugoslovanskem delu Brd. Tamkajšnja vinska klet, ki neguje oziroma šola vina je za svoje dosežke te dni prejela tudi mednarodno priznanje «Diplome de Maitrise* ter diplomo in medaljo »Hiši kakovosti*. Priznanje je klet na Dobrovem prejela na predlog Tehnične in znanstvene komisije Mednarodnega združenja vinogradnikov, ki ima sedež v Parizu. Vina iz jugoslovanskih Brd se po svoji kakovosti in drugih svojstvih uvrščajo med sto najboljših vin v Evropi. Zasluge za tak sloves imajo vsi vinogradniki, predvsem pa seveda enologi in drugi strokovnjaki v kleti na Dobrovem. Izleti o Na 2666 metrov visoki Viš v Zahodnih Julijcih se bodo vzpeli goriški planinci v nedeljo, 29. septembra. Izlet vodi Ivo Berdon. Uro odhoda bodo pravočasno sporočili. Pre voz z lastnimi sredstvi. Na tem prostoru med avtocestnim priključkom Gorica - Vileš In Ul. Fermi, kjer sedaj rustejo poljščine, naj bi prihodnjega marca zasadili prvo lopato za avtoport DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna AUa Salute, Ul. C. Cosulich 117, tel. 72-480. Na Ameriškem g,aou bo jutri 21. t.m., ob 20. uri (po jug. času) nastopil organist Pier Paolo Buti ic Parme, kjer poučuje na konservatoriju. Preds!avil io dela najrazličnejših šol od Bacha, Mendelssohna, Francka, Duboisa, Vierneja do lastne skladbe Fantasia per grand’or-gano. Ballet espanol de Maria Rosa iz Madrida se bo drevi ob 20. uri (po jug. času) predstavil v Kulturnem domu v Novi Gorici s sporedom španskih ljudskih in umetnih plesov in pesmi. Vstopnice (po 100 dinarjev) bodo na razpolago uro prej pri blagajni Kulturnega doma. Gorica CORSO 18.00-22.00 »Niente di nuo-vo sul fronte occidentale*. R Thomas in E. Borgnine. Barvni film. VERDI 18.00—22.00 »Toro scatena-to*. R. De Niro. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTOR1A 17.30-22.00 «La piazz« del sesso caldo*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELS10R 18.00-22.00 »Due detec-tive quasi privati*. PRINCIPE 18.00-22.00 »The Blue« Brothers*. Nova Gorica in okolicu SOČA 18.00—20.00 »Dan kobre*. Italijanski film. SVOBODA 18.00-20.00 »Ilegalni ljubimci*. Ameriški film. DESKLE 19.30 »Milka pomeni tabu*. Finski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni & Bat-si, Raštel 52, tel. 83-349. POGREBI LANES: Ob 11. uri Stanislav Obljubek t* splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Pevmi. IZ ZGODOVINE NAŠIH KRAJEV V ČASU UVELJAVLJANJA FAŠIZMA Gentilejeva šolska reforma jeseni 1923 je slovenski šoli zadala smrtni udarec Aretacije in odpuščanje iz službe, premeščanje v Italijo in predčasne upokojitve Upadanje števila članov Zveze - Fašisti zatrejo Zvezo na delegacijskem zborovanju m. Pahor in Hreščak sta v nasled njem letu kot elana sežanskega učiteljskega društva ostro kritizirala vodstvo Zveze, češ da ni zmožno nobene akeije v prid učiteljstva, da ne vzgaja in ne vodi mladih učiteljev. Obsodila sta klečeplazno izjavo predstavnika slovenskega učiteljstva Ferda Kleimnajerja na uradni učiteljski konferenci v Trstu (10. aprila 1921). Učitelj Kleinmayer je namreč jzrazil vdanost slovenskih u-čiteljev novi domovini Italiji ter obljubil zvestobo zakonom ter sodelovanje za bratsko sožitje obeh narodov; zamolčal pa je o vseh krivicah, ki so se dogajale slovenskemu učiteljstvu. Pahor in Hreščak sta obenem nastopila proti uredniku »Učiteljskega lista* Samcu, ki je odklanjal dopise iz levičarskih vrst, ter proti oportunizmu v Zvezi. Delegacijsko zborovanje v Vipavi septembra 1921 je bilo odločilnega pomena. Učiteljstvo je podprlo levičarje, Janko Samec Je odložil uredništvo »Učiteljskega lista*, njegovo mesto je prevzel Jože Pahor. Učiteljstvo je uvidelo, da levičarska skupina učiteljev si popolnoma pravilno zamišlja delovanja Zveze, in zato je podprlo Pahorja in Hreščaka. Dokaz, da Pahor in Hreščak nista hotela Zveze razdeliti po političnem prepričanju, je v tem. d .je bil znova izvoljen za predsednika Zveze zaslužni učitelj Anton Grmek, čeprav ni pripadal socialistični struji. Učiteljska organizacija je po tem preobratu zaživela. Pahor je poskrbel, da .je »Učiteljski list* izhajal kar trikrat na mesec, v Tr stu je deloval odlični učiteljski pevski zbor, posebna pozornost je bila posvečena izobraževanju učiteljstva. Organizacija je združevala vse učitelje, ne glede na njihovo politično prepričanje, borila se je za osnovne pravice slo venskega in hrvaškeg; ljudstva pod Italijo, ščitila je učiteljstvo, ki je bilo tarča, fašističnega preganjanja. Vahor se je zavzemal predvsem za glasilo in za organizacijo številnih predavanj, namenjenih učiteljstvu. Zveza je postala svojim članom trdna in moralna podpora. Neprecenljiv pomen pa je imel »Učiteljski list*, ki je vodil učiteljstvo v teh časih. Jože Pahor je s svojimi članki spodbujal člane k budnosti, poučeval, dajal smernice za boljše delovanje učiteljskih društev, spremljal politična dogajanja in jih kritično ocenil. Bil je vodilna osebnost organizacije. S pohodom fašistov na Rim 'in z uvedbo leta 1923 Mussolinijeve diktature se je začelo najtežje obdobje slovenskega šolstva pod I-talijo. Jože Pahor je v članku »Na desno* analiziral nov politični položaj ter se zaustavil pri novem ministru za šolstvo Giovan-niju Gentileju. ki je pripravljal šolsko reformo. Iz članka je razvidna Pahorjeva zaskrbljenost, kajti stanje na slovenskih šolah se je iz dneva v dan slabšalo. Dne 15. januarja 1923 so fašisti aretirali učitelje Jožeta Pa horja, Alojza Hreščaka ter Slavo Praprotnik. Tako sta se znašla oba prvoborca, Pahor in Hreščak, v zaporu. Pahorja in Hreščaka so zasliševal! skoraj dva meseca pod obtožbo, da vodita protiitalijansko gibanje za priključitev Primorja k Jugoslaviji in zaradi »slovanskega boljševizma*. Zaradi pomanjkanja dokazov sta bila izpuščena iz Coronea. toda službe nista mogla več nastopiti. Pahor je zapustil učiteljsko mesto •MIlimiMIIIIHlIllIMMIMIIHIIItlltlMIIIMIIIItlllMIIMIMI v Sežani ter se preselil v Trst, kjer je postal poklicni tajnik Zveze. Iz službe so bili odpuščeni tudi številni »nevarni slovenski učitelji* ter veliko učiteljev je bilo premeščenih ali predčasno u-pokojenih. Fašistična oblast je za čela zatirati tudi prosvetno delovanje učiteljev med ljudstvom, češ da ti širijo protiitalijansko misel. Pahor je v svojih spominih zapisal. da na delegacijskem zborovanju učiteljev 9. in 10. junija 1923 v Gorici ni bilo še znakov upadanja. Pahor je na tem sestanku poudaril pomen širjenja kulture med mladimi prav v teh tako težkih časih. Jeseni 1923 je Gentilejeva šolska reforma zadala slovenski šoli smrtni udarec. V začetku šolskega leta 1923/24 so vpeljali na vseh šolah v Primorju in Istri »državni* jezik v prvi razred. Vse slovensko časopisje je obsodilo to reformo. Pahor je v «Učitel.iskem listu* 1. oktobra 1923 objavil članek »A ve Caesar*. v katerem obsoja ta šolski zakon in vsiljevanje italijanščine, ki je, čeprav državni jezik, Slovencem tuja. Zaradi tega članka je prišel »Učiteljski list* pred sodišče. V šolskem letu 1923/24 je bilo odpuščenih okrog 200 učiteljev. Med učiteljstvom sta vladali razočaranje in depresija. Zveza je izgubila precej članov. Oblast je na vse načine zavirala delovanje učiteljskih društev. Hudo nevarnost so še predstavljali fašistični učiteljski sindikati, v katere je oblast vabila in silila slovenske učitelje Sledile so številne hišne preiskave, odpuščenih in premeščenih je bilo veliko število učiteljev. Ker marsikatero učiteljsko društvo ni bilo priznano, so se' učitelji shajali v manjših skupinah v samoizobraževalnih krožkih. VI. delegacijsko zborovanje Zveze je bilo . Gorici 20. julija 1924. Tajnik Zveze Jože Pahor je opisal delegatom žalostno stanje slovenskih učiteljev in kako je Gentilejeva reforma prizadela slo venski narod. V svojem tajniškem poročilu je Pahor naštel številne protestne izjave Zveze proti oblastem ter poudaril, da bi le protest celotnega slovenskega ljudstva proti reformi prinesel zaže leno rešitev. Povedal je, da so oblasti prepovedale učiteljska društvena srečanja in zato naj se u-čitelji srečujejo v samoizobraže-valnih krožkih. Hudo pa je kritiziral vse tiste slabiče, ki so iz strahu pred preganjanjem zapuščali slovensko učiteljsko organizacijo. V začetku šolskega leta 1924/25 so morali ji slovenski učitelji, če so hoteli poučevati, narediti izpit iz italijanščine. Seveda je le malo učiteljev izpit opravilo. V teh življenjsko važnih tienut kih je Pahor stalno spodbujal učitelje, naj pokažejo prav v teh časih svoj pogum in osebnost. Kot tajnik je posameznim krožkom ukazal, naj izključijo iz organizacije vse tiste slabiče, ki se iz strahu ne udeležujejo sestankov. Kdor je izstopil, ni smel več v Zvezo. Gentilejeva šolska reforma je tako morila slovensko in hrvaško šolo. Gentileiu je sledil minister za šolstvo Fedele, ki je od pravil še dodatne ure za pouk v materinem jeziku v šolah «drugo-rodcev*. Učiteljske vrste so se redčile, a kljub temu nista Pa hor in Hreščak obupala. Organi zirala sta socialni izobraževalni tečaj za leto 1926. katerega so pozneje oblasti prepovedale. Jože Pahor je zapisal, da se je šte- vilo članov Zveze od aneksije Slovenskega primorja in Trsta (1921) do njenega razpusta (1926) znižalo od 808 na 369 članov. Vodstvo Zveze je sklicalo za prve dni avgusta 1926 delegacijsko zborovanje v Gorici. Ko so se u-čitelji zbrali, je predstavnik oblasti sporočil, da je zborovanje prepovedano. Teden kasneje je vlada razpustila Zvezo, zaplenila njeno premoženje, vse letnike «U-čiteljskega lista* in «Novega rodu*. Istočasno so bila razpuščena vsa okrajna društva. Sledile so hišne preiskave po domovih odbornikov in vidnejših članov Zveze. V tem letu je fašizem prepovedal vse politične in kulturne organizacije in slovenska šola je zamrla. Sledilo je hudo raznarodovanje slovenskega naroda. Pred fašističnim preganjanjem se je precej učiteljev rešilo v Jugoslavijo, med njimi je bil tudi Ježe Pahor. Kot sem že na začetku napisala, je Pahor v Sloveniji poučeval in se aktivno vključil v tamkajš- nje učiteljske organizacije. Stalno se je boril za učiteljsko samo-izobraževanje ter za izboljšanje učiteljskega položaja. Svojih socialističnih misli tudi ni zakrival, kar mu je prineslo tudi sitnosti. Po vojni se je vrnil v Trst z upanjem, da bo postal jugoslovansko mesto. Ko pa je spoznal, da se mu želja ne bo uresničila, se je vrnil v Ljubljano. Posebej bi bilo treba pisati o Pahorjevem književnem delu. Naj omenim le, da je Pahor napisal več leposlovnih del in da je z delom «Hodil po zemlji sem naši* prejel Levstikovo navado leta 1951. Pahor je bil tudi izredno plodovit publicist. Skoraj v vseh takratnih revijah in časopisih zasledimo njegove članke. Vse. kar je učitelj Jože Pahor naredil za vso slovensko manjšino, ima neprecenljivo vrednost. Njegova odločna osebnost, njegov pogum in vztrajnost naj nam bodo danes za zgled. MARIZA ŠKERK KOSMINA (Konec) Motiv iz Trčmuna v Benečiji V Benečiji je veliko domov, ki počasi usihajo, ker je tujina pobrala tiste ljudi, ki so jih zgradili in jih nato tudi vzdrževali (Foto M. Magajna) RAZMIŠLJANJA IN UGOTAVLJANJA OB' NEDAVNI OBLETNICI HIR0ŠIME «V enakih razmerah bi to ponovno storil in to brez p o miši jan j a, brez oklevanja» Dolgo let so bili protagonisti atomskega napada na Hirošimo «nesrečne žrtve» svoje predanosti - V resnici je to bila le dobro režirana laž, ker da je to bilo potrebno Pred dvema tednoma, 6. avgusta. se je ves svet spomnil dogodka, ki pomeni nekakšen preobrat v svetovni zgodovini. Ves svet se je namreč spomnil onega 6. avgusta 1945. ko se je nekaj metrov nad zemljo razpočila nad Hirošimo atomska Domba, ki .je v trenutku opustošila mesto in umorila nad 100 tisoč ljudi. Tri dni pozneie se je nekaj podobnega zgodilo v Nagasakiju, kjer je atomska bombaf prav 'ako v trenutku pomorila še več ljudi. Ves svet se je spomnil tega dogodka zato. ker je atomska bomba tisto strahotno orožje, ki danes «uravnava strah* na naši obli. Japonci pa so se tega dne spomnili zato. ker so atomsko bombo preizkusili «na lastni koži*. kot se temu reče. O ameriškem atomskem napadu na Japonsko je bilo doslej veliko napisanega, še več rečenega in vsakdo ie zadevo razlagal na svoj način. Eni so rekli, da je ta bomba sicer pobila veliko Japoncev. toda hkrati rešila veliko a-meriških vojakov, ki bi sicer padli. ker se Japonci niso hoteli predati. Drugi so biti mnenja, da ie bila Japonska v avgustu 1945. leta že tako »na tleh*, da bi to ne bilo potrebno, še posebej pa da Hiroširna ni bila strateško in vojaško pomembno mesto in je zato «ameriški poskus in vivo* plačalo civilno prebivalstvo. Tretji pa so bili mnen;a. da so laponci pravzaprav plačali »račun Sovjetske zveze*, kajti razpoke med tedanjimi zavezniki so se začele širiti. Sovjetska zveza pa da je ostajala »trmasta* in ji je Amerika morala pokazati zobe. Kot je znano. Sovjetska zveza tedaj atomske bombe ni imela in je bila vsestransko izčrpana in je zato morala biti «pohlevna». O tem in še marsičem je bilo, kot smo že rekli, veliko napisanega in povedanega in zato bi se ne ustavljali pri teh in podobnih analizah. Pač pa bi se raje za trenutek pomudili pri protagoni- Atomska bomba, ki je pred 27 leti umorila stotisoče Japoncev stih tega strašnega zgodovinskega dogodka, pri osebah, ki so pri zadevi Hirošime posredno ali celo neposredno sodelovali, da bi videli. kako ti protagonisti po 37 letih gledajo na svoje početje. Najprej se bomo ustavili pri ameriškem polkovniku Paulu Tib-betsu, torej pri tistem danes 66- letnem Američanu, ki je tedaj kot 29-leten poveljnik vodil »letečo trdnjavo*, ki ji je nadel ime svoje matere «Enola Gav», nad Hirošimo in tu s svojimi bojnimi tovariši odvrgel na mesto bombo, ki je povzročila tolikšno morijo. Ko so pred obletnico Hirošime. polkovnika Paula Tibbetsa, ki je danes »ugleden poslovni človek*, vprašali, ali ga je kdaj zapekla vest. oziroma ali ga je kdaj mu čil občutek krivde za tolikšno morijo, je ta mirno odgovoril; »Pozabiti tega zares ni mogoče, vendar se tega nisem nikoli sra moval. Nasprotno?- ponosen sem -na to. da sem pripadal malošte vilni skupini ljudi. mož. ki jim je bilo dano. da so izvedli povsem novo vojaško operacijo. Ne. glede tega se nimam kaj kesati. V enakih pogojih, v enakih raz merah bi ponovno storil to. In to brez oklevanja, brez pomišljanja.* Zakaj se ustavi ;amo tokrat pri polkovniku Paulu Tibbetsu? Za kaj se ustavljamo pri protagoni stih tistega zgodovinskega dogodka? O polkovniku Tibbetsu in čla nih negove »elitne letalske enote 509 Composite Group* se ,ic dolgo let in zelo veliko pisalo ta ko v ZDA. kot tudi po vsem svetu. Pripovedovale so se najrazličnejše zgodbe in zgodbice, ki so bralce silile na jok. Dolgo let je to bilo lepo in umetno režirano. Vse zgodbe so se vrtele okoli njihove »krivde*, pravzaprav je bil govor o posledicah teh njihovih občutkov Tako on. poveljnik, kot tudi člani posadke, so «velike žrtve* svoje predanosti domovini in strašno trpijo na račun tega. Za pilota Clauda Eatherlvja je tudi pisalo, da je končal v no- ...............................imnmimiiiiiiiiiiii...iiiiiimiiiiii.iiimiiuiiiMiiiiiimiii.iiiiiiil.■iiiiihhiiimihmiiiii...m.umni.min POLEMIKA OB IZIDU NOVE KNJIGE AMERIŠKE PISATELJICE ERIČE JONG ŠE SOČAROVNICI MED NAMI, PRA VIAPRA VSO V NAS Slika o slatini in počutju v vrstah ameriških feministk m tudi žensk na splošno, kt nam to ponujajo sredstva javnega oOveščama. ie približno naslednja: čarovnice se ponovno prebujajo, vendar letim predvsem domov. Oznaka ie seveda v stilu pisanja in poročati ia tiska v Z L) A, ni pa ortaitialna. ker ie sestavljena, točneje ker je skrpucalo, posneto z naslovov del dveh med seboi zelo različnih ameriških avtoric. Gre za kniiai Bellu Friedan in Kriče Jona. Prva sodi med predelih sveta že mo prenaseljenost, ko P liko ljudi na premajh«® ali slabo izkoriščenem Pr štoru ne pride do hra°,e' .s cer je res, da je nf. hiiih še veliko predelov, ki 0 J lahko drugače izkoriščatM bi bilo hrane dovolj. človek je že tako ura sodobni svet, da se na strani kopiči strahotno gastvo. na drugi pa str L beda, saj na leto umu milijone ljudi od lak<*°- , trne, če bi stotine miM* dolarjev, ki jih človdt^F rabi za oboroževanje. *"*. bili za kaj drugega, na P _ mer za melioracije, za. makalne naprave, za agt «o tehniko in v podobne n mene, bi bilo hrane dovw Vendar svet je kakršen je čeprav se premika dalje- „ ta premik tako neznaten, človeštvo ogroža tako novana demografska el _ zija. In s tem v zvezi n teri znanstveniki vl01^Layi trdi šitev v oceanu, to so v morju, kajti biologi - . jo, da je življenje Pr}s -morja, a je to bolj do ^ va, zagotovo pa se ve, more morje, ce 2 njun r vilno ravnamo, dajati og ^ ne količine hrane. Pa 11 ^ rib, kajti ugotovili so. so tudi določene vrste “ užitne . . . 20.15 Risanka 20.25 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV dnevnik 20.55 Vreme 21.00 Fantje s Hill Streeta 21.55 Ne prezrite 22.10 Spremljajmo - sodeluj«10 23.20 Smrt v vrtu - film Koper 13.30 Odprta meja Danes bodo v Odprti meji ^ drugim še naslednje vesti: TRST - Nerešena deželna GORICA — Gorica: čisto a« mazano mesto TRST — Razstava in kulturne nifestaelje v galeriji Tribo'0 GORICA - Razstava o Gon®' GORICA — Vanko Delphi - s'1” ski karikaturist 18.00 TVD - Novice 18.05 Obzorja 18.30 TV šola 19.00 Zdravo, otroci _ 19 30 Aktualna tema’ 20.00 Risanke 20.15 TVD - Stičišče 20.30 Ale.vandre, srečni 22.05 TVD - Danes .. 22.15 Čas v sliki - TV dnevnik strijske TV ^ Ob koncu Odprta meja - r novitev 0f čl0Vek • TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro juti-o po naše; 8.10 - 10.60 Radijski mozaik: Na obisku pri.. .; 8.30 Pct-puri napevov in melodij; 9.30 Dramatizirani roman: Prežihov Vo-ranc: »Doberdob* - 9. del; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: simfonični koncert; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Literarni listi; 12.00 Pesniške podobe in usode; 13 20 - 16.00 Iz studia neposredno. Oddajo vodi Miran Košuta; 16.00 Klasični album; 17.10 - 19.00 Razširjeni obzornik: Na obisku pri.. .; 17.30 Romantične melodije; 18.00 Kulturni dogodki: 18.25 Priljubljeni motivi; 18.40 Kako ti je ime? KOPER (Slovenski program) 7.00, 7.30, 8.25, 14.00.'l5.00 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski, televizijski in filmski spored: 8.30 Val 202; 14.00 Na valu Ra dia Koper - Glasba objave: 14.15 Kinospored; 14.30 Zanimivosti; 15.10 Predstavitev oddaj, glasbene želje poslušalcev; 15.30 Pesmi in plesi naših narodov; 16.00 Dogodki in, odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.16 Aktualna tema: 17.40 Piknik ob koncu tedna. KOPER (Italiianski program) 7.30, 8.30, 13.30, 16.30, 19.30 Poročila; 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Dnevnik; 7.00 Glasbe na matineja; 7.15 Koledarček; 8.15 Horoskop; 9.00 Par korakov; 9.15 Knjižne novosti; 9.32 Lucianovi dopisniki: 10.00 Z nami je...; 10.15 Plošče; 10.32 Glasbeni prostor; 10.45 Mozaik; 11.00 Znane popevke: 11.15 Festivalbar; 11.32 Kirn; 12.05 Glasba po željah; 12.50 Popevke; 14.33 Superpoletjc; 15.33 Poročila v nemščini: 15.36 Jugoslovanske popevke; 16.00 Poezije; 16.45 Dalmacija in njene pesmi; 17.00 Kultura in družba; 17.15 »La vera Romagna*; 17.32 Crash; 17.00 Rock glasba; 18.30 Petkov koncert; 19.45 Nasvidenje jutri. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 8.40 Jutranja glasba; 9.00 - 10.03 Radio anche noi; 11.00 Glasbena hiša; 11.34 Radij- ska nadaljevanka; 12.03 Juj*jijj-variete; 13.25 Master; 14.0J ca Asiago Tenda Replay: . L. Šolska vzgoja; 15.03 Glasbeni kunientaree; 16.60 Poletje; Master Under 18; 18.00 Pojejo nardo De Muro; 18.30 Glob®^ ter; 19.15 Draga glasba; L; Jazz '82; 20.00 Radijska dra* „„ 20.30 Skozi poletje; 21.00 Uia=:. iz Palače Labia 1982 ; 22.02 HP” ska drama v 4 dejanjih; 22.-to je Enzo Jannacci; 23.03 lel ski klic. . RADIČ 2 .jo, 6.05, 7.30 , 8.30. 10.00, 12.30. ' jj, 19.30 Dnevnik; 6.30. 9.30, 15.30, 16.30. 17.30 , 22.30 P0^.45 6.00 - 8.00 Jutranji spored; L Napoved programov; 9.00 Mar!,ji3 ženska in življenje; 9.32 j. ‘j,; «Luna nuova alTantica ital*31 ™ 11.32 Kantavtorji: 12.48 Hit,^ rade; 13.41 Sound • Track; Controra; 15.37 Osear Wilde* Pj ces pesniku; 16.32 - 17.32 in gospodje, veselo poletje;-.. Toscanini: njegovo življenj0 njegova umetnost; 22.40 Jai* rock glasba. LJUBLJANA j,. 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. P.ju 13.00, 15.00, 20.00 Poročila: L, Rekreacija; 6.30 Prva ju,11fl(i kronika: 7.45 Prometne h)f° .jfi cije; 7.50 Dobro jutro, otroci- rJ Druga jutranja kronika; 8.30 * . d ionu na poti; 9.05 Za šola1 ^33 Kako živijo otroci po svetu: . ^ Glasbena pravljica; 9.45 metniki mladim poslušalcem; ^ Z glasbo v dober dan; ristični napotki; 11.05 Reze** no za . . .; 12.05 Ali poznato -.tj; 12.35 S pesmijo po Jugosla'30 13.10 Iz glasbene tradicije: Le Kmetijski nasveti; 13.40 P,aL*; godbe; 14.C9 Iz naših spor°pri 14.20 Zabavna glasba; M--**1 k “ poročajo vam . . .; 14.50 Čl°v°Vw); zdravje; 15.05 Škatlica z 15.25 Naši poslušalci Desdtor 16.00 Dogodki in odmevi: 1®"/.,,)« potki za turiste; 16.35 Žaba L glasba; 16.50 Radio danes, t ^ jutri: 17.00 Vrtiljak- 18.00 ob 18.; 19.09 Pojemo in g00,41 19.30 S knjižnega trga: 20.35 Kjj ko noč. otroci; 20.45 Vsa bo z nami zapela . . .; 21.00 ^ nite, pa vam zaigramo .. >'• Oddaja o morju in pomorščak ld 23.30 Radi ste jih poslušali: u^’ Petkov glasbeni mozaik. košarka SVETOVNO PRVENSTVO V KOLUMBIJI Banko Žeravica: Drugo mesto bi bilo za nas velik uspeh» Kanadčani se niso pomirili - Pomembno srečanje «plavih» proti ZDA (Dopisnik Dela *a Primorski dnevnik) 19^ ~ Presenečenje v tekmo . r* skupini A je na glavo obrnilo . , Predvideni spored tekem Ju-Ii-i vije. kajti «plavi» igrajo na alnem turnirju prvo tekmo z re-ezentanc° ZDA. To načrt v mar-em spreminja, kajti dve točki iz ječanja sta nadvse potrebni, polj pa seveda američanom, ki !z Bogote prišli praznih rok SPORED „ PlNALNE skupine Ppues, 20. 8. kaniuj1 Kombija * Španija; 04.00: 21 • 8. Jugoslavija - ZDA; 04.00: »anada . Avstralija; 22.00: Jugosla-bija ' Spanija; 23-00: SZ - Kolumbija, 2i' 8- «.00: Avstralija - Španija; 24.00: Kolumbija - ZDA 24. 8. ^•00: Jugoslavija - SZ; 04.00: Ka-*ada ZDA Lreia’ 25‘ *• (Um, ; Kolumbija - Avstralija; iwK.anada - ŠPani.ia j^Jrtek, 26. 8. *i m, i Kolumbija • Jugoslavija; p00: Španija - SZ JjfJok. 27. 8. '• Jugoslavija - Avstralija; c i* ■ SZ pobota, 28. 8. Zl)t Kanada - Kolumbija; 04.00: 3 ' Avstralija; 20.00: finale za 22,®P: finale za 1. mesto. H,.. arad* Preglednosti smo navedli p° 'iali.mnskem času). P TOLAŽILNA SKUPINA taist ama’ Bra7i|i.1a in ČSSR 2- Ki jvaja' Slonokoščena obala in Uru- *^am to seveda ne ustreza naj-kajti Španija, ob vsej pre- bije, bi bila vendarle pri-Ue ^ nasprotnik. Toda nič se Doh-i , P°masati. Vsekakor se bomo Prav'*’ da se kar najbolje pri-na pomembno srečanje. razu ^rrleri^ani bodo zdaj, po poostri - raziarjeni, angažinari pred SP, kjer smo doživeli hud poraz. Toda to ni bilo pravo razme rje moči, kajti naša reprezentanca zdaj že igra precej drugače in lahko se bomo bolj enakovredno kosali. Najmočnejši so vsekakor nji hovi branilci, med centri pa bo treba paziti na Jonesa. Prepričan sem, da jih z zavzeto igro vendar le lahko premagamo. Vsem je jasno, da če preskočimo prvi dve oviri, ZDA in Španijo, nam je že za gotovljeno drugo mesto, kar bi bil resnično velik uspeh. Enako razmišljajo seveda tudi Američani, ki imajo sicer zelo mlado ekipo, ki pa je nadvse želna afirmacije. Izkušnje so vsekakor na naši strani in morda bodo prav te vendarle odločile o naši zmagi,* je dodal Žera-vica. Velikanska dvorana «E1 Pueblo* lahko sprejme 25.000 gledalcev, kar vsekakor bolj ustreza američanom, ki so takšnih objektov bolj vajeni kot «plavi», pa še občinstvo bodo imeli na svoji strani. Jugoslovane čaka torej zelo huda preizkušnja. Na srečo pa so se »plavi* lahko dobro odpočili po naporni tekmi s Kanado in se pripravili na enega izmed velikih dvobojev 9. sp. Škandal še odmeva Prekinjena in nato kljub vsemu končana takma v skupini C med Jugoslavijo in Kanado še vedno polni stolpce časnikov in vzbuja različne komentarje. Kanadčan Granger je kaznovan s prevojdejo nastopa na eni tekmi, tako da ni mogel igrati proti Sovjetski zvezi kazen za to, da je od zdaj «pokosila Kičanoviča, je po sodbi vseh zaslužena, kajti Kanadčani nikakor ne bi smeli izbirati taktike poškodovanja nasprotnikov. Granger je, kot smo poročali, tudi že v prvi minuti grobo napadel Kičanoviča. To pa seveda v šport in taktiko tekme ne sodi. Sodnika bi tekmo morala ob prekinitvi tudi končati zaradi tega, ker so izgred povzročili kanadski košarkarji, ki jim je tudi občinstvo nasedlo. Predvsem pa je kanadski trener vodil tekmo do konca, čeprav je dobil dve tehnični napaki. Pa še je bilo pripomb na kršenje pravil in podobno. Kanadčani se vsem tem očitkom samo čudijo in se čutijo prikrajšane in ogoljufane, opozarjajoč, da imajo tudi njihovi hokejisti težave ob gostovanjih v srečanjih z evropskimi ekipami na ameriških tleh. In vse mogoče argumentne vlečejo na dan in poskušajo dokazati, da so oni žrtve spletk, predvsem pa španskega sodnika Bague A sprijazniti se bodo morali s tem in tu v Caliju, pred očmi vseh zastopnikov FIBA, nastopati tako. kot predvidevajo športne in košarkarske norme. S tem bodo seveda han-dikapirani. toda o tem bi sami mo rali razmišljati že pred prihodom na svetovno prvenstvo. Stane Trbovc NOGOMET PO 1. KOLU ITALIJANSKEGA POKALA Uspešen start Tržačanov in Videmčanov Zvezde prvoligaša Sampdorie brez moči - Causio zopet odličen Kevin Magee v Vareseju VARESE — Košarkarski prvoligaš Cagiva iz Vareseja je najel 23-let-nega Američana Kevina Maggeja (krilo, 203 cm visok za 110 kg). Po enem mesecu prijateljskih te kem, donečih izjav in polemik, predvsem glede podpisov pogodb, se je veliki voz italijanskega nogometa končno premaknil v smeri tekem, ki imajo tudi nek praktični pomen V sredo so namreč odigrali prvo kolo italijanskega pokala in ljubitelji nogometa so spet množično napolnili «templje*, kjer se njihovi «bogovi» podijo za usnjato kroglo. Resnici na ljubo se »bogovi* ni so kdove kako proslavili. Razen Fiorentine, ki je nasula kar pet zadetkov Nocerini, so vsi ostali prvoligaši precej odpovedali. Med tistimi, ki so zadovoljivo o-pravili svojo nalogo, je Udinese, ki je kljub odsotnosti Šurjaka in še nezadostne priprave Pulicija gladko zmagal v Foggii. V vrstah Videmčanov je kakor ponavadi blestela zvezda svetovnega prvaka Causia, ki se, kot kaže, ne meni preveč na anagrafske podatke, saj igra, kakor bi bil za deset let mlajši. Poleg njega pa je pozornost gledalcev pritegnil Edi-nho, ki je trenutno eden izmed naj- boljših »prostih branilcev* v Italiji. Vsekakor pa bo treba še nekaj časa počakati, da bomo lahko občudovali furlansko moštvo v njegovi popolni postavi. Letos je državni pokal novost, da v njem nastopajo tudi boljše enajsterice C-l lige. Marsikdo je mislil, da bodo prvoligaši kar mimogrede opravili z nasprotniki, ki naj bi bili za dva razreda slabši. Resnica pa je bila nekoliko drugačna. Tretieligaši so odlično opravili svojo nalogo in marsikateri prvoligaš je lahko še kako srečen, da je odnesel celo kožo. Padova je remizirala v Genovi proti istoimenskemu moštvu, Triestina pa je spra vila v težave Sampdorio. Pred tekmo smo slišali v pogovorih tržaških navijačev, da bo tekma za Trie-stino odlična priložnost za pouk angleščine. saj proti ekipi, ki razpolaga z igralci kakor sta Brady in Francis, nima nobene možnosti. V resnici pa tisti, ki so prišli na igrišče, da bi občudovali Sampdorio in njene ase, kar niso mogli verjeti, ko so videli, da se je Dreo- v8rn'S ^pan'j°- še toliko bolj neostri* razjarjeni, angažinari in p’* pravi trener Žeravica. °znamo se s turnirja v ZDA NAŠE ENAJSTERICE NA PRIPRAVAH ZA NASTOP V AMATERSKIH LIGAH Na mednarodnem košarkarskem turnirju, ki ga je priredilo miljsko društvo Inter, sta nastopila tudi tržaški Bic in ljubljanska Olimpija. Na sliki: posnetek s tega srečanja lini prilepil Bradyju tako, da smo imeli občutek, da se je mali plavolasi Dreolini na kak skrit način privezal bivšemu igralcu Juventu-sa, saj ga ni niti za trenutek spustil izpred oči. Trevisan pa se je tudi pridno posvetil oskrbi Francisa, ki je s svojo inteligentnostjo zaznal, da proti takemu branilcu je bolje ne poskusiti prodorov, saj bi si lahko skvaril sloves in se je zato prelevil v veznega igralca. Schiraldi pri Francavilli Branilec Franco Schiraldi, ki je tudi v lanskem prvenstvu nastopal za Triestino, bo odslej igral pri ekipa Francavilla v C-2 ligi. Atalanta — Avellino 1:1 BERGAMO — V zaostali tekmi italijanskega nogometnega pokala sta sinoči Atalanta in Avellino igrala neodločeno 1:1 (0:1). Aberdeen — Sion 7:0 V prvi tekmi predtekmovalnega kola pokala pokalnih prvakov je škotsko moštvo Aberdeen nenavadno visoko premagalo ekipo Sion (Švica) z rezultatom s 7:0 (4:0). Za Aberdeen so bili uspešni Black (2 zadetka), Strachan, Kewitt, Simpson, McGhee in Kennedy. Sovjeti zmagali BARCELONA — Enajsterica Spartaka iz Moskve je osvojila turnir mesta Barcelona. V finalu je premagala ekipo E-spanola iz Barcelone z rezultatom 3 proti L Na tretje mesto se je uvrstila ekipa Asasur.e iz Pamplone, ki je premagala angleško moštvo West Bromvvich Albion z 2:1. NEWCASTLE Sloviti angleški mramignj S(ezj Avgusto Federico, nogometaš Kevm Keegan je podpa- ;-;er smg jmejj priložnost se več-sal pogodbo z angleškim drugoh- -gašem Nevvcastlom za približno 230 milijonov lir na leto. Posnetek z mednarodnega atletskega mitinga v Ziirichu. Na sliki (te-lefoto AP): mladi Britanec Števen Cram, ki je zmagal na 1.500 m NiiiiiiiiiiiiifiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiifiiiiimiiiiiiiiiiiiiiaiiiimiitiillllillliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiillM Izlet v Dolomite Na višini 2550 metrov vstopimo v steno; nadelanega je samo 20 m stene, ki je zavarovana z žico, o-stalo pa je prosto plezanje prve in druge stopnje, ki daje planincu veliko zadoščenje. Obiskovalcev te poti ni bilo seveda toliko kot na Ferrati Brigata Tridentina, dosti pa smo jih našli na vrhu, saj je normalna pot, ki pripelje iz zavetišča «Sassopiatto», zelo lahko. Na prelaz Sella smo se vrnili po lepi pa- ODBOJKA I rat odpočiti in napiti svežega mleka v raznih kočah (vzpon je trajal tri, sestop pa spet tri ure). Italija-Japonska Danes ob 21. uri bosta v Gradišču odbojkarski reprezentanci Italije in Japonske odigrali prijateljsko tekmo. Sicer bi to srečanje morali od igrati najprej v Tržiču, prireditelji pa so se kasneje odločili za Gradišče. Srečanje bo v športni palači. Četrti dan našega pohajanja po Dolomitih smo mislili, da smo potrebni počitka, ker pa nočemo le nariti v sobi, se peljemo v bližnjo Corvaro in z žičnico na Crep de mont (2498 m), od koder smo se napotili po lepi stezi na Piz de Sec (2910 m). Na bolj strmih točkah, je pot zavarovana z žicami, en skalnat previs pa opremljen z lestvijo in klini. Iz vrha je lep razgled po celi skupini Sella. Od tu smo se nato spustili k zelenemu jezercu Boe, ki s svojo lepoto pri- Kar štirinajst kolajn Kreši mi ra Cosiča d(lv^ar^arsha reprezentanca Jugo-jqr Je te nastopila na olimpijskih (to. 7 . svetovnih in evropskih vr-Praa^1 med Beogradom 1961 in kar enaindvajsetkrat na tekmovanjih, najuspešnejši tudi 0et'm’ selektorji na bo ostal kj Vo Caliju 1982 Ranko Žeravica. Ueliu-u zvezni selektor na osmih iTpkr tekmovanjih (2 zlati m 1 196?- kolajne), toda v Helsinkih tr0fe’n Miinchnu 1972 je ostal brez iar°š\fiarski «professore» Aleksan S «*°lic je vodil »plane* se-ti' frat v obdobju 1961-1981 (2 zla tiQ) STebrne in 1 bronasta kolai-oiinlJTaznih rok pa ie ostat le na ftlskih igrah v Tokiu 1964. ie vsekakor, da ni imel 1«: n®oo večjega spodrsljaja na >cl ec''h tekmovanjih Mirko Novo-Dipjv svojem štiriletnem obdobju m Zarcelono 1973 in Montrealom. j. . dati in 2 srebrni kolajni). *kih *e *vet'ka trojica» v trener tar ulloaah- medtem ko sta si Pe-rj„ kansi (bronasta kolajna v To-6r„„ in Ranko žeravica (sre Jefn- kolajna v Praoi 1981) z eno ital;!’1 stažem priborila licenco za Kr klubsko prvenstvo. ier es,mir čosič je zagotovo rekor-Jlgj, v svetovnem merilu, če upo-tL°?o osvojene kolajne na sne 6, n tekmovanjih (olimpijske igre 'Ootovna prvenstva), kaiti nje ____________________________________ gova bilanca med Montevideom 1967 in Moskvo 1980 je zares fenomenalna (3 zlate in 4 srebrne kolajne), saj je prekosil celo legendarnega Seraeia B jelova (3 zlate, 1 srebrna in 4 bronaste kolajne). In vendar je še posebno im pozantna ^statistična serija» Kreši-mira čosiča na velikih tekmovanjih (olimpijske igre. svetovna in evropska prvenstva), saj ie nastopil v takšni konkurenci kar šestnajstkrat. težko na je verjeti, da bi lahko kdorkoli v jugoslovanski košarki še kdaj presegel meje, ki Uh je začrtal Krešimir čosič. Štirinajst kolajn Krešimira Čosiča je bilanca, ki bi bila dosegljiva za Dragana Kičanoviča, če bi igral v reprezentančnem dresu do svojega triintridesetega leta kot Krešimir čosič, kar pomeni, da bi igral še pet sezon, vključno z evropskim prvenstvom v letu 1985. ko bi izenačil rekord Krešimira čosiča tudi Dražen Dalipagič, če bi seveda reprezentanca Jugoslavije venomer osvajale kolajne na veli kih tekmovanjih. Želiko Jerkov bi izenačil rekord Krešimira čosiia, če bi nastopal do svetovnega prvenstva v Madri du 1986. Lestvica najuspešnejših jugoslovanskih košarkarjev po osvojenih kolajnah na olimpijskih igrah, s ve tovnih in evropskih prvenstvih: Krešimir čosič 14; Dražen Dalipagič 9; Dragan Kičanovič 9; Ivo Daneu 8; Vinko Jelovac 8; Željko Jerkov 8; Zoran Slavnič 8; Mirza Delibašič 7; Nikola Plečaš 7; Traj ko Rajkovič 7; Damir Šolman 7; Radivoje Korač 6; Ratomir Tvrdic 6; Nemanja Djurič 5; Dragan Ka-pičič 5; Ratko Radovanovič 5; Dra goslav Ražnjatovič 5; Rajko žižic 5; Vladimir Cvetkovič 4; Dragutin Čermak 4; Slobodan Gordič 4; An dro Knego 4; Duie Krstulovič 4: Zvonimir Petričevič 4; Petar Skansi 4: Borut Bassin 3 : Josip D ier dia 3; Vital Eiselt 3: Dragan Kovačič 3; Žarko Kneževič 3; Mio-drag Nikolič 3; Liubodrag Simo novic 3; Branko Skroče 3: Žarklo Varaiič 3: Peter Vilfan 3: AUoša Žorga 3; Miloš Bogovič 2; Blagoje Georgiievski 2: Miha Leih ar 2: Zo ran Maroevič 2; Milun Marovič 2. Mibovil Nakič 2: Predrag Benaček 1; Ante Diogič 1; Sreten Dragoj-lovič 1; Draffan Ivkovič 1: Marian Kandus 1: Živko Kasnn 1: Jože Papič 1; Boban Petrovič 1; Željko Poba k 1: Petar Pooovic 1: Bran ko Radovič 1; Damir Rukavina 1: Žel'ko Troskot 1; Dragiša Vučinič 1. Na listi jugoslovanskih košarkarjev z osvojenimi kolajnami je 5(5 igralcev, ki so osvojili skupno 2'6 kolajn, kajti reprezentanca Jugoslavije je v «ekipni konkurenci* osvojila doslej 6 zlatih, 10 srebr nih in 2 bronasti kolajni na veli kih tekmovanjih. Olimpijski zmagovalec je bila v Moskvi 1980, svetovni prvak v Ljubljani 1970 in Manili 1978, evropski prvak pa v Barceloni 1973, Beogradu 1975 in Liegeu 1977. Krešimir čosič je bil edini košarkar, ki je sodeloval v vseh šestih »zlatih* podvigih. Aco Pasternjak TURNIR V LIGNANU Vama preizkušnja za Goričane in Tržačane Danes se bc v Lignanu Sabbia-doro pričel košarkarski turnir, na katerem bost, igrala tudi deželna prvoligaša San Benedetto iz Gorice ter Bic iz Trsta. Poleg teh ekip bosta igrala še videmski prvoligaš AP Udinese in Be-netton iz Trevlsa. Igralo se bo po sistemu vsak proti vsakemu. Za Goričane in Tržačane bo nastop na tem turnirju še kako koristna preizkušnja, saj tako Videmča-ni kot košarkarji iz Trevisa ne skrivajo ambicij, da v tej sezoni napredujejo v višjo ligo. Videmčani imajo namreč odličen ameriški par Valentine - Hardy, Benetton pa je pravkar na' 1 bivšega profesionalnega košarkarja Larryja Demica. Mlade sile v vrstah bazoviške Zarje Trener V. Krmvančič: «Verjetno se bomo tudi letos potegovali za visoko uvrstitev» ■ Žagar opustil aktivnost ■ Več prijateljskih tekem V torek popoldne so se zbrali na Križmančiča za mnenje o ekipi, igrišču v Bazovici nogometaši | «Naša ekipa bo zelo podobna ti- Zarje, da bi začeli s pripravami na bližnje prvenstvo. Zarja je sicer pred tedni že o-pravila nekaj treningov, da bi se pripravila za tekmo s Triestino, ki so jo odigrali 31. julija. Tedaj pa je bilo precej igralcev na dopustu, zato bi lahko rekli, da so igralci šele v torek začeli z resnim delom Pred treningom smo vprešnli trenerja - igralca Zarje Vojka sti, ki je odigrala prejšnje prvenstvo. Pred začetkom prvenstva u-pam, da bom imel na razpolago še dva nova igralca in sicer branilca, ki bi zamenjal Mirjana Žagarja, ki je letos zaradi poškodbe opustil aktivnost, kar je za nas velika izguba, ter napadalca. Trenutno namreč razpolagamo samo s tremi napadalci, dva izmed teh pa služita vojaški rok. tako da je njuna prisotnost večkrat v dvomu. ŠD ZARJA 1982/83 VRATARJA Stanislao Puzzer (1949), Dario Racman (1964). BRANILC Boris Ivo Grgič (1958), Roberto Franco (1959), Giuseppe Macor (1950), Armando Bencich (1955), Dario Crociati (1962), Dean Grgič (1965), Maurizio Sossi (1961). VEZNI IGRALCI Paolo Tognetti (1964), Damjan Fonda (1963), Vojko Ražem (1954), Vojko Križmrnčič (1948), Renato Mihelčič (1958). NAPADALCI Fabio Ražem (1963), Diego Le-narduz; (1962). Egon Fonda (1962). PRIHOD Renato Mihelčič (1958) - vezni 1-gralec - (Rosandra); Crociati Dario (1962) - branilec (mladinska e-kipa); Dean Grgič (1965) - branilec - (Gaja). ODHODI Mirjan Žagar — opustil aktivnost. Kratek pregled prazgodovine tržaškega krasa STANKO FLEGO To sta Egon Fonda in Diego Le-narduzzi. Vsekakor pa bodo lahko naši navijači letos videli nekaj novih obrazov. Iz vrst mladinskih ekip smo letos vključili v člansko moštvo Daria Crociatija in Deana Grgiča, ki je lansko leto nastopal pri Gaji. K nam pa je pristopil tudi vezni igralec Renato Mihel čič, ki je bil član Rosandre. lansko leto pa je pustil aktivnost. Mislim, da je to debra ojačitev za našo ekipo. Verjetno se bomo tudi letos potegovali za visoko uvrstitev.* tKakšni so vaši načrti?» »Že v nedeljo bomo odigrali pri jateljsko tekmo na Ravnah na Koroškem, v sredo pa se bo za nas začel «Memorial Žarka Raceta* na Proseku, ko se bomo pomerili z močno ekipo Portuale. Prihodnjo nedeljo, 29. tm„ pa bomo odigrali nogometno tekmo z ekipo Zbilj pri Ljubljani. Nato pa se bomo udeležili turnirja, ki ga prireja Kras, tako da bomo do začetka prvenstva precej zaposleni.* ATLETIKA (I.P) 21. „ Kontno se tudi naše ozemlje pokaže na obzorju zgo-V ^*nskega obdobja. Leta 178 pred n.š. prispejo iz Ogleja jnjna&e kraje rimske legije in v hudih bojih in s precej-v0j° težavo premagajo, na področju tržaškega teritorija, Sa° kralja Istrov, Apulona. Rimljani vpadejo nato v Istro ^ “Ožgejo ter uničijo prestolnico Istrov Neksacij pri Pulju V «V|V bci UlllGijU v * --------J I-- ' vs Se bekatera gradišča. Vendar življenje na teh vrhovih, frrJ, na nekaterih, s tem ne zamre. Avtohtoni prebivalci Vh« -’ * - Verietno Se dol®0 časa ohranijo svoja bivališča na ^Petinah. Mnogo kasneje, v pozni antiki, ko z vzhoda v*th‘ ° rimskemu imperiju Goti, Langobardi, Avari in Slo-w1, se takratni prebivalci rimskih mest, ki so stala ob neiših trgovskih poteh in ob obali, pričnejo umikati «iihV2petine in si gradijo, večkrat prav na sedežu nekda-prazgodovinskih gradišč, utrjene naselbine. Na našem hih^11 Poznamo tak primer na Starih Miljah, več podobic” Primerov pa poznamo v Istri, v notranjosti Slovenije V6s' Furlaniji. Nekatera gradišča ostanejo poseljena skozi t(.g 8rednji vek in se na njihovem ozemlju življenje nepre-a odvija do današnjih dni. Take primere poznamo it,} vsem v Istri in sicer v Bujah, Motovunu, Grožnjanu 1^' Primere prazgodovinskih gradišč, na območju katerih lll° danes vasi, poznamo tudi na Krasu: to so današnji Štanjel, Avber, Skopo, Tomaj, pri nas pa, vsaj delno, Kon-tovel. Tudi za časa turških vpadov si prebivalci okoliških vasi utrdijo marsikateri vrh, na katerem se je nekoč dvigalo prazgodovinsko gradišče. Pri nas poznamo tak primer na Repentabru. So se Slovani v prvih naselitvenih sunkih pri nas zadrževali na področjih, kjer so nekoč stala gradišča? Zanesljivih arheoloških dokazov iz tega obdobja na naših gradiščih za sedaj še nimamo. Marchesetti, ki je podrobno pregledal naša gradišča pred približno 100 leti, v dobi namreč, ko so bila v znatno boljšem stanju kot so danes, sicer omenja, da je v nekaterih med drugimi ostanki našel tudi srednjeveško keramiko. Površinske zemeljske plasti pa so na številnih gradiščih uničili s poljedelskimi deli, tako da so dandanes te plasti, ki so morda vsebovale predmete iz časa naseljevanja Slovanov, popolnoma sterilne. Naj še dodam, da so strokovnjaki bili in so še dandanes v naših krajih silno nezainteresirani za zgodnjesrednjeveško obdobje in so bile najdbe iz te dobe mnogokrat sprevidene in se jim ni posvetilo pozornosti, katere bi morale biti deležne. Omenim samo problem najdb zgodnjesrednjeveško in tudi kasnejše keramike, ki jo skoraj vse kraške jame, ki hranijo sledove človeške prisotnosti, vsebujejo. To keramiko, ki je v površinskih plasteh in ki nedvomno pripada domačinu, Slovencu?, ki že od zgodnjega srednjega veka naprej prebiva na našem Krasu, so krajevni .znanstveniki- označili z vzdevkom «ceramica gallo-romana», čeprav nima z Rimljani in kaj šele z Galci tako časovno kot tipološko nič sorodnega. V nekaterih primerih so s tem vzdevkom označili celo keramiko iz poznega srednjega veka! Naj tu še poudarimo, da je že ugledni arheolog R. Battaglia leta 1946 v neki publikaoiii zatrjeval, da moramo na našem Krasu pripisati najdbe zgodnjesrednjeveške ke- ramike v jamah novim naseljenikom teh krajev, Slovanom. Tako smo prišli do konca tega bežnega pregleda skozi tisočletja in tisočletja prisotnosti človeka na našem teritoriju. S pregledom gradišč smo zašli že globoko v zgodovinsko dobo. Moram še dodati, da sem v tem pregledu uporabljal pojem »tržaški Kras- za ozemlje, ki je dandanes v mejah tržaške pokrajine z občinami: Devin - Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Trst, Dolina in Milje. To pomeni, da so bili vsi predeli, četudi so blizu mesta, vendar na jugoslovanski strani državne meje, izključeni iz tega pregleda. Pri prebiranju teh strani so verjetno mnogi spoznali, da čeprav danes imamo relativno veliko podatkov o preteklosti človeka na tržaškem teritoriju, nam je celotna slika o poseljenosti našega ozemlja v raznih obdobjih še zelo nejasna. ’ Veliko imamo namreč drobcev, celotni mozaik pa še zdaleč ni sestavljen. Ga bo sploh mogoče kdaj sestaviti v celoti? (Konec) Dobri rezultati na prireditvi Bora Na deželnem tekmovanju v metih, ki je bilo v organizaciji atletske sekcije Bora v sredo popoldan na stanionu na Kolonji, je bilo doseženih nekaj zelo dobrih rezulta tov. Borovka Irena Tavčar je zmagala v krogli in disku z letos najboljšima dosežkoma 13,21 m, oziroma 45,56 m. Najboljši tehnični rezultat je dosegel Videmčan Casar-sa, ki je kopje zagnal skoraj 70 m daleč. Popolne rezultate bomo objavili naknadno. B. K. POPRAVKI V našem podlistku so se vrinile nekatere neljube napake, za katere se avtorju in čitateijem oproščamo. Št. 1( 28. 7. 1982), 4. stolpec, 6. vrstica: namesto: »Raziskovalci odkrili lobanje*, pravilno je: »Raziskovalci odkrili del lobanje*. Št. 9 (6. 8. 1982), 2. stolpec, didaskaiija pod sliko: namesto: »V jami pred Briščki in Prečnikom*, pravilno je: »V jami med Briščki in Repničem*. Št. 13 (11. 8. 1982), 4. stolpec, 12. vrstica: namesto: »V teh navpičnih breznih*, pravilno je: »V treh navpičnih breznih*. Št. 12 (10. 8. 1982), didaskaiija pod sliko: namesto: «Okoli 20 m visok in 15 m širok vhod, pravilno Je: »Okoli 15 m visok in 20 m širok vhod*. Št. 17 (15. 8. 1982), 1. stolpec, 2. odstavek, 7. vrstica: namesto: »Na področju tržaškega*, pravilno je: »Na področja tržiškega*. Ovett poškodovan BRIGHTON — Olimpijski prvak na 800 m in svetovni rekorder na 1 500 m, Britanec Steve Ovett se je včeraj poškodoval na treningu v Brightnnu BOKS V super petelinji kategoriji Wilfredo Gomez ohranil naslov svertvnega prvaka SAO JUAN — Portorikanski bok sar Wilfredo Gomez je ohranil naslov svetovnega prvaka v super Petelinji kategoriji (verzija WBC), s tem da je zasluženo premagal Mehikanca Roberta Rubaldina, ki je bil prisiljen na odstop v začetku osemega kroga. Dotlej ga je namreč razpoloženi Gomez hudo izdelal. vablja dosti turistov, posebno ker je lahko dosegljivo z žičnico. Nastopil je peti dan in odločili smo se, da se povzpnemo na Sas-songher, katerega vsaki dan občudujemo z naše sobe. Pot začne kar za našo hišo in pobočje, po katerem se vzpenja, se imenuje Gdel Weiss, zaradi obilnih planik. Hoja je bolj utrudljiva po neskončnih serpentinah, ki te pripeljejo do For-celle Sassongher. Od tu do vrha je samo 240 metrov. Vrh sam je zelo razgleden ne samo na gruppo Sella. ampak po celi Val Badii. Sestopili smo nato do turističnega kraja ViV.a. Za zadnji dan smo si prihranili največjo poslastnico našega dolomitskega tedna — Cati-naccio d’Antemoja. Vstati smo morali zelo zgodaj, saj smo se morali prepeljati čez prelaz Gardeno, Sello in Canazei v Val di Fassa. Takoj po naselju Mazin se odcepi asfaltirana cesta, ki te pripelje do koče Cardeccia na višini 1960 m. Od tu naprej je «mulatiera» do zavetišča Vajolet, nadalje stezm do naslednje koče Passo del Principe (2601 m). Tukaj se začne zavarovana zapa-dna pot na Catinaccio d’Antemoja. Ker je zapadna stran gore obrnjena proti Rosengartenu, je razgled nanjo res edinstven, in sicer, bolj se vzpenjaš proti vrhu, bolj je Ro-sengarten podoben pravcati vrtnici, ki se sveti v jutranjem soncu. Prišli smo na vrh, ne da bi občutili utrujenost. Ker je ta gora visoka kar 3004 m in dva naša udeleženca še nista nikoli dosegla take višine, smo jih morali po planinsko krstiti. Spustili smo se po vzhodni zavarovani poti, ki je plezalsko zelo zabavna, ko pa smo dosegli ledeniško dolino, v kateri je jezerce Antemoja, smo morali spet zlesti po melišču na sedlo Antemoja, od koder smo se spet spustili na Passo Principe in po isti poti kot zjutraj nadaljevali pot nazaj do koče Gar-deccia. Bila je sobota pred velikim šmarnom in trume planincev in planink so se vile proti kočam, mi pa smo bili veseli, da smo preživeli lak krasen dan v relativni samoti, kjer smo lahko po mili volji občudovali lepoto Dolomitov. (S. M.) Konec KOŠARKA Odpadlo srečanje Kvarncr-Monaco Danes bi morala biti v Sežani prijateljska košarkarska tekma med reškim Kvarnerom in moštvom Monaca. Na prošnjo francoskega moštva pa so tekmo odpovedali. Namesto tega srečanja pa bo Kvarner danes ob 20. uri v Sežani igral proti ljubljanskemu Slovanu. Delovanjš ZSŠDI ZSŠDI obvešča, da bo danes, 20. t.m., ob 20.30 v Bazovici seja nogometne komisije. OBVESTILA SK Kras obvešča, da se bodo pričeli treningi za začetnike 23. t.m. na nogometnem igrišča v Repnu. Treningi bodo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 17. do 19. ure. • • » ŠZ Gaja organizira izpopolnjevalni tečaj v tenisu za mladince. Tečaj, ki bo obsegal deset lekcij, se bo pričel v sredo, 25. avgusta ob 8. url. Vpisovanje in druga pojasnila na teniških igriščih na Padričah v sredo, 25. avgusta, ob 8. uri. • • » ŠZ Gaja organizira izpopolnjevalni tečaj v tenisu za odrasle. Tečaj, ki bo obsegal 10 lekcij, se bo pričel v sredo, 25. avgusta, ob 20. uri. Vpisov nje in druga pojasnila na teniških igriščih na Padričah v sredo, 25. avgusta, ob 20. uri. • • * SK Devin - planinski odsek organizira 22. avgusta enodnevni izlet na Višarje z vzponom na Lovce. Odhod z osebnimi avtomobili ob 6. uri iz Sesijana. Za informacije: Mirko Škabar tel. 200494. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRST. Ul Montecchl S. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 ••odruzmco Gorica Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83362 (85723) Naročnino Mesečno 8.000 lir — celoletno 59.000 V SFRJ številka 6.00 din, ob nedeljah 6.00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din. zo organizacije in podjetjo mesečno 120,00. letno 1200,00. PRIMORSKI DNEVNIK 2,rc račun 50101 603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubile*« Gradišče 10/II. nad., leleton 223023 Ob delovnikih: trgovski l modul (šir. 1 st., viš. 43 mrj 32 400 lir Finančni 1.100. legalni 1.000, osmrtnice^po formoiu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 Zo SFRJ Ogusi Postni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 stolpca. Mali oglasi 200 lir Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - JulijSK kraime se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih o v Italiji pri SPI. . . čian italijanske® Izdaja^^ZTT 2v.ze časopisnih J in liska r 'ITrst založnikov PEG' 20, avgusta 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel ODGOVOR VLADNIM UKREPOM V BOJU PROTI TERORIZMU Bombni atentat v centru Pariza Tarča desničarski tednik «Minute» Eksplozija povzročila le gmotno škodo - Odgovornost si lasti «Action directe» Kratkočasi se z električnim svedrom PARIZ — Le dan po sklepu francoskih oblasti, ki so na podla gi novih ukrepov v boju proti terorizmu razpustile organizacijo francoskih skrajnežev «Acticn di recte>, so njeni pripadniki včeraj izvedli bombni atentat. Da bi dokončno razblinili sume o svoji ide ološki pripadnosti, so peklenski stroj podtaknili pred uradi desničarskega tednika "Minute* v sa mam središču francoskega glavne ga mesta. Eksplozija je zaradi zgodnje ure povzročila je precejšnjo gmotno škodo. Kasneje je neznanec obvestil neko tiskovno a gpncijo. da je pod brisalci nekega avtomobila pred nacionalnim muzejem sporočilo pripadnikov, «Ac-tion directe*. V sporočilu teroristi navajajo, da je atentat na »fašistični in rasistični tednik* odgovor na članek, s katerim je «Minute* poveličeval izraelsko agresijo v Libanonu. «Ac-tion directe* je torej precej zgovorno demantirala trditve o nejasni ideološki pripadnosti, ki so nastale potem, ko se je razcepila na tri skupine in izvajala številne atentate, ki niso bili značilni za skrajno levico. Bolj kot odgovor na procionistič ni članek desničarskega tednika pa je včerajšnji atentat odgovor vladnim ukrepom v boju proti nasilju in terorizmu. V glavrnem je opozicija pozitivno sprejela Mitter-randov sklep, da se bo proti terorizmu boril z obstoječimi zakoni, a z novimi sredstvi, dodala pa je. da bo treba ukrepe tudi v praksi preveriti. Začetek po včerajšnjem atentatu ni torej nič kaj spodbuden, saj je le nadaljevanje vala atentatov. ki so v zadnjem obdobju prizadeli Francijo. Od 19. julija so v Franciji z včerajšnjim našteli kar 116 atentatov. Od teh jih je bilo največ na Korziki, ki so terjali eno žrtev, štiri ranjene, a ogromno gmotno škodo. Več žrtev so terjali antisemitski in anticionistični atentati (6 mrtvih in 23 ranjenih). Trije protiarabski atentati so terjali eno žrtev in 23 ranjenih. Armenski skrajneži so si prevzeli odgovornost za tri večje atentate, v katerih je bilo ranjenih 17 oseb. Vše ostale atentate, ki so povzročili samo gmotno škodo pa so izvedli ?do mači* teroristi in prenapeteži. ki so «branili» domače pridelke in izdelke pred tujo konkurenco. Povsem razumljivo francoske o-blasti najbolj skrbi val antisemit škili atentatov, ki rušijo ugled Francije, obenem pa povzročajo precejšnje zaplete z Izraelom in s francosko židovsko skupnostjo. U-pravičeno zgražanje in obsojanje cionističnega genocida nad pale stinskim ljudstvom v Libanonu marsikdo izrablja, da bi ponovno prebudil antisemitizem. Prav zato je meja med antisemitizmom in an-ticionizmum v francoskih atentatih skrajno vprašljiva, saj so žrtve skoraj vedno ljudje, ki nimajo nobene veze s cionisti, ali celo muslimani in tujci, kot se je to zgodilo v atentatu na židovsko restav racijo «Jo Gcldenberg*. Glede armenskega terorizma pa je treba omeniti, da so francoske sodne oblasti včeraj zavrnile ameriško zahtevo po izročitvi Vickena Ciarkhutiana, člana tajne armenske osvobodilne vojske. Prav junijska aretacija tega Armenca je prekinila tihi in nenapisani dogovor med francoskimi oblastmi in armenskimi skrajneži, ki so prizanašali Franciji, ker jih je pustila pri miru. Sedaj hoče Pariz bržkone ponovno vzpostaviti prejšnje stanje, ko ni imel z Armenci večjih težav. RIM — Marco Caruso, ki je bil pred petimi leti zaradi uboja lastnega očeta v središču pozornosti italijanske javnosti, je sinoči priznal. da je skupaj s prijateljico Agato Lon-go ukradel nekaj zlatih kovancev in draguljev v vili grofice Mimose Pa-rodi. Mladenič in Agata Longo sta si nato namislila rop in posilstvo, da bi zavedla preiskovalce, a so ju kmalu razkrinkali. Obema bodo sodili po hitrem postopku. Prenapet mehur kriv ministrovega odstopa? TOKIO — Japonski minister Ichiro Nakaga\\a. ki vodi državno ustanovo za znanost in tehniko, tvega svoj stolček. Pa ne mogoče zato, ker bi ga kdo sumil poneverb ali izdaje državni!) tajnosti, pač pa po krivdi prenapetega mehurja. Domača revija «Focus» je namreč pred nekaj dnevi na prvi strani objavila Naka-gavvovo sliko v «sumljivem položaju* pred drevesom v parku, ki obkroža japonski parlament. Dnevnik «Japan Times* ga zato dolži /žalitve najvišje državne ustanove* in pravi, da bo najbrž prisiljen k ostavki. Po japonskih zakonih je namreč opravljanje male potrebe na javnem prostoru hudo kaznivo dejanje. Da otroci radi uničujejo igrače, ni nobena skrivnost, pedagogi pa pravijo, da utegne celo biti koristno. Vendar je dveletna Robin Havvkins «nasvet» vzela le preresno, saj je v zadnjih dveh mesecih uničila kar za 2296 dolarjev imovine, prizanesla pa ni niti domačemu televizorju, hladilniku in pralnemu stroju. Na sliki jo vidimo z enim izmed njenih najljubših uničevalnih sredstvih — električnim svedrom (AP) .......................................................11*1111.....Milinimi...........»Ul............................................um....."..».m....... V koprski občini na splošno zadovoljni s šestmesečnim obračunom gospodarjenja Kljub temu da imajo nekatere delovne organizacije še izgube, je splošni rezultat pozitiven KOPER — Koprski gospodarstveniki so nad polletnimi rezultati poslovanja v svojih OZD pravzaprav prijetno presenečeni. Resda imajo nekateri TOZD še nekaj izgub, vendar gre v celoti za /»drobiž* (približno 44 milijonov dinarjev), če te izgube primerjamo s prejšnjimi leti. Tomos in Cimos sta na primer poslovala pozitivno. Nasploh pa so kazalci fizične gospodarske aktivnosti (tudi v primerjavi s slo venskim povprečjem) nadvse u-godrj. Fizični obseg industrijske proizvodnje se je na primer ob polletju v Kopru povečal za 7,9 odstotka v primerjavi z lanskim istim obdobjem, prevoz blaga v tonskih kilometrih se je povečal za 10,3 odstotka, luški prevoz v tonah za 7,6 odstotka. Povečalo se je celo število turistov in turističnih prenočitev (čeprav to v gospa darjenju koprske občine ne pomeni veliko). Po dolgem času so v koprski ob čini poslovali bolje od obeh sosed občine Izola in Piran, ki sta še lani bili vzorni, brez izgub. V koprski občini se je celotni prihodek povečal za 26 odstotkov, porabljena sredstva za 25 in dohodek za 28 odstotkov. Nekoliko slabše rezultate kažejo v izvozu in uvozu. Resda so nam na občini postregli z drugačnimi podatki kot na medobčinski gospodarski zbornici, vendar so ob Magična kocka je še zmeraj privlačna tem brez zadrege dodali, da bi lahko dobili najmanj štiri različne podatke o uvozu in izvozu. Po podatkih občinskega komiteja za plan in analize se je priliv s tujega trga ob polletju v koprski občini zmanjšal za 15 odstotkov (znašal je 1,243 milijarde dinar jev), odliv (uvoz) pa se je zmanjšal za 7 odstotkov (1.18 milijarde dinarjev), pri izvozu so zatajili vsi, razen Intereurope, ki je v letošnjih prvih šestih mesecih izvozila za 336 milijonov dinarjev, uvozila pa za 142 milijonov dinarjev. Po polletnih rezultatih, ki so nam jih. posredovali na občinskem komiteju za plan in analizo, lahko sklepamo, da ie šlo na tujem tržišču najslabše Iplasu (izvozil je za 61 mi lizinov, uvozil pa za 226 milijonov dinarjev) in Tomosu. Devizni preliv je znašal v Tomosu 95.1 milijona dinarjev, kar je za 38 odstotkov manj kot ob lanskem polletju in le 16.3 odstotka letnega plana. (Dodamo naj, da so v Tomosu vztrajali pri drugačnih podatkih, kot smo jih zvedeli na občini. Iz voz brez kooperacije je po njihovih besedah znašal 67.24 milijona, u voz blaga brez kooperacije pa 123.9 milijona dinarjev). Zaposlovanje se v koprski občini celo zmanjšuje, ob polletju so imeli za odstotek manj delavcev v gospodarstvu, povečuje pa se število neaktivnega prebivalstva (o-trok, upokojencev, nezaposlenih žena. . .) kar po svoje že beli glave vsem. ki računajo, koliko bolj obremenjeno postaja koprsko gospodarstvo. Od devetih tozdov, ki imajo izgube, sta problematična le dva TOZD Mlekarna Dekani, ki ima 12.9 milijona dinarjev izgube in Rižanski vodovod s 5,7 milijona i/ gube. Kje bodo našli pokritje, zdaj še ne vedo, vendar gre za dejav nosti, ki so življenjskega pomena za vsaj tri občine, kar pomeni, da se bodo Koprčani za razreževa nje teh izgub pogovarjali vsaj na ravni regije. V občinskem skladu skupnih rezerv imajo ob polletju le 23 milijonov dinarjev, ki pa so v glavnem že vnaprej oddana. Čeprav so v koprski občini vese li, da imajo ob poletju tako malo izgub in da so fizični kazalci rasti proizvodnje ugodni, pa so precej zadržani ob napovedih za drugo polovico leta. Iz izkušenj prejšnjih let vedo. da se lahko vse še postavi na glavo, saj iz marsikatere organizacije združenega dela že tarnajo, da jim primanjkuje tega ali onega reprodukcijskega materiala. BORIS ŠULIGOJ Zaključek piranskih glasbenih večerov PIRAN — Z orgelskim koncertom Huberta Berganta, ki bo danes, 20. avgusta, ob 21.30 v piranski stolni cerkvi (.dograjena leta 1637), bodo zaključili poletni krog piranskih glasbenih večerov. Orglar Hubert Bergant in trobentarja Anton Grčar ter Stanko Arnold bodo izvajali dela Bacha, Manjredinija, Mozarta, Ver.ta, Loeilleta, Galuppija, Marcella, Franceschinija, Pesceta in Zipolija. Posebnost tega koncer ta so poleg izvajalcev tudi orgle s 16 registri, ki jih je leta 1744 izdelal znani dalmatinski izdelovalec orgel Pelar Nakič. Te orgle so pomemben kulturni spomenik, saj sodijo med izredno kvalitetne tovrstne inštrumente, (bš) V Strunjanu solinarski praznik KOPER — Alpetourov hotel v Strunjanu organizira ta petek in soboto, 20. in 21. avgusta, spet solinarske dneve. Izveneli naj bi podobno kot tisti prazniki, ki so jih dolga stoletja zares prirejali piranski solinarji. V začetku poletja so se namreč le ti z vso družino orodjem in z vozovi preselili v majhne solinarske hiše, na solinarska polja in tam čez poletje grabili sol in pridelovali zelenjavo. Ob koncu poletja so se vrnili s pridelkom v . st.at.P mestece. Tako ob prihodu, kot tudi ob odhodu so ponavadi priredili vsesplošen praznik po piranskih ulicah. Danes ob 15. uri se bodo solinarji najprej pokljali s starimi barkačami iz Strunjana v Portorož, nato v Bernardin in na koncu bodo pred restavracijo Batana v Piranu priredili veselico z rajanjem. Igrala bo »Oslovska banda* Zaplesali bodo v narodnih nošah, turistom pa bodo delili nekaj soli v vrečkah. V soboto se bo glavni del solinarskega praznika začel popoldan ob 15. uri v Strunjanu pred hotelom Alpetour, kjer bodo pekli vola na ražnju skuhali bodo bakalar. spekli kroštole in ponudili domači pršut. I-grali bodo //Dobri znanci*. Popoldan bodo priredili tudi dirke osličkov in vrsto drugih igric in tekmovanj, na primer tek v solinarskih vrečah, tekmovanje s samokolnico čez ovi re itd. Vse skupaj bo povezoval in zabaval Giovanin. gostje pa si bo do lahko izposodili tudi oslovski «!axi» za krožno vožnjo Skraika so linarji obljubljajo, da ne bo manj kalo zabave (B š ) PRIMORSKI DNEVNIK je v prodaji: NA ŠIRŠEM OBMOČJU SLOVENIJE IN JUGOSLAVIJE Ljubljana — kioski DELO in VJESNIK Bled — Autocamp «ZAKA» — Autocamp «SOBEC» — kiosk DELO Casino — kiosk DELO pri Unionu — kiosk Tobak avtobusna postaja — kiosk DELO avtobusna postaja Bohinj - jezero — kiosk Turist, društva Bohinj Bohinj. Bistrica — kiosk DELO Rozman Opatija Reka Ruj Rog. Slatina Zagreb Divača Dutovlje Gorjansko II. Bistrica Komen Kostanjevica na Krasu Kozino — kiosk VJESNIK — kiosk VJESNIK — kiosk VEČER (samo ob nedeljah) — kiosk DELO, TTL Trafika Hotel Donat — kiosk VJESNIK - Trg Republike NA PRIMORSKEM — kiosk DELO — Market Kras — Market Kras — kiosk TTL Tobak, Cankarjeva 9 — kiosk TTL Tobak, Gregorčičeva 28 — Market Preskrba — Market Živila — Trafika Babič Križ pri Tomaju — Trg. Sonc Lokev Postojna Sežana Ajdovščina Bovec Branik Dobrovo Miren Nova Gorica Solkan Šempeter Ozeljan Renče Šempas Tolmin Vrtojba Kobarid Ankaran Izola Koper Piran Lucija Portorož Škofije Preskrba — kiosk DELO, Primorski tisk — kiosk OREL, Gorup M., Cuk Krajinger, Supermarket Kras — kiosk DELO, kiosk Vidmar — knjigarna Mladin. knjiga, foba* TTL, Kavarna na trgu (samo ob nedeljah) — Market — kiosk DELO — kiosk DELO — kiosk DELO, Velikonja, Lah, Kavčič, Tušar Grosist GO G Market Solkan G Market Šempeter kiosk Brumat, Premrl Ledine GO - Goriška market — bife Soča (samo ob nedeljah) — Brumat - Tobak — Grosist Market trafiko Mavec kiosk DELO - Premrl Restavracija Lipa (samo ob nedeljah) — T P Primorje — kiosk Tobok — T.P. Primorie — Knjigarno Mlad knjiga kiosk Tobak Leban kiosk DELO, avtobusna postajo Bife - avtobusna postaja (samo ob nedeljah) — T P Primorie Bife Jadran (samo ob nedeljah! — Gostilno Kotlar (samo ob nedeljah) V ISTRI — kiosk DELO — kiosk Babič DELO Prim tisk Samopostrežno restoviuci|0 (ob nedeljah) — kiosk DELO Prim lisk P.T Zusierno — kiosk Cvetic. Filipčič (avtobusna postoia) Pum tisk. trafika lobak — Primorski tisk — Kniigarno Prim tisk — kiosk Bnrolin Pozornost, s katero mladi Američan sledi »lekciji* izumitelja »magične kocke* Madžara Erna Rubika, dokazuje, da modna igrača še ni zašla v pozabo (Telefoto AP) INTERVJU NEWY0RŠKEMU FINANČNEMU DNEVNIKU «WALL STREET J0URNALU* Carlo Calvi: Očeta so umorili V Milanu posvetovanje na stečajnem sodišču o konkurznem postopku Banca Ambrosiano MILAN, VVASHINGTON - Včeraj zjutraj ob 10. uri se je začelo pri milanskem stečajnem sedišču posvetovanje, pod predsed stvom sodnika Lo Cascia, o stečaju starega »Banca Ambrosiano*. Zahtevek o obravnavi so postavili pred dnevi trije komisarji li kvidatarji. Na začetku obravnave so bili na vzoča tudi dva od treh izrednih komisarjev, ki jih je imenovala Banca dTtalia ter del bivših upraviteljev Banca. Med njimi je bil tudi bivši podpredsednik in generalni rav natelj Roberto Rosone. Nekaj po 13. uri so odložili obravnavo na prihodnji ponedeljek. Iz VVashingtona pa je prišla vest, da je sin pokojnega Roberta Calvija, ki so ga našli obešenega pod mostom «čmih menihov* v Londonu, Carlo Calvi v intervjuju newyor ikemu finančnemu dnevniku «Wall Street Journal* ponovno zastopal tezo o umoru ita- lijanskega bankirja in ne o samomoru, kot trdi razsodba londonske porote pod vod stvom coranerja. /»Razpolagamo z utemeljenimi dokazi — je dejal Carlo Cavli — da je bil moj oče umorjen.* Carlo Calvi je star 29 let ter je nameščen pri »Banco Ambrosiano servicc corp*. to .je pri družbi, ki se ukvarja z raz iskavami in predvidevanji skupine Ambrosia no, ki ima svoj sedež v New Yorku. Sin je izjavil, da se je oče v tednih pred povratkom v Italijo zelo dobro počutil ter je bil srečen, da se vrne v Italijo. Mimogrede je Carlo Calvi omenil, da je londonski odvetnik sir David Napley, ki zagovarja koristi družine, *že zahteval prepise zapiskov coroner-jevega postopka, da bi lahko vložil priziv. Carlo Calvi skuša dokazati svojo tezo o umoru med drugim tudi z dejstvom, da je Roberto Calvi izjavil družini ob svojem od hodu v Italijo, da gre samo za »poslovno; potovanje. Na poti je bil bankir stalno v zvezi z družino ter je celo prijavil telefon ski pogovor s hčerko, do katerega pa žal ni prišlo zaradi njegove smrti. Glede odnosov z Vatikanom je Calvijev siri izjavil, da je bil njegov oče pragmatik in da se ni vmešaval v politične zadeve Vatikana. V razdobju nekaj tednov pred njegovo smrtijo pa so odnosi z vatikansko banko IOR postali bolj politično obarvani. Calvi je menda hotel znižati partecipacije IOR pri Banco Ambrosiano. dolgove pa bi morala kriti »Opus dei», ki je ena od najbolj konservativnih katoliških organizacij s sedežem v Španiji. V Vatikanu se izogibajo vsakršnega komentarja o teh zadevah. To je storil tudi predsednik IOR Marcinkus. Izredni protagonisti nepozabne zmage azzurrov na igriščih v tekmah za italijanski pokal na stavnih listkih TOTOCALCIA NEDELJA, 22. AVGUSTA NEDEUA, 29. AVGUSTA COJICORSO 1 PARTITE DEL 22-8-1982 N Sqtiidn 1* Squadra 2* 1 Avellino Lazio 2 Bari Foggia 3 Cimptbim FiotMtini 4 Calania Genoa 5 Cesena Arezzo 6 L.R.Vicenza Inter 7 Monza Caglian 8 Padova Milan 9 Perugia Napoti 10 Piša Bologna 11 Reggiana Torino 12 Rimini Udinese 13 Verona Spal PARTITE DEL 29-8-1912 N. 1* Sqj»dr» 2* 1 Ascoli Sampdoria 2 Citimiri Sambinitfttt. 3 Como Verona 4 Foggia Rimini 5 Genoa Juventus 6 Lazio Atalanta 7 Lecce Roma 8 Milan Catania 9 Napoli Avellino 10 Spal Modena n Triestina Brescia 12 UiiHM l.R.Vicenn 13 Varese Pistoiese spet delijo milijarde Pri stavah L