Tolmina ptožana v parovme.
&ha|a vsak toratt, fleirte^i m sobota
uma posamaznf Številki K 1*50,
'<k&
.o1
.e-1
$•
A vv
UrednSStvo !n upravnlStvo Je v Ljubljani, Gradišče štev. 17/1. - Dopisi se ne vračajo. - Številka pri l' ^V*	Ljubljani	11.953. — Številka telefona 552.
Naročnina za ozemlje SHS s letna K 180, za pol leta K. 95, za četrt leta K 50, mesečno K 20, za Ino’	K	10	več.	— Plača in toži se v Ljubljani.
„------------------------------------------------------------------------------------------------------ ----------------------------------------------------------------—rr=
LETO IV.	LJUBLJANA,	dne	14. maja 19r	Ur	ŠTEV. 44.
LJUBLJANA, dne 14. maja 19r vv.<P
-------------------------------  y>
Industriici. obrtniki, trgovci-groslstl!
Udeležite se v polnem številu kot razstavljalci ljubljanskega velikega vzorčnega semnja od
13. dQ 24. StišUSi!! i. i.
Vsa pojasnila, sejmski redi in prijavnice se dobe brezplačno pri uradu »Ljubljanskega velikega sem-nja« v Ljubljani, Turjaški trg št. 6/11.
Kok za prijave kot razstavlja.lec v Sloveniji je do 31. maja t. 1.
Dr. Fran Ogrin.
Rusija kol gospodarski faktor.
Rusija kot gospodarski faktor.
V neizmerni Rusiji leže neizmerni naravni zakladi. Ona je silna agrarna država, ob jednem pa je imela Pred bolševišldm razdejanjem močno indutrijo. Za to so bile na razpolago velike vodne moči, ogromni rudokopi s premogom, železom, platinom, zlatom itd. ter brezštevilne delavske moči.
Ko je boljšiviško gospodarstvo uvidelo, da je pripravilo z razlastitvijo zemlje in produktivnih sredstev Rusijo na rob propada, je začelo premišljevati, kako bi odpravilo vsesplošno bedo in pomanjkanje in oži-votvorilo zopet propadle, uničene industrijske panoge. Ruski mogotci: Ljenin, Trockij, komisarji in sovjeti so uvideli, da se vladanje in gospodarstvo v Rusiji ne da več nadaljevati P° sedanjih komunističnih receptih, opustili so strogo socijalistično gospodarstvo in se približali zopet individualističnemu. Najprvo je to obveljalo glede zemlje, potem glede male obrti in male trgovine. Sedaj pa so začeli vračati celo industrijske obrate prejšnjim lastnikom.
Najzakrknenejši ruski komunisti so sprevideli, da je obnova gospodarstva v Rusiji nemogoča brez zasebne inicijative, brez privatnega kapitala in brez narodne trgovine. Obrnili so se najprvo na Ameriko, ki je najmanj interesirana, oziroma udeležena na evropskih gospodarskih bojih. Toda 8e predno je prišlo med Rusijo in Ze-mjenimi državami do gospodarskih ter“v> ie Z£>čela Anglija, boječ se
SnT, Ti	’ 2 njo trS°vska poga-
janja, ki so se po dolgem kolebanju tudi zavrsda, tako da obstoja med rusko sovjetsko republiko in angleško državo trgovsko-pogodbeno stanje.
V tekmi, da ne zaostanejo za angleško vlado, so začele gospodarske pregovore z Rusijo skoro že vse ostale evropske države: Italija, Francija, ?vedska, Nemčija. Prav v zadnjem £asu smo brali o načrtu rusko-nemš-ke trgovske pogodbe. Ta se deli na ri dele: Prvi obravnava vprašanje ^ojnih ujetnikov ter razširja dogovor,
ste ga sklenili Nemčija in Rusija
maja 1920. V Moskvi se bo ustanovila rusko-nemška komisija, ki bo Proučevala zahteve nemških državljanov in ujetnikov glede povračila storilne jim škode. Drugi del govori o Pravicah delegacij in poedinih podatkov ene in druge države. Nemškim J?avljanom, ki pridejo v Rusijo, je tii^mčena nedotakljivost imetja. Tre-del pogodbe razjjravlja o pravilih
in nalogah trgovskih delegatov obojestranskih držav.
Ceho-slovaška republika je odposlala delegacijo v Rusijo, da prouči ondotne trgovske in gospodarske prilike sploh in se navežejo trgovski stiki ž njo. Tudi Jugoslavija ne bo smela zaostati. Tako stopa Rusija vsled spremenjene boljševiške politike in po obnovi gospodarskih od-nošajev med njo in raznimi državami zopet kot gospodarski faktor prve vrste na pozorišče. Kolikega pomena bo to za evropsko, da za svetovno gospodarstvo, se bo pokazalo v 5—10 letih, ako se bodo razmere normalno razvijale. Že danes pa se lahko trdi, da se brez Rusije in brez normalnih odnošajev med njo in drugimi državami ne bo dalo rešiti niti mednarodno valutarno vprašanje in svetovno znižanje cen, niti — bodimo odkriti — evropsko politično vprašanje.
In ta rešitev se bo izvršila tem preje, čim preje pridejo evropske koncertne velesile in ostale države do tega spoznanja in čim preje se odpove Rusija zadnjim, nevzdržnim sovjetskim praktikam, kakor boljševiški propagandi v inozemstvu, negaciji ruskih carskih dolgov itd.
Človeštvo čaka!
nja verižniške naredbe, so za nami. Dragi zborovalci! Še enkrat ponavljam, zavedajte se svoje stanovske časti in dolžnosti, popolnite organizacijo, delajte skupno! Ko se bomo od leta do leta shajali na trgovskih shodih, se bomo prepričali, da vztrajno skupno delo rodi vedno sad in uspehe. S tem končam in vas bodrim k skupnemu, vztrajnemu delu v geslu »V slogi, delu, stanovski in gospodarski organizaciji je močk
Razmerje trgovine z zadružništvom.
(Poročilo Fr. Zebala dne 17. aprila 1.1. na mariborskem trgov, shodu.)
(^onec).
Da pa vse to dosežemo, je nujna potreba, da se tesno oprimemo naših stanovskih organizacij, ker le z močno organizacijo zamoremo doseči naše zasnovane načrte in naloge.
Zveza zamore trgovca braniti le, ako ima vse trgovstvo za seboj, uva-žujte to in spopolnite z reorganizacijo naše vrste!
Gospodarske organizacije kot take vas bodo v finančnem in gospodarskem oziru ščitile in vas za storjeno delo nagradile.
Vsak sleherni naj si zapomni, da bode le v edinosti moč in naša prihodnost zasigurana.
Favoriziranje zadružništva je doseglo z uvedbo prisilnega .zadružništva, ki se je usililo državnim uradnikom, vrhunec. Te vrste zadružništvo sme prodajati blago celo nečlanom. Odločno se moramo zavzeti, da se oprostitev od prometnega davka, ki znaša 100 % uvozne carine in omo-gočuje nereelno trgovino, takoj prekliče, tudi se moramo zavzeti za to, da se pobiranje 1 % od trgovskih faktur za podporo zadrug, takoj ukine. Odločno smo tudi proti temu, da vel jajo za zadruge oprostitve plačevanja uvozne carine za stroje, orodje itd., kateri so namenjeni v kupčijske namene ter na škodo poklicne trgovine.
Cenjeni zborovalci! — Preboleli smo najhujše čase. Dokazali smo, da se dajo krivice, ki so se delale trgovstvu, z vstrajnim delom odpraviti. Le vstrajnemu delu imamo pripisovati, da je prišel čas, da se v prosti trgovini lahko gibljemo in se nas pripo-zna zopet za enakopravne državljane. Ce smo premagali dosedanja zla, bomo lahko bili boj, ki se nam usiljuje z novimi konzumi. Delajmo pridno in složno in vspeh bo isti, kot je bil pred vojno, kajti izjemno stanje, v katerem so se nahajali konzumi v času izvaja-
Resolucije trgovskega shoda v Mariboru dne 17. aprila 1921 o razmerju med trgovstvom in zadružništvom.
1.	Trgovstvo cele Slovenije protestira skupno z zastopniki Hrvatske in Slavonije kar najenergičneje proti politiki favoriziranja zadrug in kon-sumnih društev, kar mora roditi Ie gospodarsko nezdrave razmere in povzročiti trajne gospodarske krize in oškodovanje prebivalstva.
‘2. Protestira proti temu, da smejo konsumna društva in uradniške zadruge prodajati blago tudi nečlanom, ker so s tem odprta vrata vsemogočim zlorabam.
3. Protestira proti dovoljevanju brezobrestnih posojil in denarnih pod p' r zadružnim podjetjem, ker je zadružništvo v Sloveniji politično ori-jentirano in lahko vsakokratna vladajoča stranka izrabi take podpore v politične svrhe, ki konsumentu ne pridejo v dobro.
4. Zahteva, da se ukine § 29 načrta ustave, ki obljublja zadružništvu materijclne podpore, ki so gospodarsko neutemeljene in škodne.
5. Protestira proti temu, da se zadružništvo obdavčuje v znatno manjši meri kakor trgovstvo in da se oprošča zadružništvo od plačevanja prometnega davka, ki znaša 100 odstotkov uvozne carine, ker je s tem domači trgovini vsaka konkurenca proti zadružništvu onemogočena.
6. Zahteva, da se ukine naredba glede carine prostega uvoza strojev in drugega orodja, ki ni namenjeno za zadružne obrate, marveč za kup-čijsko prodajo.
7. Zahteva, da se ukine naredba o prisilni organizaciji uradništva v nabavljalne zadruge in o pobiranju enega odstotka fakturne vrednosti državnim uradom in zavodom prodanega blaga za podporo uradniških zadrug.
Ministrstvo trgovine in industrije se poživlja, da ščiti interese domače trgovine in jih brani proti nereelni konkurenci od strani zadrug in podpira organizacijo zunanje trgovine.
Spomenica
Zaveze naravnih vrelcev Slovenije in Hrvatske v Rogaški Slatini.
Na svojem sestanku dne 30. IV. 1921 v Celju je sklenil Savez naravnih vrelaca Srbije in Hrvatske v Rogaški Slatini, predložiti vladi sledečo
spomenico.
Po poročilih listov se pripravlja v ministrstvu narodnega zdravja načrt zakona, po katerem bi naj prešle vse toplice in mineralni vrelci v last države. Takih naprav je v državi: okoli 15 termalnih kopališč in 11 mineralnih vrelcev.
Pred vojno sta bila v Srbiji v državnem obratu mineralni vir Aran-gjelovac in Vranjske toplice. Vsled pomanjkanja pitne vode pa so invazijske čete za silo priredile tudi druge vrelce za dobavo mineralne vode, ki pa niso v državnem obratu, ampak je izročeno obratovanje najemnikom. Najemnine so seveda jako nizke, ker niso obrati moderno urejeni, tako, da bi bile potrebne mnogomilijonske investicije, predno bi odgovarjale naprave sedanjim zahtevam. Vsa ta podjetja pa so ujedinjena v Savezu jugoslovanskih vrelcev in v Savezu za promet stranaca.
Proti uvedbi takega zakona govore jako tehtni stvarni razlogi.
Kolikor je nam znano, ne eksistira v nobeni drugi državi kak sličen zakon. Francija in Anglija imate; sicer nekaj takih državnih podjetij, ki pa so v zasebnem obratovanju in so bila glede dobavne sposobnosti vedno le na drugem mestu, med tem ko so tudi v teh dveh državah privatna podjetja zavzemala prvo mesto.
Rentabilitota državnih podjetij se le v redkih slučajih doseže, čemur je največ kriv obsežni ustroj njih uprave. Dobro aktivna so bila pred vojno le prvovrstna inozemska, v javni upravi stoječa podjetja, med temi svetovno znani češki vrelci in kopališča, dočim se je dosegla pri naših domačih podjetjih, izvzemši Radenske vrelce in Krapinske toplice, le pičla aktivnost. Rogaška Slatina je bila na pr. menjaje aktivna in pasivna, Dobrna pa sploh vedno pasivna. — Vojna in vsled nje nastale težkoče pa so povzročile splošno evropsko krizo v tem oziru.
Pred vojno so krile deficit sličnih podjetij dežele iz svojih blagajn, v slučaju podržavljenja bi morala država posegati v svoje blagajne. Dežele vkljub višjim potrebščinam prebivalstva niso mogle preskrbeti razširjenja in pomnoženja takih zavodov. Vkljub temu, da so doplačevale deficite iz svojih blagajn, niso mogle nuditi širši javnosti uživanja mineralnih vod in uporabljenja kopališč, kakor zasebna podjetja, tako da izgube in doplačani deficiti nikakor niso dosegli svojega namena.
Načrt nameravanega zakona predvideva kot najemnike podjetij okraje, občine in druge osebne event. tudi dosedanje lastnike. Ti zadnji bi imeli sicer za sebe dolgoletne izkušnje v obratu, nikakor pa ne rentabili-tete za obširne investicije, ki bi se naj v 30 letih amortizirale. Vsem drugim bi pa manjkala celo strokovna izkušenost tako, da bi v nobenem oziru ne bili kot najemniki na mestu. Nobeden najemnik pa ne bi gledal v prvi vrsti na javno korist, ampak le na svojo, posebno v zadnjih letih pogodbe bi podjetje le izkoriščal tako, da ni niti najmanj misliti na napredek. Taka reforma bi pomenila na vsak način nazadovanje, ki vodi končno k popolnemu uničenju.
Vrelca Lasinja in Opatovac dajeta po naših informacijah letne najemnine po 600 K v državno blagajno. To ni v nobenem razmerju z dohodki, ki jih ima država iz davčnih dohodkov sličnih privatnih podjetij.
Predno bi prišli do uveljavljenja nameravanega zakona, bi seveda še poteklo mnogo časa, ne sicer morda desetletja, gotovo pa par let. Ves ta čas pa bi bili sedanji lastniki podjetij
v nesigurnosti glede svoje prihodnjo-»ti in usode svojih podjetij. To bi jim seveda moralo vzeti vsako veselje in ambicijo za delo, za redno vzdrževanje in adaptacije ter izdajanja ogromnih svot v reklamne svrhe itd.
Zasebna podjetja so bila do sedaj vedno na svojem mestu. V ljudskih kopeljih so nudila revnejšim slojem kopeli za 60 vinarjev na dan, kar »tore danes za neprimerno nizek znesek 6 K. Prebivalstvo v bližnjem okolišu mineralnih vrelcev je dobivalo vodo v odprtih posodah deloma brezplačno, deloma po jako nizkih cenah. Pa tudi za druge konzumente je bila voda po ceni, dokler ni prišla država
•	trošarino, se ni zvišala železniška voznina na tako ogromne svote in uvedla tako visoka uvozna carina na »teklenice za vodo, za katero se vpo-rabljajo.
Privatna podjetja so vedno prednjačila pri oskrbovanju bolnic, bolni-Ikih blagajn in okuženih pokrajin, dočim javna podjetja tega že iz strahu pred velikimi primanjkljaji niso mo-fla storiti.
Neovrgljivo dejstvo je nadalje, «a so se zasebna podjetja odlikovala pred javnimi s časom primernimi hi-gijeničnimi napravami in ustrojem, in la so s prostim tekmovanjem upliva-la na znižanje cen ter s tem gradila prosto pot izvozu v inozemstvo.
V	vsakem takem privatnem podjetju tiči stoletno delo in investicije ve-feih generacij tako, da naravni zakladi podjetnikom nikakor ne dohajajo zastonj. Potrebna je velika skrb in vsakoletna popravila, brez katerih bi podjetje zapadlo propadu, kar bi ne bilo v korist niti od podjetja zavisne-«iu delavstvu, niti trgovini in industriji, še manj pa blagostanju bolnikov in naroda.
Naša država je s kopališči in mi-aeralnimi vrelci redko posejana. Nameravani poskus reforme v škodo dosedanjim lastnikom je za državne blagajne nevarna igra, ker bi država sicer pridobila nekaj pasivnih podjetij, »a drugi strani pa bi izgubila dobre davčne vire; krona vsega in končni rezultat bi bila pa le izguba rodne grude na strani sedanjih lastnikov.
Naj bode vladi ječanje vseh evropskih kopališč pod splošno sedanjo krizo v svarilni glas pred nameravanim poskusom. Veliko večjo korist za celokupnost našega naroda bo dosegla z ublažitvijo sedanjih težkoč, obstoječih pred vsem v visoki železniški voznini, uvozni carini na steklenice in trošarini, kar vse nam ovira le naše prizadevanje za obnovitev starih in vpostavitev novih zvez za izvoz v inozemstvo, kamor se je pred vojno izvozilo tri četrtine cele produkcije.
Da se ne bode plašilo lastnike pred tem prizadevanjem in ti ne bodo primorani opustiti drago in obsežno reklamo, se prosi visoko vlado, da da lastnikom toplic in mineralnih vrelcev zagotoVilo, da se ne bode spuščala v poskuse nameravane reforme.
Naše poslance pa prosimo, da z vso vnemo in z vsemi dopustnimi »redstvi preprečijo uzakonitev reforme.
Ali temelji naše finančno pravo in upravno postopanje na modernih načelih?
II.	Obdačba gospodarsko šibkejših slojev.
Obče priznano temeljno davčno načelo se glasi, da naj gospodarsko šib-keji prispeva nižje davke kakor pa gospodarsko močnejši. Davčno breme prvo imenovanega naj bo ne samo absolutno, ampak tudi relativno nižje. To načelo odgovarja zdravemu razumu in socialni pravičnosti.
Izvede se pa označeni princip lahko na več načinov.
V	našem davčnem sistemu se je uveljavil pred vsem na tri načine:
a) potom takozvanega eksistenčnega minimuma,
b) s progresivnimi, oziroma degresivnimi davčnimi merili,
c)	končno še s tem, da se je pri višjih dohodkih pobiralo poleg navadnih davščin še druge redne in izredne davke.
Vse to velja za neposredne davke. Pri posrednih davkih je označeno načelo s>cer tudi izvedljivo, vendar bi dosledna izvedba naletela na velike tež-koče. V tem članku se bomo pečali le z neposrednimi davki. Zakon o osebnih davkih z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220., je oproščal n. pr. dohodnine vse davčne stranko, ki niso imele nad 1200 K dohodkov. Ta »eksistenčni minimum« se je vsled novele z dne 23. I. 1914, drž. zak. št. 13. zvižal na 1600 K. Progresivna obdačba je izvedena n. pr. pri plačarini in dohodnini.
Plačarinska davčna lestvica je znašala pri službenih dohodkih (§ 233 zak.
o	oseb. davkih):
od 6.400	K	do	8.000	K	0-4*/.
od 8.000	K	do	9.000	K	0’8°/.
od 9.000	K	do	10.000	K	12°/.
od 10.000	K	do	12.000	K	16“/•
od 12.000	K	do	14.000	K	2°/.
od 14.000	K	do	16.000	K	3°/.
od 16.000	K	do	20.000	K	4°/i
od 20.000	K	do	30.000	K	5°/»
od 30.000 K nadalje	bV*
Nekaj podobnega smo imeli pri dohodnini.
Davčno merilo za dohodnino je znašalo (po zakonu iz leta 1896) 0-6°/o pri dohodkih nad 1200 K in je doseglo 1°/« pri dohodkih do nekako 2000 kron. Pri okroglo 6000 K dohodkov se je plačalo že 2°/o no dohodnino. Pri dohodkih okrog 20.000 kron se je pobirala 3°/o na dohodnina. Ako so znašali dohodki okrog 50.000 K, je znašala dohodnina že 4 odstotke. Dohodki v višini
200.000	K so se obdačili s 4 5°/onim davčnim merilom. Dohodkom nad dvesto tisoč kronami se je odmerjevala dohodnina z davčnim merilom, ki se je vedno bolj bližalo 5°/c, ne da bi kdaj doseglo teh odstotkov.
Davčna progresija postane še bolj očividna, ako vpoštevamo, da je plačevati poleg plačarine še avtonomne doklade in da smo dobili pri dohodnini v vojni dobi tudi še vojno doklado, Ki je sama tudi še progresivna.
Relativna nadobdačba imovitejših slojev se je, kakor smo zgoraj to omenili, dosegla tudi še s tem, da se poleg temeljnih davkov pobira še druge redne in izredne davke in doklade, ako je dohodek presegal gotovo višino.
Tako se plačuje pri višjih službenih dohodkih poleg dohodnine še zgoraj omenjena plačarina. .
Nasprotno so pa davčne stranke, ki preživljajo poleg soproge enega ali več otrok, deležne davčnih olajšav (znižanje dohodnine za eno ali več stopenj), med tem ko so samci, torej gospodarsko ne tako obtežene davčne stranke, plačevali 15'/ono samsko doklado k dohodnini.
Princip nižje obdačbe gospodarsko šibkejših slojev je izveden posebno dosledno v v»jnodavčnih zakonih (vojne doklade, vojni davek, reniabilitetni pribitek).
V	predmetnem članku hočemo preizkusiti, ali velja večkrat že omenjeno davčno načelo o nižji obdačbi gospodarsko Šibkejših strank tudi še za današnje razmere.
Pogoji za obstanek so danes nam reč povsem drugačni, kakor na pr. v pred in medvojni dobi. Ugotoviti hočemo, ali in kako so spremembe na gospodarskih razmerah vplivale na ob-dačbo. V to svrho moramo poznati vsaj v obrisu naš splošni gospodarski položaj in našo sedanjo finančno (davčno) politiko in torej tudi finančno zakonodajo. Mi omenjamo le sledeče.
Dokler je trajala vojna, smo bili gospodarsko zaokroženi. Gospodarsko življenje tekom vojne bi smeli primerjati oni etapi razvoja narodno - gospodarskega življenja, ko je družina sama pridelovala vse življenjske potrebščine, katere je potrebovala.
Z momemtom, ko je bila vojna končana, so odpadle več ali manj gospodarske meje in pokazale so se na-krat slabe posledice dosedanjega prisilnega gospodarskega življenja.
Jedna najhujših posledic za nas je denarna devalvacija.
Nakupna moč našega denarja je silno padla.
'?/ Povsem naravno in logično bi bilo, ako bi spremenjene gospodarske razmere našle svoj odmev tudi v davčni
zakonodaji. Ne smemo trditi, da ni finančna uprava izvajala iz spremenjenega položaja konsekvence. Pač, to se je zgodilo! Žal, da efektivno le enostransko, to je v dobro erarja. Treba je pa, da se to vsaj naknadno popravi. Davčno zakonodajo bi bilo postaviti tudi dejansko na temelj onega načela, katerega smo uvodom tega članka navedli. O podrobnem si dovoljujemo sledeče navesti.
Eksistenčni minimum, kakor ga danes določajo finančni zakoni, je prenizek in tudi ne odgovarja modernim načelom in gospodarskim razmeram.
Moderno in socialno pravično bi bilo, da se določi eksistenčni minimum različno za samce in različno za davčno stranko z otroci. Čim večja je družina, tem višji naj bo eksistenčni minimum.
Gospodarsko bolj obtežene davčne stranke (t. j. davčni zavezanci, ki imajo soprogo in otroke) so doslej pač vživale gotove davčne olajšave, a te so postale vsled denarne devalvacije skoro brezpredmetne.
Finančni zakon za leto 1920/21 (Uradni list št. 136 z dne 25. nov. 1920) ima tale eksistenčni minimum:
a) za one osebe, ki dobivajo prejemke iz službenega razmerja 1600 K in
b) za vse druge osebe pa 4800 K.
Z drugimi besedami, osebe, ki nimajo tako visokih dohodkov, so oproščene dohodnine.
Pomanjkljivosti so sledeče:
a) Tukaj določeni eksistenčni minimum razlikuje kar dvoje kategorij davčnih zavezancev, kakor da bi veljal za službojemalce drug materijalen eksistenčni minimum, kakor pa za druge davčne zavezance. To razlikovanje po našem mnenju ni pravilno in tudi ni naravno, ker ravno službojemalec, katerega se huje obdači, nima prilike prevaliti davčno breme na kako drugo stranko.
b) Eksistenčni minimum se pa nasprotno ne ozira na število družinskih članov, in vendar ni danes vse jedno, ali imam preživljati le samega sebe, ali pa še soprogo in kopico otrok.
3. Finančna uprava je konečno prezrla, da navedeni zneski ne predstavljajo niti daleko dejanskega ekzistenčnega minimuma. Vsaj finančna uprava sama izplačuje svojim naj nižjim uslužbencem mesečno skoro toliko, kolikor je v finančnem zakonu določila kot celotni ekzistenčni minimum. Ako bi dejanski ekzistenčni minimum znašal danes le 1600 K, bi gotovo erar svojim siužbo-jemalcem ne izplačeval takih plač, kakor jih izplačuje danes.
Nadaljne pomankljivosti fin. zakona za 1.1920/21 so še sledeče:
Doklada za manj obtežena gospodarstva, t. j. samska deklada v smislu § 172a, o ust 1. zak. o oseb. davkih z dne 25. 10. 1896, drž. zak. št. 220, v besedilu novele z dne 23. 1. 1914, drž, zak. št. 13. se pobira že pri dohodkih nad 5600 K. Samci in družinski očetje se torej od tega zneska naprej obdačijo redoma na jednak način (Glej tudi spodej glede obdačbe davčnih strank z več družinskimi člani.) Začetni znesek je gotovo prenizek. Finančna uprava bi tu storila le svojo dolžnost, ako bi se v finančnem zakonu za bodoče l. 1921/22 postavila na pravilnejšo in socialno pravičnejšo podlago. Tudi nadaljni § 173. zgoraj navedenih zakonov ne odgovarja sedanjim razmeram. Določa namreč znižanje dohodnine za eno ali več stopinj, ako skrbi davčna stranka za soprogo in poleg tega še za enega ali več otrok.
(Konec prihodnjič.)
Nekaj malega slovenskim hmeljarjem in trgovcem v orijentacijo.
Kakor znano, je čehoslovaški urad za inozemsko trgovino s hmeljem izdal neke smernice, katere pa po mnenju hmelj, trgovcev niso v prid trgovini, ker jo ovirajo; nasprotno je pa uvoz hmelja iz Jugoslavije, iz Poljskega in Ogrskega popolnoma prost. Tozadevno se je nemška sekcija Zaveze hmelj, društev v Žatecu zglasila pri zgoraj navedenem uradu ter ga prosila, da se izvozu hmelja iz Čeho-slovaškega naj ne delajo nikakoršne ovire, uvoz tujega hmelja se pa naj
otežkoči ali celo prepove. Nemška sekcija je utemeljevala svojo prošnjo tako-le:
»L. 1920 se je iz Jugoslavije, iz Poljskega in Ogrskega uvozilo 23.274 stotov (po 50 kg) hmelja, samo meseca januarja 1921 pa celo 4952 stotov. Vsa ta množina izvira iz držav, v katere se le malenkosti češkega hmelja proda; potemtakem nima Č»-hoslovaška nobenega povoda, dovoliti uvoz tujega hmelja, ker s tem dovoljenjem le pospešuje hmeljarstvo v konkurentnih državah. Na drugi strani vpliva vpeljani tuji hmelj neugodno na hmeljsko trgovino v Zatecu; ker stoji namreč jugoslovanski, poljski la ogrski hmelj glede kakovosti daleč za žateškim in sploh češkim hmeljem, je njegova cena veliko nižja od češkega in jo pri tako ogromni ponudbi vendar občutno tlači.«
Urad za inozemsko trgovino jo dal nemški sekciji sledeči odgovor:
»Glede uvoza tujega hmelja so poroča, da je isti že delj časa prepovedan. Svoječasno dovoljenje za uvoz tujega hmelja se je pa dalo, ker so češki pivovarji zanj prosili in sicer x to svrho, da si pri ogromnih cenah sa češki hmelj (5000 č. K za 50 kg) krijejo svojo potrebo s eenejšim, tujim hmeljem.«
Nemška sekcija je pa zavrnila to izjavo tako-le:
»Prepoved uvoza tujega hmelja v Čehoslovaško mora biti najnovejšega datuma, ker se ga je, kakor že povedano, meseca januarja 1921 uvozilo 4952 stotov, ko je cena češkega hmelja že padla na 2000—3000 č. K. Meseca februarja se je v našo radost re» vpeljalo le 534 stotov in upajmo, da se ta uvoz tudi popolnoma prekine. Glede prošnje čeških pivovarjev za uvozno dovoljenje tujega hmelja, smo pa drugega naziranja.
Le prav neznatni del tujega hmelja se vporabi po čeških pivovarnah, ker pivovarji prav za prav ne vedo, kaj početi z jugoslovanskim, poljskim in ogrskim hmeljem. (!!!) Po žateških skladiščih se sedaj najde še obilo tujega hmelja, kateri je prepariran iH pobasan ter pripravljen za prodajo V inozemstvo, ne pa za Čehoslovaško.« »Saarer Hopfen- u. Brauer-Zeitung.«
Kaj sledi iz navedenega članka za slovensko hmeljarstvo? — Evo:
1. prepričanje, da je jugoslovanski hmelj najboljše kakovosti in bo vsled tega vedno našel svoje odjemalce,
2. nauk, pridelovati hmelj po vseh pravilih umnega hmeljarstva, iu
3. dolžnost, naše domače, slovensko trgovstvo podpirati.
Promet s Prekmurjem.
Glavna hiba prometa s Prekmurjem je, da nima državna železnica, ld vozi iz Zagreba - Čakovec - Lendava prav nobene zveze z južno železnico, oziroma z vlakom iz Pragerskega. Tako na pr. ako se pripelješ iz Ljubljane ali Maribora preko Pragerskega dos-pevši v Čakovec okoli poldne, je vlak, ki vozi v Prekmurje, že pred 11. uro odkuril. Ako pa prideš opolnoči z istim vlakom v Čakovec, se je oni vlak približno ob lOtih (22) odpeljal. — Treba je torej v prvem slučaju čakati na večerni vlak, v drugem slučaju pa prenočiti ter čakati na vlak ob ca 11. uri. Voznik stane 300—400 K. Ponoči niti voziti noče. Temu bi se dalo od-pomoči, če bi se državna železnica Zagreb-Čakovec-Lendava uredila, da bi ta vlak odšel malo kasneje iz Zagreba; potniki, prihajajoči v Zagreb z jutranjim vlakom, ki ima ijak vedn® zamudo, dospejo malo pred poldnem v Zagreb; če prištejemo še opoldansko pavzo 1 in pol ure po uradih in trgovinah, ostane samo še 1 ura za namene, po kar si prišel v Zagreb. — Sicer odide vlak iz Zagreba približno ob 4. (16) uri, toda kdo si upa čakati do zadnjega, ko je- že ob 3. (15.) uri strašno ljudstva, ki se preriva na postaji. Konečno ako zahtevaš listek v Zagrebu, dobiš ga, bog zna zakaj samo do Čakovca. Tam moraš iz temnega vagona ven, okoli postaje na okrog, da dobiš listek v Lendavo. Ako pa se ti to ne ljubi, ker imaš prtljago, prosiš sprevodnika, da ti naredi vozni li-
stek v Lendavo. Sprevodnik ii preščipne stari listek, spravi denar v žep, salutira in odide, če si malo boljše oblečen, ti obljubi, da ga takoj done-se, ter zopet spravi denar v zep, o kakem listku pa ni ne duha ne sluha. Vsaj meni se je to šo vsakikrat dogodilo, ko sem se vozil po tej železnici. — Tovorni promet se vrši na Prekmurju skoro ves na Lendavo, umevno, ker tukaj ni klancev in se ni treba voziti čez brod, kar je ob narasli Muri skoro nemogoče. Tako je na cesti iz Lendave precej živahno furmansko življenje, kateri iz postaje prevažajo blago, ali pa se tudi vozijo iz Lendavskih vinskih goric. Potniku je na tej cesti lažje pobotati se za vožnjo v notranjost Prekmurja. Poštni promet se vrši na isti način, seveda zelo neredno. Lendava bi na svojem čistem madjarskem kovu malo na ta način zgubila, a ko bi slovenski potniki prihajali na Lendavo, kar pa do sedaj ni mogoče, ker ni vsak v položaju v Čakovcu tratiti denar in čas, ter raje izstopijo v Ormožu, ter gredo peš preko Ivankovcev, Ljutomer preko Mure itd., kar pa ima pomen nazadnje le za gorenje Prekmurje, za dolnje pa je tudi v tem slučaju navezan na Lendavo.
Izvoz in uvoz.
Izvoz žita. Brzojavka generalne direkcije carin, podana vsem carinarnicam glede ukinjenja prepovedi izvoza žita se glasi sledeče: Na podlagi naknadnega sklepa ministrskega sveta z dne 9. t. m. je ukinjena prepoved izvoza pšenice, ječmena, rži, krupnika, sena, slame, mekinj in moke vseli cerealij, ki je bila izdana 1. aprila I. 1. Izvoz teli predmetov se bo vršil od sedaj naprej lako, kakor se je vršil pred prepovedjo. Izvoz pšenice in pšenične moke se bo vršil le v mejah preje odobrenih
kontingentov.	...
Izvoz vina iz Madžarske. Komisija za izvoz vina iz Madžarske je dovolila izvoz vina v sledečem obsegu: 8824 hi vina v sodili in 3580 Id vina v steklenicah v Avstrijo, 134(5 lil v sodih v Čelio-slovnško, 1500 hi v sodili v Jugoslavijo in 100 lil v Nemčijo.
Narodno gospodarske zadeve!
Trgovina.
Sprememba zakona o monopolu. Ministrstvo za finance je izdelalo več sprememb in dopolnil v zakonu o monopolu, ki so stopile že v veljavo. Kakšne pa so te spremembe in dopolnila,
se ne poroča.
Velika izguba »Češke cksportne družbe«, Cehoslovaška delniška družba za izvoz je izkazala v preteklem poslovnem letu izgubo 7 milijonov čehoslovaš-kih kron. Družba se pogaja z vzhodno evropsko trgovsko delniško družbo v svrho prodaje zalog v Pragi, Trstu in Hamburgu.
Trgovina z žitom na Madžarskem je prosta. Trgovanje z žitom je bilo dose-daj monopol delniške družbe za blagovni promet, madžarska vlada pa je dovolila trgovino z žitom vsem trgovcem po poklicu, torej prosti promet.
Cehoslovaška trgovi*a z inozemstvom. Ministrska naredim z dne 18. julija 1920, s katero se regulira trgovina z inozemstvom, predvideva, da bo urad za trgovino z inozemstvom objavil seznam blaga, ki bi se moglo svoboduo uvažati in izvažati brez predhodnega odobren ja samo potom formalne prijave. Seznam teh predmetov do danes še ni bil objavljen, toda po vesteh, došlili v javnost, izgloda, da je že gotov in se obelodani v najkrajšem času. Po teh vesteh bi se prosto uvažali predmeti sledečih carinskih postavk: 58 ščetke za aukno, 83 vseh vrst surove kože, 84 ščetine, dlake, surovi kitajski lasje itd., 85 surovo posteljno perje, 8G suha in slana Čreva, 87 zbirke žuželjk, mravijinčna jajčka, nagačene ptice, 202 surova juta, surove konoplje, surova manila in risal, 220 surova volna, prana, česana, barvana in beljena, 224 predivo iz divje dlake, 225 česana preja drugje neimenovana, 226 predivo iz kratke dlake, 240 svileni kokoni, 242 motana ali iz-predena surova svila. 243 surovi odpadki svile, 244 surova umetna svila, 245 surovo predivo iz svile ali umetne svile, 257 krpe in drugi odpadki za izdelovanje papirja, laneni, svileni, volne-
ni odpadki za izdelavo tekstilnega blaga vsake vrste razen bombaževih, 54 živo cvetje za okras, 55 listje za okras in živa trava, 189 bombaževo blago, surove tkanine, beljene in barvane, 194 bombaževi traki, 195 gladek sirov beljen til in mrežaste tkanine tilu podobne, 196 zavese in mreže za sobno opremo, 197 čipke, tkane, pletene in vezene, 198 vezenine, 199 pozamenterijsko blago, 200 pleteno blago, 201 tehnične potrebščine, cevi, gonilni jermeni, tkani in platneni stenji, 205 konopljino predivo, 211 lanene čipke, til iu' mrežaste tkanine slične tilu, 210 tkanine konopljine preje, 217 tkanine jute in Žaklji, 218 preproge lanene, konopljine in iz jute, 222 predivo iz nefine dlake, 228 odeje :z jakega sukna, 229 volnena tkanina, 230 žamet in žametu slične tkanine, 23.! tkano in pleteno volneno blago, 234 šali in njim slične tkanine, čipke, til iu mrežaste tkanine slične tilu, 235 svilene vezenine, 236 ostale vezenine, 237 preproge, 238 klobučevina in blago iz klobučevine, 239 tehnični predmeti, 241 svilena vata samo za zdravniško po-Irebo, 246 svileno predivo, 247 polusvi-leno blago, 248 til in temu slične mrežaste tkanine, gaze in čipke, 250 svilena tkanina, glauka, barvana ali tiskana, 251 žamet in slične tkanine, 252 tkana in pletena roba, 253 trakovi, 255 po-lusvilena roba, vezena, til in prepletene tkanine nalik tilu, 256 polusvilena tkanina, 257 žamet in slična tkanina, 258 tkana in pletena roba, 259 trakovi, 260 pozamenterija, 261 umetno cvetje, 263 peresa za okras, 264 umetno krzno, 265 vlasuljarski izdelki iz človeških las, 274 volnena, lanena in bombaževa konfekcija, 321 povoščeno platno, 322 pokrivala za vozove (plahte), 323 povoščeno platno za pokrivanje tal, 324 knjigo-vezno platno, 325 povoščeno platno iu muslin, 327 izdelki iz povoščenega platna z dragimi kovinami, 338 sedlarski izdelki tudi z drugim inaterijalom, 339 torbarski izdelki iz- kože, povoščenega platna in drugega materijala, 340 obu-ča vsake vrste, 841 rokavice in galanterijsko blago iz kože, 342 izdelki iz kože drugod neimenovani, 343 izdelki iz kože z dragimi kovinami, 344 izdelki iz kože za tehnično potrebo.
Padanje cen v Franciji. »Jutarnji List' je priobčil glede padanja cen v Franciji v svojem članku sled. podatke, ki so jako zanimivi, ker izkazujejo pri nekaterih predmetih pravcato revolucijo in dajejo jasno sliko današnjih trg. razmer. Vse cene so navedene v fran-km: Življenjske potrebščine:
December 1920. April 1921.
Kruli................1.80	1.30
Mleko, liter	.	.	.	.	1.20	1.—
Čokolada, 1 kg	.	.	.	.	H,—
Sladkor, 1 kg	...	.	3.75
Maslo, 1 kg . . .
Krompir, 1 kg . .
Olje, 1 liter . . .
Vinski kis, 1 liter .
Limone, 1 komad .
Crno vino, 1 liter
. 14,— . 0.90 . 13.40 . 3.20
Svila ..................
Navadne nogavice . Svilene nogavice Moške srajce . . Moški čevlji	.	.	.
Ženski Čevlji .	.
Otroški čevlji . . Izgotovljene obleke Po meri .	.	.	.
Ženski kostim . . Spalna soba	.	.	■
Otroški vozički	.	.
Petrolej, hktl. . . Kavčuk, 1 kg ■	•
barva, 100 kg . . Svinec
3.50 18.—
0.45 9,-1.70
. 0.40	0.25
. 1.75	1.10
1014.	1920.	1921.
4	39	1«
.	0.95	4.00	4.25
.	10	69	39
.	7	80	20
.	25	90	Ho
.	29	100	70
.	2.95	20	18
. 50	237.50	150
.	120	550	400
.	150	700	450
.	500	1800	1500
.	50	450	325
.47	175	175
.	16	7	5
.	80	480	350
.	80	375	185
Kakor je iz navedenega razvidno, je padanje cen poplavilo francoski trg, vse pa kaže, da bodo cene padle še nižje, kakor se je to zgodilo do danes. Ker se plače niso znižale, so se razmere nižjih slojev, ki se danes oblačijo, kupujejo pohištvo itd., mnogo zboljšale. Do sedaj pač radi previsokih cen, ni bilo mogoče še kaj prihraniti od plače, ki je komaj zadostovala za življenje.
Trg za kavo 1920. Neugodne razmere, ki jih je leto 1920 prineslo braziljski kavini trgovini, ne izvirajo od posebnih svojstev kave, temveč od neugodnega stanja braziljanskega menjalnega kurzu, kakor se tudi sploh v normalnih časih cena kave določa po stanju braziljanske valute. Po poročilih iz Brazilije je lastna cena kave zdaj mnogo višja, kakor sedanja prodajna cena in povprečni donos kavinih rastlin je malo zadovoljiv. Dovoz od plantaž je znašal skupaj 3 in tri četrtine milijona vreč, med tem ko je leta
1919 znašal 5 milijonov. Kar kavin lig pri teli financijelnih težkočah drži, je gotovost, da se konsum ne bo zmanjšal. V Nemčijo se je leta 1920 poslalo 550.000 vreč brazilijanske kave, ki se je z še obstoječimi zalogami vred uajbrže popolnoma porabila, zlasti ker je neki sindikat s Hamburgu dobil pravico, uvoziti mesečno 200.000 vreč, kakor je bilo dogovorjeno. Po najnovejših vesteh iz Brazilije so žetveni izvidi zelo spodbujni, toda tudi ugodni donos bi komaj mogel upii-vati na ugodni položaj statistike. Da I i se braziljanske težkoče omilile, bi morala kavina kupčija brez pripomoči va-lorisacijskin projektov, ki se Braziliji predlagajo, primerno razcvesti. (W. VV. Z.)
industrija.
Obvezni poluletni tečaj hm državni podkovski šoli v Ljubljani se prične dne I. julija 1921. Za vstop v tečaj je vložiti pri vodstvu državne podkovske šole v Ljubljani do dne 15. jilnija 1921 prošnjo ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni list; 2. domovinski list; 3. zadnje šolsko izpričevalo; 4. učno izpričevalo; 5. ubož-ni list; 6. nravstveno izpričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno državno podporo ter imajo prosto stanovanje v zavodu; skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa.
I)a ee poveča produkcija tobaka v naši kraljevini, je odredil finančni minister, da se razširijo tobačne tovarne v Sloveniji in Rosni, v Srbiji pa se osnujejo nove tovarne.
Nova opekarna v Karlovcu. Karlov-čana gg- M. Lunder in Josip Del Tosso sta ustanovila v Karlovcu novo opekarno, ki že dela.
Novo tehnično podjetje v Beogradu. Iznajditelj inž. 1 lija Vasikič iz Beograda je osnoval že protokolirano novo j Tehnično podjetje , ki bo gradilo iu instaliralo tovarne, hidroelektrične centrale, eksploatiralo rudnike in prejemalo druga tehnična dela.
Tvornica seruma v Trenfinu. — Družba za izdelovanje seruma s sedežem v Bratislavi, se je ustanovila v Trenčinu. Ta tvornica, ki bo proizvajala serum za cepljenje se imenuje: Celio-slovaški zavod za serum d. d.
Sarajevska tvornica papirnatih vrečic. Tvornica papirnatih vrečic Islamske delniške tiskarne v Sarajevu je zopet preurejena in znatno razširjena.
Somborska tvornica usnja. Tvornica usnja v Somboru, ki je bila ustanovljena tekom preteklega leta ter je opremljena z najmodernejšimi stroji in orodjem, izdeluje blank usnjo, jermena, gornje usnje itd. Prve partije so že gotove.
Podjetje za vlivanje črk v Zagrebu.
V	Zagrebu se na inicijativo Jugoslo-venskega Konipasa< snuje podjetje za vlivanje črk.
Denarstvo.
Doklada v pokritje potrebščin trgovsko iu obrtniške zbornice v Ljubljani. Deželna vlada je odobrila proračun trgovske iu obrtniške zbornice v Ljubljani za leto 1921 s potrebščino 1,812.352 kron in s pokritjem 1,865.050 kron ter dovolila, da se v pokritje te potrebščine provizoruo za leto 1921 pobiraj doklada 30 odstotkov od onih, ki imajo volilno pravico v zbornico, v razmerju občne pridobnine, odnosno pridobnine podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov.
Nekaj o zamenjavanju kronskih iiovčnnic. Na celi teritoriji kraljevine SHS -- razven Srbije in Črne gore, kjer so navedene novčanice že povlečene iz prometa — se bodo zamenjavale pravilno markirane 10 kronske novčanice Avstro-Ogrske banke iu pravilno žigosane novčanice po 1 in 2 kroni v drobiž 0.05, 0.10 in 0.25 din. ter v papirnato kronsko-dinarske novčanice ministrstva financ 0.25, 0.50 in 1 din. Zamenjava se vrši po relaciji 1 : 4 brez odbitka. V zameno za navedene novčanice in novčanice Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev »e bodo prejemale: 1.) 10kronske novčanice Avstro-Ogrske banice, markirane v smislu pravilnika o postopanju pri markiranju kron z dne 7. novembra I. 1919, če tudi preko markice, ki je pravilna, ni udarjen žig dotičnega urada, ki je vršil markiranje; 2. 1- in 2 kronske
novčanice Avstro-Ogrske banke, ki so pravilno žigosane od oblasti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v smislu naredbe ministra za finance z dne 12. decembra 1. 1918. Zamenjavale se ne bodo novčanice, ki so na eni strani bele, četudi so markirane, oziroma žigosane. — Istotako se ne bodo zamenjavale novčanice, ki imajo na eni in na drugi strani le nemško ali madžarsko besedilo in one novčanice, ki nosijo datum emisije po 27. decembru l. 1918. Poškodovane markirane, oziroma žigosane novčanice, katerim manjka košček, ki ne presega ene četrtine površine novčanice, se bodo zamenjavale v polneui znesku, če markica ali žig nista tako poškodovana, da bi se moglo sumiti, da »e je odtrgani del porabil v markiranje drugih, ne markiranih novčanie, ali če se ne more konstatirati, kateri urad je novčanico žigosal. Novčanice, katerim manjka več kot četrti del površine, ali manjka velik del markice, oziroma žiga, se ne bodo zamenjavale. Zamenjavanje novčanie bo vršila delegacija ministrstva financ s pomočjo svojih uradov. Začetek in konec zamenjavanja bo objavljen v »Službenih Novinalu, kakor tudi v službenih časopisih pokrajinskih vlad. Državne blagajne bodo zamenjavale te novčaniee brez 20 odstotnega odbitka do 4. junija t. I.
Prepoved izvoza državnih rreil«. papirjev bivšo kraljevine Srbije. Prepoved izvoza državnih vredn. papirjev bivše kraljevine Srbije se nanaža na sledeče srbske državne obveznice: 1.) loterijske obveznice 1. 1881; tobačne srečke 1. 1888; 3.) 4 odstotno posojilo l. 1895; 4.) 5 odstotno monopolno posojilo
1.	1902; 5.) 4 in pol odstotno posojilo 1. 1906; 6.) 4 in pol odstotno posojilo leta 1909; 7.) 5 odstotno posojilo 1. 1913.
Ponarejeni dolarski čeki. Cirk. čeki na American Bankers Association izdani pod imenom te banke, ki se glase na 1000 dolarjev, so ponarejeni. American Bankers Association je izdala le čeke, ki se glase na 5, 10, 20, 50 in 100 dolarjev. Ceki na druge zneske niso ve' Ijavni in se ne bodo izplačevali.
Avstrijski proračun. V Avstrijskem proračunu za tekoče leto »o predvideni izdatki v znesku 118 milijonov a. K. Ti izdatki bi se pokrili z davki, carino in drugimi dohodki, vendar le v znesku 101 milijarde, dočitn bi se deficit 17 mi« lijard moral kriti z notranjim posojilom. Na vsakega avstrijskega državljana pri* de potemtakem letni izdatek povprečno
20.000	a. K.
Carina.
Konferenca iodnstrijaleoT iB
cev radi uvoznih carin. V soboto so s* začele pri generalni direkciji carin seje, katerih so se udeležili zastopniki in* dustrijalcev in trgovcev iz vseh krajev naše države, da zastopajo interese svojih panog pri ureditvi carinske uvozne tarife. Seje so se udeležili ponajveč industrijah*!, razven lirvatsklh, ki so bojkotirali anketo. Izid seje bomo objavili pozneje.
Potrdilo za oprostitev carine, eziro* mu za carinjenje po minimalni tarifi.
Ako se uvoznik izkaže s potrdilom pristojne gospodarske korporacije, da uvoženih predmetov ni v državi, ati pa, da jih ni v zadostni množini, se predmeti kakor stavbni materijah materijal za vodne, plinske, električne in tvornlCne inštalacije, barve, kemikalije itd. opro-ste carine ali pn carinijo po minimalni tarifi. Predpogoj je, da se taki predmeti uvažajo za lastno potrebo. Za it* dajanje potrdil je od sedaj naprej kom* petentno edino le ministrstvo za trgovino in industrijo. Domače korporacij« so se obrnile na ministrstvo s prošnjo, da odredi izdajanje omenjenih potrdil zopet v kompetenco oddelkov ministrstva za trgovino in industrijo v posameznih pokrajinah, ker novi odlok finančne komisije v ministrskem svetu zahteva različne stroške in povzročuje veliko izgubo časa.
Povišanje takse za žigosanje sodov. Ker dosedanje takse za žigosanje sodov niso krile državi režijskih stroškov, jo odredil minister za trgovino in Industrijo, da se navedene takse poviša.
Davki.
Vodovodna naklada v Ljubljani.
Veljavnost naredbe deželne vlade z dne 30. januarja 1921, Št. 43 Ur, I. glede pa-bivanja 15 odstotne vodovodne naklad*
v Ljubljani je podaljšana do konca koledarskega le la 1922.
Promet.
Prometne omejitve. Postaja Beograd loko je 7,a tovorni promet zopet prosta, zaprta pa je postaja Bosanski Brod loko in tfart/it v Bosno izvzemši režijske, vojaške pošiljke in pokvarljivo blago.
V Avstrijo in tranzit je ukinjeno sprejemanje tovora izvzemši živila, drva, krmilo, gnojilo, semena in režijski tovori. Samo v Čehoslovaško ostane promet prosi. Glasom odloka Ministrskega sveta je zopet dovoljen izvoz pšenice, ječmena, rži, krupnika, sena, slame, me* kinj in moke vseh cerealij.
Nov« pristojbine na slovenskih lokalnih železnicah. Od 15. t. m. stopijo v veljavo nove, povišane pristojbine na lokalnih železnicah Ljubljana—Vrhnika, Grobelno - Rogatec, Poljčane — Zreče, Slovenska Bistrica—Celje. Pristojbin^ bodo povišane za potnike, prtljago brzo-vozno in tovorno blago.
Prometna konferenca t Budimpešti.
V Budimpešti se bo sestala konferenca, katere se bodo udeležili zastopniki naše države, Avstrije in Rumunije. Pogajanja se bodo vršila radi uvedbe rednih vlakov z direktnim tovornim prometom i/. Avstrije v Jugoslavijo in Rumunijo preko madžarskega ozemlja.
Zavarovanje potniške prtljage, ekspresnega, brzovoznega in tovornega blaga. Ministrstvo za promet namerja eni izmed domačih zavarovalnih družb, ki predloži najugodnejše pogoje za železnico in potnike, oziroma trgovce, odstopiti zavarovanje potniške prtljage, ekspresnega, brzovoznega in tovornega blaga, ki se izroča železnici v prevoz. Na-lančuejša pojasnila se dobivajo v komercialnem oddelku ministrstva za promet vsak delavnik od 17. do 18. ure v Beogradu. Rok za vlaganje ponudb, ki morajo biti opremljene s predpisano takso, je postavljen do vštetega dne 1. junija 192:1.
Zveza Banata z Bačko. Za poprajo proge Subotica — Senta — Karlovo—Ki-kinda je dovoljen kredit 2 milijonov dinarjev, za novo progo Titel-Orlovat pa 10 milijonov dinarjev. Bogati Banat, ki izvaža ogromne količine hrane, je bil do sedaj zvezan z Bačko le z jedno železniško progo Senta—Kikiuda.. Da se razbremeni obstoječa proga, je minister m promet odredil, da se zgradi proga TLtel-Orloval, ki bo direktna zveza med Vvhcom in Novim Sadom.
Brzo vozna zveza med Jugoslavijo j« Čehoslovaško. Z ozirom na to, da je promet brzovlakov med čehoslovaško .‘n Jugoslavijo, oziroma Trstom omejen, je čehoslovaško ministrstvo za promet napravilo potrebne korake, da ostane ta
7.\ezn normalna, ker je važna posebno sedaj, ko se vrši v Pragi gospodarska razstava, na katero potujejo -Jugoslovani in Rulgari.
Premestitev beograjskega železniškega ravnateljstva v Niš. Ker je Niš križišče železnic in ker vlada v Beogradu stanovanjska kriza, namerava ministrstvo za promet premestili beograjsko železi^ko ravnateljstvo iz Beograda v Niš. Beograjski gospodarski krogi so s tem projektom jako nezadovoljni.
Transportni urad v Pasa vi. Naša vlada je sklenila, da osnuje v Pasa vi tintisportni urad, ki se bo izdrževal na račun Nemčije. Ta urad bo imel nalogo, da odpošilja blago nemškega izvora v Jugoslavijo in v ol>če dirigira transporte.
Zagreb dobi novo telefonsko zve?« t Dunajem. Zagrebški denarni zavodi dobivajo telefonsko zvezo z Dunajem le ponoči, pogosto pa celo šele proti jutru, li er je zveza preko Ljubljane preobložena in radi zvezd Dunaj—Trst slabo deluj«. Da se zboljšajo razmer« v teni oziru dobi Zagreb novo telefonsko zvezo preko Lotbrega in Maribora.
Kmetijstvo.
Stanje ozimnih in jarih posevov. Ozimna pšenica, posebno ona, ki je bila posejana zgodaj, raste dobro, zboljšala pa se bo po dežju tudi pozneje posejana pšenica, ker je nastopilo lepo gorko vreme. Ozimna rž je v obče iilabn. Po nekaterih krajih je polomil zadnji Mifeg zgodaj posejano rž, ki je prav lepo uspevala, po drugih krajih pa je rž poškodovala tudi slana. Pozno sejani ječmen sloji tudi slabo, vendar je upati, da *e mu stanje zboljša. Jara pšenica uspeva srednje, islotako jari ječmen in
ja ra rž. Oves je slab in redek. Zimski lan je zaostal v rasti. Pašniki in travniki se bodo popravili po obilem dežju.
Dobava, prodaja.
Vojne nabave. 27. maja t. 1. se bo vršila v pisarni tehničnega skladišča vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu ofertna licitacija za nabavo raznih predmetov, kakor 24 kg sedlarskega sukanca, 325 kg firneža, 200 kg cinkovega belila, 150 kg franc, okra, 50 kg terpentina, 25 kg sikativa, 20 komadov krtač za barvanje, 6200 kg železnih siti 12-50 mm 800 kg plošnatega železa 16-32 mm, 1000 kilogramov plošnatega železa 15-30 mm. Kavcija 10 odstotkov. Ponudbe, napisane na golici, kolekovani s kolekom K) dinarjev, naj se vpošljejo navedenemu skladišču. Cene naj se navedejo v besedah in številkah.
Natečaj za nabavo raznega blaga za invalidske zavode, odnosno invalide. Glasom v Uradnem listu št. 50 objavljenega natečaja želi poverjeništvo za socijalno skrbstvo nabaviti za invalidske zavode, odnosno za invalide večje množine blaga za obleke, blaga za perilo, klobukov, žepnih robcev, brisač, odej, čevljev ild. Pismene, zapečatene, pravilno kolekov. ponudbe z vzorci vred, naj se pošljejo do 20. maja 1921 na deželno vlado za Slovenijo, poverjeništvo za socialn' skrbstvo, invaldiski oddelek. ReUektira se le na dobro blago. Seznam predmetov, ki jih je dobaviti, je objav-ijen v št. 50 gori navedenega Uradnega lista.
Dobava mesa. Savska divizijska oblast razpisuje na dan 21. maja t. 1. dobavo mesa za garnizijo Zagreb in na 20. maja t. L dobavo mesa za garnizijo Karlovac. Prva rabi dnevno 1200—2000 kilogramov mesa, druga pa 100 oziroma 1000 kg. Natančneje podatke se zve pri intendanci navedene divizij, komande.
Prodaja 83 komadov avtomobilov. »Direkcija plijena« bo tekom t. m. prodajala 83 raznih avtomobilov, ki se nahajajo pri beograjski železnički postaji. Ponudbe naj se pošiljajo navedeni direkciji. Navede naj se številka avtomobila in cena, katera se nudi za dotično številko.
Zakup lova občino ftmiliel-Stopife.
Lov krajevne občine Šmihel-Stopiče se bo na javni dražbi dne 28. maja 1921 ob 10. uri d o p. pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu dajal v zakup za dobo od 1. avgusta 1921 do 31. julija 1926. Pogt.ji so na vpogled pri navedenem okrajnem glavarstvu.
Izpremembe protokola cij v trgovskem re-j gistru. _
Izbrisali sla se v registru vsledj končane likvidacije zadrugi:
a) Lastni dom, registrovana kredit-1 na zadruga z o. z. v Tržiču »a Gorenjskem.
b) Živinorejska zadruga na Brdu r. z. z o. z.
Vpis delniških družb:
Drara, lesna industrijska delniška družba,
Kraj glavne naselbine:	Maribor,
obratni predmet: Družba trguje z lesom na debelo in na drobno, kupuje in prodaja gozde, izdeluje in prodaja lesne izdelke, ustanavlja slična podjetja.
*	Osnovna glavnica 2 milijona kron. b) Splošna stavbna družba,
Kraj glavne naselbine:	Maribor.
Obratni predmet: Družba prevzema in izvršuje stavbe in gradbene naprave vseh strok in vsa s tem združena dela in podjetja. Osnovna glavnica 20 milijonov kron.
Vpis izpremembe:
Pri tvrdki Anton Krisper se je vpisala nastopna izprememba:
Manufaktura A. Krisper s sedežem* v Ljubljani.
Vpis posamezne firme: llavelka Rudolf, trgovina z manu-fakturnim blagom v Ptuju.
Izpremembe pri že vpisani delniški družbi:
Pri firmi Zadružna banka s sedežem v Mariboru, centrala v Splitu, se je vpisala izprememba: Prokura se je podelila Niki Mulanoviču v Mariboru. Izprememba pri že vpisani zadrugi: Pri zadrugi Zavod postreščkov in za plakatiranje »Union« v Mariboru r.
z. z o. z., se je vpisala izprememba: Dosedanji načelnik Ivan Zelenko se je izbrisal, vpisal pa novo izvoljeni načelnik Ivan Jagrič.
Vpisali ste se nastopni firmi:
ftteh Ivan, s sedežem v Dobrepo-Ijah, obratni predmet: prodajanje in kuhanje apna.
Montagnie, Ilič, Zurc, javna trgovska družba s sedežem na Krupi, obratni predmet: izkoriščanje žage, mlina, opekarne in apnenice.
Vpisali sta se v zadružnem registru nastopni izpremembi:
Izbrisala se je vsled končane likvidacije zadruga:
Kmečka posojilnica in hranilnica pri sv. Križu r. z. z o. z. Zadružne knjige hrani ,1. Kodrič, trgovec pri svetem Križu.
mati tudi živila, potrebna za dva dni potovanja.
Tržno poročila.
Razno.
Narodno-gospodarska anketa v Zagrebu. Na inicijativo dijaškega kluba »Matija Gubca« se bo vršila 29. t. m. v Zagrebu narodno-gospodarska anketa, ki se bo bavila z vprašanjem Zagorja.
Odredba o organizaciji gozdarske stroke. Ministrstvo šume in rude je izgotovilo odredbo o organizaciji celokupne gozdarske stroke, ki predvideva 12 oblastnih ravnateljstev v kraljevini. Izgotovljena je tudi odredba glede izjedmi-čenja plač vseh gozdarskih uslužbencev.
Ponarejene italijanske lire. V Milanu je našla policija dve kompletni tiskarni za lire in za ca. 90 milijonov ponarejenih bankovcev, ki so se do sedaj pridno pošiljali preko Trsta v Avstrijo. Novčauice so jako dobro ponarejene, vsled česar je zavladalo na denarnem trgu veliko nezaupanje do lire. Na Dunaju sta bila aretirana dva Italijana, ki sta razpečavala bankovce po 500 in po 1000 lir. Družba, ki je imela svoj sedež v Milanu in v Genevi, je za enkrat likvidirana, najden denar pa je zaplenjen, vendar je pri prejemanju italijanskih uovčanic velika rezerviranost in opreznost na mestu, ker se je tak denar gotovo vtihotapil tudi k nam.
Razglas glede izvoza selitvenih stvari iz naše države. Gospod minister za fi-nauce je z odlokom z due ‘20. marca 19‘2J pooblastil generalno direkcijo carin, da sme dovoljevati izVoz selitvenih stvari iz naše države, in sicer brez plačila izvozne carine in davka na poslovni promet in brez zavarovanja valute, ob nastopnih pogojih:	Kdor prosi za oprostitev,
4 mora vložiti prošnjo pri generalni direkciji carin ter ji priložiti ta-le dokazila: 1.) dovolilo pristojnega političnega obla-' stva, da se sme prosilec z rodbino vred v izseliti iz naše države; 2.) potrdilo občinskega oblastvo, poverjeno po policijskem oblastvu onega kraja, kjer je bil prosilec stalno nastavljen, o tem: a) čigav državljan je dotični izseljenik; b) njegov poklic; c) s koliko in katerimi rodbinskimi člani se hoče izseliti; č) katere predmete in v koliki množini hoče izvoziti iz naše države; d) da so označene stvari res njegova lastnina in da se ujemajo z njegovim imovinskim stanjem in poklicem. Za selitvene stvari, ki jih s In e izseljenik izvoziti i/. naše države ob preselitvi v inozemstvo, se smatrajo: uporabljano odelo in perilo, posteljnina, posode, pohištvo, rokodelsko orodje in drugi predmeti, ki se ujemajo z izselje-nikovim poklicem, njega imovinskim stanjem in vsakdanjimi potrebami in ki nosijo vidne znake uporabe, toda niso trgovinski predmeti. Potemtakem se ne smejo puščati brez plačila carine in zavarovanja valute: živa živina, ljudska in živalska hrana, jestvine, pijače, sirovine, polizdelki in sploh očito novi in neuporabljeni predmeti, ako in kolikor so zavezani plačilu carine in zavarovanju valute. Ekspedicije selitvenih stvari izse-ljenikov se vrše ali z deklaracijo ali pa Ipo malem zapisniku, kolikršna je pač Alijih vrednost. Carinarnica ne zahteva, da bi se za selitvene stvari izseljenikove predložila tarifna prijava, nego v deklaraciji je treba samo označiti: »Uporabljano pohištvo (orodje) — selitev*. S stvarmi, ki niso navedene v dotičnem seznamku in tudi niso z odločbo generalne direkcije carin oproščene plačila izvozne carine in zavarovanja valute, naj se ravna kakor z izvoznim blagom sploh; morajo se posebej prijavljati in za-carinjati. Brez plačila izvozne carine in davka na poslovni promet smejo izselje-niki poleg dovoljenih stvari m seboj je-
Trg.
Maribor. V soboto je prišlo na trg 45 svinj. Cene so bile 32 kron za kilogram žive teže, slanina pa po 42 do -18 kron. Krompir se je prodajal po 15 do 18 kron merica. Žita je bilo malo in so bile cene neizpremenjene. Dosti je bilo zlasti zelenjave. Mleko se je prodajalo po 5 do 6 kron, jajca pa so poskočila od 2 na 2.50 kron.
Poljski pridelki.
Sombor 9. maja 1921. V trgovini vlada zastoj. Koruza se ne kupuje, ker so cene za izvoz previsoke, domač kon-sum pa čaka na ugodnejše cene. Obče mnenje je, da se morajo tudi naše cene prilagoditi svetovnemu tržišču. Pšenica se prodaja po 980 do 990 K, vendar se je proda le malo. Poprasevanje po ovsu je zelo živahno, prodaja se po 390 do 410 kron Iranko postaja nato-varjenja.
Hmelj.
Žalec, 4. maja 1921. Od našega zadnjega poročila se je razpoloženje zelo zboljšalo. Tukajšnji lastniki lunelja zahtevajo že do 2000 č. K za 50 kg; odjemalci se pa drže rezervirano in se j'? le nekaj malega prodalo po 1700 1800 čehoslovaških kron za 50 kg. — Koue-čno razpolaganje je zelo čvrsto, cene rastoče.
Čehoslovaška. Cene hmelju na Češkem so poskočile v zadnjih 14 dneh od 1500 do 1600 č. K na 1700 do 1800 č. K za 50 kg.
Premo«.
Cene premogu so v Čehoslovaški padle.
Stare kovine.
Berlin. V markah. Baker 1350— 1475, rdeča med 1000—1100, bela med 480—550, medna pilovina 480—550, cink 290—320, odpadki aluminija 15 00 do 1700 po 100 kg.
Borza.
11. maja.
Zagreb, devize: Berlin 214 do 215, Milan 695 do 700, London 540 do 545, Newyork 135, Praga 19225 do 194, Švica 2460, Dunaj 24 20 do 24 25, Budimpešta 68 do 69. Valute: dolar 132 25 do 132 50, avstr, krone 23 do 23'50, rublji 50 do 56, češke krone 195 do 198, napoleondori 468 do 471, marke 215 do 216, leji 224, lire 675 do 680.
B lago v n a borza: koruza franko Zagreb 540, franko Baranja 540.
denar blago
Ljubljanska kredit, banka . 900 905 Trgovska banka .... 381	384
Jadranska banka .... 1960 1990 Slov. eskomptna banka .	540
Ljublj. strojne tov. in liv. .	870
Beograd, valute: dolar 33.50 do 33.70, frarki 274 do 275, lire 165 do 170, leji 56 do 56.50, levi 42 do 42.50, marke 53 do 53.50, češke krone 47.50 do 48, drahme 165 do 170. Devize: London 135 do 135.50, Pariz 278 do 280, Ženeva" 600, Solun 165 do 170, Praga 48 do 48.20, Dunaj 6.10 do 6.12, Berlin 53 do 53.50, Milan 173 do 174. Efekti: Narodna banka SHS. 2860 denar.
Dunaj, devize: Zagreb 418 do 422, Beograd 1674 do 1694, Berlin 903 do 909, Budimpešta 279.50 do 282.50, Bukarešta 960 do 970, London 2235 do 2255, Milan 2940 do 2960, Ne\vyork 565 do 569, Pariz 4725 do 4765,?raga 814 do 820, Sofija 680 do 690, Varšava 72 do 74: Curih 10.025 do 10.070. Valute: doiarji 561 do 565, levi 680 do 690, marke 905 do 911, funti 2235 do 2255, franc, franki 4705 do 4745, lire 2930 do 2950, dinarji 1664 do 1684, poljske marke 69.50 do 71.50, leji 945 do 955, švic. franki 9925 do 9975, čehoslov. krone 814 do 820.
Curih, devize: Berlin 9, Newyork 559, London 22 33, Pariz 47 20, Milan 29.36, Praga 7.30, Budimpešta 2.85, Zagreb 4.10, Bukarešta 9.40, Varšava 0.65, Dunaj 1.25, avstr. žig. krone 1.04.
12. maja.
Zagreb, d e v i z e : Berlin 215 do 221, Rim 697 do 700, London 541 do 544, Pariz 1130, Praga 194 do 194 50, Švica 2420 do 2430, Newyork 133 do 134 50, Budimpešta 67 do 68, Dunaj
f'
2340 do 24. Valute: dolar 131 do 132, avstr, krone 22, rublji 55 do 60, češke krone 192, funti 550, napoleondori 468 do 470 make 220 do 222, leji 223 225, iire 670 do 680. Blagovna to or za: koruza 465, moka nularica 1530, ostaie vrste eno krono ceneje, vse franko Zagreb, vinski destilat franko Vojvodina 110.
denar blago
Ljubljanska kredit, banka .	900	905
Jadranska banka ....	1950	1961
Slov. cskomptna banka	500	520
Ljublj. stroj, in liv. . . .	870
Narodna šumska industrija	670	680
Beograd: Uprava borze je sklenila da bo od sedaj naprej notirala poleg valut tudi čeke Bukarešt in Sofija. Valute: dolar 33 30 do 33 50, franki 273 do 275, lire 168 do 172, leji 56 50 do 57, levi 42 do 43, marke 55 do 55'50, drahme 170 do 175, avstr, krone 6 do 6 20, napoleondori 115 do 115 50. Devize: London 135 do 135 50, Pariz 278 do 280, Ženeva 610 do 615, Solan 170 do 180, Praga 48 50 do 4875, Dunaj 5 95 do 6, Berlin 54 50 do 5475, Milan 173 do 174. Efekti: Narodna banka SHS 2860 blago.
Dunaj, devize: Zagreb	433 do
437, Beograd 1730 do 1750, Berlin 954 do 960, Budimpešta 285.50 do 288.50, Bukarešta 1000do 1010, London 2345 do 2355, Milan 3050 do 3070, Newyork 589 do 593, Pariz 4875 do 4915, Praga 843 do 849, Sofija 715 do 725, Varšava 73.50 do 75.50, Curih 10.450 do 10.500. Valute: dolarji 584 do 588, levi 705 do 715, marke 956 do 962, funti 2335 do 2355, franc, franki 4855 de 4895, lire 3040 do 3060, dinarji 1720 do 1740, poljske marke 74.50 do 76.50, leji 985 do 905, švic. franki 10.400 do 10.450, čehoslov. krone 846 do 852.
Avstr, kronska renta .	106'—
„ majska renta	.	.	.	106'—
Ogrska kronska renta	.	.	.	283'—
Turške srečke.................. 3750'—
Anglobanka..................... 1749'—
Bankverem.................... 1220'
Ldnderbank................... 2550 —
Avstro-Ogrska banka	.	.	.	4300 —
Bosanska zemaljska banka	.	1440 —
Žlvnostenska banka	.	.	.	3200 —
Državne železnice ....	4430'—
Lombarde  ...................... 2480 —
Alpine-Montan.................. 6230'—
Praška železna industrija .	.	9800'—
Zenica-železo.................. 6500'—
Trboveljska premogokopna	3950 —
L.eykam, papirnica ....	8500'—
Kranjska železna industrija .	9640'—
kadi smrti gospodarja se proda popolnoma
•r nos umčii.I volKni mlin
Mlin se nahaja v bližini Ljubljane na stalni vodi »Bistrica«, 2 km od postaje Domžale. vse potrebno se izve pri Fran Ravnikar, Ljubljana, Linhartova ulica 25.
• v •
dobite po konkurenčni ceni pri tvrdki
B. Šurjak & drug
Zagreb, Gunduličeva ul. 58. Zahtevajte cenike 1
Ivan Jelačin
Ljubljana.
Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom.
Točna in solidna postrežba.
Leopold Meb
Ljubljana - židovska ulica 4.
Trgovina s papirjem. Šolske
potrebščine. - Razglednice.
106, 52-18
Na debelo. Na drobno.
JOS. RAVNIKAR
Slovenska eslmntna kinka a UiMjal
s	Manufaktura.	SR
-S§	umni. Danajska usta.	«—b co
sEs	poleg Bavarskega dvora.	—
Vsled sklepa občnega zbora z dne 27. aprila t.
plačuje dividenda za leto 1920
se iz-
to je na kupon K 32 — in sicer za delnice prvih štirih emisij, začenši s 1. majem t. 1. pri blagajni centrale in podružnice Novo mesto.
Upravni svet.
Vsakovrstne
j TONE MALGAJ j jlminUU ll kilt*
g stavbeni, pohištveni pleskar : in ličar 16,52-8 S
I LJUBLJANA. Kolodvorske ulico 6. j
I Zajamčeno predvojno blago : \ za portale in prodajalne. /
ima vedno veliko zalogo za gospode, dečke in deklice ter posebno izbiro najnovejših
damskih pHIIlJO £6101, t0Van"
modelov.
Papir
uradni, trgovski, pismeni, ovojni, svileni, prepisni, ogljeni itd., plsarniSke in Šolske potrebščine, kuverte, vse vrste umetniške razgled ice kupite najceneje pri tvrdki
lUAH GAJŠEK
Papirno trgovina - Ljubljana
Sv. Petra c. 2, poleg Prometne banke. Na drobno. Na debelo.
 	_	.	slamnikov
Stob, pošta Domžale pri Ljubljani.
Različne torbice (cekarje), različna stojala za cvetlice, predpražnike itd. — V popravila se sprejemajo različni stari klobuki in slamnik! v Ljubljani pri tvrdki Kovačevič in Tršan, Prešernova ul. 5 na dv., vsako sredo in soboto.
Zahtevajte povsod
i
	HHRSBI	■
	najceneje in dobro kupite	H
	Bencin	
	petrolej	
	strojno olje	H
	tont-most	s
	karholinej kolomaz	
	Diavoeiadski iati-	
	iliMialirta	
	MARIBOR.	m
		- 			H
j
Prva jugoslovanska tovarna tehtnic
In Behel Celje
dobavitelj državne in južne železnice v Jugoslaviji, se priporoča za mnogobrojna n*roČila. Cene zmerne, postrežba točna.
razpošilja tovarniška zaloga —................
Matiia Trebar
Sv. Petra cesta štev. 6 Ljubljana.
Ugodna prilika.
Zaradi preselitve nudim trgovcem razne šolske, pisarniške in druge papirne potrebščine po izdatno znižani ceni. Posebno velika zaloga je pisemskega papirja v mapah in kasetah, ter kuvertov razne velikosti.
Šolski zvezki, trgovske knjige in drugi papirni izdelki domačega izvora vedno v zalogi.
Vilko Weixl
knjigarna, veletrgovina papirja in knjlgoveška industrija
MARIBOR, Glavni trg 22.
•aaa n»■•«««■■■■■■■■■■■■■■•■■■
Manufakturna trgovina
na drobno in debelo
J. KOSTEVC
Ljubljana, Sv. Petra c. 4
priporoča veliko zalogo manufak-turnega blaga po znižanih cenah
preproge srbske domače ročne industrije
po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-45, 43/110, 64/136, 67/194, 102/158, 134/134, 136/204, 170/246, 210/274, 235/300, 272/304. 19,11-11
Na debelo:
Kava.
tal. kakao, sardine, olje. vinski kis. bohinjski in trapisfov-ski sii. salami šika in sla-nina, ljutomersko steklenko vino letnik 1917,
ZooMnkt ulico 5 (S).
Telefon 9. - Brzojavi .Montana*1 Import. Eksport.
Slatina.
T. MENCINGER
Uumiona, Resljeva cesta 3.
■i atti tiiiiiHi iiitaittitiittAMAti
•u
Prodajamo in kupujemo na debelo:
Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko.
Igo. Žurgi - J nizki ceni
Ljubljana, Sv. Petra c. 3.
Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatam na debelo in drobno. Velika izbira potrebščin za krojače in šivilje.
I Fr. Brumat
Ljubljana
i
a	Mestni trg št. 25, I. na . tr. S
j	Manufakturo In tkanina, j
1	! 1 Konkurenci.e cene. t! I
118 52-16
Banka Nabso Mautner, Zagreb
Brzojavi: Mautnerbanka. GajCV3 kil. hm - - - - fTelelonJj 5-62. Glro-konto|: Nar. banka SHS. - ček-konto: Pošt. ček. urad Zagreb 33.016.
Izplačuje in daje čeke na Dunaj, v Prago, Trst, kakor tudi na druga inozemska tržišča po najugodnejši dnevni ceni. Izvršuje najkulantneje vse bančne in finančna posle. — Kupuje in prodaja efekte in valute najugodneje, — Prevzema vloge ne tekoči račun, na daljši rok pod ugodnimi pogoji.
rri^ii* ‘ri^Vi 'i'i‘ ‘ *	1,1	*	***	ai“	‘	•**“	■■■	■
I. C. MAYER
LJUBLJANA
MANUFAKTURA
EN GROS	EN	DETAIL
Medič, Rokove & Zanki, "h:.
Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana. O. z o. z. Skladišče: Novlsad.
Brzojavi^: Merakl Ljubljana.)	Telefon):	64
Emallni laki. Pravi firnež. Barva za pode.
Priznano najboljša In zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe In oljnate, mavec (Glps), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
»MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«. Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunoline.
Ceniki se zatasno ne razpošiljajo I
Edina razprodaja vseh vrst
specijalnega
mouio-iipso
za celo kraljevino SHS.
Tvornic: Stanz, Kindberg, Semmering, Schottwien, Puchberg, Auseewiesen etc., nudi po najnižji ceni iz svojih zalog:
Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun
Kosto Novakovič
veletrgovina mavca
Ljubljana, Židovska ulica it. 1.
A. & E. SKABERNE
 S Ljubljana, Mestni tri 10 5—,JL_
Veletrgovina z manufakturo in pleteninami
Priporoča
SVOJO VELIKO ZALOGO ŽENSKIH, MOŠKIH IH OTROČJIH H0GAV1C.
K bližajoči se seziji različne FLORASTE NOGAVICE, dalje večje partije otročjih PATENT NOGAVIC v črni, rujavi in beli barvi.
Pismena naročila se odpošiljajo z obratjio pošto.
aiBRIRR«RI«BneiR»R«IIRRa»»*BMI»Ra* Ja *BBBBBBBB*B!SBBBBBaBBBBBBBBBBBSBaMBMB»£*
KB
»a
OB BB 88 BB
\
^■RBRaBBBBBRBBBiRBBBBBRRRRRI(«RBBR«4
VELETRGOVINA
Ljubljana
priporoča
špecerijsko, koloni-jalno blago in vsakovrstno žganje.
Konkurenčne cene — tožna postrežba!
MB
RM
MB
V
/
\
/
trgovini s paplrgm na veliko fjj
BB
BB B*
BB
BB
BB
SS
mm
LJUBLJANA
Miklošičeva cesta Jtev. © 11> 55
BB
BB
BB
Veletrgovina
>	A. Šarabon	s	.
J	v Ljubljeni	i‘	]
V	priporoča	^	5
:f	špecerijsko blaso	y	j
priporoča od svoje zaloge:	j!	*■	raznovrstno žganje	£
Trgovski, lini in srednje fini	j;	moko	/	5
pl»arnllkl, dokumentni In	jj	V	deie|ne	pridelke	'j
srednje fini koncept, barvan ■■	v	/
(Kouieur) in	tiskovni papir,	^	raznovrstno rudninsko	^
----------------------sj	^	22i 10_10 Vodof	*
f	;j	/	Lastna pralarna za kavo
{•	\	In mlin za diSave
»j	/	z električnim obratom.
\	Ceniki na razpolago.	^
[55S5SS5S555«*
Ovsa/saa/
ORIENT"
>
0
karton za dopisnice, pivnik Celulozni, Havana (za mast)
In navadni omotni papir. Pl semskl papir v kartonih In mapah, ter zavitke. Lepenko » belo in rujavo.	*■
ii
•rrvrrrrbbbbbbbbbbbbbbrbbrb '^aBOBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
Industrijsko sol |
<»**».■ ■ za usnjarje v vrečah in S,
belo jedilno sol j
M	J
■ oddaja vsako množino franko ■ Maribor tvrdka
j Anton Tonejc in drag j
5 Maribor. Zahtevajte cene. ■
KS
Brzojavi: GREL5Č.
Telefon interurb. štev. 246. mt Zahtevajte cenike 1 ■»
Priporoča se tvrdka
Josip Peteline
Ljuhllsna, Sv. Petra nasip 3
tovarniška zaloga šivalnih strojev
igel in posameznih delov za vse sisteme šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje in sedlarje ter galanterijo na drobno in debelo.
Cene nizke! Postrežba točna!
drnlba z o. z.	preje
Brata Eberl in Jančar & Co. Ljubljana - Miklošičeva c. 4.
nasproti hotela „Unlon“.
Lastni izdelki oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čopičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje
99
Telefon 5-62.
Zagreb, Ga jeva ulica 1.
Edini strokovni list v Jugoslaviji, kateri prinaša popolnoma točen pregled zagrebške borze in hitre informacije o trgo-vini, industriji, denarstvu in prometu v Jugoslaviji in ostalih državah. — Vsak trgovec, industrijalec in bankir naj oglašuje v njem in naj si naroči
K
*•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*
Erjavec & M
PRI „ZLATI LOPATI“
trgovina z železnino in cementom
Ulst“
 mt ■ n^rr
Tel. št. 261 in 413. - Brzojavni naslov: „Banka“, Ljubljana.
Ljubljana, Valvazorjev trg 7
preje Hammerschmidt (Miihieisen) nasproti Križanske cerkve.
Delniška Slivnica 50,000 000 K. ■■ Rezervni zakladi 45,000.000 K.
t
LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 2. se priporoča za vse v bančao stroko spadajoče posle.
srečke razredne loterij
Podružnice: P, telovec, list, Sarajevo, Dorica, Celje, Maribor, Borovlje, Ptuj, Brežice, j
Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista«. - Glavni urednik: Peter Kastelic. - Odgovorni urednik: Franjo Zebal. - uska tiskarna MaKso Hrovatin
dal