vicji »ioriniki dnevnik v Združenih državah Ve*jc v-e leto • . • $6.00 Za pol leta • • • • • $3.00 Za New York cele leto . $7.00 Za inosenutro celo leto $7.00 n GLAS NARODA JpMBBSBI ? The large S List slovenskih delavcev y Ameriki. Ibe largest Slovenian DaOy šn the United States. Issued every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelaea 3—1242 Entered as Second Glass Blatter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y„ nnder Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—1243 No. 70. — fitev. 70. NEW YORK, THURSDAY, MARCH 25, 1937—ČETRTEK, 25. MARCA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. ZBLIZEVANJE MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Lewis dovolil stavkarjem oditi iz tovarn ITALIJANSKI VNANJI MINISTER BO IMEL V BEOGRADU VAŽNA POSVETOVANJA Z MIN. PRESED. Jugoslovanski ministrski predsednik je do zadnjega prikrival, da namerava obiskati Ciano Beograd. — Francija ni nič kaj zadovoljna s tem mesetarenjem. — Itafija želi oslabiti Mala an-tanto, in če sklene z Jugoslavijo zvezo, se ji bo to posrečilo. REPUBLIKANSKO PRODIRANJE JE USTAVLJENO Fašisti so pri Padilla de Hita ustavili republikance. —Vlada sestavlja obseg italijanske pomoči. R!M, Italija, 24. marca. — Uradno je bilo naznanjeno, da je vnanji minister grof Galeazzo Ciano odpotoval v Beograd, kamor bo dospel v četrtek riutraj, da z Jugoslavijo sklene sporazum, ki bo vseboval slična medsebojna zagotovila kot angleško -talijanski sporazum, ki je bil podpisan 2. januar-a ali pa bo sklenjena nenapadalna pogodba podlagi sedanjega položaja. Grofa Ciana spremlja v Beograd več uradnikov ' nanje^a ministrstva, skupina italijanskih časnikarjev in jugoslovanski poslanik Jovan Dučir. Pogajanja za sporazum med Jugoslavijo in Itali- "o se vrše že več mesecev in Mala antanta ie bila 1'.' ... . .. . J liuadala.jare, |c vstavil repub- o vsem poučena. Ta izjava pomenja, da bo antanta sporazum po-trdila, toda ne da se tajiti, da Čehoslovaška in Ro-nunska nez-:upno gledata na zbližan je Jugoslavije z Italijo Vedno je bil cilj nemške in italijanske diplomacije '>dvrniti Jugoslavijo od Male antante in če tudi se-, i •• i i i . -i • . čenje te fronte posla! španski- anj, sporazum ne bo dosegel tega cilja, ga je nav- fo5i>u. in ........!?al,io' lic temu mogoče smatrati za korak v tej smeri. | Ker jo sedaj znano *da .-o \ Ako bo Jugoslavija še kaj bolj pritegnjena v :rog diktatorskih vrlad, tedaj bo sčasoma Madžar-!-ca s pomočjo Nemčije in Italije v ugodnem polo-\ju, da bo zahtevala premembo meja na račun Male antant':. kar je bo še ostalo. BEOGRAD, Jugoslavija, 24. marca. — Porodilo, ki je bilo danes objavljeno, da bo v četrtek orišeš v Beograd italijanski vnanji minister grof "a'eazzo Ci^no na obisk k ministrskemu predsed- M ADR ID. Španska, 24. mar ca. — Položaj na fronti pri na Guadalajari, severovzhodu® od .Madrida, se naglo bliža lnrtv". točki, ker so se postavili v" bian monarhiji iti fašisti, ki so prvotno držali črto ob cesti, k' pelje v Sorijo. Fašistični odpor pri Padilla le Hita, i'0 milj severno o l l'kanee v njihovem prodiranji;, kei bi bilo drugače njihovo leve krilo v veliki nevarnosti. Prvič, odkar -e je pričela, fašistična ofenziva pri Guadalajari, so republikanci zadeli na drntre kot italijanske vojake. General Franco jc 'm oja- of«-uzivi pri (inadalajari igrali 1'alijani veliko vlogo, smatra vlada za potrebno, da to raz giasi potom časopisja. Vlada ,:e mnenja, da je bila zadnja o-I« nziva italijanska zadeva tei v dokaz temu navaja naslednje: 1. Vsi ujetniki, mrtvi in de zerterji >o Italijani, kar je razvidno iz njihovih listin. Ves velikanski vojni ma- • iku Milanu Stojadinoviču, je presenetilo diplo-1r"-, iv11 ViVi Tnatske\roge Male antante in Francije, ker nikdoi^j; ,1,a' 'u'MIt '' "». Vse list ine, ki so bile na t dene pri vojakih ali v hišah, taboriščih in zopet zavzetih mestih, so italijanske. .4 Ca-tuikj. vojaki in civilni, prebivalci v zopet zavzetih mc-slih izjavljajo, da so bili si vojaki. ki sh»-nik v I joudonu Dino Grand"' r»*'vmesi»valiienm odboru rekel, da Italija ne bo odpoklicaln svojih i" prostovoljcev" iz Span>ke. Medtem pa Madrideani nika kor ne morejo pozabiti, da s., fašisti še vedno pred vrati mesta. kajti že več tednov vsak dan pade v mesto po nekaj močnih izstrelkov. i i pričakoval, da pride pred 5. aprilom, ko bo obi-kal Jugoslavijo čehoslovaški predsednik dr. Edvard Beneš. Sporazum, ki bo stalno olajšal sedanjo napetost med Jugoslavijo in Italijo, bi bil dobrodošel Franciji in Mali antanti. Na drugi strani, pa bi taka italijansko-jugoslo-vanska zveza, ki bi vrgla Jugoslavijo v naročje faši-• tične Italije in naziiske Nemčije in bi bila s tem 'ocena od zapadnih demokratskih držav, bila veli-ka nesreča. Italija ie takoj spočetka pogajanj kazala, da je to njen cilj. Stojadinovič pa je izprevidel, da ne sme iti tak^ daleč in je še pravočasno omejil podlago za poga- ianja. Nikdo v Reogradu ne ve natančnega Stojadino-•/»čevega stališča, ker skuša — kot zatrjujejo sena torji, ki so razpravljali o njegovi politiki, — skleniti prijateljstvo z vsakomur takoj. Ako pa Italija, ko ne bi več zaupala Nemčiji, i-fkala pomoči med državami Male antante, je naravno, da se bo poslu žila Beograda, da stopi v njihove vrste. Čudno pri tem pa je, da je Stojadinovič v debati o jugoslovansko-italijanskih odnošajih v skupščini prikril dejstvo, da namerava grof Ciano priti v Beograd. Italija bo najbrže Jugoslaviji ponudila ugodno t rgovsko pogodbo, kar je iz političnih razlogov storila tudi z Avstrijo. AMERIKA JE PRIPRAVLJENA NA VOJNO Armada je kos vsem drugim armadam. — Bivši šef generalnega štaba predlaga 350,000 vojakov. WASHINGTON, D. o nadaljna podlaga za njegovo trditev. Xe glede m; te točke pa smatra gen. March sedanji kongres za zelo važen. "V poslanski zbornici in v sei,at n so bivši vojaki in nekaj bivših častnikov,'" je rekel. — "Ti ne želijo vojne, toda vedo. kaj pomeni vojna in da jc potrebna hitra akcija. V tem položaju ne bi bili, kot smo bili, ko smo Nemčiji napovedali vojno. Ali si morete predstaviti, da je kongres potrebovat -Jo dni, pred n o je sprejel naborno postavo V' March je rekel, da je ameriška armada tehnično tako o-preniljeua. da se more postaviti ob stran vsaki drugi armadi. "Seveda pa ne moremo ved« -ii," je dodal, "kaj imajo druiri v ozadju. V > sika vojna je pri nesla novo orožje." March je mnenja, da je kar najbolj mehanizirana regluar-na armada, ki more biti čimprej vržena na katerikoli kra.; dežele, najboljša, rekel pa je. dr. se more vsak čas vrniti obvezna vojaška služba. "Majhna, dobro izvežban.i armada ne bi zadostovala, ako imajo drugi narodi velike, do 1-ro izvežbane armade. "Armada bi morala presega ti obrambne določbe in imeti najmanj 350 ti-oč vojakov in častnikov.' * VIHAR V KENTUCKY WINCHESTER. Ky., 24. marca. — Tukajšnje mt. ianskega poraza na Španskem. Italijanski poslanik Dino Orandi je takoj prisilil, da j" 1 da preklicana današnja seja nevtralnega odbora, ker je prejel "poročilo, da bo Mussolini nasprotoval načrtu nevtralnega odbora, ker je prejel poročilo, da bo Mussolini nasprotoval načrtu nevtralnega odbora. da so vsi tuji prostovoljci" po klicani iz Španske. Mussolini se zelo huduje na Angleže, ker angleški listi primerjajo sedanji italijanski poraz na Španskem z velikim italijanskim porazom v svetovni \ojni pri Kobaridu. Leta 1917 -o Avstrijci tako odločilno porazili Italijane pri Kobaridu, da so zavezniki ^koro izgahi!i \sako npanje na zmago. Ivakorhitro je prišel Mnssoli. ni v Rim, je šel v palačo Vene-zia, kjer ga je čakalo veliko število visokih fašističnih uradnikov. Fašistično časopisje skuša zmanjšati poraz pri Guada lajari ter pravi: "Kdor se nazadnje smeje, se najboljše smeje. ' * V Londonu se boje, da V> Mussolini sedaj ovrgel vse na črte nevtralnega dogovora, da bi bilo mogoče špansko držav-ijansko vojn oomejiti. PARIZ, Francija, 23. marca. — V Pariz so dospela poročila, po katerih je bilo pretekli teden ubitih 3INMI Italija nov, ujetih pa 150 na front; pred Gnadalajaro. SOU Italijanov je dezertiralo na republikansko stran. POTRES WASHINGTON, I). C'., 23. marca. — Georgetown univerza je danes sporočila, d AVashingtona. ŠTIRJE JAPONSKI LETALCI SO SE PONESREČILI TOKIO, JajXMLsko, 24. marca. — Štirje japonski letalci so bili usmrčeni, ko je njihovo le- POSLANIK HVALI RDEČO ARMADO MOSKVA. Sovjetska unija, 23. marca. — Na banketu, ki ><• ga priredili voditelji rdeče armade ameriškemu poslaniku »Vsephu E. Da vies n, je dejal vojni komisar/Vorošilov, da .s*) vojaki rdeče armade vedno pripravljeni sleči vojaške uniforme ter obleči civilne obleke, kakorhitro bi se izkazalo, da ideča armada ni več potrebna. Poslanik Da vies je označil ulečo armado kot "mirovno a miado Med gosti sta bila tudi maršala Tuhačevski in Budeny. talo v megli treščilo na zemljo. Nesreča se je pripetila v provinci Ki rili. To izjavo je podal po ve> dan trajajoči konferenci, ki str. se je udeležila poleg njega tudi Lewis in Walter P. Chrysler, načelnik nadzor, sveta Chr \ -tderjeve korporacije. Lewis je obljubil, da bodo tovarne najbrž že pred jutrišnjim dnem izpraznjene. Ce se bo to res zgodilo, se bo jutri konferenca nadaljevala. DETROIT, Mich., 24. marca. — Na velikem zborovanju, katerega se je vdeležilo nad 100,000 organiziranih delavcev jiE Cadillac trgu, je predsednik l nited Automobile Worker^ of America (UAWA), Homer Martin, izjavil, o ravno tako dobro pripraviti, da se pričnete pogajati s svojimi organiziranimi delavci." Organizacijski vodja I AW.V Kichart T. Frankeusti'in, je označil zborovanje kot naj\vč-jo delavsko manifestacijo, ki i«' še -ploh kdaj bila v Združ -nib državah in je trdil, da je c.riranizacija 1'AWA zadnje tedne priborila povišane )»la-če za $1.jO,000,000. Viharno odobravanje je po-gi>sto jirekinilo 'Martina, ko je navajal i>osamezne dele zmagoslavnega pohoda unije. Pričeli pa so žvižgati, kadar je bilo imenovano ime župana F. C ouzensa ali policijskega komisarja Henrvja Pickerta, ki sta z.idnjc dneve pregnala delavce iz raznih tovarn. Al a rt i n je obema svetoval, da stopita z industrijskega voza in naj stopita na delavski voz, ako ju bodo delavci sploh sprejeli. Ko je Martin v svojem govoru prišel na predsednika F. 1 Roosevelta in njegove ju-tične reforme, je rekel: "Venio, da je devet starčkov že šest let na sedeči stavki. Ne vem, kako ste vi. toda jaz sem sto odstof-kov za predsednikom in njegovim programom. "Viharno o dobravanje je pokazalo, Jtake-ga mnenja so delavci. "Zvezno najvišje sodišče je največja nevarnost za demokracijo v Zdr. državah,"' je nadaljeval Mar tin. "mogoče z izjemo fašizma v policiji. "Gospod župan,*' se je obrnil Martin na mestnega poglavarja, "pomagajte nam odpraviti strašne delavske razmere našega naroda in nikdar več ne bomo sedli.. . Celo osel ima pa. met, da ?ede, ee je izčrpal svoje moči." Martin je hvalil govern e rja Murphvja, češ, da je stal na stališču: človeške pravice pred lastninsko oraivico. Zasmeli in zaničevanje pa j«* imel Martin za "gospode, ki onebala. -2? a? ■JFtrriK ■rz- Vsem rojakom, prijateljem in znancem po širni Ameriki želim VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE St. Vid nad Ljubi j ano Frank Sakser ** Q L~A 8 V A ROT) A* New YoTk, Thursday, March 25, 1 937 THE LARGEST SLOVENF DAILY IN U.8Jf. "Glas Naroda" (A Corporation) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY frank Sakaer, President L naowllfr, Tim Place of bnslneea of tbe corporation and addr HI Waal IStk Street. Beregth ef Manhattan, of above officers: New Ymtk City, N. I. - « L A 8 NABODA (Voice of the Peeple) leaned Every Day Except 8 an day a and Holiday« Za celo leto velja aa Ameriko ls Kanadu .......< .............16.00 Za pol leta .................. .. $3.50 Za pol leta....... $4-00 Za Inozemstvo aa celo lete .... .. $7.00 Za Četrt leta ..... .............$1.00 Za pol leta .....•......«•«■•• .. $3.60 Kobecrlptlon Yearly $6.00 Pod vaško lipo. Piše kakor misli FRANK KERŽE Dopisi bre* podpisa In ueettncstl «e ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli TOftUJati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da «e tam todl prejinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Glas Naroda" lsJiaja vsaki dan Izrarmftl nedelj In praaalkov "GLAS NARODA". 21® W. 18th Street, New York. N. J. Telephone: CHclsea 3—1242 NASLEDNJI KORAK CIO Organizacijski odbor za tekstilne delavce je naznanil, da in;i pripravi jer. 44 vojni sklad'' $."» stila j resno pri-"<•1 z ortfanizari^Uo kampanjo med 1,2.>or odl>ora za industrijsko organizacijo (CIO), se pripravlja, da v raznih tekstilnih krajih /a kam; m njo odpre svoje urade in se ne Imj zmenil zaletom, res ne vem, ker ne brji-pred kratkim naznanjeno 10-odstotno zvišanje pla:. | »i™ s svojim delom nobenega Zvišane place je dobilo 190,000 delavcev, meti temi sto j korita m ni^tudi nobene^a ne tisoč delavcev v Xt'W England državah. Odbor je jNidal naslednjo izjavo: Moji vtisi po prvem letu javnega dela. Leto in par mesecev je minilo, odkar je zagledal belo javnost moj prvi članek. Mislil sem od kraja* da bom le od časa do časa pisal moje misli, toda prišlo je drugače. Prišla so vprašanja kakor dan in noč, da kar nisem mogel mimo. Neveni, odkod in kakšna je sila v človeku, da sili na dan kakor rastline v gorkem pomladanskem solnem. So ljudje, ki si ne žc'° drugega, kakor miru in počitka. Na ta način se ognejo vsi javnosti, kritikom, profesionalnim javnim razgrajačem in shajajo tako lepo, kakor tinti el eve land ski rojak, ki se je vselej znal smejati na dve strani, zaeno pa je lovil z očmi vst pred njim in za njim, da mu ni nikdar kaj ušlo. Tako sem bil v lepem miru in tako « izognemo vsadcemu industrijskemu prtM\ nekaj časom me nek ro- loju, ako u;im pridejo delodajalci pametno nasproti, da ves ustroj za tiiirm industrijske odnošaje {dostavimo na stalno podlago.'* Pretlsmlnik odo delodajalci upirali. Dalje pr*ivi izjava organizacijskega odbora: "Cilj organizaeij^keira oora tekstilnih delavcev je tekstilnim dclav«*«'iii zagotoviti pri moren življenjski standard i:i naprav iti kom* kaotičnim in detnoraliziraniiu razmeram, Iti bile proklet.-tvo te indu-t rije.'* CI< 1 je v New ,lcr>i v pričel sv<»jo kampanjo na treh frontah: med delavci pri ladjedelnicah, med tekstilnimi d»-lavci in med izdelovalci eijrar. (»lavni sSn CIO v Nevvarku je naznanil, da je bilo 1400 delavcev pri Federal Shipbuilding & Drv Dock Co. v Kearney. N. J., organiziianili v Marine and Ship Building Workers of America. V tej bidjedeluici je sedaj v delu •"> parni ko v, med temi tri bojne ladje. Med tekstilnimi delavci jc največja kampanja v Passed e, New Jersey. ICKESOV SIN PRED VEEP0R0T0 WHEELING, W. Va., 24 marca. — Mirovni sodnik Mo-ran je pod jamšč no $."i(Hi pri-dreal 23-letnoga Roberta lok osa ter ga bo predstavil vele porot i. • ckes, ki pravi, da je si.i o-tranjega tajnika Ila-olda Icke-sa, je z avtom povozil Charl-sa liorcliarta ii: ga te'/ko poškodoval. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji^ vo po dnevnem kurzu. ! V ITALIJO i V JUGOSLAVIJO £a » tJU _ Wn. 1H $ 5.M____Din. 2M t 7.20 _ Din. 9M fll.7t___Din. SM $23.00__Din. 1000 945.00 __Din. Za S 6.50 $ 12.25 $ 30.00 $ 57.00 $112.50 $107.50 100 200 IJr Lir Lir 500 Ur 1000 Lir 2000 Lir 3000 EEE BE CENE BE DAJ H1TEO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI vtijft HMkflT krt agaraj navedeno, bediaft ? dinarjih «11 Urah devoUoJcBM to MJie pogaje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLABJIH paaUtt. .4 S.2B J1IJI -$10^ ..$41J$ .451J0 jak pokliče na strar ir.i pravi : 44A vi ste tisti Kerže, ki ste pisali in izdajali Čas!7' 44Tako je. Ali ste bili naročnik ?" 44Skoro vsa leta. Kako sem zvesto čital vse, kar ste pisnJi in kako vas cenil. Zdaj ko vai< osebno poznam, pa nič več no." "Pa kaj je tako na]K»k, da som prišel ob kredit ?**- Veste, ampak jaz nisem grd človek, nak, posebno ne, če vprašate mojo ženo. Vsaj mi je Tmamenita igralka D. cclo rekla pri prvem srečanju, d:i sem Prešernu podoben. Ampak kljub temu je res, da vselej nekaj izgubim, kakorliitro me ta ali oni pozna. Če to velja za mojo osebo, ne vem, kaj naj rečem za svoje članke. Enkrat sem preštel naše liste in našel sem jih petnajst. Torej kakšen odmev sem dobil med nagimi listi tukaj? Zastran ložjega odgovora jih bom delil v štiri dele. En del je na skrajni desnici, katero vodijo in pišejo hudo učeni ljudje. Ti so me v mnogih člankih in manjših vrsteh hudo obreali, enčeš: le kdo je tebe klical v javnost. Tako smo imeli vse lepo razdeljeno. Nobenega kažipota ni bilo treba jna }K)tu proti peklenskim vratom, nobenega napisa. Ljudje so lahko kar izdaleč pokazali: no, ta je pa ta. In pridem jaz, po seden. letnem spanju, pa jim zmešam štreno. Kam naj me denejo. ali na desno, koder drži pot v večno veselje, ali na levo, kamor spadajo grešniki vseli narodov* Po hudo učenem premišljevanju nie postavijo na križpotje, to se pravi: bil bi dober še za sem ali tje. kakor se vržem. Tu tam še danes stojim, lc glavo so mi obrnili malo na levo, to 'e nroti domovju vidnega joka in škripanja z zobmi — če jih bo namreč še kaj ostalo. volj dolgo v Ameriki, da vem, kaj se sme in kaj ne. Tako dolgo že lažemo drug drugemu, da resnice sploh nikdo ne pozna več. Če si vse to vedel — bo rekel kdo — zakaj si pa prišel v javnost? Lepo se ti je godilo — nikdo ni vedel zate. V miru si bil z vsem svetom in lahko bi se bil ognil vsake brce. Vse to je res. Ampak vse to me še čaka. V deželi večnih lovišč ne bo ne levičarjev ne desničarjev, ne tistih, ki so pred tabo ali za tabo. Kar te še čaka in kar ti ne ujde — to kar pusti. Poglej, je reklo nekaj v meni — tolilko je polja med nami in tako slabo je obdelano. Vse je nekultivirana pisana poljana, kamor se pritepe ktlajpa-»kdaj kak cucek — pa imamo debato. Potrebno je, da delaš ti in vsi, ki imajo zmožnost in voljo, zakaj veliko ie med nami, kar visi na zadnjih nitkah Marsikaj so da še storiti, mnogo popraviti in vtnliti. Nazadnje pridem še do tistega studenca, o katerem vem. da ima zdravo, pitno vodo, je neizpremeljiv in večen. To je ljudstvo. Nič me ne boli, če nisem bil vaprejet od desnice in levice, ne od tistih, ki korakajo pred mano ali za mano. Zakaj česar nrsem tukaj dobil, to sem dobil pri narodu. Delavec, ki pride truden od dela in sede za mizo, čita moje kolone. Razume jih, ker so pisane zanj. Ne izobrazujem z njimi samega sebe, kakor delajo nekateri, n« izgubljam se v frazah, ki so de lavcu, kitajščina in tudi ne na čeirjam problemov, ki ostaiajo po vseh velikih debatah vedno še — probelini. Ci'sto navadna snov — vsakdatnie zadeve nas vseh, to je in ostane moja kolona. Naš narodi je zdrav. In ne Tma neko prirojeno SLIKA Ko £eni bil še zelo mlad, so mi povedali značilno zgodbo o slavni sliki 4'Zadnja večerja'*, ki jo je pred več nego štirimi stoletji slovit laški slikar Leonardo da. Vinei na presno naslikal v nekem samostanu. — In ko je slikar sklenil nasekati Zadnjo večerjo, je začel ki bi jih ljudstvo samo postavilo sebi na čelo. Človek bi vedel, kani bi se lahno obrnil z dobrimi sveti, predlogi in načrti. Slišal bi lahko zopet odgovor, ki bi res kaj veljal. Tako pa nimamo nikogar. Vse smo srečno |>otolkli in ti /ljudje, ki danes v javnosti predstavljajo naš narod, ne .e o rej o nikamor. Zgrizli so se med sabo tako, da narod ne more za njimi. In tudi prav je, da r.e gre, zakaj za marsikatero !er •> ionečo in dutečo frazo se .dostikrat skriva — umazan d.)'ar. Naši ljudje imajo čudne navade. Vkoreninjene so povsod. Ena najslabših je ta, da izku-ša nekdo zlesti preko dniuega s pomočjo — blatenja. Obki- Zdaj preskočim od hudo učenih na desni kar na skrajno h*- samo to. vieo, ki je sicer strašno majhna,»lastnost, ki ga od vseh strani ampak tukaj je. Tam sem n "Drugačni ste, kakor sem si,pravil primeroma trsti vtis, k« ▼ starem krajo lsplaBlc ▼ dolarji*. UTriDJKMO PO OABLB STOJBINO $L— ZA PB1- 5LOVENIC PUBLISHING COMPANY »Gla« Naroda" K. «. vas predstavljal." Nasmehnil sem se dobrohotno in v spomin mi je prišla ti«-ta dogodim pnil leti, ko sem še živel v Phicagu. Bilo je neko pomlad in delal sem na vr*u. Baš seraša: 44Ali tukaj žive Frank Ker že?** 44 Da." Potem mi pride na misel, da bi se malo j>ošalil in dostavim: 44Sanio ne vem, če je doma ** Rojak s«-de poleg inenc in me začne izpraševati: 44Pa kakšen je pravzaprav t i človek?" 44Kako si ga vi mislite?" 4'Kako si ga misflim? Tako mora biti: lnilj rojen, dolgi1 lase, veliko brado in zlate očali na nosu. . ." Nasmehnem se rojaku, potem fia govoriva o raznih stvareh. Za nekaj časa rojak vstane, -premeri me gredoč od vrha do •tal in vpraša zdeliaje: 44Kaj ti tukaj služiš?" na enkrat ti, četudi sva tila do tedaj vi. 44Eh — tako — malo pomagam. * * Kmalu vstane in se odpravlja da gre. Pa pravim liudon-u'-no: 44Kaj i>a če bi bil jaz tisti Keržb, ki ga iščeš?** Za trenutek irredo njegove oči od ponosenih, blatnih čevljev [x> površnih hlačah do razkuštranih in potnih las. 44Nak, ti nisi Kerže. Ti si delavec, kakor sem jaz. Pa srečno.** Vklite, tako človek pride ob kredit, če ni tak, kakoršne-ga naslika ljudska domišljija. Iz tistega vzroka sem tudi odklonil prijazno vabilo prijatelja Tereka, urednika Glas Naro la, ki je rekel, da bi rad enega iz- kor na desmici. Labko bi bil* rabili ene in tiste članke napram meni. Treba bi ne bilo drugega, kakor brisati tam, koder stoji bes«-da 44sveto*' in zapisati od zgoraj 44 peklensko." Ker je skupina majhna, pre-idom na tretjo, ali kakor bi rekel tinti rojak v Clevelandu: ti, ki so pred mano. Ne mislim s tem: pred mano z glavo, ampak samo z nogami. Ti so bili nekako tako, kakor fant, ki pride z zoro domov, pol uro za tem ga pa kliče mati, naj gre kosit. Ko ga je dan malo razmajal, so se oglasili ptički v vrhovih i« zapeli nekako tako, kakor pred nekaj dnevi naš župan La Guard i a svojim policajem: prej streljaj, potom šele vprašuj. Prvi definitivni sklep je bil, da so me dobili Baptisti v roke, da pojdem ob prvi priliki v reko Hudson z namenom, da me potunkajo pod vodo. [n ne sani o to: tudi da me drže v motnih globinah Vsaj malo delj, kot je potrebno. Ker iz vsega tega ni bilo nič, so mi c*l časa do časa posvetili kako frazo, dobro nasoljeno, jxipoprano in s hrenom serv. rano. Pri tem sem še danes. K<* dar čitam kje kak stavek o sebi, se mi vselej ali, da vidim vmes vrstice Prešernove: kaj je tebe treba bilo . . . Četrta Skupina, to je za mano — zopet v korakih računamo — gre svoja pota brez pogleda na levo ali desno. Če bi jih kdo opozoril na moje kolone, bi kar skupno odpeli: Men vse jedno je men vse jedno je ali Kerže je ali pa ne. Tak je bil torej moj vzpre-jem v naši javnosti od časopi-med mojih člankov ponatisnil v|sja. Ne rečem, da ni bilo tu- hoditi iz kraja v kraj ter iskati i.judi, čijih obrazi bi sličili obra za Jezusa in obrazom dvanaj. stih apostolov. Dolgo jih je iskal in jih naposled našel. lil je naslikat enajst apostolov, sedečih pn dolgi mizi. Le na dveh prostorih je bila stena prazna: tam, kjer bi imel sedeti Jezus, in prostor za Judeža IŠkarjota. Slikar je bil že obpual, kajti primernega obraza ..1 .nogel najti. Ko se pa nekoč zamišljen sprehaja ob reki, mu pride nasproti mož. tako lepega stasta. tako milega in lepega lica, da je slikar presenečen obstal. — Odkod si, človek? — ga ^ praša. In mu pove, da je s kmetov doma, da je prvič po o-pravkih v velikem mestu, da g u je strah mestnega vrvenja ter tla bo naslednjega dne spet odpotoval v domač kraj, kjer sta mir in zadovoljstvo. Slikar ga je le s težavo zvabil s -eboj v samostan, oblekel ga je v plašč, kakršnega je Jezus nosil, in pričel slikati. In čimbolj je opazoval obraz mladega nepokvarjenega kmeta, tem več lepote je zasledil v njem. Bila je čudovita zmes mi. lobe, nežnosti, možatosti in do->to jaustva. Plemenite gospe in gospodične >o prišle gledat sliko, pa daj človeka, da bo ostal urna-j^ niso t. Ti narodovi »"»osebnosti se imamo zahvaliti, da ni smo izirinili v vseh stoletjih, četudi ni smo bili nikdar oosrtbno številni. Sol je včasih daleč narod, kamor <( trni kazali, a nikdar no t;»ko daleč, da bi se ne bil vrnil. Ce so drugi bili tako proti meni, bi bilo razumljivo, če bi bil tudi jaz proti njim. Pa nisem bil in no bom. Svet je kaj pisana druščina in v nji so ljudje vsake sorte. In umetnost življenja je ta, da zna in more človek shajati s svetom, knkor-šen ie. Nikdar ne velja erubiti časa, da bi ljudi izpreobračal. Če to dosežeš, nisi storil dm-•roira. kakor da si iz dobreg i človeka napravil slabega. Zakaj kdor se enkrat izpreobrne, tisti se bo še. Kaj pomaga, če gre danes množica za tabo, jutri pojde pa za tvojim nasprotnikom ? V vsem tem nasprotnem in hladnem vzprejemu me je zbodla ena sama reč. In ta je: da naši ljubi izobraženci, kolikor jih je in kakoršni so, izpojeda-jo drug drugemu tla pred na rodom. Mesto da bi bili danes po pol stoletja dela res organizirana družba, ki bi vedela, kam gre in za kom gre — pa ni nikogar. Če me vprašate danes. kdo vodi naš narod v i meriki, vam morem odgovoriti le eno: nihče. Listi so vsa leta pridno delali, da so ubijali sv> je nasprotnike in to z lažmi, zavijanjem podtikanjem, nc-vošljrvostjo in vsem mogočim misleč: dosti daj, nekaj se b » le prijelo. In res se je prijelo — naroda namreč, da nikomur več ne zaupa dosti in za nikomur ne gre. To javno medsebojno klanje je povzročilo, da se je mmogo ljudi umaknilo iz javnosti, kakor sem se bil jaz. To je neprecenljiva škoda, ker nimamo drugih, ki bi prišli na njihova meet a. Lahko bi bilo danes utrjevati naše postojanke, ko bi imeli 'voditelje, katerim bi ljudstvo zaupalo. Ne take, ki se sami si seveda ti prvi Dokaj dober' in lahak načrt, če bi se r.-s kij doseglo ž njim. Težave so te, da tistega, ki ostane najbolj viden, obmečejo pogasi irugi. ki so za njim. Tako gre vrsta za vrsto, človek za človek »in in konec konca je ta. da je povo!oir ob-ožja veliko krdelo rib. Gostje so jim motali ostanke z miz. pa so se jiavadile, četudi so bile sam« — ribe. Mi pa, Ijudj" z umom in voljo, s porazi in nič vredni- mi zmairami iz preb'k'e.sti. c dimo slej>o trenutnim strastem hi vničujemo vse sproti. Nikdar ne pdstojimo. da Vi vprašali našo pamet, kam to v > li in kaj nas čaka. Premišljal sem, zakaj naši ljudje tako radi obrnejo vse na debato, napade, prerekavanja in našel sem rešitev v nekdanjem sosedu iz moje vati pojmo, jo vsaj za nas prazen. Kdor nima pri po nepokvarjenega kmeta. — Ah, kako je lep. — so šepetale, — ?li, kako nebeško lep, — ni -o ne vsesavale vanj s svojimi po »ledi. Ko je bil Jezus naslikan, i" idikar plačal kmeta in mu želel srečno pot. Kmet se pa ni več vrnil v svojo rojstno vas. Pred samostanom so «*a čakal« bogate gospe in mu ponujale .-dnžho v -vojili gradovih; lepe mlade gospodično >o se trgale za njegovo naklonjenost. In lepi lllOŽ se je i ničel zavedati svoje le|H>te. V njem se jc porodil napuh. Slikar je pa zopet .začel iskati — topot človeka, po katerem bi Judeža Iškarjota naslika!. Iskal ga je tri dolga leta in če litega j^ol. Videl je dosti grdili in ogabnih ljudi, toda za podobo Judeža mu je bil vsak premalo grd in premalo ogaben. Nekega večera je opazil na kamniti klopi pred krčmo, kateri so se zbirale malopridne ženske, razbojniki in tolo vaji, starega berača. Sključeno je sedel, molel desnico predle in prosil uboga ime. Njegov obraz, spačen od strasti in bolezni, jo bil prava podoba aa- teh letih, kot smo mi. svojih« |,rbtll0^ti, lokavosti in hinav-nazorov, jih t trd i dobil ne bo. | Pišem to narodu in ne tistim.^ ki razdirajo in vničujejo naša polja. Pišem kot človek, ki vidi vse to in so boji tiste žetve, ki jo bo rodilo sovraštvo, prepir in nesloga. Če pojde naprej tako, kot gre danes, ne bo dolgo, ko bo naše narodno in kulturno življenje v večnem grobu. ta, podrobnosti o tem, ker sem do- rinefjo v ospredje, ampak take, LETNIK JCERZETOVEGA •CASA'f lobi tisti, ki nam pošlje POL IjETNO naročnino za novega naročnika. Kdor nam pošlje CELOLETNO naročnino z u novega naročnika dobi DVA LETNIKA "ČASA". NA RAZPOLAGO JE LE Si. \TEKAJ LETNIKOV, ZATO SE POTRUDITE IN POŠLJI TE ČIMPREJ vrsak letnik obsega nad 400 strani najzanimivejšega čtiva oovesti, poljudnih razprav — političnih in gospodarskih —. '.animivosti in koristnih nasve tov.. NAJBOLJ PRIMERNO IN PRIPRAVNO ČTIVO ZA SE QANJE DOLGE VEČERI UPRAVA "Glasa Naroda" sci ne. — Da, tak je moral biti Ju dež Iškarjot, — si je mislil slikar in povabil ber-čr. v samostan. Berač je Šel pred njim iu je vedel pot in vrata, stopnice in sobano, kjer je bilo na steni naslikanih pri dolgi mizi enajst apostolov z Jezusom na sredi. In berač so jo v sedel, pogledal sliko, kjer je manjkalo dvanajstega apostola, in dejal slikarju: — Kar začni. Toda plačal mi boš bolje kot si mi plačal zadnjič. — Kdaj zadnjič ' — se je začudil slikar. — In no, štiri leta je že tega, ko si i>osnel i>o mojem obrazu onega tam. In je s tresočo in velo roko na Jezusa pokazal. — Človek, — je vzkliknil slikar. — Pa ne da bi... pa ne da bi bil ti tisti? — se je čudil in ni mogel verjeti svojim očem — Jaz, da, jaz. — j" »*nttrdil berač. — Pa kaj te je pahnilo v tako življenje. — Pravijo, da greli in raz uzdano življenje. Pa ni bilo niti v njegovem glasu, niti v njegovem pogledu najmanjše Iskre kesanja. "ULJ* y'iBCUI" New York, Thursday, March 25, 1937 ZE LARGEST SLOVENE DAILY 7V T7.83. □ O Veliki Noči. □ KARTE VELIK ON JA Dopisu yflbinlili so nas, ker je bilo v kale, bi se daleč v grič izog- ne, ker sem se duplirju izognil, vstajenje, že zjutraj ob šestih.1 nili Bregarjevim konjem, če bi da bi bil kmalu treščil v oina-Do cerkve je bilo dobro uro.1 jili gnali na vodo. Če smo šli ro, oče pa je itak zunaj čakal (e bi nas budili v šolo, bi ne i'z šole, smo se s vstali ter bi se polenili. In gotovo bi bilfl. še kje luknja, ki bi jo morali prej zašiti. Samo da bi še ležali. Saj smo jo napravili zvečer, ko smo legli. Hlače pod glavo, da jih niso našli. Zjutraj smo dobro ved li, kje so raztrgane ter smo o iskali. Pa nam jih je mama nekoč premenjala, ko smo spali, ker smo šli drugi dan k s'ari nmmi. Ali ni G-nste vpil zjutraj da so raztrgane, ter debelo gledal, ko je videl drupe? Dobro, da mame takrat ni bilo v kamri. Na veliko noč nas niso čakali. Eden, dva, tri! Lojze je sicer lezel v napačne hlače ter sva mu potem pomagala, ker je jokal. Toda preden je oče vrgel kravam sena in žegna, smo že bili v kuhinji. Žegna ]>a mora pri nas dobiti vsaka žival, sami kače smo odganjali, ko smo prišli od maše ter ua-t resi i okolo hiše blagoslovljeno lupino. Prepir je bil že pri umivanju. Kdo se bo prvi ? Mamina mama je rekla, da ne bo nihčo šel. skrili za grm ter procesije. tako zakričali, da so zbežali in j Gospod je tisti dan že bil v je hlapec klel in vihtel bič. Do- cerkvi, zvončkljalo je ter so pri tekel nas ni, ker je imel Jesen- božjem grobu gorele sveče. Gos-ko ter smo rekli Čok. |pod je pel, kakor mora; prav Se na Hribu nismo vpili, da po tiho, tiho in glasno. Nato je teče, teče in naj pogledajo. Ka- moj stric Rafele nesel pred dar smo šli sami k šolski spo-|njim Zveliča rja, ki je vstal ter votli, smo vpili ter smo Toni, ki držal že rumeno banderce ter z je prišla na prag, razodel i, da okrušenini prstom kazal v ne-voda, le naj jo razlije. O, pa j bo. i smo tudi mi, ker je spustila za j Ko je gospod prišel iz; cerkve nami ('uvaja in ni niti maral ter smo vsi, ki nas je ujel nad-za tržaške fige, ki jih je z jo-j učitelj, šli v parih naprej, je kom in krikom vrgel Bregar-1 sonce solzno primežikalo čez fflu Janez. Bežali smo ter splezali na zid. dokler je Čuvaj kazal za nami velike zobe. Ko se jp njegov glinasti rep vrnil,! smo pobrali f ige ter je Janez j spet kričal ter bil ves smrkav, j vi jejo zastave ? Ali ste že sliša-da so njegove. Pasje so bile, ne li zvonkljan je? Ni nas motil Obrekovieo. Hribi so bili zlato rumeni, kamenje pa rdečkasto. In Lrbrov je razlagal, da bo dež. Ali ste že gledali, kako se njegove! Na veliko noč smo šli po cesti. na Hribu nam je sicer tolklo srce. ko smo videli (uvaja. Zaletel se je sicer ter smo se stisnili in zamižali. Kdo pa je vedel. da je privezan ? Ko ga je smrad svežega gnoja na njivi niti grmovje, ki je bilo nasekano na ovinku, da ni šla procesija po njivi. In ko smo se obrnili, smo videli na pokopališču križ na sredi in v kotu prostor, ki je čakal, da se kdo obesi. Pa se ni in ne vem, da bi se kdo vrgla veriga nazaj, je zelo za- renčal, veriga je zarožljala, mi, Če si se pa ozrf nazaj si videi srno pa spet pogledali. Skrivaj j THibo ril pod njim gospoda Z kdo bo vpil. Morali smo se f>o se je Lipe ozrl nazaj ter vrprel monštranco. Dokler si mislil vrsti ter sem bil po abecedi in j kamen. Čuvaj ga .je v-zno ulo-jna to, si bil pobožen in priden, ntarosti zadnji ker sem bil naj- vil ter ugriznil. Da bi videli.j Pred nebom je šel stric Rafele, ki je bil očetov bratranec. Visoko je nesel Kristusa ter banderce je planolalo v jutni. Ob nebu duplirji z upihnjenimi svečami ter za nebom pevci z upihnjenimi svečami in kade-čim se stenjem, s privilmjenimi j starejši. Pri zajtrku bi tepli, pa se nismo rekel, naj lepo sklenemo roke, če molimo. Potem je olupil Da bi j kako se je naščerti-nil. Razumeli ;c bili radi | zakaj je Janez metal tržai ker je oče ke fige. Pri Lpbru je malo ščene bev-skalo na njivi. Tako grdo bev- ]»irli, lepo razdelil jajce med ial o. da jc .Te]>če odlomil vejo. Bila je v loku zapičena ob kra- nas vS°- .1° dobro za voglom. Guste je brisal rči j"101''.1 snm "™onja, ker sva oba planila nanj. Xdo,da llihr'c mwl nami ne mogel I" pri župnišču smo videli, da bi pa ne, če bi videl, da je raz-'l>oljc- . . v | so gorele sveče na oknih, po- Od Libra ni daleč v Kote. Tu- tem smo zropotali pred oltar. -bil mraz. Nas ni zeblo in Čo-hov Janez je pripovedoval, da ima doma zajce. Prav na glas ter ga je nadučitelj zelo grdo ]>ogledal. ?e di če je bilo zjutraj, so ženske Pa smo bili zelo radovedni in morale na jasi v zavetju za hip gk^dali, kako so se napenjali postati. Videl se je zvonik ter so si morale popraviti naglavne rute in predpasnike. Tisti-krat sem res tako mislil, zdaj pa vem, da so tudi opravljale možje z zastavami ,potem smo slišali strežnike ter je imel Bel-čev tisti zvonček, ki jih je imel pet ter z njim mahal pri lita-nijah. St ric Rafele je bil sam Moški smo šli naprej. In Lojze je brez sape pritekel za nami. Da ne lx> med ženskami. Očo je bil htfd, zakaj ni počakal mame. No, pa je pri očetu, ker moški so čakali pri lomil ktajec v kavi. Očc'.«i rekel, da je padel. Lagal ni, ker sva ga vrgla na Zciuljo. V jutranjem mraku se ni tako videlo, kako sva ga vrgla, sn mo kričala sva ter zbežala. Če bi bil jaz na tleh, bi bežala pa ona. To je skoraj kakor bi morali doprinesti, če kd> obleži. Ker se je ulovil z rokami niti sive eajha«te hlače niso bile hudo umazane ter je bilo jasno, da je bil za to umazanijo le preveč kregan. Povedal pa ni, ker bi bili vsi tepeni. \. i k, . maši ne bi smeli. Za tako reč Cerkvi' dečki se že nekaj trpi in midva sva f™ f.ev„teph na °V^enem i>o-nru obljubila vsak p-j krheij !korP;,1^u iokoh ^kve |>omaranče. Zelo mnogo. Rad Tf kla^a bi ga videl, ki bi mogel wupnj ter drugo klapo.| stric je paziti na obleko, če ne, jo bomo sami snažili. Ako bi ne bila velika noč in procesija, bi rajši ne šli. Sicer sta že pri Polancu stopili k mami Franca in Cila, k očetu Jepče in Filip, toda na na« so pozabili in je k nam prišel Polančev France in Bajtar-«ki Zu že velik ograbek. Ki smo hodili v šolo, smo sli skupaj ter nas niso več gledali, le naprej nismo smeli teči ker je bilo Se polno žametov. Tisto jutro nismo metali kamenja ki so nas tepli, le še niso od- j se mu je bila odlomila roka. nehali ter niso še bili tepeni. Ženske so prenehale moliti ter Kakor hitro smo zagledali j zijale čez moške, ko je ves rdeč mežnarja, ki je imel ošiljene br_j in jezen stopil s kipom v zakris-ke ter je samo pobiral po eer- tijo, kjer ga je toliko zlimal, da se mu je držala roka. Zelo nam je vsem šlo po glavi. Strica Rafela je poleti mina ubila, ko je cesto prevzel na kvi groše in od nas nerabljive guml>e, smo udri i v zakristijo in pred oltar. Prav pobožno smo zavijali oči. Nekoč sem zadel a- zakristiji duplir, ker smo se pehali in me je stari mežnar oklofutal, oče pa grdo i>ogledal. danes pa Saleburškem. Rekli t< m pa ne vemo. kaj bodo z nami naredili gosj>odje baroni. Mislim, da ne bo prišlo do štrajka. Tukaj je nas precejšnjo .število Slovenec v, ki se prav dobro razumemo med seboj. Prirejamo veselice in vsako vrstne zabave, ali žalibože, to je največja ovira ker nimamo svojega narodnega doma za veselice in druge zabave. No, zdaj bo kmalu boljše, ker bomo pričeli prirejati piknike v prosti naravi, ker se bliža to po vreme. Zdaj voščim vesele velikonočne praznike vsem čitateljem Glas Naroda in uredništvu. Pozdrav Math Vehar. Barberton. O. Ker se že bližajo spomladanski časi, v katerih se vsaka živa stvar na novo oživi, zato so se tudi moje misli zbudile, da vam )>ojasnim, kako so rojaki \ Barbertonu in okolici prestali zadnjo zimo. Mraza dosedaj ni bilo skoro nič, -nega tudi ne. Dela se še prav dobro, in kakor •se vidi, bo letos še najboljše 1'--to v novi dobi. Tukaj v Barbertonu imamo dvajset različnih podpor, društev in kulturnih klubov, na katere smo zelo i>onosni. Napredujemo j a ko dobro, in se mi zdi, da rojaki tako prijazno sodelujejo kakor niso še nikdar poprej v zgodovini slovenske naselbine v Barbertonu. I^e tako naprej, barbertonski rojaki, in v par letih bomo iwnkazali, da skupaj delati se pravi napredovati. Z vsemi različnimi organizacijami, katere imamo v Barbertonu, bi se človeku zdelo, da ima mo vse, kar slovenski kulturni svet zahteva 1 Ampak to ni resnica. Današnje ideje so, da S3 gleda in dela za napredek in v ta namen bi svojim prijateljem priporočal, da bi se združila vse slovenska društva in klubi v Barbertonu in okolici in bi kupi li gozd ali zemljo za piknike v 'bližini Barbertona; to je pet ali več akrov. Kakor vam je že znano, smo nosedaj imeli piknike v dveh ali celo treh različnih prostorih. Pripetilo se je, da je bilo večkrat par piknikov na eno nedeljo. Nazadnje ni nobeno teh društev naredilo dobička. Včasi so bili celo na izgubi, p red n o je bilo vse končano. Moja ideja je, da bi vsaka organizacija, katera bi bila članica ter družbe imela en glas za vsak odstotek članstva. Ta l:o bi vsa društva lastovala prostor. Stroški bi znašali za vsako organizacijo samo pet odstot kov. Torej prijatelji, premislite dobro. Apeliram na uradnike vseh organizacij v Barbertonu, da razpravljate o tej zadevi. Vaš za napredek slovenske naselbine. Vinko Lautar. Cleveland, O. V nedeljo, 28. marca bo dan. ko bi morali priti v-i zavedni Slovenei na plan. V nedeljo, deloma že v soboto, 27. marca zvečer se prične izredna slav-nost mladine, ki pohaja Slovensko in Umetniško šolo S. N. Doma na St. Clair Ave. Oboji bodo pokazali občinstvu na svoje načine, kaj .so se naučili v eni ali drugi šoli in kaj nam obetajo za prihodnjost. Pokazali nam bodo, da je Slovenska kot Umetniška šola uspeh prve vrste in da smo Slovenci v Clevelandu laliko ponosni na našo mladino, ki se — čeravno bi jih bilo lahko več — tako vestno zanimajo za umetnost in za izobrazbo vobče. Direktoriju in Prosvetnemu klubu S. N. Doma se lahko čestita, da negujejo v SNI) take šole, ki neoporekljivo povzd'-gajo ponos in ugled ne samo Slovencev, pač pa vseh Jugoslovanov. Zato je slehernega zavednega Slovenca dolžnost, da pride v nedeljo v S. N. Dom. da se na lastne oči prepriča, do .?e izplača nekaj žrtvovati in da se izplača še nadalje gojiti take šole, kot jih ima pod svojo streho S. N. Dom na St. Clair Ave. Kot sem že omenil, se v so boto, 27. marca, ob 7. uri zvečer otvori razstavo slik učencev umetniške šole &ND v spodnji dvorani. Razstava bo odprta do 11 ure zvečer in nadaljuje se naslednji dan, to je v j nedeljo. Vstopnina je prosta • na razstavo. Pripravljen pa bo ralbiralnik za prostovoljne darove za v podi>oro vzdrževanje šol SND. Kateri bo hotel, bo lahko položil 44mali dar, šolam SND na oltar'*, ]>o svoji možnosti in čutu. Najglavneje pri i tem pa je, da gotovo prideta na razstavo in si ogledate najnovejša dela — -like, ki so 'bi le dovršene izza lanske razstave po učencih Umetniške šole S. N. Doma, katere poučuje u-metnik Gregorij H. Prusheek pod pokroviteljstvom P ros ve t nega kluba SND. Razstava slik se nadaljuje v nedeljo oil 2. lire popoldne naprej do polnoč:. V nedeljo popoldne ob 3. ur: pa podajo učenci in bivši učon-ci Slovenske šole pod režijo Mary Ivanuševe krasno in zelo zanimivo pravljično igro v petih dejanjih: "Princezka in pastirček7', ki jo je spisal znani slovenski pisatelj Pavel Golia. V igri nastopi nad 30 oseb: — graščak s princezko, veterani in spremstvom; kočariea s sinom pastirčkom; botra Suma z žabami, zajčki in medvedi, na-zadnja pa nastopijo še goske. Igra je skozi in skozi prepletena z lepim petjem in bo gotovo vsem ugajala. Med drugim poje bot ra Suma: "Lepo je življenje uaše, lep, prelep je beli svet. In za vse dovolj je paše. Živi! In drugim daj živet !'* Vse igre, katere je spisal pisatelj mladinskih iger, Pavel Golia, so ljubke in ustrezajo okusu mladih in starejših lju di. V preteklosti smo imeli priliko videti že najmanj dve njegovi igri in >icer je dramsko društvo Ivan Cankar vprizori-lo prvič njegovo delo ''Poslednje Peterčkove sanje o kralju Matjažu" pod režijo gospe Avguste Danilove, dne 28. decern bra 1924. kar je ostalo marsikomu v spominu. Drugo mladinsko igro "Jurček", pa smo imeli priliko videti ob zadnjem božiču v SND. Vstopnina v nedeljo k predstavi "Princezka in pastirček1" je določena samo na 25c, da se na ta način omogoči vsem, revnim in premožnejšim, videti ■nekaj lepega. Vstopnice so v predprodaji pri vseh zastopnikih društev, ki tvorijo P ros ve t ni kluib S. N. Doma; dobijo >e pri tajniku SND John Tavčarju in pri podpisanem. Avditorij S. N. Doma mora biti v nedeljo zaseden popolnoma. Praznujte Velikonočne praznike v S. N. Domu z našo, še dosti o-betajočo mladino! Na svidenje! Erazem Gorshe, tajnik Prosvetnega kluba SND. Stare šege in Veliki teden. O veliki noči je polno starih četrtek zaužiti ta zelišča, izvira šeg in navad, ki imajo svoj izvor v s i a* i davnini: So danda- odtod, ker je Zveličar tega dne postavil presv. Rešnje Telo in našniji prižigajo ponekod kre- je obhajal zadnjo večerjo. Tu sove na veliko soboto zvečer injdi medu ne sme nedostajati na blagoslovljene šibe iz butar, ki imajo baje to moč, da odganjajo požar, so pač še ostanek iz nekdanjega poganskega proslavljanja največjega pomladanskega praznika. Ljudje tudi verujejo, da vsebuje voda, kamor namočijo blagoslovljeno šibo iz lesenega žegna, tako moč, da pozdravi živino. Pravijo tudi, da je zdravo, če kdo pogoltne blagoslovljena ma'ice iz lesenega žegna. Ce kdo po je na tešče tri mačice. ga tisto leto ne bo zadel niti požar, niti ga ne bodo boleli ne vrat ne zobje. Vse take 4'vere" so dokaz, da živi \flika noč v ljudeh še zda j kot moč p mlad i in zato tudi pravijo, da vsebujejo spomladi prav pose'bna veliki četrtek, ki so ga naši pradedje zmeraj uživali radi re-dilnosti in okusnosti. A praznoverje mu pripisuje prav ča-rovniSko moč. Co ješ med ta dan na tešče, te vse leto ne bo noben stekel pes ugriznil. Na Češkem pa pravijo: če vržeš na veliki četrtek kos kruha z medom namazanega, med prvo zelenje na njivo, in če se ob sol učnem zahodu prej molče umije« v tekoči vodi, se mrčes vse leto ne bo lotil ne tebe ne njive. Jajca, ki jih kokoši znesejo na veliki četrtek, imajo tako moč. da obvarujejo hišo ognja. Ce vržeš tako jajce čez hišo na drugo stran, ne bo tjakaj, kamor je padlo, nikoli treščilo. Š» ra?7na zelišča;več! Kdor nosi jajce vjikega zdravila. Ta'četrtka s seboj, more v cerkvi prazna vera je pa tudi v z ezijalj na kakem križpotju sp iznati z resnično vero v Boga, k: daje j čarovnice. rast in življenje vsemu stvarstvu. Veliki četrtek je znan radi mnogih zelišč, ki jih je treba zaužiti, da je človek na varnem spričo kakih čarovni j. Taka zelišča bi bila: trobent i ca španski bezeg, kopriva, česen, regrat, fenan in še nekatera. Jasno je, da si človefc po dolgem zimskem čakanju zaželi svežih zelišč in zato je nemara tudi Največ praznoverja pa se vrti okrog velike nedelje. Se solnce, pravijo, pozdravi ?a veliki dan zmage dneva nad no«" jo in smrtjo, s tremi veselimi skoki. ko vzide. Posebno važno je zajemanje velikonočne vode. ki si jo nastrežeš v strogem molku opolnoči ( oil sobote na n" deljo) in jo prav tako molče prineseŠ domov. V*e leto vse buje ta voda zdravilno moč. nastalo to praznoverje. Da mo- Kdor jo pije. ne bo zbolel, kdor ra pa človek vprav na veliki ge umije z njo, ne bo dobil peg Moste, Ljubljana. Vsebino Slovensko A meri-kanskega Koledarja je že prijatelj Matija Pogorele jako n-mestno ocenil. V Koledarju sem videl tri slike Peter Žga- na obraz. Obraz 1k> zmeraj mlad in le]), oči bodo bistre, svetile se bo in lesketale. Ce s to vodo poškropiš obleko in |>ost- I •• se obvaruješ mrčesa. Celo konje ženejo pred solnčuim vzhodom k vodi, da se napi jejo velikonočne v of le, ki vsebuje tolikšno moč za človeka in žival. Tudi to praznoverje je v z'*ez: ge, od katerih me je prva s klobukom v roki — jako zani-.z resničnostjo, saj je sveža. jU-malain mi vzbudila spomin tranja voda zares zdrava ir. o-tiste čase, ko se je Peter Zga kr^H tlove,ka ,n zivah- Ki'v v prejšnjih stoletjih krstili ljudi tako. da so jih pomakali z vsem telesom v vodo, kar pravoslavni še delajo, je moč veli-tudi z vero v zvezi. TiKli velikonočnega ognja se ga naročnikom Glas Naroda v prvič predstavil. Bilo je nekako pred dvajsetimi leti, ko je pevsko društvo ' , . . , . . i konoene vode Slavec priredilo koncert in «- j gro v prostorih češkega Soko-1 la na Kast 72. St., N. Y Ker je je ^^ ljelo praznoverje ta Soko ovna precej oddaljena in so zlasti jUo z vt>skom in bivališč Slovencev, pričelo okrasjem velikonočne sveče, je občinstvo prihajati sele oo Vosek, ki kaplja s sveče, je do- desetili, radi česar se je cela ber 7a č(?bele in med in kdor prireditev končala šele ob pol- ima ta vosek pri S(.bi> ne ^ dveh po pol noči. V igri sta i-j nikoli zadela nesreča na lovu. gi ala go-pa Avgusta Danilova j Kaj ->udna je ^ u * YerSL»t če in Mr. Ivan Adamič. Plesaželj- jmaj0 tatovi, ki pridejo krast na mladina je seveda izraževa- j med v čebelnjak, ta posvečeni vosek v žepu, ne bo njihova la svojo nejevoljo, a veselira je 'vseeno dobro usi>ela in se nehala okoli 5. ure zjutraj. — Zadnjo pesem "V hribih se dela dan'' je Slavec oil pel že precej proti jutru. Cez dva dni izšla je kritika v Glas Narodu s podobo kakor je -edaj v Koledarju. Kot avtor je bil označen kraja nikoli prišla na dan. Tudi velikonočni zajček, ki je zlasti v navadi pri Nemcih in severnih narodih, je nekakšrna prispodoba neizčrpnih naravnih sil, ki kar venomer pre-snavljajo svet. ki iz starega tvorijo novo, iz smrti življenje Peter Zgaga, ki je med drugi- iz teme — hiči, a trpljenj«' spre mi napisal, da se je res že v hribih delal dan, ko je Slave*-to pesem zapel. (Ki tega časa se je pričela kolona Peter Žga- nim ja jo v veselje. Tako ima tudi velikonočno praznoverje svoi globoki pomen, kar 1 izraža pesem: ga, ki prinaša čitateljem nino-;Ustvarjajoča luč planiti in kroži go nedolžne zabave, včasih pa|da sleherni oklep se razpoči; tudi nekoliko pikrih opazk, katerih namen ni koga žaliti. Bil sein zadnji tei len zopet enkrat v Domžalah. Obiskal sem prijatelja Pavlija, ki je jako zbolel in ima živčno vnetje. Bali so se za njegovo življenje, vendar je sedaj, kakor zatrjuje zdravnik, že izven nevarnosti. Zbolel je tudi stric Podboršek in je tudi v domači o.Wkrbi. Franc Končan, od katerega sem zadnjič poročal, da si je zlomil nogo, je še zdaj v ljubljanski bolnišnici. — V Domžalah je umrlo po božiču 22 oseb. Ker sem ravno pri boleznih Nadaljevanje na 6. strani. a nad vodami b<>di moč. duha, ki neizmerno ljubezni nam da. Značilno pa je, da je veliki petek ljudi tako prevzel ter pretresel, da je vnričo njegovega veličastje onemela celo ljudska domišljija in da prazna vera o rije m molči. NAPRODAJ imam fi liiš in 75 lotov, hiše so tudi pripravke za vsakovrstno trgovino, vse poleg State Rd. 40, dve milji iz Chicagc in po 15 minut do dveh drugih mest. Prodam vse za zmerno ceno. Pišite ie pa oglasite pri lastniku: FRANK SPOLAR, 143 and Wood St., Box 12, Harvey, 111. (10.x Thuro.); - OLA8 N'A R'OD'A " New York, Thursday, Marck-25, 1937 P O U C N Ev KNJIGE RAZNE) P O 1 VESTI IN ROM ANI PESMI IN PQEZUE llililllillltlll^Mlllllllllllllll^^ TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.A. HWMI1I1I111111W KNJIGARNA "GLAS 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. ZEMLJEVIDI MOLITVEN1KI x IGRE : ; i* ii lliniaMftr«|IHIil 1.>W/M MiiiHiimiiiicw^iiiiiii^ ROMANI - SPISI - POVESTI • KnraaasMao ANDREJ TERNOVC. (autor), reliefna karikatura ix minulosti -------------------------------- BEATI N DNEVNIK. opinU Lniu Pwjakovi. — 164 strani. Cena ..............................— M Poleg Pavline Pajkove Je Luiza Pesjakova takorekoč edina fe'uska. ki se Je koueem prej-finjega stoletja wleJftTorala v slovenski knjl-ievaoNti. Njeui spifl razodevajo čutečo ten-sko »lušo. BELE NOČI, MAU JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena...............-..........— JO Kratke povesti ix »ivljenjepls pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Coneoart. 112 strani. Cena ---------------------------------- Cou«-ourtova dela so polna fines In zanimivosti. zlasti v risanju značajev, SJIh nekateri so mojstrsko iiodanl in iina človk med branjem vtis, da posamezne osebe sedijo «raj njrpt bi kramljajo < nJim. DON KIHOT- spis»l Miguel Cervantes. 15« str. C< .40 JERNAČ ZMAGO VAČ, spisal H. Sienkiewiez, 123 strani. Cena........................J* Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega |»oljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih flopelt čila. JUTRI, spisal Andrej Strug. 85 strari. Cena trdo ve-ane .75 Knjiga je posvečena onim. ki so Ali skozi bol In pričakovanje... ri>*večena Je njibovemu tihemu Junaštvu. KAJ 81 JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena ______....__________ .45 Meuda ul bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je Imel Francoz Jule* Verne. In kar Je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresnieile. Pred dolgimi desetletji Je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-Sevee. TRI knjige po 15«. 18« in 114 strani. Cena---.60 vsak zvezek. Vsi trije........L50 .75 To Je klasično ln nesiutenlh duc<*lkov. GLAD. Spisal K mit Hansun. '2 K) strani. Cena JO Itoman znanega uordijsk«*ga pisatelja je svojevrstno velezaiiiuiiv in odkriva čisto nove strani človeškega življenja. GOSPODARICA SVETA, (Kari Figdon) JO GOZDOVNIK. spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena ...........................— .75 Spisi Karla Maya so znani uašlm starejšim čitateljem. Marsikdo se si>ominja njegovih romanov "V pndišahovi senei", 4'Vinetov", " Žut" lt«i. Dejanje "tioidovnika" se vri" na nekoč divjem ameriškem Zapadu. GOMPAČI IN KOM URSA KI Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......45 Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve. bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj ikj imenu. To je pesem ljubezni iu zvestobe. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena .70 BUDO BREZNO in druge povesti, spisal Frane Erjavec. 7« strani. Cena -------------------------- «35 Na« izlK>ren pripoved nik in pozna vatel j narave nudi čltatelju leiK.to naših kraiev in zanimivosti lz življenja nagib ljudi. .7$ Pisatelj nsm v teh treh knjigah opisuje usodo Iu življenje kmetskega facta, ki so ga starl-ši poslali v šole. kjer se Je vzdrževal s lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel oil Bole do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjiv* o/* pisane živahno. Ob r-Itaniu se bo moral člLa-telj večkrat od srca nasmejati. KMEČKI PUNT, spisal Ang. Senoa Zgodovina našega kmeta Je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in grančaki. — 4-Zadnji kmečki punt" Je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj fcenoa. Krasen man bo sleherni z užitkom prečita«. LA BOHEME. Spisa; H. Murger. 402 str. Cena..JO Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli jKilovire devetnajstega stoletja. _ Knjiga 1« svetovno znano delo. LISTKI. (Ks. Meško*, 144 stran* ............ .7» MAIJ LOKI), spisala Frances Uodgeson Burnett. 193 strani. Cena --------------------- M Globoko zasnovana jKivesi o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne |»oy.ua ralik med bogatini In reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena M Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena__________ JO Zanimiva iKivest iz dalmatinskega življenja. MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ................ 75 Do skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Oppenheim je znani ang>?$kl ro-anopisee poznan po celem svetu. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena .... .60 PLAT Zt ONA, spisal Leorild Andrejev, 131 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Se dve. nesreč "Misel ▼ megli" in "Brezdno". POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) ______ 1JS POPOTNIKI, spisal Milan Pngelj. 95 strani. Cena JO V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz na**-** domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver MeSko. — 79 strani. Cena ----------------------------- JO Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njegove misli so globoke ln mehke. Posebno Ženske so vnete za njegova dela. PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena-------------Ji Povest iz vojne dobe. ko se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi )»orajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojen jem doraovit*^ uoseže tudi povest svoj višek. PRED NEVUITO. spisal L Turgenjev. 96 str. Cena Mojstersko delo slavnega ruskega pisatelia, J5 PRniAJAČ. spisal Fr. Detela. 157 strani. Cefca JO Kakor vse Detclove i»ovesti. je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spisal Gangl. 111 atraoi........ JO PRODANE DUŠE, spfcz? Joža Llkovi*. 160 str. Cena JO Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, na i orečlta to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE. Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena _________________________________ .75 Prgeovori. eseji in misli »Javnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 103 stran.. cena.... .35 Posebno zanimanje vzbuja ta [Kjvest po svoji aktualni vsebini, ki razmotriva nereče moderne probleme ln i>oeega v drujeen« delu v vojno ln povojno doba RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. »« stranL Cena .70 V širokem stihi zasnovan avanturističen roman /Jiuiietoi pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čuduvito fineso. da mora člta-telj nehote z nafietim i>ričak«vanjem čitatl do konca. ROMANTIČNE DUŠE. spisal Ivan Cankar 87 stranL Cena ___________________________ JO IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. Stiki knjige. Cena ----- 3.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuj« nad tisoč stranL IGRALEC, spisal F. 51. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 glavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal Igralsko strast. Igralec Izgublja ln dobiva. poskuša na vse mogoče načine, splet-karl, doživlja ln pozablja, tod« strast do igranja ga nikdar ne mine. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro do* movino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, čo lahko stori. — Naročnina za .stari kraj stane $7. — V Italijo lista Ijemo. . MIMO ŽIVLJENJA, zr:a»: ivan Cankar. 230 str. Cena JO MLADA LETA, (Jan. im. »rek), 188 str....... JO MOŽJE, spisal Emerson Bngta. 209 strani. CenalJt Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čltatelju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cen*. --------- J5 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi pota omagajo. NAŠA VAS, spisal Anton Novačan. 224 stranL — Cena : V zvezku je devet črtic povečini lz naše lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedo-gljiv mojster v opisovanju značajev. NAŠA LETA. spisal Milan Pugelj- 125 strani. — Cena vez. _________ .70 BroS.-------- JO Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja, ki je poznal du5o dolenjskega kmeta kot le malokdo. NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remec, 94 strani Cena .41 Zanimiva povest iz Časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal 1t» KOZMaN. Trda rezana. 115 strani. Cena_________________ Knjiga vsebuje "misli, ki ao se rodile v Človeku v prvih letih svatom« vojne". .70 SPISJE. Male povesti ix kmečkega življenja. 67 stranL Cena _________________ ~ J5 PESMI V PROZI, strani. Cena ~ Baudelaire. 112 Verna slika pestrega vellkomestnega življenja ln spominov nanj. PINGVINSKI OTOK, spisal AnaUto France. 282 strani. Cena____________________.m....... To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in breiobziren ▼ avojl zabavljlcl. Imamo ▼ zalogi BLAZNIKOVE Pratike za leto 1937 Ceha 25c 8 poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. T. SLIKA DORIANA GRAYA. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................1-2* To je eden najbolj značilnih splaov znamenitega angleškega pisatelja. Roman Je Izredno zanimiv po svojem stilu, (to svoji fantastični rrsebiul. im> svoji glolioki miselnosti in napetosti. ki veže bralca x neurcmagljlvo silo nase. SLIKE, spisal Ksaver Mefika. 189 M&ai. Cena.... JO Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAS VSAKDANJI KRUH. spisal V. K. Finigar. 80 stranL Cena JO Nas mojsterski pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner. 228 stranL Cena------------------------ To je ena najslavnejslb knjig, ki Imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so cpisaci točno ln natančno. Vsaka mati bi morala čitatl to knjli,-o. kajti to je izpoved žene in matere, ki je Izgubila na bojišču svoje najdražje. TATIC, spisal France Bevk. Trda rex. 86 str. Cena .70 Naš izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi. TARZANOV SIN. Vezano, M)1 strani .......... 1-2* TUNEL, spisal Bernhard Kellermann. 295 str. Cena 1.A Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo tn Ameriko. Cele armade delavcev se žari vajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere Žrtev je na tisoče in tisoče delavcev. Toda železna volja inžinirja Allana ne odneha, dokler ne steče med Evro-i tO In Ameriko globoko pod oceanom prvt vlak. VEČERNA PISMA, spisa ta Marija Kmetova. Trda vez. 51 stranL Cena_________________ .75 Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva iskreno občntje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o Ijubez^' ~ "»orodni:« dušah. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Pro«i»er Merlmee. 80 strani. Cena.. 38 Eden najboljUh spisov francoskega mojstra, vzeta iz našega kmetskega življenja. V KREMPLJ1H INKVIZICIJE, spisal Michel Zevaro. 461 stranL Cena ---------------------- 1-30 To Je mojstersko delo v svetovnimi literaturi e neštetimi zapletljajl in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čltatelja, ki ga vzame v roko. V GORSKEM ZAaOTJU. spisal Anton Koder. 130 strani. Cena _____________________________ .40 Zanimiva povest la prejšnjega stoletja. VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo ves.____ .75 Mehko vex. ..— .60 V knjigi je vsebovana globoka mirn* modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. VOJNIMIR. spisal Josip Ogrinee. 78 str. Cena Zanimiva povest iz časov prekršcevanja koroških Slovencev. V ROBSTVU, spisal Ivan Matičit. 255 strani. Trda vez. Cena ——----—-----——-----1-28 Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna td: vse pretresljivo opisatL ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena--75 Zvezek vsebuje i»ovesti Miičlnskega, Premka ln Laha. Posebno pretresljiv je spis llilčia-skega "Mladih zanikernežev lastni življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Šenoa, poslovenil L. J. za Ljudsko knjižico, obsega 378 strani, in je jako zanimivo pisana povest Cena ............—...................... .75 ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojer-jevski. I. DEL 260 strani, II. DEL 212 str. Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja ruskih jetnikov takozvanih katorgab, utrjeftta Jetnl-šklh taborih v Sibiriji. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Cena ..L25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal dufievnostl zločinca kot ga je opisal v tem romanu DostojevskL ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, spisal Conan Doyle. 382 stranL Trda vez. Cena.... JO Broširana.«------- JO čltatelj se mora do solz nasmejati, ko čl ta poglavja: Kako je Izgubil Napoleonov huzar uho; Kako je zavzel Saragosso; Kako je u-bll "brata*"; Kako ga je hudič skušal, itd. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena _____________________________ 70 Pregelj je eden najboljših slovanskih pisateljev. Ta zgodovinska l»ove*t prav nič n«-zaostaja za njegovimi drugimi deli. Prr^HJ je glolnik. navzlic temu pa lahko raz::tuljiv tudl preprostemu čltatelju. Zbirka ZANIMIVIH POVESTI PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA. POUČNA. — VEČINA KNJIG OPREMI JENA Z LEPIMI SLIKAMI ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cena ........................ -35 ANDREJ IIOFER .......-----------------------------5«e BENEŠKA VEDEŽEVALKA ...........-..............35c bei.<;kajski biser ------------------------------------- BOŽIČNI DAROVI -----------------------------------35* BOJ IN ZMAGA ...............................................20e CVET1NA BOROG RAJSKA _______________________________4_»e CVETKE (pravijire za stare in mlade)------------30c ČAROVNICA S STAREGA GRADA ..................2.V DEVICA ORI.EANSKA ............................................">«* DEDEK JE PRAVIL, (prailjirel ____________________ UU- ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA........3:.r FRAN BARON TRENK ..........................................3T»r FRA DIAVOLO ....................................................5»r GOSPOD FRIIKII.IN ŽOLNA. Spis:i| Fran Mil- čin-ki. ve>»'b»tno«Ire humoreske, struni .33 JANKO IN METKA (kartonske slike za c(rokr) 3(te KOREJSKA BRATA (rrtire o misijonarjih v Koreji) ..................................................... KRAI.IKVIČ IN BERAČ .................................... KRVNA OSVETA (povest iz ahruških gora« ... KAJ SE JE MAKARU SANJALO .................... MARKO SENJANIN. SLOVENSKI ROBINSON. .MARON, krščanski drrrk iz IJbanona ............. Ml SOM NO. ropar Kaiabrije ____________________ MRTVI GOSTAČ ......................................... MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ............. MLADIM SRCEM (p.ir krasnih čriir pisatelja Krika) ____________________________________ NA RAZLIČNIH POTIH ______________________________ NA INDIJSKIH OTOKIH ................................. PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. SpiIIman. Cena ........ PRISEGA HURONSKEGA GLAVARJA. Pov« >t iz starejše misijonske zgodovine kanad-ke. Spisal An t. nuonder. <'<-ria .............. PRVIČ MED INDIJANCI. Pov«-st i /za časa -1-kritja Amerike. Cena ................... PABERKI IZ ROŽA .............................................. PARIŠKI ZLATAR ............................................. POŽIGA LEC ........................................... PRSTI BOŽJI ....................................................... PRAPREČANOVE ZGODBE ............................... POVODENJ (spisal Krištof Smit) ....................... PRIGODBEČEBELICE MAJE. trd. vez....... PIRIII (spisal Krištof Smit) ........................'."*. 30e 30c 25c 'srtc 40e 'i* .....Z-ic -----4«c ......50c JO .30 . 35r 25e 30r . 35e . Mr L— . 30c ZBRANI SPISL 368 straal. (H. zvezek). Cena 2JO V tem zvezku so zbrani spisi natega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podllmbarskega, ki je pogledal r široki Svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač na Slovanov v splošnem. ZMAJ IZ BOSNE, stranL Cena , Jon. Ev. 229 .75 Roman Iz krvave boeenske zgodovine. Boji a Turki; skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj krava ve dobe Boaancev. PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO -.......-................II. xv. ...............40r PRAVLJICA. Spisal II. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ........................ PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik, ltoman za mladino. Cena ............................. PRAŠKI JLDEK _________________________________________25« PATRIA (povest iz irske zgodovine) ________________30e POSLEDNJI MOHIKANEC ................................:;0c SDEČA IN BEI^A VRTNICA..............................:<(jf REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM .............30e ROBINZON KOŠUTNIK ................................. SKOZI ŠaRNO INDIJO. Kačji krotitelj. nevarnosti ln nezgcMie s potovanja dveh mornarjev. Cena ............................ .60 SUEŠKI INVALID ................................................S5e SISTO IN SIESTO v»tov. Tiitli Margareta • morala misliti na to. Obri-ala je svoje mokro lice, zaklada borno stanovanje ter se dpravila, da uredi glede zvon-mja, pokopa in vsega, kar je reba. Ko se je vmila, hi jo bila lalone zadela kap. Mrduli, ta ravilno umrli je — migal z oč-li, gibal z rokami in vsem te-rsom ter — joj — mirno vpra-al Margareto, kje za boga, se -1 mudila tako dolgo. — Kaj — kaj — pa — moj jubi mož, mislila >eni, da si mrl! 1 — Saj sem umrl, Margareta, Les, umrl sem — je pritrdi! W 1 hiuh ter se napol dvignil v KJstelji. I, kako neki! se je čudila arnica in pri tem že nekoliko luševno uravnovešena sedla na ob postelje. Mrdun«?, to je »il krč, le verjemi mi, samo ;rč j«» bil! — Xe, ženica, res sem mori. P« da vrnil sem se. ker me na — Predvsem za kurjavo, od-1 Pa pijva vodo, jejva kruh, šun-vnie vrag. — Poslednji čas pa ko si pa samo misliva. zbiramo denar za razsirenje pekla, ki jc tako nabasan, da poka na vseh koncih in krajih. — Križ božji! — vzkliknem — pa zakaj mora toliko tudi v pekel * — Zaradi prek 1 i n jeva n ja. kratko odgovarja vrag. — A čemu toliko kolnejo? — Čemu, haliaha — se zarezi vrag. — Imajo pač takšno otrobo. Brezp<;selni kolnejo, cer n»- dobo dela. uradniki kol- Naši v Ameriki II dOJAKE PROSIMO, NAJ MAM i NAKKATRO N A DOPISNICI I SPORoCe slovenska notiCE IZ NASELBINE. Iz Milwaukee poročajo: — Zadnje dni je snu 4 pobrala kar pet rojakov v tej naselbini.' Srčni kapi je podlegel Miha Fon, star 77 let in doma iz Smanja pri Sevnic«. V A me*: ki j je živel 33 let in ni zapušča ženo, štiri sinovo i" tri hčere — Dalje je pljučnica pobrala Ma L. Ganghofer: Grad Hubertus :: R o m a n Mož S" je udal. Jedia sta kruli in v duhu prigrizovala >unko. Bila sta zadovoljna, kajti misli in želje jk) šunki so bile zastonj in neobdavčene,j tijo Burloviča. siarega 47 let kar je za sedanje čase tudi ne- in rojenega v Istri. Bil jv^sa- mee. — V bolnišnici j»* unnl 7\»-ne Mos^r, koroški Slovenec,! star 42 let. Zapušča ženo in' ZAKAJ TRINERJEVA ANGE- ;lv.a - Opc^iji m, ž,.: rlodcu je podlegal John (.Vrne,. LICA? ZATO... star 40 let in dornp iz likoven Zato. ker je zdravje preveč IragfK-eno, da bi ga ogrožali z . pri Slovanski Bistrici. V A»ne-iejo, ker jim ščipljejo plače, tr- /ato- kor Je zdravje prevee Hki b;, ,el iy| tn za.>n--a •ovci kolnejo radi velikih da v- 'Iragm-eno, <»« Z" ogrožal« z ^^ nmter in trI __ Va K kmet koine nad dolgovi,.dvomljivimi poskusi; zato, ker ekel tako natrpal, da niagalo naravni telesni obrani- vec; brovej pri nu iz strahu postali previd- !>b ko pride napad bolezni; in j Braslovčali. — Rojak r*-ank lejši. Zadnje čase spre jej.tamo zato, ker želite dobiti zdravilo, j Fed ran je dobil zastrupi jen je, le take, ki imajo denar, - ka- ki odstrani pravi vzrok boh«mi, i ko si je izrezaval kurje oko na terim bo možno razširiti p-kel. in ha- za-tranteira boste kupili nožem prstu i "i zdaj «o mu od- Kdo bo napravil načrt, ne vem. Trinerjevo An:r«*li<-a T«»niko v rezali nogo pod kolenom. — Arhitektov imamo že itak dosti. Denarja jaz nimam — milo ujavkani, ker — — Bumf — se s silni.n tru-ičem za pro peklenska vrata in. popolno, da -o odstranjen« az — oživim ter se znajdem I "J^«3 vse nevarno t vari m -lučaju želodčnih neredov. T » zdravilo uživa najboljši -lover že več kot štirideset let. je zelo :nilo ter izči-ti črevc-je tako 'pet tu. — joj, ti ubogi Mrduhcc — ga milu je žilica. — Torej »i rekla, da je tudi na onem •vetu kriza. Sicer pa možek moj ljubi, prav je, da so te podali nazaj, čist* prav! Kajti unn » ti je danes luksus, ki ga -o se nabrale v njem. Sistemu omogoči povratek k bacilom ornika. se je dni poročila z dr. Ed. I), i-j Wilkinsoiijm, zdravnikom, ki Dne IG. marca se j< v Davis, AV. Va., ustrelil John Pnngart-nik, star 63 let in doma iz Griže pri Celju. V Ameriki je bil čez 20 let. Nekje v AViseonsinu odpravi nemirno spanje. Kot je bilo v starih ča-;h železie zr j ™I>ušča brata, v starem kraju zaščito, je dandanes Triner i l,a in tri jeva Angelica zaščita za vaši !«.ia vrnil som so, ker me na I •»»» J* uanes inksus, ki ga;;*" -;"-,.:"1 — j y Sh^bov-inu ie v r„1;vetu nikjer „i>o marali.' ne zmor, v.ik. IVav /daj sem ,M)In^nici umri F, ' Suša.'star 'uJ; da t, povom! {urejala ^tvoj,^!, Krn let in doma iz krovca pri Ar i -.........- .1 I' 'n" ■'»»• trenutku, ko -im so >pros- — V"4' .i1' treba plačali napr«>j: il svojih revmatičnih krst;, kisto jamo, zvonjenje, }H>kop — fin že kakor lahno |H*re«sce pc- — '»i premogla vseh • tel v sinje višave, ter s«' siim ^"'škov in končno bi te morah, ie vem kako, znašel pred ne- ' 'držatj tu mrtvega. Je pa že! M-škimi vrati. Potrkal ceni da -i živ! nalo ter v strahu in tre^tu zr-! _ Tako Mai^u,.tka Bo. -tokal: (.resna a, priprav, liiva kar S(i (,a! pn)V ..... . . , ... ti« hip lili je šinila v glavo n:i-/Jat, kljue se je zaobrni! ,n S< K <,na so.| akoj z.« global ^.stitljivo ob- 1>fsta> Spote izdaten uzoree brezplačno. Hrpl. IJ. Trosim. no-.|ji{c mi hrr/-plarrn i /urrr TriiH»rjpvf An^plire Iuif ......................... . .*« >tj|.......................... Mt st«. ilr'/.n va ................ s|nrznal )m» bradi. Ali čudo! Sveti vratar mi grehov ni kar nič zameril, nego me je kratko vprašal, če imam kaj denarja. — Denarja — sem se začu-xlil. — Xe, tega pa nimam. Ga nisem imel na zemlji, še manj pa tu! — Potem ne bo pri nas nič — me je oplašil čestiti vratar. — Le malo ljudi pride danes v ne ln»sa, a še tisti redki so vsi rev-aii. Mi |ni rabimo za vzdrževanje raja denar. Treba je vedno kaj popraviti, pozlatiti. Pomisli, te luči . . . To stane, prijatelj. Torej, kot rečeno, pri nas ne 1h> zate nič. Zglasi se v peklu, morda bo tam kaj! To rekši, mi je zaklenil nebeška vrata pred nosom. A'es skrušen sem poletel dalje in se kaj kmalu znašel pred peklom. Vrag — vratar črn kot čistokrvni zamorec, mi skoči naproti in — čudo, prečudo — tu»di ta me vpraša, če imam kaj denarja s ^eboj. To mi je bilo pa že preveč. Skoraj jezno vprašam, le čemu jim je v peklu denar. »III! -čiva pol litra vina in ko-ko. — Xi mogoče, možek, ni ?iio i:oče. Xa knilit ne dobiš nič, ADVERTISE in 4 GLAS NARODA" JUGOSLAVIJA NAJHITREJŠA DIREKTNA SLUŽBA Odpravite se v evojo domovino po SOLČNI JUZNt . PROG). k< je pozimi idealna pot. Njenega poletnegj podnebja in lesketa,očih se voda se najlažje ves?!.to na ladjah Italian Line; ladjah. neprekos:j>vih v udobnostih in waodnostih modernega oceanskega potovanje in posebna zgrajenih, da vam dajo vse izborne užitka poln« prednosti JUŽNE PROGE. SATURNIA VULCANIA Nar.i vnost v Jugoslavijo 16. apr.; 1. maja; 5. junij* R E X C. di SAVOIA ROMA Prrko 4.move 3. »pr.; 1«1. apr.; 3«. apr.; 24. apr. Z.. p»*l! «.oti"f tl pruature \|>rašajt»' jmoljlaM riic^.t a«« nt a. :ib v ni.i»n uradu: L24 FIFTH AVE., X.Y C. Ann-riki je bil 27 let. POSLEDICA PUSTA Postfetn rkov .-in Pol st rak Franc iz Bud i ne pri l*tuju sije na pustni torek z drugimi maškarami napotil proti Dor-uavi. Dražba je meotjo pa je postalo Polstraku nenadoma shebo. tako da so ga morali fantje podpirati. Ker pa je le ni mogel naprej, je profil svo-ie tovariše, naj ga puste ležati, da s«- malo odpoči je. Fantje so mislili, da je Polstrak zavži! preveč alkohola in so ga ou-tili na travniku, češ. ko se bo pro-spal, da bo sam nadaljeval jn^t domov. Zjutraj pa so ljudje, ki so nrihaiali iz Don,;»ve r»ro-ti Ptuju, našli v obcestnem jarku Polstraka mrtvega. Truplo pokojnega so prepeljali v mrtvašnico. kjer se je vršila -o"lna ob*Inkeija. ki je ugotovila, da je Polstraka zadela srčna kap. SLOVENCI! Združite se enemu izmed veokih izletov j; • . i - - i jjr v staro domovino. BERENGARIA I'UVA HKt'l'lNA muirirji: N. 19. JUNIJA H vmMvm Mr. B. M. PKKICHA. KUrnepi tajnika SKI(SKU.A NARODNEGA S.%VKZ.\ 1>HI <;.\ SKI FINA elU'oTl JK NA AQUITANIA . . . 30. JUNIJ A H wtwim vodstvom Mr. JOHNA D. BI TKOVIC HA. predalnika HRVATSKE NARODNE ZAJEDNKL in HRVATSKEGA RAD1ŠE Vse Slovenrr po Zdnitrnib državah in Kanadi vabimo, naj s? uam pridružijo. Na H> v tU aro donorino »i o*irjtr slo% it« SVETOVNO RAZSTAVO V PAR IZ L. Z;i imilniiiiKmti in |>n*lori* vprašajte pri : SLOVENIC PUBLISHING CO. (F RANK S A K S K R; 116 H EST Uth STREET NEW YORK CUNARD WHITE STAR 117 Zdaj se .ji posvetilo tudi. Zauneriei, da j« reč Irugačna, kakor je bila zasumila v svojem sle-»>em materinskem strahu. Res je spravila L! zika komaj nekaj pretrgauih besed iz sebe, vendar do\olj, da se je polotil Zauneriee prdn obup. Jezus! Jezus! Moja Lizika bi po dala lahko grofiin! Pa mora priti vmes nesreča! O ii presveti Bog! Lizika, pojdi! M<»- je odklepal vežna \Tata. Tarnajo* je segia mojstrica po svečniku. Ko jo pa hotelu stopiti ven v noč, ji je že prišel nasproti Zauner, omahujoč pod bremenom, ki g:: j. nosil na rokah. Lizika je omahnila proti žitu, kakor bi jo obšla slabo>t, mati je pa začel-, irivkati, kakro bi bila imela la-tnega sina taki»-ra pred si boj. <4Tiho žena!" je zahropel mojster. "Da na« /sv človek na čuje! Prikriti moramo že zaradi milostnega go s j roda grofa!** Težko sopeč je pogledal v apneno beli obraz, ki mu je slonel na rami. "Kaj hudega božjo voljo menda vendar ne bo!'' Stopil je v vežo. "Žena! Vzemi mi ključ iz žepa Ln odkleni hišo.*' Zaunerica je v nemi naglici odprla vrata, stoklfi gori v Lizino kamrico in prinesla d\a rožasta podglavnika. Potem je med jokom in molitvijo držala svečnik, ko je mojster narav-:ial na zofo .negibno telo,ki so mu udi brez moči viseli navzdol. Lizika se je stisnila v kot pri -Medniku. Drhteče prste si je držala na u-til« «m je zmeib'iio gledala v bledi obraz, ki se je •i:»)K)l pogrezal v lilaziniee. Vili ni bil nič spre-'.'icnjcn, -aino bled, toda ustniee, ki so se rah!' dobrodušno smehljale, so bih« rdeče; in rdo-V kaplje so li pele tudi na bradi. Dihal je s teža vo. v kratkih sunkih kakor bi vzdihoval. <>■• jc imel odprte; vročično so gorele in strmele v prazno. Mojster Zauner, ki je klečal pred zofo, je porinil roko f>od zglavnik. "Gospod grof! L ju » i, dobri gospod! Kje vas boli."' Vili je menda čul in razumel. Roke mu jo prešel drget in ko rahel dih -o se čule besede. "Prosim — moji sestri — povedati.'' Veke •nu padle napol na oči, in iz kotov ustnic i -»ekli dve tenki, rdeči nitki doli po vratu. "Lizika, zdravnika!" je jeknil mojster Zar-ner. Dekle je seglo v kropilnik. si orosilo z bi.-/oslovljeno vodo obraz in planilo ven. Xa ten: a! cesti je zaihtelo in začelo teči, da mu je .i" nalo >apo 24. POGLAVJE Xad parkom Hubei*tovega gradu se je raz rrinjala lepa noč. V orlji kletki je bilo spoko-j"no tiho. Zdelo se je, da spi tudi vodomet, rai«-/> je žubori 1 kakor v snu. Poslopje jo -talo brez luči sredi molčeče teme. Pod grasko streho je bedelo, to noč samo 'h oje oči, in v vročem pričakovanju je utripala mlado srce jutru .nasproti. Ko je udarila ura tri. je Kiti neslišno vstala, da 'bi se obleka in se pripravila zri pot. Naloženi kovčeg ;e stal že od včeraj pri vratih. X« mizici je ležalo pismo za Gumli Kleeslierg, naravnano tako, da ga je morala uzreti na pr. i •nali. V pol urice je bila Kiti pripravljena. — '"pihnila je luč in sedla v blobuku in plašču k odprtemu oknu. Teli tride-ct minut mrzličnega čakanja se ji jr' vleklo bolj ko prej vso noč. \ončno so so razlegli vroče zaželjeni štirje n darci. Kiti je smuknila k vratom. V-ak hip j • pričakovala, da bo začula Vilijev rahli korak. valje rim " NEKAJ SPLOSNIII POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ ITALUA IN JUGOSLAVIJA. Zn ani francoski publicist Per+inax pravi v "Echo h Pari«" o i-tali jansko jugoslovanskih odnošajih, da bo v kratkem tudi meil Italija in Jugoslavijo prišlo do nekakšnega "gentlemen's a^reementa". I-talija bo šla Jugoslaviji na roko zlasti v trgovin-k< ni pr sledu. Xi izključena tudi razdelitev interesnih sfer v Albaniji, kar tvori za sedaj smno še zelo teoretično možnosi. DESET 1XT POKORE ZA ZAK0N0L0M. Kakor poročajo nemški listi, IkxIo v novem nemškem kazenskem zakoniku zvišali kazen za zakonolom, ki je znašala doslej največ šest mesecev, nr* deset let. Ta zakon se ne bo dal več spremeniti v denarno globo. Xovo bo tudi to. da se i zakonolom ne Ik> zasledoval samo na ovadbo prizadete osebe, ; temveč da ga bodo smatrali kot i napad na državno ustanovo, to-1 j r«sj kot oficialen zloqin. Priza-1 ■ deto osebo ImmIo samo še zr«sli-Jšali. Iz pisrm, ki jih dobimo ml rojakov, opazimo, ila m» še prerpj v nejasno>ti slede potovanja. Verina onih, ki se hočejo pridružiti tem i ali onemu izletu, misli, da se morajo z isto grupo tudi vrniti. To ni pravilnp. Izlete se pripravi samo za tja in sirer zato. tla imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s tem ver zabave. Za nazaj si pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dve ltti. pa še več, če je potrebno. Torej ima vsak izletnik eeli dve leti rasa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil z istim pamikom. ampnk si sam izbere parnik, s katerim se hoče vrnili. C t je pa slučajno razlika v reni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, doplača, če izbere parnik, na katerem stane vožnja več. Zahteva se samo. da izbere parnik od iste parobrodne družbe kot je bil parnik. s katerim je potoval tja. Ameriški državljani dobe potne liste za dve leti, nedr/avljani pa dobe potni lint samo za eno leto, torej se morajo v tem času vrniti. Nedržavljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki se izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki imajo priliko, da si svoje potue liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, če imajo za to zadostne vzroke. Vsi oni, ki so namenjeni letos potovati v vrfari kraj, naj si takoj zajamčijo prostore, da ne bo prepozno. Za mesee junij in julij so že skoro vsi prostori odilani. Na pamikih. ki so debr'o tiskani, «?e vrše izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca. KRETANJE PARNIKOV - SHIP NEWS 27. marca: Saturnia v Trst Paris v Havre 'jI. marca: Aquitania v Cherbourg 1. aprila: Bremen v Bremen 3. aprila: Conte di Savola v Genoa T. aprila: Washington 7 Havre Lafayette v Havre Queen Mary v Cebrboarg 10. aprila: Europe v Bremen Kex ▼ lienoa 11. aprila: Xormabdie v Havre 15. aprila: Bereogaria t Cherbourg Vnlcaola ▼ Trat 16. aprila: 17. aprila: Bremen ▼ Bremen 20. aprila: Koma v Genoa 21. aprila: Manhattan ▼ Flavre v/aeen Mary ▼ Cherbourg 24. aprila: lie de France ▼ Havre Conte d i Savoia r Genoa 27. aprila: En ropa t Bremen 28. aprila: Nonnandle t Havre Aquitania 7 Cherbourg 1. maja: Ha turn la v Trst 4. maja: Paris v Havre Iterengaria v Ch'-rbourg Breuien v Bremen Washington v Havre 5. maja: Queen Mary t Cherbourg S. maja : liex v Genoa 12. maja: Aquitania v Cherbourg 14. maja: (Tbamplain v Havre Europe v Bremen 15. maja: Conte di Savola v Genoa l'J. maja: Normandie v Havre Manhattan v Havre 20. maja: Berengarla ▼ Cherbourg 21. meja: Bremen v Bremen 22. maja: Roma v Genoa 25. maja: Lafayette v Havre 26. mala: Queen Mary v Cherbourg 28. maja: Paris t Havre 29. maja: Rex t Genoa 1. junija: Europn v Bremen 2. junija : NORMANDIE v HAVRE Aqnitania v Cherbourg Washington v Havre 5. junija: Vnl<*aoia v Trst !». junija : Queen Mary v (iK-rlNiun; lo. junija : Bremen v Bremen 12. junija: Champlain v llavri* Conte d i Savoia v Genoa 1»;. junija: Manhattan r Havre Aquitania v Cheiiniurg Norm an« lie v Havre 18. junija : Euroiwi v Bremen 19. junija : lie de Franee v Havre BKRKNGARIA v CHERBOIRG Saturnia v Trst junija: Queen Mary v Ch«-rbourg Jll. junija : Rex v Genoa •JO. junija: Bremen v Br«-mon Lafayette v Havre • junija: NORMANDIE v HAVRE AQUITANIA v C HERBOURG Wa>bington v Havre T julija: Conte di Savoia v Genoa lien-ngaria v Cherbourg Champlain v Havre 0. julija: En ropa v Bremen 7. julija: Queen Mary v Cherbourg !♦. lie de Franee v Havre 10. julija: Vulcania v Trat 14. julija: Nonuniidie v navre Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre 17. Rex v Genoa Bremen v Bremen 2L juUja: Berengaria v Cherbourg J3. julija: ELROPA v BREMEN -4. julija : Saturnia v Trrt Champlain r Havre JS. julija: Washington v navre Queen Mary v Cherbourg 12). JuUja: lie de France v Havre 31. julija: Conte di Savoia ▼ Genoa Za m pojasnila glede potnih listov. eea in dragih podrobnosti ae| obrnite na POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 316 W. 18th St„ New York Posebno naj hite ooi. ki nowii vajo potovati meseca junija aR j julija, kajti za ta dva mesee na vseh pamikih skoro ie kabine —_ . .-.. . . . Abffil " O LIB N'AnUVI" New York, Thursday, March 25, 1937 THE LlTtGVST BtZJVffllE VA1LT TF? VJ3X. TAKO SAMAD R3MAN IZ ŽIVLJENJA ZA "61AS KARODA" PRIREDIL; I. H. O- ■E= 30 ft Z veliko napetostjo in svetlimi očmi poslušata Baderjeva inati in njen sin Helgine besede: j "Da, jutri popoMnc ob štirih se mora Jurče prestaviti/'j 4,AJi je res, gospodična Ilelga? Ali ste takoj mislili Dttujf" \-pra£a Baderjeva mati s tresočim glasom. S svojo prikupljivo ljubeznivostjo se t?meje Helija. "L, seveda. ln tako sem ga hvalila. Prav gotovo mu bo dr. Falke kaj preškrfcel. Ki izglt*lal, kot bi samo govoril." j Jurij prebledi. Kako upanje! "Gcispica HHga, tega vam ne bom nikdar ]K>zabil. O, stilno da imam enkrat zopot delo!" 44In za mene bo dr. Falke ttfdi jiozvedoval. Poglejte, .Jurče; nekega iLne spomladi stoji sreča pred vrati!'' st» mu Vedelo nasmeje. Ti like, kot nocoj, Holge še nikdar ni videl. Kako je zopet r/kipela njena mladotit! O, samo malo veselja! Kako oži-1 vi in osreči! S popolnoma drugačnimi očmi gleda človek v sv««t, svoje dnevno delo opravi vse drugače. Veselje je gonilna sila življenja. V Melgi je veliko, pobožno veselje in zaupanje. Prav j gotovo bo Jurij kmalu dofliil kako delo. V mislili ga spremlja na njegovi poti k odvetniku dr. Falkeju. Zelo skrbno se je olilekel, edino praznično Obleko je desetkrat pokrtačil, čevlje, svetlo očistil. S i>onosom gleda mati na svojega sina, ki je! bil za glavo v i sij i od nje. "Pojdi z Bogom, moj s\nVy Redko kila j je dr. Falke tako nestrpno čakal na koga, kot sod a j na mladega hisnikovega sina. ki je točno do minute pri-j š«'l in j*' |>onižno, brra kake zadrege stal pred njim. Kot do-; ber poznavalec ljudi je s pozornim pogledom vzel v sebe po-' dobo mladega fanta z naslednjim prepričanjem: polten, zanesljiv fant! Na svoja vprašanja je dobil s spretnim izrazom kratek, jacs«*n odgovor. Jurij j«* prinesel s seboj tudi svoja prejšnja izpričevala, ki >o hi-la kar njaboljša in so posebno ]»ovdarjala njegovo poštenost, zanesljivost in sjiodobnost. "Prav zai gotovo vam danes ne morem ničesar obljubiti. X. k moj poznane«*, o katerem vem, da potrebuje šoferja, pride ' me*to šele prc*ti koneu tedna. Ali pa niogoče ne bi hoteli ili i /ven mesta?** Prav kratko premišlja, nato pa pmv5: "Sprejmem vsako me^to, karkoli. Dela* i hočem po dolgem nisu!" "Moj poznanec sicer hoče imeti oženjenega šoferja, ker j« tuba tudi obdelovati vrt iu delati v liLsi.** Jurij prebledi. I panje mu vpade. "Pa nisem oženjen." "Tudi nimate ničesar na rokah ! Nobene neveste."* Ne, gospod doktor. Kdo more sedaj misliti na žeiii-t» vToda vse hočem storiti, delal boni za tri. samo da enkrat pridem pri svojih sta ris Mi od sklede in jih bom mogel kaj )M>dpinati." CMv^nik vidi v njegovih očeh vročo željo po delu. "Vaša izpričevala bom obdržal in vam bom potem — tako upam — sporočil ugodno novico.'* Nato pa prične, kar je bilo zanj najvažnejše: 44Imeli ste zelo zgovorno pripro-šiijico v gospici — kako se že piše?" "Oospica baronosa Helga I>angenau." "Baronesa I^ngcim!!?" "Da, baronesa HeJga Langenau. Njen oče, baron I^»n-«^enau, je bil major. I "mrl je prod več leti. Po vojni je bolehal na srcu in ledica-h in mnogo ran mu j«' delalo velike pre-g lav ice.1* 44Tako! In mlada dama stanuje pri vas!'' 44 Da, gospod doktor. K«r jo j«' gn^podar vrgel iz stanovanja. Ni imela denarja, da bi plačala stanovanje, katerega n jena mati, gospa baronica, že nad eno leto dni ni plačala. Po smrti gospe baronice v septembru lanskega leta je prišlo vse na dan. Baronesa Helga ni vedela kam. zato jo je vzela moja mati v hišo»" Kmalu ve dr. Falke vse. kar Jane Wyatt pravi: % Luckies so lahka kaja, ki jo moje grlo odobrava in ji daje moj okus prednost" **Prvič sem se odločila za Luckies pred kakimi petimi leti, kajti opazila sem, tla jim da jo jo drugi igralci in igralko prednost. Luckies som so tako veselila, da jih prav od onega časa kadim. V novi sliki *Lost Horizon", v kateri sem bila vodilna igralka Ronalda Colmana, je tekel film 36.000 čevljev — skoro 7 milj — prodno je bil odrezan. To vam nekoliko pojasni, kakšno delo je bilo to in kakšen napor je bil to za mojo grlo. Iz t epa je razvidno, to čutim. da so Luckies cigarete sa igralko. So lahka kaja. ki jo moje grlo odobrava in ji tla jo moj okus prednost.*' VO NASTOPAJOČA V NOVI COLUMBIA SLIKI "LOST HORIZON" N, eodvisen pregled je bil pred kratkim storjen med profesijonalnimi moškimi in ženskami — odvetniki, zdravniki, predavatelji, znanstveniki itd. Izmed onih, ki so rekli, da kade cigarete, jih je več kot 87% ugotovilo, da imajo osebno rajši lahko kajo. Miss Wyatt odobrava modrost te prednosti in isto-tako tudi drugi vodilni umetniki radia, odra, filma in opere. Njihovi glasovi so njihovo bogastvo. Zato jih toliko kadi Luckies. Tudi Vi imate lahko zaščito grla od Luckies — lahke kaje, proste gotovih rezkih d ra-zJ jivcev, odstranjenih z izključnim procesom "It's Toasted", Luckies so prijazne grlu. lia<2aljevanjf. s 3. stre+i. In smrti, hočem navesti tukaj nekaj smrtnih slučajev: l'mrl je v Domžalah JO. januarja t. I. tudi med rojaki \mer*.ki dobro z^uiiii l^oj/." Skrabar. Zapustil je »ive od iasli 11 «'-e i' i iz prvega zakona, Ive hčeri iti sinka v/, drugega zakona, in ženo. V Ihanu je umrl priljubljen župnik Janez Kepic. Št* ni bil -tar od let. Zadela ga j«' kap. V Ljubljani je umrl moj pri jut«-lj Karel Šinkovce, višji «>.'-ii oficijal v pokoju. l>oea-cal je starost let. Bil je rodom iz Kamnika in velik prijatelj na-ili gora. H« lil .je vsa-vo nedeljo na izlet ali na Si. h,št, Sv. Katarino ali na Šmar-io goro. na kateri je bil okrog 1l»m> krat. Na Vrhniki je umrl .Josip Je-tovarnar in veleposest- rik. Na Vrhniki je umrla gospa l\a: t o -mrti Moiisiguor Tomo Zupana. 1" .;«• umrl včeraj v svojem gradi ču Okroglem pri Kranju v >ta-\ rosti !>7 let bridko zadela. Bi! ! je prava gorenjska korenina. Njegovo ime bo zapisano z zlatimi črkami v zgodovini -lo-ven-kega naroda. Svoj gradič je volil Domu slepih. V Ljubljani je umrl 7. t. m. prijatelj Edvard Dev. brat nepozabnega skladatelja Oskar Deva. Njegov oče je bil mnogo let okrajni sodnik v Črnomlju in se ira starejši rojaki gotovo še spominjajo. NAJFINEJŠI TOBAK— 'SMETANA PRIDELKA' "It's Lahka Kaja Toasted"- Zaščita Vašega Grla PROTI DRAŽENJU—PROTI KAŠLJU Iz Slovenije» V Srednjih Jaršah pri Domžalah je praznovala gospa Pir-nat Frančiška letnieo življenja. Mama Pirnat je še v»*«l-no krepka na duhu in telesu. V zakonu >e ji je rodilo 1-*I o-trok od katerih š«- živi »I -inov »in 4 hčere. V Ameriki jih živi pet, medtemi Andrew. John i*i -Mike, v>i vzorni dečki, ki stoje zini raj v prvih vrstah, kadar -e pobira milodare za Dom slepili v Škof ji loki. Naj živi Pii-natova mama Še mnogo, mnogo beinsko upravo v Hušah. dO janska borza dela i/.plačala to- ]«.f ■ <«rripil 1 »ST r» Am«rV*» r« STEKEL PES OBGRI-ZEL OSEM LJUDI V MARIBORU i»i!o telefonirali v Maribor po okrajnega živinozdravuika in konjah >o l»ili vsi obgrizeni prepeljani v marilforsko bolnišnico, 1<» za obe beračiei, ki sta n< Helgi I^ugenauovi. o njeni stiski in skrb*»h — in sedaj je tudi pav.il na svojem psu. da je bo- tako tudi domačega hlapca Mi- znanokam izginili, se še I vedel za ime moža. ki jo je postavil na ulico, ker ni hotela I »ostat i njegova žeua. Seveda, stavbenik je imel popolno ni žrl in pil ter je samo ležal pravico, toda kaj takega tudi ne bi smel napraviti, ko je tako v temnem kotu. Vendar pa ta bogat in ni odvisen od nekaj tisočakov. To je bilo samo ina- < isec |;i i • ob jrojav, ki je pri j »-i li večkrat ščevanje. da jo je v svojem zadnjem pismu mučil in strašil z običajen, ni vzbujal pri lastni-obrestmi. 4*rn gospica baronesa Ilelga Langenau je tako varčna: komaj privošči kaj je^li; pa pri vsem tem je morala nedavno prodati prstan.'* vest it i o preteči nevarnosti ju napotiti k zdravljenju. m Bil je rnzdražljiv, ničesar roslava Dernov-ka. nato pa .]<• n,. vr t.-r ju nihče ni moire j»obegnil v va- Bezem . Na cesti j" vgiizn'1 Antona Pimgrači-1 v desno roko ter Ivana Fei- Zaletel se je tU NOV PORAST BREZ- di v dve berači.-i, ki sta pr^li POŠELNOSTI po c« st i ter je obe obgrizel. S le se,laj je ljudem ,^vetilo. IjeIlih prj javui |>or/i <|t.,;( y Ljubljani se je januarja znatm ji j oodpor nič manj kakor S!Hi ti->oč '2V.f Din, ker predstavlja dv»' tretjini vseh pod|H>r ki s,, .n izplačale borze dela v dravski banovini. Skupno z ljubljansko so mariborska, celjska :n murrfkosohoška borza dela i/plača le 1,:M4,(hK) Din. ATENTAT NA RAVNATELJA "JUGO-BRUNE' \'» s Kranj j«' p»*«l vtisom zlo čina. ki s(, .^.-i izviipa. Aa J" * J ....,., , šrečo krogi«' ni>o za«lele iu j«-Število br«'%]>irselnih prijav bil ravnatelj samo lažje ranjen 44 In vsega tega ji ne brio Irnba, ako bi postala Bonitzova šlo v bližino žena. Toda tega ni mogla, da bi se poročila samo zaradi de- bolezen nekam narja. Bajše bo krošuagarila pri vratih, je rekla, in bo pr«»-' (lajala vedtije Jurij. In dr. Falke je tudi izvedel, kaiko baronesa langenau iz' Hvojih šolskih knjig |>oučuje Jurija Ba«lerja iti celo v temeljnih pojmrh franco^k«»ga in angleškega jtv.ika. Poleg tega mu jo podarila v>e «\*oje šolske kmijige, iz katerih s<» vsak »lan uči: zgodovino, zemljepisje, fiziko, tako da mu ]>usti čas brez-j nohi Infjfe^ti ni bil pretežak — pripm-fulirje Jurij vneto «lalje in i>ilo je čudno, kako da je imel vedno zelo zajiosleni odvetnik toliko časa, da ga je poslušal. Povedal mu je, da je Helga zvečer v«*dno sedi poleg njega in ne gre n&dar iz hise. Xekaj časa je bila pomerjevaVn't dama, nato pa je to službo izgufcila, ker je zbolela. Tudi po bolezni «e ni mogla tako naglo popraviti kei^ni bilo denarja zn okrejičila. Helgo je In-alil, kako je dobra hi da želi, da bi zopet dobila «kaiko službo, ne tako težke, da bi se izdelala, da bi mogla dohiti polteno posteljo, »ker ima, kot je Jurij odkrito povedal, satno majhno sobico kn njegovo trdo posteljo. (Mvetnrk nejevoljno zamahne z roko, ko si vse to predstavlja. Jurij mu je povedal, da sam spi v kuhinji. Hcfga pn se nra tako smili. In najdenrno je tudi takoi delila z njegovimi atariši. s-b-dnj«' dni. ko j«* zae«*l jh-s po- da je pes stekel ter so \ prizo-padati in trrizti, kar mu j«' pri- rili nanj b»v. I"j<-1 «ra j*' last- nin je postala ta nik Stemberg«»r ter ga priprl, nmljiva. pa je potem pa je o dogo-dku obv«»stil 1 m i večalo. Dočim je bilo od pr«»jšnjega leta na seznamu h-Jl.Ui uezajioslenih. meti niimi »d drolK'cv a\*5th fJoa.J Yoik City Uictimund 11 ill- L 1. IVxlpred««"*!. Mr* KANNY I'.MKK .-.»v (Vntnd Avenue UitMiklyn. N. Y. Tajnik: JoSKHH POOACIIN1K 58» l.lberty Avenue Will is tun I'ark. L.. I. Arhivar: J«»SEPH I^XJACIINIK N'ail/<>rnlki: I. VINCENT ZALOKAR 11. Mr* M AIIV II 1»KŽ 71 -«>9 — fist h Street. v^-.V*. — Str« ^t GlenKj}n. N Y. najvee delavcev v gr:i«lh«*iii Stare«nn Antonom vračal h ; stroki (.'»'J*), v lesni imlnsiriji ljjuMjan«' v Kranj. K«il«-1 j« Xa poti me« Kmleilnikom s« (14."m in kovinarj«»v (ffc!). je t« i»« Miferja. število letos naglo jx»ra*lo. Pri Pirnieami in javilo s«* j«» 20:J.°» novili lir«'-/.|»o i nenadoma padli streli iz jarki selnili. me še veilno 219.'» l»r««z zaslužka. \ januarju j«' lior/.a dela iznlaejil; 144KJ »»rnlpor v skupnem zne-kr 2«!.143 Din. Februar skoraj ni - rineš«*' izprememh. V tem liiesecu j« 5 ilo priglašenih 7<>3 novili brez ,l»oselnih. orlnadlo ali i»a je do bilo nam«še«»nje 7<»seb f;i|<. da j«« bilo na k«incu meseca brezTK>s«'lnih pri borzi 6. Znatno v februarju "Mra*lc izplai'ane po«lpor«» k* I iili i«* bilo 236T). v denarju |k-jr»00.07() Din. V obeh prvih me • secili letošnjega le*a je ljub krogla je razbila >i|»o pred vo laman in švignila mimo »lir glave. I)rolx-i šip». «>.1 letel na sencu. Šofer ni izgubil pri M!t:nxti in je |x>gnal avtomo v naslednjem trenutku s« pa atentatorji trikrat ustrtllli Druga krogla je pre«lrla spre-l njo gumo, tretja in četrta k»*ou la sta pa zadeli avtomobil žc > za«lnjem «lolu. Šofer je s nra z no pnnlrto gumo u)>ežal aten tatorjem in srečno pri vozi1 d«, orožniške postaje v Kmle»1niVv kj«*r so ranjenemn ra\"natelju Svnov«'cu nmlili ])r\-o pomoč Kofer j«» tudi takoj izmenjal prnevmatrko. na kar je nadaljeval vožnjo do Kranja. \a dopisnici je bilo mnogo po«! od članov družine Premrli, iz česar ji* razvidno, da družina Prcinni š«> dolgo ne bo izumrla in da je očka Pn-mrti. stara vipavska korenina lahko pon«»s««n na svoje pot»mstv«». Hvala lepa v-em, da ste spomnili na mene! Vsem rojakom Joškom in .Jožicam želim vse najboljše k njihovem go«lu in vsem rojakom Veselo Alelujo! Pozdrav! Jože. NAROČILA a MOHORJEVE KXJIGE in KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1938 sprejemamo. Oni, ki nam posije za Mohorjeve knjige $1.25 ali $1.25 za Vodnikove, bo dobil knjige iz do-novfne naravnost na svoj slov. Advertise in 'Glas Naroda'