PREDLOG Družbeni dogovor o kreditiranju malega gospodarstva Uj-esničujoč dolo&la resolucije o družbenoekonomski politiki In razvoju SR Slovenije ter neposrednih naiogah v letu 1974 (Dradni list SRS št.45-374/73) in družbenega plana razvoja SR Slovenlje v letih 1971—1975 (Urad-ni list SBS št. 4-23/73) sklenejo Gospodarsika zbomica Slovenije, Zadružma zveza SR Slovenije, Izvršni svet Skupščrne SR Slovenije, poslovne banke, zavarovalnice, občinske skupščine družbeni dogovor o kreditiranju malega gospodarstva. 1. - Malo gospodarstvo predstavlja v smlslu tega dogovora orgairizacije zdru-ženega dela, ustrezria poslovna zdru-ženja s področja obrti, obrtne zadruge, pogodbene organizacije združenega de-la, samostojni obrtniki, ki na, podtegi določil obrtnega zakona z osebnim driom in z zasebnimi delovnimi sred-stvi samostojno opravljajo obrtno, go-stinsko, avtoprevozniško in brodarsko dejavnost ter prodajo na drobno, ob-čani, id v skladu z pbrtnim zakonom v svojih zasebnih gospodmjstvih. iit kmečkih gospodarstvih sprejemajo na prenočevanje goste ter jim nudijo hra-no in pijačo in občani, ki oprajvljajo domačo in umetao obrt (v ndaljnjem besedilu inalo gospodarstvo).1 2. Družbeni dogovor obvezuje podpi-snike, da bodo v cilju intenzivnejšega. pospeševanja' razvoja malega gospo-darstva zaradi odpravljanja stxuktur-nih neskladij v gospodarstani in v oseb-ni porabi, prispevali k vzpodbujanju naložb v deficitame dejavnosti na po-sameznih območjih občin oziroma re-s publike, ki naj hkrati omogoči višjo raven stTokovnosti, in tehriologije dela v obstoječilh enotah malega gospodar-stva ter vzpodbudi odpiranje novih enot oziroma obratovalnic in orgami-zacij. ^ 3. • . v Za dosego ciljev pod 2. tega dogo-vora bo malo gospodarstvo po kri-terijih, določanih s tem dogovoram, upravičeno do najemanja kredltov pod ugodnejšimi pogoji. Ugodnejše kreditne pogoje bodo imele pri najemanju kreditov tiste or-ganizacije združenega dela s področja malega gospodarstva, ki imajo svoje razvojne programe, usklajene z raz-vojnlmi programi malega gospodarstva v občini in drugirni družbenimi plani. Samostojnl obrtniki bodo upraviče-ni do najemanja fcreditov pod ugod-nejšiinl pogoji: — če se ukvarjajo z opravljanjem dejavnosti v skladu z občinskiml raz-vojnimi' programi in če je glede na način in obseg dela ter glede na de-ficitamost določene dejavnosti v ob-močju občine ali republike tako dolo-čeno z družbenim planom ali — ie sklenejo dolgoročno pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju ¦ proizvodnimi storitvami In trgovskimi organizacijanu združenega dela. Kmečka gospodarstva, ki urejajo gostinske objekte v smislu razvoja kmečkega turizma, zaSebna gospodinj-stva, ki oddajajo turistične sobe in osebe, ki opravljajo domačo tn umetno obrt ter imajo sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju z ustreznimi organizacijami združenega dela, bodo prav tako upravičeni do najemanja kreditov pod ugodnejštoni pogoji. Do kreditov pod ugodnejšimi pogoji bodo upravičene tudi tiste organizacije zdru-ženega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge organizacije, ki bodo prispevale k razvoju posameznih dejavnosti maJega gospodarstva in ra-cionaino usmerjale porabo kreditnih sredstev. 4. Gospodarska ibomica Slovenije bo po svojih organih usklajevala razvojne programe posameznlh dejavnostd na nivoju kraja, občin, regij in republike. Pri obravnavanju posojil prosilcern, ra-zen kmeekim gospodarstvam, daje zborniea obvezno mnenje. 5. Zadružna zveza SR Slovenije bo v okriru programa Azvoja kmetijstva skrbela za pospeševanje dejavnosti v smislu tega dogovora. Pri odobravanju posojil kmečkim gospodarstvom daje obvezno mnenje tudd zadružna zveza. 6. IzvTšni svet Skupščtafi SR Šlovenije in občlnske skupšdine bodo z dav6no politiko pospeševale razvoj malega go-spodarstva v cilju odpravljanja struk-tumih neskladij, povečanja zaposlova-nja, odptranja novih delomih mest, vključevanja ter zaposlovanja zdomcev. 7. . • , ObčinSke skupščine ' bodo t skrbele za programe razvoja malega' gospo-daistva (samoupranme sporazume, pi-edpise) t«r sprejele ukrepe za nji-hovo izvajanje. Pri odobravanju poSojil malesmu go-spodarstvu s področja osebnega dela pod ugodnejšimi pogoji, ki jih nudijo bamke, daje obvezmo mnenje tudi organ za gospodacrstvo in finance pristojne občinske skupščine. V določenih utemeljenih primerih bodo občinske skupščine tudi nado-meščale posojilojemalcem del obresti. Poslovne banke bodo ppsojilojemal-cem s področja malega- gospodarstva odobravale investicijska posojila pod-pogoji, ki jih določa ta dogovor. Pri odobravaJe investicijsfka poeojila pod osnovna sredstva malega gospodarstva s področja združenega dela, bodo ban-ke obravnavale tudi potrebe po na-ložbeh v trajna obratna sredstva. 9. j Poslovne banke bodo posojilojemal-cem, upravičencem s področja malega gospodarstva, odobravale investicijska posojila tudi po nižji obrestnl meri, .ki je v stoladu s kreditno poiitiko po ne banke, sposobnostjo posljilojetnai- ca, pomembnostjo in perspdrtivnostjo obravnavane inve6ticije. Pri obravnavanju posojil malemu go&podarstvu s podrocja osebnega dela je obvezno tudi rrmenje organa za go-spodarstvo in finance pristojne občin-ske skupščine. 10. Poslovne banke bodo v skladu s svojo pošlovno politiko in fcreditno sposobnostjo prosilca odobravale po-sojila tudi do viSine 70 odstotkov pred-računske vrednosti tnvesticije in z vra-čilno dobo do 10 let zlasti za in\-esticl-je, ki imajo poseben družbeni pomen ali so pamembne za odpiranje novih delovnih mest. 11. Poslovne banke, bodo v svoji po slovni politiki dolo&le pogoje, pod ka-terimi bodo posojilojemalcem, malemu gospodarstvu s področja osebnega dela, odobravale posojila brez depozitov. 12. Zavarovalnice bodo zavarovale po-sojila posojilojemalcem, malemu go-spodarstvu s področja osebnega dela, pod najugodnejšimi pogoji. 13. Posojilojemalci, samostojni obrtniki in občanl po tem dogovoru, praviloma ne morejo odtujlti osnovnih sredstev, nabavljenih s posojili po tem dogovoru, dokler posojilo ni odplačano. Izjemo-ma se taka osnovna sredstva smejo odtujiti, ,če se nadomestijo z drugimi osnovnimi sredstvi najmanj enake vrednosti. O tem daje soglasje pristojni organ občinske skupščine. 14. Poslovne banke bodo malemu go-spodarstvu odobravale posojila na osnovi enotne in poenostavljene meto dologije, ki je sestavni del' tega do-govora. 15. ¦ Poslovne' banke bodo pri odobra-vanju posojil malemu gospodarstvu vključile v sroje organe tudi .delegate t ustrezaie dejavnosti. 16. Iznmjanje tega dogovora bo sprem-,ljal poseben odbor, sestavljen iz pred-stavnikov podpisijikov. Odbor bo po potrebi, a najmanj. enkrat letno po-ročal podpisnikam o izvajanju dogo-vora in o morebitnih problemih. 17. K družbenemu dogavoru lahko pri-stopijo tudi druge družbene pravne osfebe, 6e s podpisom sprejmejo pra-vice in obveznostl, ki iz njega izhajajo. 18. Družbeni dogovor zavezuje glede pravic in obveznosti samo podpisnike oziroma njihove članice. Ta družbeni dogovor se lahko spremeni ali dopolni le na nadin in po postopku, kakor je bil sktenjen. • 19- Ta družbeni dogovor velja t dnem, ko ga podpiže Gospodarska zborruca Slovenije, Zadružna zveza SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, poslovne banke, vsaj ena od zavaroval-nic in večina obdinskih skupščin, upo-rablja pese od .........datje. P. S.: Izvrtni svet beiigfajske ob-činske skupščine predlaga, da se bese-dilo 4. točke spremeni tako, da bi se glasilo: »Gospodarska zbomica Slovenije bo po svojih organih usklajevala razvojne programe posameznih dejavnosti na ni-voju obfidne in regije.« (Drugi sta-vek naj bi črtali.) V drugem odstavku 7. točke naj bi črtali besedo »tudi«. OBRAZLOŽITEV Družbena pa tudi zaseb.na obrt na območju občine Ljubljana-Bežigrad zadnjih nekaj let ne narašča več. Na drugi strani pa potrebe občinskega go spodarstva in narašfiajoče prebivalstvo narekujejo vedno večje zahteve, pred-vsem storitven^ dejavnosti. V ilustracijo (podatki so vzeti \i leta 1973): imamo 22 organizacij na področju obrti v družbenem sektorju (pleskarstvo, polagainje parketov, mi-2a.rstvo, krojaštvo in* podobne dejav-nosti). V zasebnem sektorju pa ima-mo 537 obrtnikov, od katerih jih dela v tako imenovanih storitvenih dejavno-stih samo 7^ odstotkov ali 40 obrtni-kov, ki se bavijo z osebnimi storitva-mi in tlslugami občanom. To vsekakor ni v razmerju s številntmi potrebami občanov, ki jih. je na območju Beži-grada skoraj 4S tisoč. Se posebej pa je zaksrbljujoča ugotovitev, če te obrt-nike, ki se bavijo z osebniini storitva-mi, razvrstimo po posameznih krajev-nih skupnostih. Tako v Saivskein na-selju, Beričevem, Brinju in Nadgorici sploh nimajo niti enega obrtnika v teh storitvenih dejavnostih. Podobno je frudi v Tomačevern, v novi Soseski BS-3, predvsem tam kjer nastajajo nova stanovanjska naselja. Domala vsa storitvena obrt v zasebnenr sektorju je torej zgoščena na območju krajevnih skupnosti Bežigrada, Borisa KidPi6a, Posavja in Stadiona.. Ti podatki dovolj nazomo kažejd, da zasebna obrt na' področju storitvenih dejavnosti tudi skupaj' s podobnimi organizacijamJ, kl deiajo na dmžbcnem sektorju, ne more pokrivati vsak dan bolj številnih potteb občanov po teh storitvah. Družbeni dogovor bo opredeljeva! globalna nafiela za pridobivanje posa-meznih kreditov pod ugodnejšimi po goji. Osrednjo vlogo bodo pri tem ime-li občinska skupščina in njeni organi, ki bodo na podlagi programov, planov, posebnih sporszumov ali predpisov sti-muljrali malo gospodarstvo s primerno dav^no politiko, politiko zaposlovanja, politiko kreditiranja in drugo. Na ta način bo Družbeni dogovor omogočil in zahteval odpravo nekate-rih neskladij na področju malega go-spodarstva v občini Ljubljana-Bežigrad.