Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
'V 4 \/f 100')
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgrovlno, industrijo iri obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. ‘23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XIII.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, v torek, dne 24. junija 1930. Telefon št. 2552.
ŠTEV. 73.
Nova obrestna znižanja.
•Newyorška Rezervna banka, za njo Chicaška in druge so znižale obrestno mero od 3 na 2V-z %, Nemška Državna banka pa od 4Vfe na 4%. Ti dve znižanji sta morda le začetek nadaljnje mednarodne pocenitve denarja, ki se je bila začela v prvi vrsti po borzni depresiji. Beg pred borzo se je pojavil v Ameriki na enak način kot v večini evropskih držav in ameriški dajalci denarja hočejo izkoristiti razmeroma visoke obrestne mere v Evropi, dokler je to mogoče. Evropske kontinentalne države so zato v zadnjem času od kratkoročnih ameriških denarnih ponudb naravnost preprav-Ijene; zlasti Nemčija je zaznamovala v zadnjem času dotok deviz daleko preko tnormalnega obsega. K temu pride še, da so blagovni trgi izpostavljeni močni depresiji, da industrije na eni strani čakajo, na drugi strani pa da vsled prevelikih zalog in ome-
jene prodajne možnosti svojo produkcijo restringirajo in da so morale zato svojo denarno potrebo reducirati; dalje pride v poštev dejstvo, da se iščejo skoraj povsod samo dolgoročni krediti, kratkoročni pa da se po možnosti odklanjajo.
Brez dvoma se more v bližnjem času le od denarne strani sem izvršiti omiljenje mednarodne krize, postopno vplivanje na cene in na prodajo. S tega vidika je nadaljnja pocenitev denarja gotovo razveseljiva. iNe smemo pa pozabiti, da gre tukaj za težek pojav krize. Podpisovanje Youngove-ga posojila je sedaj končano, in če obrestna mera kljub temu nadalje pada, je to dokaz, da je svet danes s kratkoročnimi posojili prav tako preplavljen kot z agrarnimi in industrijskimi produkti in da se more tudi ta prevelika ponudba sprejeti le z dalekosežno pocenitvijo.
Pobiranje takse za odprte ali tekoče račune pri delniških
družbah.
Pobiranje takse za odprte ali te« koče račune je dalo delniškim družbam, odkar se pobira radi ozkosrčnega tolmačenja predmetnih zakonitih določil, veliko povoda za pritožbe. Ministrstvu za finance so dale te pritožbe povod, da je z odlokom z dne 19. aprila 1920. št. 29050 izdalo na podrejena oblastva in uprave sledeče pojasnilo:
Ministrstvo za- finance je zaznalo, da kontrolni organi, ki revidirajo delniške družbe glede plačevanja takse za odprte a|i ^tekoče račune (tar. post. 37.) ne vpoštevajo predpisov točke 1 člena 58. taksnega in pri-stojbinskega pravilnika, marveč predpisujejo poleg redne takse celo kazensko takso za vsak račun (konto), ki se vodi v poslovnih knjigah.
Tako postopanje ni v skladu z zakonom, ker je v tarifni postavki 37 taksne tarife izrecno določeno, da se ta taksa plačuje samo za tekoče račune, torej ne tudi za ostale račune, ki se pojavljajo v enostavnem ali dvo-stavnem knjigovodstvu. Radi tega davčni oddelek na podlagi člena 43. zakona o taksah pojasnjuje sledeče:
Po odredbah točke 1. člena 58 taksnega in pristojbinskega pravilnika se smatrajo za otvorjene ali tekoče račune one vrste računov, s katerimi se ustanavlja in vzdržuje razmerje med posameznimi osebami in delniškimi družbami, po katerih so imetniki teh računov v stalni, tekoči poslovni zvezi z družbo, pri kateri jim je račun otvorjen.
Predpogoj za tekoči račun obstoji torej v tem, da je račun stalen in da je tekoči, to je, da vzdržuje stalno trgovsko ali bančno poslovno zvezo med delniškimi družbami in ostalimi osebami.
Drugi znak tekočega računa je v tem, da je višina kredita naznačena v računu samem in da se ves posel giblje vedno v mejah dovoljenega kredita.	_	_	V	s$j
Ostali računi urejujejo samo običajne trgovske odnošaje, ki temelje na že izvršeni kupčiji in se takoj izbrišejo, čim prestanejo pogoji, ki so dali povod za otvoritev. Taki računi Urejajo običajno samo trgovska ter-iatvena razmerja, na primer: Ako tovarna parfumerije proda svoje izdelke gotovi drogeriji, deloma proti gotovini, deloma na kredit, otvori ra-
čun za kupca in ga obremeni za dolžno vsoto. Toda tak račun nima značaja tekočega računa, ker ureja samo en trgovski sklep, eno kupčijo', eno terjatev, pa se takoj zaključi, odnosno izbriše, čim se terjatev iz dotičnega računa (poravnal. Zia primer, da bi kupec ponovno kupil pri tej tovarni še kako blago, dobi nov račun v knjigah, ker je prvi račun urejal samo eno kupčijo.
Za primer pa, da bi isto podjetje dajalo svoje izdelke v komisijo, ali bi jih prodajalo stalnemu kupcu z otvor-jenim in določenim kreditom, se ne otvarja nov račun za vsako kupčijo, ampak se ves posel giblje v mejah določenega kredita preko enega računa, ki je stalen za vse kupčije v določenem času. Taki računi se označujejo običajno za tekoče račune, ki so po tarifni postavki 37. taksne tarife zavezani taksi.
Radi tega je pri revizijah polagati posebno važnost na to razliko in a a pravilno tolmačenje zakona ter naj se na revizijo pošiljajo samo taki uradniki, ki pojmujejo razliko med običajnimi trgovskimi računi in tekočimi računi, ki podlegajo taksi.---------
S tem odlokom je vprašanje taksne dolžnosti tekočih računov zadovoljivo urejeno na način, za katerega so se gospodarske korporacije ponovno zavzemale kot edino pravilno tolmačenje zakona.
PRAZNOVANJE SV. CIRILA IN METODA.
Dravska direkcija pošte in brzojava v Ljubljani opozarja pošte, da se za ri-mokatolike praznuje na podlagi zakona o praznikih praznik sv. Cirila in Metoda dne 5. julija in da velja ta praznik tudi za poštno poslovanje.
REVIZIJA SOCIALNE ZAKONODAJE.
Beograjska zbornica je dobila uradno obvestilo, da se delo za revizijo socialne zakonodaje v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje dokončuje. Začetkom prihodnjega meseca bo ministrstvo sklicalo širšo konferenco predstavnikov gospodarskih organizacij in strokovnjakov ministrstva, na kateri se bo dokončno razpravljalo o izdelanem zakonskem načrtu.
posestn.	od čiste najem.	
73.266	Din 759,776.064	
49.722	»	359,349.033
129.436	■»	297,657.432
57.788	»	164,424.670
45.654	>	131,733.362
46.223	»	130,756.838
32.967	>	115,913.187
37.825	>	90,440.789
21.885	»	88,413.426
23.820	»	49,902.222
15.699	»	41,065.720
18.509	3>	40,080.768
16.625	>	37,824,194
18.276	>	36,355.643
Statistika o z grad arini za leto 1929.
Beograjska Davčna služba« priobčuje v zadnji številki, zanimive statistične podatke o odmeri zgradarine za leto 1929., ki se je to leto prvič odmerila za celo državo po novem, enotnem zakonu. Iz teh podatkov posnemamo, da je bilo za leto 1929. obdavčenih v celi državi 587.695 hišnih posetnikov in da je znašala obdavčena čista najemnina 2343 mi'lij. Din. Dejanska najemnina je znašala približno 3000 milij. Din, ker se čista najemnina, ki podlega davku, preračuni na ta način, da se od kosmate najemnine odštejejo stroški za vzdrževanje, upravo in amortizacijo, ki znašajo za Beograd, Zagreb, Ljubljano in Novi Sad 20%, za ostala mesta in trge 25% in v vaseh 30%.
Zgradarino je plačevalo v 1. 1929. na področju finančne direkcije:
hiš.
Beograd Zagreb Novi Sad Ljubljana Skoplje Osjek Sarajevo Niš
Kragujevac Split
Podgorica Banja Luka Mostar Bitolj
Od skupne najemnine odpade na enega davčnega zavezanca po finančnih direkcijah na leto: Beograd Din 10.370, Zagreb Din 7227, Kragujevac Din 4045, Sarajevo iDin 3516, Skoplje Din 2885, Ljubljana Din 2847, Osijek Din 2828, Podgorica Din 2612, Niš Din 2310, Novi Sad Din 2800, Mostar Din 2275, Banja Luka Din 2165, Split Din 2095, Bitolj Din 1934. Povprečni letni donos čiste najemnine znaša za enega hišnega posestnika Din 3970. Iz detajlov, ki pa niso objavljeni, izhaja nadalje, da znaša najemnina v krajih, kjer imajo sedež finančne direkcije, približno 40% od celotne vsote. Od vsote, ki jo izkazuje finančna direkcija V Ljubljani, odpade na Ljubljano ipreko 30%.
V	Sloveniji je bilo za leto 1928. ob dač en ih s hišnim razrednim davkom 173.767 , s hišnim najemninskim davkom pa 16. 739 hiš; skupai torej 190.506 hiš.
Za leto 1929. niso izkazane v statistiki hiše, ampak hišni posestniki, da se pa navzlic temu presoditi, da je po novem zakonu o neposrednih davkih v Sloveniji oproščenih zgradarine okoli 130.000 hiš, to je kmečkih domov, ki po tem zakonu ne podlegajo zgradarini.
NjKrzlic temu pa je ostala obremenitev skoro neizpremenjena. Predpis je znašal 1. 1928. na hišnem razrednem davku Din 1,280.757-61 Din, na hišnem najemnem davku Din 16 milijonov 520.828 70 Din; 'skupaj Din 17,801.586-31.
Na novi zgradariiii za 1. 1929. pa Din 16,445.002.
Seveda je dejanska razlika še večja, ker v predpisu nista vpoštevana invalidski davek in vojaška komor-ska doklada, ki se nista pobirala od vsake posamezne davčne vrste pose-be, ampak po vsoti vseh predpisanih neposrednih davkov.
Na zgradarini se je za leto 1929. predpisalo:	a)	na osnovnem davku
Din 235,349.277 Din in b) na dopol-
Revizija taksne zakonodaje.
Gospodarski krogi se zavzemajo že dolgo vrsto let za revizijo naše taksne zakonodaje. Stremljenje gre za tem, da se taksni zakon, katerega smo prevzeli povečini iz bivše srbske zakonodaje, revidira in prilagodi izpreme-njenim prilikam v pogledu taksne dolžnosti, pa tudi v pogledu obremenitve.
Taksna zakonodaja je jako komplicirana. Posega v vse upravne panoge in mora biti tesno prilagodena ostalim zakonom, ki urejujejo poslovanje, za katero se pobirajo takse. Spričo tega je tudi revizija jako komplicirana. Da bi se pa vsled obsežnosti materije, katero je treba proučiti za revizijo taksne zakonodaje, revizija vendar preveč ne zavlekla, se je finančna uprava odločila za postopno revizijo.
V	toku postopne revizije je izšel te dni poseben zakon o sodnih taksah, ki v 61 tarifnih postavkah in 47 paragrafih izčrpno urejuje pobiranje sodnih taks.
Način, kakor so urejene sodne takse, nam daje upanje, da se bode postopoma preuredila na pregleden način, ki omogoča hitro orijentacijo, vsa taksna zakonodaja.
Naše želje glede taksne zakonodaje se dajo strniti v dve točki, to je v željo, da se obremenitev, katero povzročajo našemu gospodarstvu takse, omili in da se izločijo iz taksnega zakona perijodične takse, v prvi vrsti gostilniške točilne takse in druge takse, ki imajo značaj davka.
Sedaj veljavni zakon o taksah s svojo visoko obremenitvijo se je izdeloval v prvi vojni dobi pod utisom skrbi za ravnovesje v državnem gospodarstvu. Razmere se se izza tega časa temeljito izpremenile. Donosi dajatev za državo stalno naraščajo in krepijo finančni položaj države. Po reviziji državnih trošarin in neposrednih davkov, ki kažejo za državno blagajno ugodne uspehe in ki nalagajo gospodarstvu težka bremena, nujno pričakujemo, da bo finančna uprava vsaj,ipri taksni zakonodaji uvidela, da bremena docela izčrpavajo plačilno zmožnost gospodarstva, ki upravičeno želi, da se mu ustvarijo pogoji, ki naj mu omogočijo nadaljnji razvoj in napredek tako v interesu gospodarstva, kakor tudi v interesu države same.
UZANSE ZA TRGOVINO S KONOPLJO.
iNa pobudo Novosadske TOI se je vršilo v Odžacih posvetovanje producentov in eksporterjev konoplje. Prišlo je k posvetovanju okolii sto interesentov. Govorili so o uzansah za trgovino s konopljo. Zastopnik zbornice je govoril o stališču jugoslovanske konopljine trgovine na inozemskih trgih. Nevarnost tekmovanja je posebno velika od strani 'Rusije in Italije. Obramba je mogoča samo s kvalitetno produkcijo. Zbornica je pred kratkim že določila standardiziran je jugoslovanskega blaga v zvezi 3 producenti in eksporterji. K temu morajo priti sedaj primerne uzanse. Sprejet je bil od Zbornice predložena uzan-sni osnutek. Sprejeti so bili še drugi predlogi, mereči na večjo konkurenčno zmožnost naše konoplje na inozemskih trgih.
nilnem davku Din 69,773.292; skupaj Din 305,122.569.
Od celokupne vsote odpada na Slovenijo (površje finančne direkcije v Ljubljani) 7%.
Stran 2.
mKtmmmmtmKmmHmmmmmmmi-u
Knjigovodski učni tečaj za mariborsko okolico.
Na prošnjo Sreskega gremija trgovcev v Mariboru je zbornični zavod za pospeševanje obrti priredil za mariborsko okolico poseben trgovski knjigovodski tečaj, ki je bil otvorjen dne 4. VI. in zaključen dne 16. VI. ter je obsegal 36 učnih ur. Poučeval je g. profesor Struna v prostorih trgovske akademije običajno in na željo udeležencev tudi še amerikansko knjigovodstvo združeno s kalkulacijo in trgovskim spisjem. Med tečajem sta predavala po 2 učni uri zbornični konzulent g. Žagar o davčnih predpisih in profesor Rutar o trgovskih družbah in zadrugah. Udeležencev je bilo priglašenih 28, od teh 18 samostojnih podjetnikov, ki so prihajali deloma iz daljnje okolice kakor iz Sv. Martina pri Vurbergu, Frama, Močne, Ruš, Vuhreda, Brezna ob Dravi, Selnice, Nebove, Sv. Jurija o. P. in celo iz Novega mesta. Starosti so bili udeleženci zelo različne: najstarejši 47, najmlajši 16 let. Najmarljivejše so obiskovale pouk ženske udeleženke, katerih je bilo 9.
Uspeh tečaja je zadovoljil tako prireditelja kakor udeležence. Obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik, ki je prireditev nadzoroval, je ob zaključ-
ku izrekel posebno zahvalo zborničnemu obrtno-pospeševalnemu zavodu, ki je bil zastopan po zborničnem članu g. Osetu, za naklonjenost in Sreskemu gremiju trgovcev za trud in agilnost, ki jo je razvijal v tej stvari gremijalni načelnik g. Kostanjšek, častital strokovnemu učitelju, da je mogel vkljub pičlo odmerjenemu času in neugodnim vremenskim in prometnim prilikam doseči tako lep uspeh, udeležence tečaja pa je pozival, da pridobljeno znanje pridno izkoriščajo v praksi in se v vseh primerih dvomov vračajo k svojemu učitelju, ki jim je na razpolago za vsako nadaljnje navodilo. Tako po zaslugi države, javnih korporacij in kra jevnih činiteljev sicer v počasnem tempu, pa vendar z neko stanovi-tostjo prodira boljša trgovska in obrtna izobrazba tudi v oddaljene deželske kraje.
Maribor nujno potrebuje več sličnih koristnih prireditev. Načelnik © Kostajnšek je ob zaključku tudi napovedal, da se gremij nikakor ne bo zadovoljil s tem tečajem, ampak še letos začel s pripravljanjem novega in po potrebi tudi nadaljevalnega knjigovodskega tečaja.
Glasovanje v davčnih odborih.
Na vprašanje, kako je urejeno vprašanje glasovanja v davčnih odborih, pojasnjujem, da je bilo glasovanje v davčnih odborih preurejeno z zakonom z dne 18. maja 1930, objavljenem v Službenem listu na način, ki poostruje dosedanji način glasovanja. Po dosedanjih predpisih je davčni odbor sklepal z večino glasov prisotnih članov in je predsednik glasoval samo, kadar so bili glasovi enako razdeljeni. Če se pri glasovanju ni dosegla absolutna večina glasov, so se prištevali glasovi, ki so za davčnega zavezanca najneugodnejši, naslednjim za davčnega zavezanca ugodnejšim glasovom, dokler se ni dosegla absolutna večina. Primer: Zvezančev čisti dohodek je ocenil član A z Din 25.000-—, član B z Din
24.000-—, član C z Din 22.000-— in član Č z Din 20.000—. Najbolj neugoden je bil za davčnega zavezanca predlog člana A. Zato se je prištel njegov glas članu B in ker je ostalo tudi po tem prvem prištetju še dvoje ločenih mnenj, torej skupaj tri različne ocene, sta se glasova A in B dodelila glasu G, tako da so za njegovo mnenje (Din 22.000-—) trije glasovi, s čimer se je dosegla za oceno Din 22.000-— absolutna večina, ki je obveljala. — Po novem zakonu še nadalje sklepa davčni odbor z večino glasov navzočih članov. Toda predsednik nima pravice glasovati samo, kadar so glasovi enako porazdeljeni ali kadar vsaj polovica članov glasuje za eno in isto oceno, am-
pak tudi, kadar polovica članov ne glasuje za eno in isto oceno. V tem primeru se glas, ki je za davčnega zavezanca najnepovoljnejši, prišteje sledečemu glasu, ki je za davčnega zavezanza povoljnejši, in potem odločuje glas predsednika. Ako bi se pa z glasom predsednika ne dobila večina, potem se najnepovoljnejši glasovi, čeprav je med njimi tudi predsednikov glas, prištejejo sledečemu za davčnega zavezanca povoljnejšemu glasu. Primer: A glasuje za oceno Din 25.000-—, B za oceno Din 24.000, C za oceno Din 22.000-— in Č za oceno Din 20.000-—. V tem primeru se prišteje glas A glasu B in se dobita tako za oceno Din 24.000-— dva glasova, s čimer je dosežena polovica glasov za oceno Din 24.000-— Ako se tudi predsednik odloči za oceno Din
24.000-—, obvelja ocena Din 24.000-— in ne kakor po sedanjih predpisih ocena z Din 22.000-—. Za primer pa, da bi predsednik ne 'bil sporazumen z oceno Din 24.000-— in bi glasoval za oceno Din 25.000-—, še vedno nima ocena Din 25.000-— absolutne večine in se glas A in predsednikov glas prištejeta glasu B za oceno Din
24.000-—, ki dobi s tem večino in torej Obvelja.
Za člane davčnega odbora je radi tega važno, da nastopajo v odboru solidarno in enodušno in da se zje-dinijo na eno ceno, še predno se o oceni glasuje, ker pri različnih ocenah obvelja praviloma ocena, ki je za davčnega zavezanca nepovoljna.
CARINSKI AŽIJO.
Bolgarska: 1 zlati lev je 27 papirnatih levov; Estonska: 1 zlati frank je 0-73 eston. kron; Grčija: 1 zlata drahma je 26-25 pap. drahem; Italija: 1 zlata lira je 367 pap. Mr; Norveška: 50%; Avstrija: 1 zlata krona je 1-44 šilinga; Portugalska: preračun, koeficijent 22; Španija: za mesec maj: 54-49%; Ogrska: 1 zlata krona je 1-16 peng ali 14.500 pap. kron.
Davčna uprava za mesto Ljubljano
naznanja v zmiislu člena 131 zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1926, Uradni list št. 75/26, da je razpored davka na irente za davčno leto 1930 zancem med običajnimi uradnimi urami, to je od 8. do 12. ure iin od 16. do 18. ure v času od 26. junija do vštetega 2. julija 1930 pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5/IiI., soba št. 10. Vsi davčni zavezanci pa bodo o ugotovljeni davčni osnovi in o odmerjenem! davku še posebej obveščeni s plačilnimi nalogi. Proti višini davčne osnove in odinerjenju davka se davčni zavezanec lahko pritoži v roku 30 dni od dneva prejema dotočnega plačilnega naloga.
rs
ra
TVOR N K A
PriporoCa svoje izvrstne izdelke
čltajte In razširjajte »TRGOVSKI LISTc.
GOSPODARSKI KONGRES V BEOGRADU.
Dne 6. in 7. septembra t. 1. se vrši v Beogradu običajni izvozniiški kongres, na katerem se bodo razpravljala sledeča gospodarska vprašanja: 1. Ugotovitev količine naših produktov, katere bodemo v dobi od 1. septembra 1930 do 31. avgusta 1931 predvidoma izvozili in kaj naj se pod vzame, da se ta izvoz doseže; 2. Pregled naše izvozne trgovine v pretekli izvozni dobi (od 1. septembra 1929 do 31. avgusta 1930)); 3. Prizadevanje v minuli izvozniški dobi za pospeševanje našega poljedelstva; 4. Izenačenje julijanskega in gregorijanskega koledarja; 5. 'Banovinske in občinske davščine. Dnevni red se utegne še dopolniti, ako se bo pokazala potreba.
ZA UVOZNIKE BLAGA IZ ŠPANIJE.
Španski konzulat v SpMtu je v posebni okrožnici na izvozniške organizacije v naši državi opozoril, naj se za pojasnila o blagu španskega izvora, ki prihaja v poštev za uvoz v našo državo, obračajo na splitski konzulat. V isti okrožnici prosi španski konzulat v Splitu naše uvoznike, ki izvažajo naše izdelke v Španijo, da mu pošiljajo poleg obvestila o blagu, katero nameravajo izvoziti, tudi vzorce tega blaga.
*	* *
INDUSTRIJA CEMENTA V JUGOSLAVIJI.
Po najnovejših podatkih ministrstva za trgovino in Industrijo je v svetovni trgovini s cementom Jugoslavija na šestem mestu; pred njo so Belgija, Nemčija, Anglija, Francija in Danska. V Dalmaciji obratuje pet tovarn, dve sta v delu, v hrvaški Slavoniji obratujejo tri, v Srbiji dve, v Sloveniji šest tovarn manjšega obsega. V Bosni je cementnega materiala dosti, v številnih nahajališčih, a se najdišča še ne izkoriščajo. Enako je v Orni gori. Največji del izvoza gre v Egipet, Grčijo, Albanijo, Italijo, na Kanarske otoke, v Maroko, Singapore (Zadnja Indija), Tripolitam-jo, Sirijo, Turčijo in v Chile. Glede tež-koč, ki jih ima eksport našega cementa v Egipet, smo že opetovano pisali. Na novo si je priboril naš cement prodajne trge v Avstriji, Holandski, Guyaui (severna obala Južne Amerike), v Indo-kini, francoskem Kongu, v Holandiji in v Tuneziji.
*	* *
PEROTNINA NA ZAGREBŠKEM TRGU — TRIJE VAGONI V ENEM DNEVU.
Sredo pred Sv. Rešnjim Telesom so prodali na zagrebškem trgu nič manj kot tri vagone perutnine, kar je toliko kot 12.000 kosov. Mislili so, da se bo mogla komaj polovica prodati, a so prodali do 11. ure že vse. Veliko je k nakupu pripomogla cena in vročina. Dobre in lepe piščance si dobil že po 25 dinarjev par, za 35 do 40 dinarjev si dobil že krasne eksemplare. In pri tem je bila vsa perotnina izborne kakovosti. Napram lanskemu letu je bil dovoz na trg za eno tretjino večji, iz česar bi se dalo sklepati na enako pomnožitev pe-rotnine. Cene so letos za 12 do 18 odstotkov nižje kot lanske. Ker morajo po mnenju strokovnjakov cene mesa, ki so v zadnjem času že padle, še nadalje pasti, se more računiiti tudi na zopetni padec cen perotnimi.
PRIDELEK OGRSKE.
Izgledi letine na Ogrskem v tekočem letu so takole ocenjeni: pšenica dobro, srednje; rž srednje; ječmen dobro, srednje; oves srednje; krompir, sladkorna pesa in sočivje dobro. Vinogradi se pa razvijajo nekoliko počasneje, ker je bilo vreme v maju hladno. Toča je le malo škodovala.
Zastopnika za droge kemikalije in kolonijalno blago išče tvrdka Alfred Paul Oesterreicher, Dunaj. Potniki, ki bi mogli prevzeti poleg kake druge tvrdke tudi imenovano, naj ji pošljejo svoje T>onudbe neposredno.
J&ovetu
Predpise za izvoz vina in sadja je na
vlogo poljedelskega ministrstva izdalo prometno ministrstvo; predpise je dobiti pri pristojnih mestih.
Za novo sladkorno tovarno v Ajva-. tovcu pri Skoplju bodo prispeli stroji iz Češkoslovaške in Nemčije te dni, deloma na reparacijski račun.
Tovarna tanina in parna žaga v Na-šicah d. d. je imela v preteklem letu
4,080.000	Din čistega dobička ob osnovni glavnici 20 milj. Din.
Predor Ivan - Planina je dogotovljen in je bil prevzet od pristojne komisije.
V	juliju bo izročen rednemu prometu.
V Dubrovnik je prispel Talbot, lastnik velike angleške avtomobilne tovarne. Pravijo, da se hoče informirati glede zgradbe avtomobilne tovarne v dalmatinskem Primorju.
O	diskontnem znižanju v Newyorku in Berlinu glej posčben člančič.
V nemški industriji kravat se je izvršila med največjimi tvrdkami fuzija, ki- je prva te vrste v večjem obsegu.
Anaconda Copper Mining Co. je mogla vsled lanskih visokih cen bakra dvigniti od 1. 1928 na 1. 1929 čisti dobiček od 24-2 na 69T milj. dolarjev. Letošnji čisti dobiček pač ne bo tako velik.
Rusija se pogaja s Kubo o nakupu zopetnih 150.000 ton sladkorja. Letos je v Rusiji obdelanih s sladkorno peso
1,110.000’ hektarov, to je 106.3% one površine, ki je predvidena v petletnem načrtu.
Češkoslovaška si hoče nabaviti morsko trgovsko brodovje za promet s prekomorskimi deželami in vodi tozadevna pogajanja s Rapago in s Severo-nemškim Lloydom.
Pogajanja o velikem avstrijskem posojilu se vrstijo te dni v Londonu; morda bo prišlo posojilo v podpisovanje že v prvih dneh julija.
Več novih avtobusnih zvez se bode ©tvorilo iz Splita ven, tako Split—Ma-karska—Podgora—Ljubuški, Split—Mostar, Split—Travnik, SpMt— Novi grad itd. Za prvo progo je koncesija že izdana.
Brezposelnih v U. S. A. je sedaj okoli 3,600.000. Ze samo to dejstvo nam nekoliko razloži ameriško carinsko novelo.
Hranilnih vlog v Avstriji je ca 2500 milj. šilingov, od teh 1800 milj. šilingov pri večjih denarnih zavodih. V prvi letošnji polovici so vloge narasle za ca 300 milj. šilingov.
Za jugoslov. tovarne vagonov je dovolilo finančno ministrstvo izredni kredit 70 milijonov dinarjev, da se preprečijo nadaljnje omejitve obratovanja.
iVse sladkorne tovarne v Jugoslaviji bodo v najkrajšem času inšpicirane; inšpekcija se bo pričela pri sladkornih tovarnah v Beogradu, Čupriji in Velikem Bečkereku.
V Nikšiču bodo zgradili novo pivovarno. Stroje bodo nabavili deloma v Češkoslovaški, deloma na reparacijski račun v Nemčiji. Zastopana bo v prvi vrsti domača glavnica.
Indstrija koles v Avstriji je dobro zaposlena; eksport se je obdržal na prejšnji višini, domača prodaja je pa zelo narasla.
V zadnjem času v Avstrijo uvoženo žito hoče vlada naknadno obtežiti z višjo carino.
Konferenca o opiju in drogah se vrši v Beograda 27. t. m. Dnevni red navaja precejšnje število točk.
(Podatke o produkciji pergamenta in nadomestnih predmetov zahteva Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v okrožnici, ki jo je razposlal domačim tovarnam papirja.
Tvorba kvotnega sindikata avstrijske kovinske industrije je že toliko napredovala, da je smatrati dogovor za zajamčen. S tem se bo končal boj, ki je divjal skozi celih osem let in ki je avstrijski kovinski industriji seveda zelo škodoval.
Elektrfikarija Poljske, kjer so biM Harrimanovi načrti odklonjeni, bo izvedla najbrž skupina, za katero stoji Blairova banka.
Peseta in petrolej.
Ker je tečaj pesete tudi za izvoz Jugoslavije velikega pomena, ponati-skujemo članek, ki je izšel pred par dnevi v »Munchner Neueste Nach-richten.«:
Novi padec pesete nas spominja na slabost pesete za časa vojske med Španijo in USA leta 1898. Razlagamo si ga iz vsakoletnega pojemanja poljedelskega španskega eksporta v mesecih junij—september; ta eks-port je letos vsled francoskih zapornih odredb proti španskim vinom posebno majhen. Dalje pustijo španski eksporterji svoj izkupiček večkrat v inozemstvu. V teh dneh so se izvršile tudi priprave za prelevitev peset v devize, ki morajo plačati na koncu junija obresti in dividende inozemstvu. V koliko so se slednjič vršile oddaje peset za devize v svrho podpisovanja mednarodnega Nemškega posojila 1930, se ne more ugotoviti, ker se je podpis moral izvršiti indirektno.
Če se zmeraj nanovo javlja vest, da sta Standard Oil in Royal Dutch stalna velika oddajalca peset, da vršita v smislu svojih petrolejskih pro dajnih želja pritisk na Španijo, bi bil tak pritisk razumljiv prav v teh dneh, ker mora do konca junija španski petrolejski monopol svojo pogodbo z Rusijo o dobavah petroleja ali podaljšati ali pa odpovedati. A španski petrolejski monopol nima svojih dobavnih in udeležbenih interesov samo v obeh imenovanih trustih, temveč tudi v Rumuniji in pri neki se-veroameriški družbi, ki bo gradila
Industrializacija Francije.
Slika hrupnega razvoja francoske industrije, odkrita nam po statistiki, mika fantazijo do špekulativnega razmotriva-nja o bodočnosti Francije. Paralele se nam vsiljujejo, bodisi v primerjanju z Nemčijo prvih let, bodisi glede na razvoj U. S. A. Seveda se po obsegu francoska industrija ne more merite z ameriško, a industrializacija Francije bo v okoliščinah, v katerih se danes vrši, morda bolj vplivala na gospodarske in politične stike evropskih držav kot velika premoč ameriške produkcije, in tudi paralela z Nemčijo je zelo poučna.
DoČim je razmah ameriške industrije v prvi vrsti posledica dvigajoče se kon-sumne moči domačega trga in je tudi Nemčija vsled hitro naraslega prebivalstva in bogastva dobila v domovini sami temelje za večjo in sigurno prodajo, dočim sta imeli torej ti dve deželi čas, da sta iskali za svojo zdravo rastočo industrijo trge tudi v inozemstvu, raste francoska industrija v zraku cvetličnjaka. Od številčnega prirastka prebivalstva v Franciji ni govora, premožnejše francosko meščanstvo — razen prav majhne vrhnje plasti — in kmečko prebivalstvo Francije ni noben pripraven temelj za večjo domačo prodajo. Poznamo že nenavadno skromnost in prirojeni varčevalni čut Francoza; od njega razvoj industrije nima dosti pričakovati. Mezde in plače v Franciji so še zmeraj prav nizke in s tem vred tudi nakupna moč delavcev in nastavljencev. Le toliko časa se bo moglo doma nekoliko več prodati, dokler bo mogla francoska industrija zmanjšati dosedanji uvoz inozemskih industrijskih izdelkov. Ko bo pa ta meja dosežena, bo dvig domačih prodajnih možnosti naletel na največje težkoče, in francoska industrija se bo morala takoj preleviti v eksportno. To se pri nekaterih industrijskih izdelkih godi že sedaj. Prav nove industrijske panoge, n. pr. kemična industrija, morajo iskati inozemskih trgov, dočim še pred par leti niso mogle kriti domače porabe. Industrija Amerike, Anglije in Nemčije v bodoče na francosko konkurenco ne bo zadevala samo v Franciji, temveč v rastoči meri tudi na svetovnem trgu.
Pri presojanju bodočih izgledov francoskega industrijskega razvoja moramo pomisliti, da razpolaga Francija z ogromno, še skoraj nič razvito kolonialno državo, ki nudi s svojimi neizmernimi zakladi velike možnosti. Sodeč po dosedanjem postopanju Francozov bodo ostale njih kolonije še za dolgo dobo
za španski monopol rafinerijo v Barceloni.
Španski finančni minister ni nič kaj navdušen za brambo monopola v dobro sovjetski strani, pač pa ima španska Kreditna banka močne interese na podaljšanju pogodbe z Rusijo. Če bi ti interesi izginili, bi proti proučevanju severoameriskih trust-nih predlogov španskemu monopolu ne bilo nobenega resnega razloga več. Sliši se, da sta imenovana trusta pripravljena dati španski državi odškodnino dveh milijard peset, če izstopi iz monopola in če ona dva izvedeta svojo udeležbo v monopolu, hkrati pa tudi, da naj nameravano zvišanje glavnice petrolejskega monopola tvori pot za udeležbo Ameri-kancev. Petrolejska trusta hočeta za zopetno pridobitev Španije zato toliko žrtvovati, da izbijeta tla monopolnim željam drugih držav, v kolikor se hočejo te sklicevati na španski vzorec in španske uspehe. Odškodnina dveh milijard peset more tvoriti devizni sklad za novo oporo pesete.
vseh vrst eno- m večbarvne
Jugografika
Ljubljana, Sv. Petra nasip 23
skoraj izključna domena francoske industrije. Spomnimo se na predvojne dogodke v Maroku. Pomisliti moramo tudi na nizke nabavne stroške francoske industrije. Tu notri je nevarnost za eksportne industrije gori imenovanih in drugih držav. Nizki življenski standard francoskega delavca in nastavljenca bo največji konkurent tujim industrijam.
MFDNARODNA KRIZA V SUROVINAH IN ALUMINIJ.
O	krizi na trgu bakra, cina itd. poročamo opetovano. Sicer je zadela kriza najrazličnejše surovine, a na trgu kovin je bila najbolj izrazita. Le mimo aluminija je šla kriza brez sledu. Zadnje znižanje evropskega aluminijevega kartela datira od majnika leta 1928; znašalo je deset funtov na še danes veljavno ceno 95 funtov. Od tedaj naprej se je pocenil cin za 41 odstotkov, cink za 36, elektro-litni baker za 13 odstotkov — v zadnjih dneh še več —, in še ni videti konca tega gibanja na baisse. V krogih aluminijevih interesentov so si zato stavili vprašanje, če ne bi kazalo znižati tudi cene aluminija. Na zadnji konferenci evropskega aluminijevega kartela v Liit-tichu so pa sklenili vztrajati pri sedanji ceni, češ da bi se tudi pri nižji ceni aluminij ne mogel ceneje prodajati kot se sedaj. Spričo dalekosežne koncentracije i produkcije aluminija pri maloštevilnih velikih skupinah obdržanje sedanjih cen pač ni bogve kako težko, tudi če bi bil statistični položaj neugoden. Dvomiti je pa, kakor pravi vodilni nemški rudarski list, če je ta politika producentov pravilna, tembolj, ker je na ta način prodaja aluminija v ojačeni izmeri izpostavljena konkurenci drugih kovin. Svetovna produkcija in svetovna poraba aluminija v zadnjih letih je bila sledeča:
Svet. produk. Svet. poraba
	ton	ton
,1923	138.000	138.000
1924	169.000	169.000
1925	187.000	183.000
1926	202.000	187.000
1927	205.000	181.000
1928.	227.000	236.000
1929	270.000	še ni štev.
Kakor vidimo, sta se v letih 1923 in 1924 produkcija in poraba krili, nato je bila produkcija večja, včasih več, včasih manj, pred dvema -letoma je bila pa manjša kot poraba in so morali poseči po zalogah iz prejšnjih let.
RASTOČI INSOLVENČNI VAL
V	U. S. A.
V informiranih gospodarskih krogih v New Yorku se sliši, da so dosegle zgube ameriških bank po konjunkturnem padcu, povzročenem po insolventnosti številnih dolžnikov, rekordno višino. Mislijo, da bodo te zgube vplivale na rezultate letošnjega dobička ameriških bank.
V zadnjem času se javlja v Zedinjenih državah kot zmeraj v dobah gospodarske depresije večje naraščanje insolvenc.
V prvih petih mesecih tekočega leta je prišlo v U. S. A. v konkurz 11.745 tvrdk, v istih mesecih preteklega leta 10.405. Dolgovi teh bankrotnih podjetij so znašali lani 200-8 milijonov dolarjev, letos 273-9 milijonov. Značilno za ostrino gospodarske krize v Ameriki je dejstvo, da so pri bankrotih tekočega leta večja podjetja bolj udeležena kot v preteklih letih. Povprečni dolg bankrota v prvih petih mesecih lanskega leta je znašal 19.300 dolarjev, letos pa 23.300 dolarjev, je narasel torej za več kot 20 odstotkov.
* * *
SVETOVNA PRODUKCIJA PAPIRJA.
Naravnost presenetljivo je naraščanje papirne produkcije po vsem svetu, zlasti v letih po svetovni vojni. Leta 1928 je znašala svetovna produkcija papirja nad 20 milijonov ton. Samo štiri dežele imajo produkcijo 1 milijona ton, a med temi ena kar 10 milijonov ton ali 50 odstotkov vse svetovne produkcije. To so U. S. A.. V veliki razdalji za U. S. A. pride Kanada z 2-5 'milijoni ton, nato Nemčija z 2 in Anglija z 1-5 milijona ton. Japonska producira ca. pol milijona ton. Vsled svojega velikega izvoznega previška ima na svetovnem trgu razmeroma veliko vlogo tudi švedska in finska papirna industrija. V izvozu se produkcija Zedinjenih držav ne čuti tako zelo, ker se tam večina papirja porabi doma; največ izvaža Kanada, za njo Nemčija. Od pričetka tekočega stoletja dalje se je svetovna produkcija papirja početvorila. Tempo dviga je po vojni vedno hitrejši. Še leta 1920 je znašala svetovna produkcija samo 12 milijonov ton, v par letih bo še enkrat tolika.
* * *
TEŽKOČE IN FUZIJE V ITALIJANSKEM LADJEDELNIŠTVU.
Stabilimento Tecmco Tniestino izkazuje v bilanctl za preteklo leto zgubo 42-4 milj. Mr, Cautiere Navale Triestino pa 44-2 milj. lir! Zato sta obe podjetji sklenili fuzijo in sta pritegnili še Can-fciere San Koco. Skupno ime novega podjetja se glasi: Cantieri Riuniti deli’ Adriatico iMonfalcone - Trieste - Venezia. Po izvršeni reviziji skupne glavnice teh družb cenijo glavnico na 75 milij. Lir. Z izdajo 750.000 delnic po 100 lir bodo glavnico zvišali na 150 milj. lir.
*	* *
POLJSKA NOČE PODPISATI - SLABO ZA SVETOVNO TRGOVINO.
Od iZveze narodov v dolgoletnih težkih pogajanjih izdelani dogovor o odpravi izvoznih in uvoznih prepovedi se more smatrati sedaj kot končnoveljavno pokopan. Da se Češkoslovaški in Poljski ratiifikaoija olajša, -so podaljšali končni rok podpisa do 20. t. m. Dan pred potekom roka je pa dobilo tajništvo Zveze narodov dopis od Poljske, da dogovora ne more ratificirati. Ker je Češkoslovaška stavila stavila pogoj, da je njen podpis odvisen od podpisa Poljske, je z dopisom Poljske podpis Češkoslovaške onemogočen in je padla v vodo ratifikacija enajsterih kontraktu-alnih držav, med katerimi se nahajajo vse važne države Srednje Evrope. Neki list imenuje postopanje Poljakov »katastrofo za svetovno trgovino«.
*	* *
FORD BO DELOMA POČIVAL.
V newyorških borznih krogih se govori, da bo Ford Motor Comp. ustavila delo v svojih avtomobilnih tovarnah v Detroitu, ki zaposlujejo nad 100.000 delavcev, in sicer v zadnjih dveh tednih meseca julija. Evropske montažne delavnice te družbe bodo prav tako v zadnjih dveh julijskih tednih delo popolnoma ustavile ali pa bodo delale le s skrajšanim časom.
Novi trgovinski minister v Avstriji.
Avstrijski zvezni predsednik je imenoval podpredsednika zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Gradcu gospoda dr. Friderika Schusterja za trgovinskega ministra.
Odvetniška pisarna v Milanu. Dr. Vesel je otvoril v Milanu odvetniško pisarno in se priporoča interesentom, ki potrebujejo intervencije v Milanu pri sodiščih, oblastvih ali v katerikoli drugih kupčijskih zadevah. Naslov pisarne je: Avv. Giorgio Vesel, Milano, Piazza Ss. Pietro e Lino 4.
Standanliziranji' izvoza jajc na Rumu nskem. Z zakonom z dne 15. maja t. 1. so se za izvoz jajc iz Rumunije uveljavila posebna določila. Po zakonu se delijo za izvoz namenjena jajca v standardizirana in nestandardizirana. Za standardizirana se označujejo ona jajca, ki so sortirana, zapakovana in markirana in ki se izvažajo potom narodnega eksportnega zavoda po določilih navedenega zakona. Za markiranje jajc, katero izvršuje krajevni urad za markiranje, plačujejo izvozniki pristojbino po 0-10 lej za komad. Nadalje predvideva zakon pobiranje izvozniške takse za obe vrsti jajc in določa, da sme biti taksa za nestandardizirana jajca štirikrat višja nego za standardizirana. Ako se standardizirana jajca oproste izvozne takse, plačajo nestandardizirana najmanj 1 lej za komad. Nadalje določa zakon izdatne kazni za prestopke, napačne deklaracije itd. Iz kazni dotekajoči prejemki se porabijo izključno za namene narodnega eksportnega zavoda. Datum uveljavljenja zakona se določi s posebno ministrsko naredbo.
Razširitev Mednarodne zveze surovega jekla. Mednarodna zveza surovega jekla je morala pri izvedbi svojih kartelnih načrtov vsled mnogih izvenkar-telnikov premagati zmeraj velike težkoče. Zmeraj bolj se je videlo, da more ozdravljenje evropskega trga — s stališča kartela namreč — nastopiti le tedaj, če je kartel strnjen. Zato so se z glavnimi izven kartela stoječimi državami, tako z Anglijo, s Švico in s Holandsko pričela pogajanja, ki so najprvo pri Angležih in sedaj tudi pri Švicarjih dovedla do zadovoljivega zaključka. V Veliki Britaniji so se zavezali vodilni petnajsteri veletrgovci, v Švici pa vsi, da se bodo držali teritorialnega dogovora, da pri izvenkartelnikih ne bodo nič kupovali in da ne bodo prodajali pod oficielnimi minimalnimi cenami. V bližnjih dneh bo pristopila najbrž tudi Holandija.
Ameriška aviomobilna industrija t dobi krize. Od srede preteklega leta dalje ugotovljeno konjunkturno padanje v U. S. A. se javlja posebno ostro v razvoju avtomobilne industrije. Avtomobil-na produkcija prvih osmih mesecev preteklega . leta 1929. je bila za skoraj 40 odstotkov večja kot produkcija v istih mesecih leta 1928. V naslednjih osmih mesecih, torej sept. 1929 do aprl. 1930, je bila pa za 25 odstotkov ali za več kot 800.000 avtomobilov manjša kot leto prej. Ta padec ni samo posledica manjše domače prodaje, temveč ima svoj vzrok tudi v manjšem eksportu v inozemstvo.
V	prvem letošnjem četrtletju je dosegel izvoz avtomobilov samo polovico lanskega eksporta, pri General Motors je pa padel letošnji izvoz napram lanskemu za 60 odstotkov.
Zaščita demantne industrije. Splošno neugodni gospodarski položaj in stalno naraščanje produkcije sta pretresla tudi demantni trg. Najprvo se je izvršilo padanje cen samo v cenejših vrstah, ki je pa polagoma prešlo tudi na večje in dražje kamne. Južnoafriška vlada ima zato namen, da bo pustila prodajati produkcijo demantnih nahajališč samo potom obstoječega sindikata, pri čemer bodo cene trdno fiksirane. Na severu reke Oranje so dobili pravkar velika nova nahajališča demantov, ki jih hočejo prav tako kot druga centralno vrednotiti. — O demantni krizi in o ustavitvi dela v belgijskih in holandskih brusilnicah (Antwerp in Amsterdam) je »Trg. list« opetovano poročal.
Ogrski načrt zakona o žitu. Ogrska vlada je te dni predložila parlamentu načrt zakona o žitu, katerega je že ope-tovauo napovedala. Načrt naj uredi vprašanje prodaje pšenice in rži. Po načrtu se pšenica in rž pomešana ne bo smela prodajati, ako se na vsaki kvintal ne bo izdal bon za tri penge. Uvažati se bodo smela v zrnu ali zmleta samo ona žita, ki bodo opremljena s posebnim bonom. Vsote, ki se dobijo iz izkupila bonov, se porabijo za osnovanje fonda za izboljšanje poljedelstva. Končno naj bi se po tem zakonskem načrtu prepovedale borzne terminske kupčije in naj bi dobila vlada pravico, da določa ceno za kruh.
Borza dela v Mariboru. Od 15. do 21. junija je pri borzi dela v Mariboru iskalo dela 78 moških in 27 ženskih, tedaj 102 osebi. 91 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 72 oseb in sicer 44 moških in 28 ženskih, odpotovalo jih ni nič, pač pa jih je 34 odpadlo; "koncem tedna pa jih je še 592 ostalo v evidenci. Od 1. januarja do 21. junija pa je dela iskalo 2592 moških in 1283 ženskih oseb: 2850 službenih mest je bilo prostih; delo je dobilo 1037 moških in 890 ženskih oseb, odpotovalo jih je 259, odpadlo pa 1097.
Pri borzi dela v Mariboru dobijo delo:
1 majar, 33 hlapcev (konjarjev in volarjev), 8 pastirjev, 9 poljskih delavcev, 1 žagar za vodno žago, 1 pečar, 1 izdelovalec opeke, 1 kamnosek, 1 železo-iivar, 1 klepar, 1 mizar, 3 sodarji, 1 usnjarski pomočnik, 1 Čevljar, 1 tekstilni mojster, 4 črkoslikarji, 1 steklar, 1 mlinar, 3 presvečevalci jajc, 4 gramozni delavci, 25 pomožnih delavcev za regulacijo Mure, 4 delavci za izdelovanje dog, 1 gosposki sluga, več vajencev (ključavničarske, kleparske, mizarske, sodarske, usnjarske, tapetniške, krojaške, čevljarske, pekovske, mlinarske, slikarske obrti ter trgovske stroke), kakor tudi 8 kuharic, 20 služkinj k financam, 10 kmečkih dekel, 2 postrežnici,
3	vzgojiteljice, 1 blagajničarka, 4 natakarice, 1 hotelska sobarica, 1 perfektna hotelska kuharica, 1 delavka, ,6 poljskih delavk in 2 šiviljski vajenki.
MEDNARODNA MENICA.
Te dni je bila zaključena v Ženevi prva mednarodna konferenca, katero je sklicalo Društvo narodov, da se uredi enotno menično in čekovno pravo. Dobim se je razprava o čekovnem pravu odložila, se je glede meničnega prava dosegel sporazum v obliki treh konvencij. Od teh se tiče prva izenačenega meničnega postopka, druga določa, katero državno menično pravo se uporabi za menice v mednarodnem prometu, tretje pa vsebuje dogovor, da veljajo menice v mednarodnem prometu ne glede na to, ali so izpolnjeni gotovi pogoji za veljavnost menice v davčnem oziru. Čeprav glede meničnega prava ni bilo mogoče doseči sporazuma v polnem obsegu, vendar bodo že navedene konvencije veliko pripomogle, da se bo vsaj v najvažnejših ozirih izenačilo menično pravo v posameznih državah.
Tečaj 17. junija 1930.	/O |,J© ševonjf Dir	Ponudb. D)*
DKVIZB		
Amsterdam 1 h. gold. . .	.. *		22-74
Berlin 1 M		14-48	13-51
Bruselj 1 belga		—•—	7-8932
Budimpešta 1 pengS , ,	—•—	98987
Curih 100 tr		1094-40	1097-40
Dunaj 1 šiling		7-9686	7-9874
London 1 funt		—•—	274 91
Newyork 1 dolar		56-375	56-575
Parii 100 tr		— •—	222-14
Praga 100 krom		167.39	168 19
Tret 100 lir		295-28	297-28
Tryu |iflrotili
Tržne cene v Ljubljani, dne 16. junija 1930. Govedina: V mesnicah po mestu: I. vrste 22 Din, II. vrste 20. Na trgu: 1 kg govejega mesa I. 18—20 Din, II. 16—(18, III. 12—46, jezika 17—20, vampov 8—10, pljuč 6—8, jeter 16—20, lediic 18—24, možganov 20—25, loja 5 do 12. Teletina: 1 kg telečjega mesa I.
24—25 Din, II. 20—22, jeter 25—30, pljuč 20—22. Svinjina: 1 kg prašičevega mesa I. 25 Din, II 22—24, pljuč 10, jeter 15—20, ledic j25—30, glave 8—10, parkljev 6, slanine trebušne 19, ribe in sala 23, mešane 20—21, na debelo 21, masti 24—25, šunke (gnjati) 30, prekajenega mesa I. 30, II. 25—28, prekajenih parkljev 8—10, glave 10—12, jezika 30. Drobnica: 1 kg koštrunovega 14 do 15 Din, jagnjetine 18—20, kozldče-vine 25. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. 10 Din, II. 8. Klobase: 1 kg krakovskih 42 Din, debrecinskih 42, hrenovk 30—34, safalad 30—34, posebnih 34, tlačenk 24, svežih kranjskih 25, pol prekajenih 32—35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 24—25. Perutnina: Piščanec majhen 15—20 Din, večji
25—30, kokoš 30—40, petelin 25—35, 'raca 30—35, domači zajec manjši 8—15, večji 20—25. Ribe: 1 kg karpa 25 do 30 Din, ščuke 30—35, postrvi živih 80, mrtvih 60, klina 20, mrene 15—20, pečenke 10—15. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2’50—3 Din, 1 kg surovega masla 35—40, čajnega 44—52, masla 40—44, bohinjskega sira 30—32, sirčka 8—10, eno jajce 0-75—1. Pijače: 1 liter starega vina 18—22 Din, novega 14 do 18, 1 čaša piva 3—3"50, 1 vrček piva
4-50—5, 1 steklenica 5-50—6. — Kruh:
1	kg belega 5 Din, črnega 4\50, rženega 4.50 Sadje: 1 kg hrušk III. 8 Din, ena oranža 2—3, ena limona 0-75—1,
1	kg rožičev 8, fig 10, mandeljnov 48, orehov 16, luščenih orehov 48, črešenj
5—12, suhih češpelj 14, hrušk 10, breskev 40. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 80—84 Din, Santos 52—54, Rio 36—10, pražene kave I. 100—110,
II.	80—90, III. 66—70, krist. bel. sladkorja 13, sladkorja v kockah 14, kavne primesi 18, riža I. 10, II. 8, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega 17, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 2’50, 1 kg
soli morske debele 2*50, drobne 2-75, celega popra 70, mletega 72, paprike
III.	vrste 32, sladke paprike po kakovosti 46, 1 'liter petroleja 7-50, 1 kg testenin I. 10, II. 9, pralnega luga 3-75, čaja 80. Mlevski izdelki: 1 kg moke št 0 na debelo 410—425, na drobno 4’50 Din, št. 2 355—375, 4-25, št 4 320—330, 4’—, Št. 6 280, 3"50, kaše 5—6, ješprenja 8, ješprenjčka 10—12, otrobov 1-75 do 2, koruzne moke 3-50, koruznega zdroba 4—4-50, pšeničnega zdroba 5—6, ajdove moke I. 6—8, II. 6, ržene moke
4	Din. Žito: q pšenice 255—260 Din, rži 200—210, ječmena 200—210, ovsa 195—220, prosa 200—210, koruze 150 do 160, ajde 200—220, fižola ribničana 330, prepeličarja 410, 1 kg graha 8—10, leče 8—10. Kurivo: 1 tona premoga 480 Din, kubični meter trdih drv 180, mehkih 90. Krma: q sladkega sena 75 Din, polsladkega 60, kislega 60, slame 50—60. Zelenjave in gobe: 1 kg glavnate solate 2"50—3 Din, štrucnate 2, aj-serice 2—4, zgodnjega zelja 4—6, kislega zelja 350, ohrovta 4—6, karfijol 9 do 10, špargljev 18—20, kolerab 4—5, kolerab podzemljic 1, špinače 3—4, paradižnikov 10—12, kumar 10—12, buč 10—12, ,graha v stročju 4—5, 1 liter luščenega graha 10—12,	1 kg fižola v
stročju 8—42, čebule nove 4—5, česna novega 15, krompirja 0-50—0-75, novega 4, kisle repe 2*50—3, jurčkov 16, korenja 2—4, peteršilja 3—4, zelenjave za juho 3—4, ena artičoka 1—2.
Mariborski tedenski trg, dne 21. junija 1930. Slaninarji so pripeljali na 26 vozeh 42 zaklanih svinj in 3 teleta, kmetje pa 5 s krompirjem in čebulo in 15 s črešnjami naloženih voz. Kmetice pa so prinesle kakih 400 komadov perutnine na trg. To pot je bilo veliko popraševanja po perutnini in po sadju. Cene so v splošnem ostale, pri perutnini pa so poskočile, pri sadju in pri zelenjavi so pa zopet padle.
Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 400 komadov. Cene so bile za piščance Din 15—30, za kokoši 40 do 50, za race in gosi, za mlade 30 do 50, stare pa 60—80, za domače zajce 10—25.
Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cene krompirju Din 2 do 4, grahu v stročju 2—5, fižolu v stročju 8 10, čebuli 2—3, česnu 15, paradižnikom 12 in 14 za kg, karfijoli 3—10, kumarcam 2—5, zeleni papriki 0-50—2 za komad, špargljem 6—8 za šopek, glavnati solati 1—2 za komad, navadni solati 1-— za kupček, gobam 4—5 za kupček ozirom 12—16 za kg. Sadju: črešnjam 7-10 za kg, 2-5 za liter, prvim breskvam .32 za kg, jagodam 8 do 10, ribizlu 4—6, borovnicam 2—3 za liter.
Lesena in lončena roba se je prodajala po Din 1—75, brezove metle 1-75 do 5, lesene grablje 6—9, vile za seno 12—18, držala 10—14 za komad.
Seno in slama na mariborskem trgu.
V	sredo 18. t. m. so kmetje pripeljali 17 voz sena, 9 voz slame, 2 voza stelje, v soboto 21. t. m. pa 7 voz sena in 4 vozove slame na trg. Cene so bile senu j Din 50—65, stelji 30—35, slami pa 40 I
do 50 za 100 kg, slami trdi Din 1-50—2 za snop.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 32 konjev, 20 bikov, 109 volov, 353 krav in 29 telet; skupaj 543 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 10. junija 1930. so bile sledeče za 1 kg žive teže: debeli voli' Din 8'75—9, poldebeld voli 8-50—8-75, plemenski voli 7-50—7-75, biki za klanje 7—8-50, klavne krave debele 8-50—9, plemenske krave 6 do
6-75, krave za klobasarje 4—4-50, molzne krave 7—8, breje krave 7—8, mlada živina 7—8-50. Prodanih je bilo 266 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 13 komadov. Mesne cene za 1-kg: Volovsko meso I. Din 18—20, II. 14—16, meso od bikov, krav telic 10—14, telečje meso I. 20 25, II. 16—18, svinjsko meso sveže 15—28.
Zunanja trgovina Avstrije v prvih petih letošnjih mesecih izkazuje uvoza 1148’7 milj. šilingov, izvoza 784-8 milj. šilingov, torej .uvozni previšek 363-9 milj. šil.; lanski uvozni previšek iste dobe je znašal 441'7 milj. šil.
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije' državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. junija t. 1. ponudbe glede dobave
10.000	kg bukovega oglja in 10.000 kg kovaškega plinskega koksa; od 1. julija t. 1. pa glede dobave 45.000 kg negaše-nega apna ter glede oddaje pleskanja železniškega mostu čez Dravo. (Predmetni pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 4. julija t. 1. ponudbe glede dobave stekla z žico (Drahtglas) ter glede dobave 1 centrifugalne sesaljke. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik (Srbija) sprejema do 5. julija t. 1. ponudbe glede dobave jeklenih vrvi. — Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 7. julija t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg vulkan olja in 200 m konopnenih cevi. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 9. julija t. 1. ponudbe glede dobave 4 komadov geoloških kompasov. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 5. julija t. 1. se bo vršila pri Komandi pomorskega arzenala v Tivtu pismena licitacija glede dobave raznega orodja. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni komandi.) — Dne 8. julija t. 1. se bo vršila,,pri računsko-ekonomskem oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave raznega pohištva za postaje. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Prodaja lesa. Dne 4. julija t. 1. se bo vršila pri Direkciji šum kraljevine Jugoslavije v Ljubljani licitacija glede prodaje lesa, drv in lubja na panju. (Predmetni oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Najboljši šivalni stroji za obrt in industrijo so samo
'GRITZNER* in .ADLER*
pisalni stroji .URANIA* in pletilni stroji .DUBIED*
Znižane cene, najlepše opreme edino le pri
JOSIP PETELINCU
Ljubljana, bllam PafcraoTega spomenika, ob vodL Telet št. 2915.
Veletrgovina
'ŽjuMjama
priporoCa
Špecerijsko blago
raznovrstno žganja, moko in dežalno pri* datko • Raznovrstno
rudninsko vodo
Lastna pražarna za kavo In mlin sa dila-vo s olaktr. obratom
Conlkl na razpolago I
>l\NOC£>
^	tovarn«	w
vinskega kisa. d. s o. z„ Ljubljana
nudi naJflnejSi In najokusnajif namizni kis Iz pristnega vina. TehniCno In higlJenlCno najraoderneje ureja* na klsarna v Jugoslaviji.
Pisarna i
Ljubljana, Ounajska cesta la, n. natmr. Zahtevajte ponudbo I
TISKARNA
TRG.-IND. D. D.
LJUBLJANA
Gregorčičeva ul. 23. Tel. 2552
se priporoča za naro--čila vseh trgovskih in« uradnih tiskovimTiska časopise, knjige, brošure, cenike, štatute,. tabele, letake i. t d. Knjigoveška dela is-. - vršuje v LASTNI; KNJIGOVEZNICI*
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.