rreb - Gena L Z Uredništvo ln uprava: Ljubljana Kopitarjeva «. Telefon 25-61-2J-84. Mesečna naročnina 33 lir. — Cek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.394 sa inaerate. Izključno sa-atopetvo za oglase tx Italije lo Inozemstva: UPI 6. A. Milano. Rokopisov ne vračamo. SLOVENEC MAREC • 19« 21 SREDA Zunehmende Heftigkeit der Schlachten im Osten und Westen Planmassige Raumung des Drnu-Briitkenkopfes. - Alle Angriffe aui den Bruckenkopf Stettin aufgefangen. _ Der Gegner am M.ttelrhein durch Gegenstosse zum Stehen gebracht. DNB. Ans dem Fiibrerhauptqunr-tier, 20. Murz. Das Oberkommando der Wehr~maeht gibt bekannt: Vom Feind ungestort haben unsere Truppen in der Nacht vom 18. zum 19. Miirz den D r a u - B r ii c k e n k o p I siidvestlich Siki os plonmassig ce-raumt In Unkenntnis der Lage be-legten sowjetische Schlachtflieger und Artillerie unsere inzvvischen von bul-garisehen und bolschevvistisclien Kral-ten licsetzten Stellungen auf dem uordlichcn Drau-Ufer mit Bomben uud Feuer. Zvvisclien Stuhlweissenburg u. Felsoegalla sctzte der Gegner init ctvva 20 Schiitzcndivisioncii und 7nhlrcichen Panzerverbiindcn seine Angriffe fort und konntet den Ein-bruchsraum an den Ausgangen des Vertes-Gebirges nach Nordosten ervvcitern. llier kam er jedoch nach erbitterten Kiimpfen vor unserer Ab-riegclungsfront westlich Tata zum Stehen. Am Ostrand des Bakony-W a I d e s vvurden die feindlichen An-grilisgruppen srhon naeh geringen Ge liindcgevvinn aufgefangen. In zaher Abvvehr vereitelten nnsere Truppen im slowakischen E r z g e -b i r g e den in Richtung Ne u sobi erstrebten Durchbruch der Bolsche-visten. Infolgc unserer Gcgenangriffc im Raum beiderseits L e ob s c h ii t z und N e i s s e konnten die Verbande der 1. ukrainisehen Front ihre Einbruche nach \Vcstcn und Siiden gestern nicht erweitern. Unsere Truppen behauptrtcn ihre ncuausgcbautcn Stellungen in zfihem Ilingen und vvnrfen eingebrochcnc feindliche Kriitte in mehreren Ab schnitten nach Nordosten znriick. Dic tapfcren Verteidiger des Briick-kenkopfcs von Stettin llngen alle mit Panzern und Sturmgeschiitzcn ge-fuhrtcn Augriffe der Bolschevvisten vor ihren vcrkiirzten Linien auf. Die grosse Schlacht um W e s t - u Ostnrcussen nahm gestern noch nn Heftigkeit zu. An den Brcnnpunk-tcu vvestlich Gotenhafen u. Zop-pot siidvvestlich P r aus t, sovvie an der Front siidlich des F r i s c h e n II a tis drang der Feind in einige Stcllungsabschnitte ein. Trotzdem vahrten nnsere Truppen, in ihrem Knmpfvvillcn unerschiittert, den Zu-sammenhalt der Front, vernichteten erneut 119 Panzer und vereitelten den bcdrohlichcn Durchstoss der Sowjets zur Kiiste. AVestlich Gotenhafen griffen schwe-re Secstreitkriifte u. Marineflak wirk-sam in die Kampfe ein. Auch in Kurland stehen unsere Poročila z zahodnega bojišča Divisionen beiderseits Frauenbnrg in hartem Kampf gegen die bolsche-vvistisehen Angriffsarmeen, die sie in Abwehr und Gegenstossen unter hohen feindlichcn Veriusten auffingcn. Die Sovvjets verloren gestern 84 Flugzeuge. Am M i 11 el h re i n lag der Brenn punkt der Abvvchrkampfe nuch gestern nordlich K o n i g s w i n t e r u. an der Autobahn ostlich H o n n c f. Trotz sci-nes starken Einsatzes wurde der Gegner durch Gegenstosse zum Stehen gebracht oder zuriickgeworfen. An der Siidfront des Briickcnkopfes konnte er weiter Boden gewinnen. Der Kampfkoiumandant von Ko-b 1 e n z verteidigt sich mit dem Rest der Besatzung tapfer gegen den von allen Sciten angretffcnden Feind. Zwischcn R h e i n und P f a 1 z e r -B e r g 1 a n d daucrn schvvere Kiinipfc mit den iiber die Nalie und das Glan-t a 1 vorgedrungenen feindlichen Pan-zerkraftcn an. An der Siidgrenze der R h e i n p f a 1 z, wo unsere Truppen dic Wcstwallbefestigungen bezogen- haben, seheiterten sfimtliche Angriffe der 7. amerikanisehen Armee unter hohen blutigen Verlnsten fiir den Gegner. Im Kampf gegen Tiefflieger schossen unsere Jagcr 15 angloamcrikani-sche Flugzeuge ab. An der Front in Mittelitalien und in den Westalpen wnrden durch Stosstrupps mehrere Stiitzpunkte des Gegners vernichtet und Gefangene eingcbracht ln einem achttiigigen Unternchmen sauberten kroatisehe Vcrbande und deutsche Kampfgruppen die frucht-bnre Landscliaft der M osi a v in a siidlich Bjelovar von Bandcn und fiigten ihnen hohe Verluste zu. Der Gegner liess zahlreiche Waffcn uud mehrere Versorgungslagcr in unseren Ilandcn. W citruumige Angriffe nmcnkani-scher Terrortiugzcuge richteten sich gestern gegen M i 11 e 1 - und S ii d -d c u tsc h I a n d. Schadcn entstanden besonders in Jena nnd F n 1 d a. Aus-serdem waren Orte im rheiniseb-vv e s t f a i i s c h c n Gebict das Ziel britiseher Bomber. In der Nacht flogen schvvachere Vcrbande dic Reich s-hanptstadt und dic Steier-ni a r k an. Unsere SchneP.boolc versenkten vor der englUchen Kiiste ous einen slaik gesichcrten Geleitzug in harten Gefechten 7 Schiffe mit zusammen 24.500 BRT, bcschiidigten einen Zcsto-rer sowie zwei Motorkanonenbootc. ln der vorhergehendcn Nach schossen sie ein Artillerieschnellboot in Brand und bcschiidigten ein vreiteres. Berlin, 20. marca. Na zahodu kot na vzhodu z dneva v dan narašča trdota boja. Amerikanci skušajo z utesnitvijo nemškega loka razširiti osnovo za bitko za Ren, medtem ko hočejo istočasno tudi nadalje izgraditi svoje mostišče vzhodno od Remagena za odskočno desko. Nemške čete bojujejo obrambni boj med srednjim Renom in Saaro v elastični obrambi ter so prestregle v nedeljo z žilavim vzdržanjem ali z energičnimi protisunki prodrle »ovražne napadalne osti na postojankah v zaledju ali ob naravnih odpornih črtah. Nadaljnji težki boji so se razplamteli zaradi nemških protisunkov proti sovražnemu vdoru vzhodno od Remagena ob državni avtomobilski cesti in na obeh straneh Bliesa, kjer so nemške čete po srditih bojih zaustavile južno od Zwei-bruckena prodrle sovražne oklepnike. Na vzhodnem bojišču hočejo Sovjeti zopet dobiti svobodo ravnanja z ojačenim pritiskom. Tudi za ceno visokih izgub se trudijo razbiti nemške trdnjave na severu vzhodnega bojišča, da bi s tem o-svobodili tamkaj že tedne vezane armade. Istočasno skušajo, notem ko so se izjalovili njihovi napadi pri Schwarz-vvnsserju, prodreti iz področja Neisse-Leobschiitz v moravsko ravnino. Razen tega so ojačili svoje protinapade na Madžarskem, da bi zopet zavzeli ozemlje med Blatnim jezerom, Donavo in pogorjem Vertes, ki so ga izgubili zaradi nemških sunkov. Njihovi probojni poskusi na Madžarskem pa so se izjalovili kljub nekaterim pridobitvam ozemjja. Posadki Brcslaua io Glogaua, branilci mostišča Stettin ter zahodno in vzhodno od Gdanskcga zaliva boreče se nemške divizije so nadalje obdržale svoje pošto janke ter zadajale neprestano napadajo čim boljševikom zelo visoke izgube. V Kurlandiji so dosegle nemške čete ponovno obrambne uspehe. Iz Italijo javljajo živahnejše krajevne boje v Etru-ških Apcninih in v Romagni._ Težišče bojev na zahodu jc trenutno med srednjim Renom, Saaro in gornjim Renom. Severnoamerikanci, ki so napadali s podporo jat nizko letečih letalcev, so osredotočili svoje silovite sunke na področje Kreuznach. in Birkenfelda. Nemški oklepniški oddelki, ki so sc borili v Kreuzachu do samožrtvovanja, so vezali močne dele tukaj napadajočih sovražnih Naraščajoča silovitost bitk na vzhodu in zahodu Načrtno izpraznjenje predmostja ob Dravi. — Vsi napadi na pred-mostje Stettin so bili zaustavljeni. — Protisnnki so zaustavili sovražnika ob srednjem Renu. Fiihrerjev glavni stan, 20. marca. Vr- 1 hovno poveljst.vo oboroženih sil javlja: V noči od 18. na 19. marca so naše čete neovirano od sovražnika po načrtu izpraznile mostišče ob Dravi jugozahodno od S i k 1 o s a. Zaradi nepozna-nja položaja so obstreljevali sovjetski borbeni letalci in topništvo s bombami in ognjem naše postojanke na severnem obrežju Drave, ki so jih medtem zasedle bolgarske in boijševiške sile. Med Szekesiehervarjem in Felsoegalo je nadaljeval sovražnik z 20 strelskimi divizijami in številnimi oklepniškimi oddelki c svojimi napadi ter povečal vdorno področje iz izstopov pogorja Vertes proti severovzhodu. Po ogorčenih bojih je bil zaustavljen pred našim zapahnitvenim mostiščem zahodno od Tate. Na vzhodnem robu gozda B a k o n y so bile sovražne napadalne skupine zaustavljene že po skromnem napredovanju. Naše čete so onemogočile v žilavi obrambi v slovaškem Erzgebirgu boljševiški prodor, ki so ga nameravali Izvesti v smeri proti B a n s k i B y -a t r I c L Spričo naših protinapadov na področju na obeh straneh Leobsehfitza in N e i s s e nI uspelo oddelkom prvega ukrajinskega bojišča razširiti včeraj svojih vdorov proti zahodu In jogo. V žilavi borbi so obdržale naš« čete svoje novo zgrajene položaje ter vrgle vdr le sovražne sile na več odsekih nazaj proti severovzhodu. Pri Stettinu so hrabri branilci predmostja zaustavili vse boijševiške napade, izvedene t oklepniki in naskako-valnlml topovi pred svojimi skrajšanimi bojnimi črtamL Velika bitka za zahodno in vzhodno Prusijo je včeraj ▼ silovitosti ie narasla. Na žariščih zahodno od G o -tenhaicaa in Zopgota jogo zahodno od Praasta, kaktfr tn«B na bolt-ščn Južno od Frischen H aH a fe vdrl sovražnik na nekatere položaju« odseke. oklepniških oddelkov, tako da j« nasprotnik sicer napadal v obliki pahl)ače, da pa je lahko z napadalnimi ostmi le malo napredoval. Zato je bil prisiljen pričeti z novimi sunki zahodno od tod, da bi premagal dolino Naho. Tam pa je naletel predvsem pri Kirnu in Idar-Ober-stelnu prav tako na trdovraten odpor ter tudi tu ni mogel napredovati. Druga močna napadalna skupina severnoameriške armade, ki operira iz področja Schwarzwaldskega Visokega lesa od Hermeskeitla in Birkenfelda proti jugu, pa je lahko kljub ogorčeni protiobrambi dosegla cesto pri Kuselu. Sovražni istočasni probojni poskusi na obeh straneh Bliesa v smeri proti Blieskastclu in Zweibruckenu pa »o se ustavili v globoko razčlenjenih napravah nemških zahodnih otrdb. Za obrambo na več mestih istočasno izvedenega pritiska so izvedle nemške čete številne protinapade, predvsem na vzhodnem delu tamkajšnjega odseka ter s tem zavarovale hrbet svojim tovarišem, naha|ajočiui se še na utrdbah ob Saari. Ti pa so s kvoje strani preprečili vse sovražne obkoljevalne poskuse. Zaradi zagrizenega odpora nemških čet med Bliesom in gornjim Renom je bil nadalje razbremenjen lok med Kreuznachom in Zweibruckenom. Tu je nasprotnik pod vtisom svojih visokih izgub prehodno prenehal z že tridnevnimi napadi. Položaj na tem odseku jo razbremenjen tudi zaradi tega, ker so vezane močne sovražne sile ob nemških mostiščih med Koblenzom in Boppardom. Iz nadaljnjih poskusov I. severnoameriško armade, da bi razširila svoje mostišče vzhodno od Remagena proti severu, severovzhodu in jugu, so se prav tako razplamteli težki boji Kljub močni podpori nizko letečih letalcev in topništva je dosegel nasprotnik le krajevne vdore, ker je moral zaradi stalnih protisunkov nemških čet neprestano premeščati smer napada. Težišča so bila ob državni avtomobilski cesti med Nonnen-bergom in Windhagenom nadalje zahodno od doline Wieda in pri Honningenu. Nemške čete so naštele pri ponovnem zavzetju več krajev ob avtomobilski cesti na najožjem področju več sto padlih Amerikancev in posadka HSnningena je prizadejala sovražniku, preden je podlegla množičnemu navalu, Izredno visoke krvave izgube. Poljska kriza zopet v ospredju Stockholm, 20. marca. Poljska kriza je zopet v ospredju, piše angleški list »Spectator« ter pripominja, da je nasprotje med sovjetskim in angloameri-škim stališčem v poljskem vprašanju postalo sedaj tako očitno, da bi ga bilo nesmiselno tajiti. Preteklo je več kot en mesec odkar se je sestala v Moskvi komisija, ki bi naj sestavila novo takozvano »demokratično skupno vlado« na Poljskem. Toda doslej ni bilo še nobenega uspeha. Sovjetski zunanji minister Molotov bi želel, dn bi bil postavljen lublinski komite čim bolj nespremenjen kot poljska vlada, medtem ko želijo Angloamcrikanci osnovno preosnovo. Kot javlja k temu dopolnilno londonski »Observer«, se sklicuje Molo- tov n« to. da so Angloamerikanci v Jalti pristali na to, naj bi tvoril lublinski komite osnovo za bodočo poljsko vlado. Zato zahteva, da bi povabili voditelje sovjetskih lublinskih Poljakov, kot vladne zastopnike na moskovsko konferenco, kjer rešujejo vprašanje. Zastopnika Anglije in Združenih držav, sir Arcibald Clark Kcrr in Ave-rill Ilarriman pa se nagibata k mnenju, da bi naj jih povabili samo kot voditelje strank. Pisanje lista »Observer«, <10 se angloamcriška zastopnika »nagibata k mnenju« kaže na to, da imajo angloamerikanci malo upanja, da bi uresničili svoje stališče. Molotov se odločno brani povabiti pristaše Ar-ciszevvskcga. Kljub temu pa so obdržale naše čete, ki ih je prevevala njihova volja do borbe, strnjenost bojišča; uničile so ponovno 119 oklepnikov ter onemogočile grozeči sovjetski prodor k obali. Zahodno od Gotenbaiena so posedle z uspehom v borbe težke pomorske sile in mornariško protiletalsko topništvo. Tudi v Kurlandiji so naše divizije na obeh straneh Frauenburga v hudem boju proti boljševiškim napadalnim armadam, ki so jih v obrambi tn protisunkih zaustavile pod visokimi izgubami za sovražnika. Včeraj so Sovjeti izgubili 84 letal. Tudi včeraj je ležalo žarišče obrambnih bojev ob sprednjem Renu severno od Kdni^swinterga in ob avtomobilski cesti vzhodno od H o n -n e i a. Kljub močnemu posegu pa so protisnnki zaustavili sovražnika ali ga vrgli nazaj. Na jnžnem bojišču predmostja pa je sovražnik napredoval. Poveijnik Koblenza se hrabro brani z ostankom posadke proti sovražniku, ki napada z vseh strani. Med Renom in Pffilzerberg-1 a n d o m trajajo hudi boji s sovražnimi oklepniškimi silami, ki so prodrle preko reke Nahe in Glantala. Na južni meji Rheinpfalza, kjer so zasedle naše čete zahodne utrdbe, so se izjalovili vsi napadi VIL ameriške armade pod visokimi krvnimi izgubami za sovražnika. V borbi proli letalcem r nizkem poleta so sestrelili naSi lovci 15 angloameriških letaL Na bojišču v srednji Italiji in ▼ zahodnih Aipah so naskakoval-ne čete uničile več sovražnih oporišč ter privedle ujetnike. V nekem osemdnevnem delovanju so očistili hrvaški oddelki in nemške bojne skupine plodonosno pokrajino M o -si a vi no južno od BJelovarja lolp ter jim prizadejale visoke izgub«. Sovražnik je pustil v naših rokah številno oroij« (n v«č preskrbovalnih skladišč. Prostrani napadi ameriških strahovai-nth letal so bili včeraj sssssrjsn! proti Moskva hujska Italijane Bern, 17. 3. Kakor javlja list »Der Bundc je komunistično časopisje v Bo-nomijevi Italiji ponovno pričelo hujskati proti katoliški cerkvi. Tudi moskovski radio je pričel silovito napadati Vatikan. Govornik Kremlja je označil Vatikan in italijanske škofe kot »fašiste« ter pozval kmete k uporu, da bi se »osvobodili« reakcionarnih sil. Boj med krščanstvom in komunizmom se vedno bolj zaostruje. Ženeva. Papež Pij XII. je obrazložil v nekem govoru ob zaključku tradicionalnih pasijonskih slovesnosti v nedeljo zvečer načela katoliške cerkve z ozirom na probleme vojne in miru. Na Petrovem trgu in v njegovi bližini se je zbrala ogromna množica vernikov. Množica je živahno odobravala govor papeža, ki je govoril r. balkona nad glavnim vhodom cerkve Sv. Petra, ko je govoril o nujnosti izgraditi mir na načelih pravičnosti ter opustiti dobiček. Ko se je papež po podelitvi apostolskega blagoslova' umaknil, je vstala klečeča množica, pri čemer so mnogi mahali z robci ter klicali: »Viva il Santo Patre«. Po boljševiškem zgleda Dunaj, 19. 3. Na bivšem jugoslovanskem ozemlju, ki ga obvlada Tito, se načrtno nadaljujejo »čistilne akcije« po sovjetskem zgledu. Po vesti moskovske poročevalske službe se je vršila v Beogradu konferenca srbske kmečke stranke, na kateri so sprejeli sklep, ki pra- srednji in južni NcmčiiL Skoda je nastala predvsem ▼ Jeni in FaldL Razen tega so bili cilj britanskih bombnikov kraji ▼ rensko-vresttal-s k«m področju. V noči ao prileteli slabši oddelki nad Berlin in Štajersko. Naši hitri bofnl čolni so ▼ hodih bitkah potopili pred angleško obalo iz nek« močno zavarovane spremljave 7 ladij a skupno 24.500 tonami, poškodovali so 1 rušilee kakor tndi 2 motoma topniška čolna. V prejšnji noči so za-žgali nek topniški hitri bojni čoln, dragega pa poškodovali vi, da se je pod vplivom reakcionarnega dela strankinega vodstva pod generalom Gavrllovičem nekaj strankinih pristašev priključilo narodu sovražnemu pokretu generala Mihajloviča. Konferenca je odločno obsodila strankino vodstvo, mu odvzela pravico zastopati stranko ter je izvolila nov osrednji odbor. Nadalje jo konferenca soglasno sklenila, naj vstopi kmečka stranka v narodno osTobodilno fronto. Tito mora iz Albanije Bern. »United Press« poroča, da so Sozvali britanski vojaški zastopniki v eogradu Tita, naj umakne svoje čete iz albanskega področja. »Prava demokracija« Madrid, 19. 3. V Francijo j« pravkar prispelo komunistično geslo za naslednje volitve, javlja francoski dopisnik lista »Madrid«. Geslo se glasi: »Prava demokracija!« Sedaj obstajata torej dve vrsti demokracije: Ena, ki je po Stalinovem mnenju »zastarana« in ki obstaja še v Angliji in v Združenih državah ter »prava«, ki bi bila prav bolj-ševiškemu napredovaju v srce zahodnih dežel. Stalin je sedaj, tako ugotavlja španski dopisnik ironično, mojstrsko razjasnil vpraJanje ali je Sovjetska zveza demokracija ali ne ter odstranil vse dvome. V Londonu in Washingtonn se jim nad tem torej ni treba več razbijati glave. Bera, 17. 3. »Gazette de Lausanne« se vprašuj« v nekem članku kaj razume Moskva pod demokracijo. Na Poljskem nimajo danes niti politične, niti tiskovne, niti prosvetne svobode. Štiri največje poljske stranke je sovjetska poljska vlada v Lublinu prisilila k molku. Niti socialni demokratje niti katoliki, kmetje ali krščanski socialisti nimajo danes v »osvobojeni« Poljski nikakega glasila. Živilske nakaznice izdajajo samo pristašem lublinske vlade. Ostale puščajo, da bodo umrli od gladu. Dejansko umirajo tisoči zaradi lakot«, mraza in bolezni. Zalo kaj lahko razumemo upravičeno nezaupanje proti Stalinovim »demokratskim metodam*. Lastnosti nemškega vojaka Pred nedavnim smo brali v članku vojnega poročevalca Alexa Schniallus,-« med drugim tudi to optimistično besede: »V glavnem stanu nemškega vrhovnega poveljnika na zahodu z mirnim zaupanjem zasledujejo potek velebitk ob Renu. Vse doslej označuje te bitke izključno tisti potek, ki je bil vnaprej predviden. Nemški protinačrt je namreč vkalkuliral glo!>oko vdore, ki so Jih Angloamerikanci dosegli z uporabo svojega nagrmadenega gradiva ln s silno pomočjo svojega letalstva, tako da to nikakor ni moglo vplivati na nemško operativno protiukrepe in torej ti vdori niso zahtevali nikakih improviziranih zasilnih ali alarmnih ukrepov.« Zgodilo se je le tisto, kar so v W*ii; škom glavnem stanu predvideli in tudi najiovedali. Nemška zahodna armada, ki je ostala popolnoma intaktnn, je vsilila množičnemu naskoku sedmih Eisenho-vverjevih in Montgomeryjevih armad uničevalno bilko, katere posledico so se žc. začele pojavljati. Od z-ačetka velike ofenziv« sta samo ameriška deveta in prva armada zgolj na odseku v7.hodpo od Aachena zgubili na stotino in stotino tankov vseh vrst. Natančnega števila teh Izgub sploh ni mogoče ugotovili. V naglici ugotovljene izgubo 90 že prvi teden znašalo nad 500 tankov. Prav nič ne pretiravamo, čo rečemo, da znašajo dejanske izgubi> vsaj trikrat toliko, kajti upoštevati je treba utinko osredotoče nega nemškega topništva, drugih vrst orožja in številna minska polja, ki «» tudi opravila svoje. Iz tega sledi, da je zgubil Montgomcry v še.stih dneh oborožitev za najmanj šest oklepnih divizij. Ozemeljsko napredovanje, doseženo s temi velikanskimi izgubami, je prav malenkostno. Iz tega so jasno vidi dvojo: kako draga bi bila za zavetnike nameravana pot v Berlin, ako bi jo bilo sploh mogoče uresničiti, in velikanski pogum ter vzdržljivost nemškega vojaka, ki ustvarja naravnost nepopisna dejanja junaštva. Podoben je ludi položaj n« vzlK^neni bojišču. Sovjeti i velikanskimi količinami gradiva in s prav tako ogromnimi človeškimi množicami dan na dan na-skakujejo nemške postojanko. Tudi njihov cilj jo Berlin. Zadnje čase pa vidimo, da sovjetoka ofenziva ne moro vri naprej. Nemška obramba s« je močno organizirala in nem&ki vojn* j»t odločen, da Ik> branil svojo zemljo do zadnjega diha. V zgodovini te vojne ne je Se večfcral govorilo in pisalo o »nemškem Čudežu«. 1'rijatolji in tudi celo sovražniki nemškega naroda so sprašujejo, kako je vendar mogoče, da nemška oborožen« »11« kljubuje tako rekoč eelemu »vetu, navalu tolikokrat številnejšega nasprotnega orožja ter vojnega gradiva vseh vrst in navalu tolikokrat številnejših človeških sil. Res je, v tej vojni ustvarja nemški vojak pravcato čudeže. To mu morajo priznali prijatelji kot novražniki. Sovražniki v nekem oziru eelo bolj, ker morajo na lastni koži spoznavati mo< nemškega vojaka. To je torej n dejstvo. Kje so vzroki te nemške žila-voati in teh nenavadnih uspehov? Nemška vojska ima prvič ielo sposobno, preizkušeno in prekaljeno vodstvo. Vrhovno nemško vojaško vodstvo, ki dela v najtesnejši zvezi z nemškim političnim vodstvom, po svojih strateških in taktičnih sposobnostih bre^ dvoma zelo prekaša ))odobno vodstva nasproi nih taborov. To lastnosti ima tako rekor žo v svoji krvi ln v svoji stari vojaški tradiciji, med vojno pa si jih je spopol-nilo še z dragocenimi izkušnjami, ki se jih stalno poslužuje ter dola iz njih primerno zaključke. Drugi vzrok, ki nam pojasnjuje skrivnost gori zastavljenega vprašanja, jc nemški vojak. Samozavest, borbenost, pogum, junaštvo, brcr.primema požrtvovalnost, brezpogojna disoiplino, tehnični) in taktična izvežbanost so tisle vrli/M', ki odlikujejo nomškega vojaka i" p' usposabljajo, da zlasti od St&Mograda in od italijanske izdaje neumorno vztraja na svojih položajih, zavedajoč se, dvi bo končno prišel zopet njegov čas, Vo so bo vojna sreča spremenila in bo potom lahko užival sadove svojega truda. Nemški vojak pa je tudi politično izšolan in dobro ve, za kaj se danes bon. O sovražnih uničevalnih namenih ga niso poučili šele strašni zločini s trpinčenjem in mučenjem brezbrnmbnega prebivalstva na vzhodu, ne strahovalni značaj bombnih napadov, marveč jo Že. v začetku vojne jasno vedel, za kaj gre in zakaj so bori. Zdaj so dogodki njegovo prejšnje, spoznanje še bolj potrdili, zato je če bolj stisnil zobo in pesti ter se bori in se bo boril vse dotlej, dokler ne bo priboril svojemu narodu in Evropi tistega mesta, ki nru gre. Ženeva. Po vesteh iz Aten je oznaCtl grški vojni minister kot nepravilna poročila, da so tako imenovani »veliki trije« privolili, da zasede grška vojska juf-nobolgarske province ter Turki bolgarske črnomorske luke. ženeva, 19. 3. Vplivni konservativni provincialni list »Yorkihire Post« pravi v nekem uvodniku, da je bil razvoj odnosov med Turčijo in Sovjetsko zvezo po turški vojni napovedi Nemčiji za Anglijo poln razočaranj. List se zavzema za zvezno pogodbo med Turčijo in Sovjetsko zvezo, ki m označuje kot zaželeno in »vsekakor naravno«. »9ZOVENEC*, sreda, 21. sušca 104S - št. 04 Teheranske spletke in jaltska past Berlin, 19. marca. Prepametni politiki, ki so mislili, da Kremelj nikdar ne bo mogel prelisičiti britanske in severnoameriške politike, morajo se-«luj že priznuvati, da je zavzelo toliko proslavljeno »sodelovanje« med Londonom, \Vnshingtonoiu in Moskvo popolnoma svojstven značaj. Nekaj si-cer že slutijo, vendar si otroke ne upajo nazvati s pravim imenom. Ako meni sedaj na primer komentar angleškega lista »Dailv Maila«, da je prišel Balkan »s teheranskega dežja pod jiiltsko kap«, potem lahko posplošimo lo značilno kritično stališče na celoten političen položaj med tako zvanirai za-wzniki. V resnici sta prišla London in \Voshington z dežja pod kap. Teheran je bil past, ki jo je položil Stalin, in v katero sta Churchill in Rooseveit slepo padla. Jalta je druga zatika, v katero je njel sovjetski tiran oba svoja sokrivca. Ali pa more morda kdo trditi, da ima po Jalti britanska in severnoameriško politika, v kolikor se Rvrope tiče, sploh še kakn besedo. Politično so vpliv Anglije in Združenih držav tako izključili oziroma potisnili v ozadje, da bo Moskva lahko tudi tamkaj, kjer danes še nima 100% besede, prej nli slej storila vse, kar bo hotela. Vojaško pa morata Anglija in \merika vrh tega boljševikom še pomagati pri njihovi revolucionarni osvo-jevalni vojni. Prišla bo ura, _ ko bo Moskva odslovila svoje služabnike oziroma se jim zahvalila tako, da jim bo pokazala zobe. 7.c danes so v Moskvi napram zaveznikom zelo visoki, kar odgovarja gospodovalnemu obnašanju, ki ga je imel Stalin v Jalti napram Churchillu in Rooseveltu. Poglejmo samo trenutno aktualni romunski primer. V Moskvi pravijo, da je to sovjetsko vplivno področje ter du se nimajo uiti Britanci, niti Amerikanci vanj prav nič vmešavati. Zato postopajo tako surovo s Severnoamerikanci v Bukarešti. Zato se nič ne ozirajo nn angleške poskuse, ki hočejo tudi Britancem podeliti nekaj besede in zato pišejo so-v jetski listi v tako gospodovulnein tonu napram svojim zaveznikom Lon-donu in Wnshingtonu. Zastor molka, ki -o ga položili preko vseh dežel, katere je zasedel boljševizem ter odklonitev britanskih in ameriških predlogov, da bi smeli njih lastni dopisniki poročati o razmerah v teh deželah, nam govore dovolj jusno. Moskva je vsekakor izigrala London in Washington. Stalin je Churchillov in Rooseveltov zmagovalec. Vse naše napovedi so se izpolnile. Teheran je bil le pričetek. Moskva je pograbila niesto majhnega prstka, katerega so ji hoteli najprej ponuditi, celo roko svojih zaveznikov. Medvedja šapo z vzhoda pritiska vedno bolj. Churchillu in Rooseveltu ne preostaja drugega, kot da ponižno klečita ter pravita na vse da in amen. Takšen je v glavnih potezah dejanski položaj med tremi glavnimi vojnimi zločinci. ^ ^ m Washington in Romunija Stoekholm, 17. 3. Washingtonska vlada je predlagala v skladu z v Jalti sprejetimi sklepi tako v Moskvi kot v Londonu, naj se prično novi razgovori o trenutnih političnih dogodkih v Romuniji. Ameriško državno tajništvo je že objavilo tozadevno izjavo, v kateri pravi, da zasledujejo severnoameriški diplomatski zastopniki razvoj v Romuniji zelo točno ter da pošiljajo odgovarjajoča poročila državnemu tajništvu. Izjava pravi dobesedno: »Menimo, da so postali novi razgovori nujni zaradi nekih možnosti nedavnega političnega razvoja«. Državno tajništvo poudarja, da trenutno romunska vlada pod predsedstvom Groze, kl jo smatrajo severnoameriški opazovalci kot vlado manjšine, nikakor ne združuje vseh političnih elementov. Očividno je gornja izjava namenjena domači uporabi v Združenih državah, da bi pomirila tamkaj nekatere razburjene senatorje. V resnici pa tudi novi »razgovori« ne bodo ničesar spremenili, temveč bodo nudili Moskvi samo nove možnosti za njeno izsiljevanje, Ženeva. Kakor javlja rimski dopisnik lista »Ncws Chronicle« je izdala Bono-mijeva vlada zaporno povelje proti bivšemu zunanjemu ministru grofu Grandi-ju, ki živi na Portugalskem. - * -^snc^^gsasssaaKBasaHSRasaBaBaBaaaaBBBBBnnamrm Lelo dni sfeR&e psiojarake Kibnicn je lepo proslavila prvo oblctnico domobranskega varstvu mitnica je praznovala prvo obletnico domobranskega varstva z loplm protiko-munističnim zborovanjem, z domobransko akademijo in žalnim spominom jelendolskih žrtev v llrovači. 17. marca Je minilo leto dni, odkar so prišli v Ribnico domobranci. Leto naporov ln žrtev jo bilo to leto. Leto dni bojev proti komunističnim tolpam v ribniški do. Ilpl. Svojo obletnico so domohranoi proslavili, sicer skromno, toda zato bolj prlarčno, v nedeljo, 18. marca 1915. Pri jutranjem vlaku so pozdravili goste na kolodvoru v Ribnici častni vodi v Jle-mlh, od teh eden nemški. Baport častne čote Jo »prejel od poveljnika načelnik Org. 4taba Slov. domobranstva, ki je zastopal poveljnika Slov. D, Po pozdrava Je častna četa z godbo in zastavo na čelu odkorakala na zborno mesto pred cerkvijo. Na častni tribnni so se poleg stotnika s soprogo udeležili zborovanja Ortakomman-dant Oher., okrajni glavar Lesar, poveljn. ia kurat in vai častniki lz Ribnici. Zborovanje Jo pačel župan g. Skrabeo. Po domobranski himni je stopil na okrašen balkon veselo pozdravljen poročnik. V kratkih besedah Je podal enoletno dolo ribniške posadke: od svo.lega prihoda je takoj ▼ začetku odbila 4. komun, napado. Poslednji je bil 22. aprila, ko Je Ribnico napadlo 5 brigad s številnimi topovi in mlnometi. Od tega datuma dalje pa so jo začelo čiščenje ribniške doline, tako da je sedaj očiščena tolovajev. Spomnil se js tudi 15 padlih in 45 ranjenih Junakov, ki so s svojo krvjo potrdili neomajno zvfc stobo do naroda in protikomunistično borbo. Kjegov govor je bil sprejet z velikim zadovoljstvom ln odobravanjem. Nato je izpregovorii višji narednik r»-ferent domobranskega prop. oddelka. Poudaril je 7.1 a»-i tri načela: komunizem je morilec narodov; OF Je v službi VSE MO SKUP LETI! Ko se pripravimo k čiitanju, ee ndobno insedemo m ei prižgemo 40 vaitno žarnico ali pa še celo več svetilk hkrati. Ce je snov knjige privlačna, presedimo večkrait po več ur pri svojem nemem mentorju Zagotovila zvestobe v borbi proti komunizmu Gospod prozident in generalni inšpektor Slovenskega domobranstva je prejel sledeče vdanoslne brzojavke: »Slovenski domobranci v Ribnici, Vam, naš general in voditelj, ob obletnici prihoda v to postojanko slovenske zavesti pošiljamo prisego neomajne zvestobe in zagrizene borbe proti komunizma do njegovega popolnega uničenja. Z dvignjeno slovensko zastavo hočemo vedno in povsod samo s Vami korakati naprej, ker iinamo pred očmi eno edino geslo, ki ste ga postavili Vi: Dog - narod • domovina!« * »Domobranci in slovenski rojaki iz mučenih Begunj pri Cerknici Vam, gospod general, kot svojemu voditelju, pošiljamo iz prvega protikomunističnega zborovanja v tem kraju izraze najgloblje vdanosti in trdnega zaupanja v Vaše vodstvo. — Zmagali boino za Boga, narod in domovino!« Ljubljančane opozarjamo tla se morajo vsi moški od 16. do 60. leto priglasiti ta teden po sledečem redu na onem izmed potih za to določenih »glaSe vališč. sreda 21. III. 1945 D-E-F-G četrtek 22. III. 1945 1I-I-J-L petek 23. UL 1045 K—N sobota 24. III. 11M5 M-0-Q-R nedelja 25. III. 1015 P poned. 26. III. 1045 8-Š torek 27. III. 1045 T-U-V-Z-55 Popis zglaševališt in njihovih območij smo objavili v nedeljski številki. Zglaševališfa poslujejo vsak dan od 7 zjutraj do 20 zvečer. Propustnice čez blok za poljsko delo Uradno se razglasa: Vso tiste osebe, kl doslej niso mogle v smislu razglaaa od 17. januarja 1945 pravočasno predložiti dokazila o zemljiški posesti onstran bloka, se po-slednjlč pozivajo, da store to v dneh 21. ln 27. marca t. 1. od 8 do 12 pri Mestnem gospodarskem avetu, Ljubljana, Beethovnova nlica 7, soba 81. — Po tem roku se prijave ne bodo več sprejemale. Poedine prošnje polom policijskih stražnic bodo zavrnjene. i Blaženi, ki so pravični v j , očeh božjih. (So. Ambrozij.J Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Potrata ocenjuje avoj dobiček: »Izkušnja uti, da ima ob 15 vatni mizni »vetil k i titaieij za iilanje boljšo razsvetljavo. Oči se mu ne utrudijo tako hitro, poleg tega pa prihrani dnevno */io kilo-talne ure, ie čila na dan po dve uri. Po podatkih knjižnic in delno tudi po zasebnih ugotovitvah je v Ljubljani toliko iita-teljev, da bi vsi skupaj, ako bi te ravnali vo mojem nasvetu, na leto skupno prihranili 400.000 kilovatnih ur. Moj dtiei: poldrag milijon lir. Prosim, ne j^ozabite ZameU Boj POTRATI! komunizma, je za komunizem lo lz komo. oizma; Slovensko domobranstvo je samoobramba. □ koncu je podal še kratek pro. gram, ki ga domobranci zasledujejo. Kot poslednji govornik Jo nastopil to-forent pri lnformacljskom oddelku Jeloč-nlk: V svetu se bije gigantski boj ln tndi naš narod Je T ta boj potegnjen. Vendar gre njemu sa rse več, njemu gre za življenje. Ce kdo misli, da bo v tem boju lahko stal ob strani, se moti. Pričaknje namreč rešitve od onih, ki mu Jo prinašajo v obliki bomb izpod neba. Zato naj se spametujejo ln so oklenejo domobrancev. To so najboljši sinovi slovenskega naroda, kl so bore pod trdnim vodstvom generala Bupnika proti komunizmu do njegovega nničenja. Po zborovanju ao se val navzoči udeležili služba božje, ki Jo Jo bral karat Na navzoče je imel tudi kratek nagovor. Med mašo Je bilo ljudsko petje v spremljavi domobranske godbe. Po maši je bila na pokopališču ▼ Hro. vačl pred grobovi umorjenih Jelendolskih žrtev žalna komemoracija. Pri t«j priliki se je spomnil teh žrtev načelnik atotnik Drčar. V svojem nagovoru ae Je spomnil prisege onih, ki so se iz komunističnega pekla rešili. Sedaj so ta prisega izpolnjuje in se bo izpolnila takrat., ko bo zadnji komunist Iztrebljen z naše zemlje. Godba je zaigrala tudi dve žalostinki. Popoldne ob treh so ribniški domobranci priredili akademijo za gosto, domobrance in svojce padlih domobranosv. Po domobranski himni sa Js začel razvijati program: deklamaelja »Domovini«, dramatskl prizor »Prisega slovenske mladine«, tri pesmi, ki jih Jo sapol domobranski oktet. Med prvo in drugo točko Je bilo prebrano vdanostno pismo goneralu Rup-niku. V drugem deln Je spregovoril g. nadporočnik. Spomnil so Jo grdarskih in jelendolskih žrtev ter padlih domobrancev. Podal Jo kratek program, kl ga ho. čejo domobranci uresničiti. Padlim domo. branccm je bila posvečena tndi deklama, olja: »Padlim ribniškim vojakom«. Glavna točka programa Jo bil prizor U časov ka. munistlčne strahovlade: »V ribniških kasarnah«. V prizoru nastopa pet turjaških borcev, duhovnik, politkomisar Kraigher in rdočl krvnik Vrhuue. Prizor je prežet z mislijo, da boret no bodo padli zastonj. »Naša prelita kri bo rodila novih Junakov, kl bodo našo borbo nadaljevali do končne osvoboditve naroda izpod komunističnega nasilja.« Borci gredo nato ponosno ▼ smrt. — Prizor jo marsikateremu gledalcu privabil solze t oči. Akademija se je zaključita i himno »Hej Slovenci«, kl so Jo za. peli vsi navzoči. •Mdtpttka isaploa Janntito prtmU* RADIO LJUBLJANA Dnevni spored sa >1. m are: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji koncert, vmes 7.30 poročila v slovenščini — 9 Poročila v neiuAčial — 13 Napoved »poroda, nato opoldanaki koncort — 12.30 Poročila v nemščini, porodilo o položaju ln porodila ▼ slovenščini — 14 Porodila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 15 —Prenos osred. nem sporeda — 17 Poročila v nemščini ln slovenščini - 17.15 Glasbena medigra - 17 30 Otro. Ska ura — govorila bo Pogačnik Vida. — 18 Glasb medigra (Igra trto »Trnovo« - 19. »Slovenski nape vi« — Poje tercot sester Do-brškovih - 19.30 Porodila v slovenščini -19.45 Aktualno predavanje — » Porodila v nemščini - 20.15 Komorna glasba — »L To uro posvetim tebi - 21 PprodUa v nemščini, napoved spored* — 2S.15 Glasba pr« Sreda, II. snBca: Benedikt, opat In usta- . novltelj reda; Serapljon, škof; Fila. < mon, mučeneo. t Četrtek, 22. sušca: Loa, vdova; Katarina J Oonovska, vdova; Katarina Švedska, i vdova. j LEKARNIŠKA SttmtA. > Nočno službo Imajo lekarne: mr. Bakar- Jj čič, Bv. Jakoba trg 9; mr Ramor, Ml- } klošičeva cesta 20; mr. Murmayer, Sv, j Petra cesta 78. ZATEMNITEV od H.»5 do 5.5» V_______J te norice Sv. maša zadušnica za pokojnim Omerzu Juuozom ee bo darovala v cerkvi sv. Petra v sredo 21. t. m. ob 7 url zjutraj. Prijatelji in znanci vljudno vabljeni! Kllzabelnl konferenci r Sp. Slškl Je podaril g. Konjar Vinko 1000 lir za šišenske reveže. Bog plačajl Zanimivo pisana In bogato Ilustrirana knjiga bo gotovo slehernika pritegnila, du jo bo z zanimanjom probral. Rimska eosta velja za dvojno knjigo in je že izSla. Knjiga Si bratec mlajšega, 8 letnega sinčka pekovskega mojstra Mirka Rozmana. Poškodba je bila tako huda, da je bil poškodovanec prepeljan v ljubljansko bolnišnico. Borštnarju Janezu domobranskemu nadporočniku v slovo Ne moremo verjeti Tvoji prijatelji in soborel, da se Je v resnici zgodilo, kar smo si a strahom pripovedovali o nesreči, kl Te je tako nenadoma zadela. Kdor Te je videl pred nekaj dnevi še vsega nasmejanega in polnega volje do življenja ln borbe, danes ros tožko zadržuje tok solza, ko stoji ob Tvojem razbl-tom telesu ln premišljuje vso tragiko mladega intellgenta. Ze hi bil skoraj sam služIl svoj krnh po tolikih letlb napornega Študija in postal opora ln pomoč staršev. Bil al fant, ki Je sredi borbe življenja postal kromenlt značaj In si kot zaveden katoliški akademlk-slavlat že pred tremi leti pustil tik pred zaključkom svoje Študij« in si prijel v roke puško za razblčano domovino. Ves čas si stal v okopih v prvi vrsti, v vsako borbo si šel in bil marsikateri trd boj. Previdnost pa je hotela, da ai stopil na mino, ki ti je na mah vzela življenj* Vedno si govoril, da je za človeka največji praznik v življenju dan smrti, ko najdeš samo pravico, dobroto in ljubezen. Tvoj dnh je odšel is izmučenega telesa, med nami pa živi v sanjavo otožnih pesmih, kl si nam Jih zapustil. Tvoje delo ln poslednja velika žrtev sta seme, ki bo obrodilo bogate sadove. Mirno počivaj t zemlji slovenski, ki al Jo tako gorode ljubil. Gospodar življenja in smrti pa naj Ti bo popolno plačilo za vse, kar si nam storil. stane v razprodali 120 din. Berite knjižico »Velikonočna dolžnost«. Dobi se v Mladinski založbi — Stari trg 80 in v drugih knjigarnah. Cena 8 lire. V petek 23. t. m. ob 18 bo v Hnbadovl dvorani nastop gojoncev šole Glasbene Matice. Is Novega mesta Novo mesto štirikrat bombardirano. Kdo bi si mislil, da je Novo mesto tako važna stratoška točka, da ie bilo žo štirikrat bombardirano v teku dobrega meseca. Pa menila bo že res. V »vojaškem« pogledu sta najbolj važni točki kapiteljska cerkev In Smthelski samostan. Tudi žonaka bolnišnica jo bila ladeta Zadnje bombardiranje je bilo v nodeljo 1L marca popoldne. 9. letal je najpr j »uspešno« bombardiralo »trdnjavo« Hmolj-nik. katero so tolovaji zažgali že lota 1942. Prav brihtnl domnevajo, da so zmetali ve--' bomb na Hmeljnik zato, da bi bili novomeški ofarji opozorjeni, da so pravočasno zavaru- jejo . . Letala so najprej nekaj časa krožila za kapiteljskim marofom. nakar eo se sp" Stila nad Žabjo vas ln porušila 8 najlep- w a l i f~ Službe S dobe 15. številka »Slovenskega domobranstva« Z naslovno stranjo prinaša ta številka pomladno razpoloženje. Nadaljnjo slike v offset-tisku nas peljejo v tekočo življenje, kakoT no kaže v današnjem času, kl ga oblikuje slovensko domobranstvo v svojem boju proti komunizmu, tako na terenu kakor v domovih in v kulturi. Druga stran kaže domobrance na pohodu in v oporišču, naslednja kaže oskrbovanje domobrancev, njih »vsakdanji kruh« (oskrba s mesom, marmelado, sirom itd ). Obisk v vili »Isis« nas popelje v zaključek učenk kmetijsko gospodinjskega tečaj« v Ljubljani, ki ga je za begunska do-kleia priredila Kmečka pisarna in ga jo počastila z obiskom gospa prezidentova. Požga-ne cerkve in prosvetni domovi v Žužemberku ln Dobravi pričajo o komunističnih sledeh na na<5ih tleh. Lov na ribe prikazuje pomladno prehudo življenja. Slike s tečaja pred-dolavoev za delovno službo kažejo življenje pri delu za obrambo dežole, zadnja stran pa zavzema podoba novo tramvajske kondukter-ke. Te strani so podane v offaet tlaku. Prava vsebina pa je v tekstu. Uvodni članek govori o vojaškem in političnem položaju. Nato sledi Jason pogled v skrivnostno ::•<>. Stojan Savinjo je naslovil svoje m'sl' r ovl Evropi: G. Urbanftič pa na okope! • Dren ae spominja augloamerikau»ki "'pada na Ljubljano, kjor so bili prizadeti «mo Dasi ljudje. Stojan Savinjo proti komunUtom zatrjuje: Ne bomo klonili! Mirko Sušteršid razlaga »Skrivnost komunizma« Vojni poročo. vale«! Viljem Schulz Jo napisal reportažo o ljubljanski Operi, kjor poudarja to kulturno ustanovo kot »ognjišče slovenske kulture ln vzgajališče slovonskega umetniškega življenja«. Dobro je zastopano tudi leposlovje, posuti tn črtice. Tako se odlikuj* lirično razpoloženje Izvidnica Mirka Suiteršlča. Peterka Odon jo zapel pesem Matjažu današnjih dni — domobranstvu, ki naj nas reši požlgalca naših domov. Stibilj Bori« je prav tako prispeval oznako naših dni s sonetom. Močno črtloo lz domobranskega vojaškega življenja je podal Vinko Žitnik, našla pa je tudi krepkega neimenovanega ilustratorja; Karel Mauser se razvija vedno bolj v dobrega gorenjskega pisatolja: ta drtiea ga koze kot močnega realista domačinske smeri. Omenjam naj še slike med tekstom: dvo strani podob ia uničenja, kl »o ga pustilo bombo na Mirjn. Iz kulturnega življenja so tn slike mladega slovenskega grafika Marijana TrSaria, kakor ga jo v besedah predstavil T. Debeljak tor kakor pričajo o njegovi modi tri reprodukcijo njegovih del. Boranekove karikature lz domobransko borbo pod noalsTom -ZaJctsi != 1t03» terenskega odbora« zaključuje poleg zabavnega dola ln drobiža pomladno številko Slo-renakega domobranstva. DEKLE ali FANTA pridna in pripravna za vsa hišna dela -sprejme v stalno službo podjetje. Hrana in stanovanje r hiši. Naslov v upravi »Slov.« pod It. 1872, (b I Prodamo | LIMONO v čsju do. bro nadomešča limonin ekstrakt »Citrol«. Stekleničko prinesite t seboj. Drogetija Ani. Kane. Židovska ul. t. 5.20 m BLAGA za pomladanski površnik In površnik, dobro ohranjen, črno, fino, skoraj novo svileno obleko in pleteno volnen« črno jopico prodam. -Stroesmayerjeva 4-1. • ili-^no ^ Izamenjamrg RA/.NA ŽiViLa in se-no zamenjam za 15.000 komadov zidne opeke. Ponudbe na upr. »SI.« pod »Opeka« 1944. OGLASI SI hiš, večinoma tolovajskih. Porušeni ata dve Zibertovl hiši. Ovnlčkova, Kovačidova, To-kratova. Vsi omenjeni imajo svojce pri tolovajih. Zibertov Ivan ima celo važno funkcijo pri tolovajskem vojnem sodlSču. Izpod ruševin so izvlekli 8 mrtvih civilistov največ beguncev lz stoplško fare. Med domohranoi letalski napad ni zahteval niti eno žrtve. Operno gledalliče Sreda, 21. marca ob 17: Friedrloh Sohlller: Marija Stuart. Bed Sreda. Četrtek. 22. marea ob 17: llihard Wagner: Taniihliuser. lted B. Gostovanje komor-noga pevca tenorista dr. Polzerja JuJlja in basista Botetta Julija. Petek, 23. marca: Zaprlo. Kinematografi KINO UNION — Zabaven film »Velcturlst« — Joc Stiickel, Trude llesterbcrg. - Predstave ob 17 ia 1». Tel. 22-21 KINO MATICA - »Poslednji akord« - Wllly Bir-gel, Ul Dagover, Maria T. Tssnsdj. — Predstave ob 17 in 19. Tel. 22-41 KINO SLOGA — »Iz prvega zakoaa«. — Predstave ob 17 in 19. Tel. 27-30 i Inž. Fodor Bleivvols TrstonlSkl naznanjA v Imenu svojo rodbine ln ostalega sorodstva, da mu j« danos nenadoma pre. minula v 34. letu starosti Iskreno ljubljena soproga ln predobra mamica, gospa Vera Bleiweis-Trsteniška rojena Vončlna Pogreb predrago pokojniee bo v srodo dne 21. t. m. ob pol 10 z Zal, kapele sv. Nikolaja na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 19. marca 1945. Poizvedbe Letalo model pristlalo 18. III. 1945 ob 2 pop. v Marjsnškem gozdu v Hrušicl. Našel ga je Močnik Vinko, pleskarski vajenee. Letalo se dobi pri Grumn Ivana, Na gmajni 7, Stepanja vas, od 5 dalje. B Oblave 1 OSEBA, opazovana od več ljudi ter dobro poznana, ki ie vzela t soboto v kabini št. 5 kopališča na Jegličevi cesti žepno nro z verižico, visečo na steni, naj jo takoj vrne gospe lega kopališča -ker jo bom sicer prijavil oblasti. MOŠKO OBLEKO -prvovrstno blago, za močno postavo, zamenjam. Cesta na Bož-nik_5-L__ 1 Kupimo 1 SLIKE naših »tareišib in mlajših mojstrov kupim Pridem na dom. Naslov« postiti » upr. »Slov.« Pod »Slike« M. 1M7 KANTK tročkel. ploče-.inas'*, kupuje »Pe-tronsfla«. A. Hmelak. I tabhsna. Clril-Meto-to.s «• _(k STEKLENICE vseh »rat elsteoke. šivilj, ak« odpadke, oloče--ina«tp sode. vsako vrsten Daplr. razne sovine rabno In ne. rabno telezo In tehnične predmete stal-•>•> kupuj« ter olača • Metalia« Goepoev Iti t»l «.88. naspr Delavskega doma IS lt jU lit. kapne hlati ne )• razno drago pe rilo kapi 11. PriTŠek Gradišč« t. j PohfStvo | KREDENCO, aehno . trd le*, nrmoderpo - prodam ali zamenjam. Cesta n« Rožnik 54. š Šiv, stroji 8 »SINGER« krojaški Šivalni stroj - okrogel čolniček . prodam ali zamenjam za protivrednost. Istotam radio -Orioa 3 + 1, moderna oblika. — Jnlka -Pred škofijo 19. vhod skozi zaklonišče. ŠIVALNI STROJ - pogrezljiv, pripraven £a domačo uporabo ali za šiviljske začetnice —> prodam. Jnlka - Pred škofijo 19, vhod skozi zaklonišče. | jBlasbaTJ KITARE lastnega ii-delka prodam ali zamenjam. M. Mušič — Langusova 18._(g LEPOSLOVJE slovensko in tuje tn ostal« izvirne knjig« ln prevode kupuj« jaaez Dolžan, kojigarsa — Stritarjeva olica. V naiem ise« POSESTVO t najem -ali na polovico vzame družina s 5 odraslimi člani v vojaško zava rovanem kraju. Po-nudbe na upr. »Slov.« pod »Poštena družina« It. 1943. Živali PRAŠIČKA za rejo -prodnm ali zamenjam zaradi pomanjkanj« krme. Naslov t upravi »Slov.« pod št. 1939. Zapustil mo je danes v 67. letu starosti moj dragi mož, gospod Albin Pavšek zasebni nradnlk Pogreb dragega pokojnika ho v sredo, dne 21. t. m. ob 10 dopoldne z Zal, iz kapelo sv. Jakoba ua pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 20. marca 1945. Žalujoča žena Josipina In sorodstvo. V Gospoda jc mirno zaspala naša ljuba T žena, mama, stara mama itd., gospa MARIJA PETAČ soproga železa, uradnika t pok. Pogreb blage pokojniee bo v četrtek, 22. t. m. ob 17 iz kapele sv. Andreja. - Maša zadušnica bo v cerkvi st. Družino 27. marca ob 7 zjutraj. Žalujoči: Ivau, soprog; rodbine: laž. črnjač, dr. Hrovat, Zrlnišek — ia ostalo sorodstvo. Zahvala Vsem, ki ste z Dami sočustvovali o bizgnbi našega ljubega očeta, deda in pradeda. gospoda MEDIC FRANA ma poklonili cvetje in ga spremili na njegovi 2adnji poti, naša najprisrčnejša zahvala. — Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 22. marca ob 7 zjutraj v cerkvi rv. Petra. Ljubljana, dne 20. marca 1945. ŽALUJOČI OSTALI ZA1IVAIA. — Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene sestre, tete iu zaročenke Žerjav Ive izrekamo tem potom srčno zahvale vsem. ki ste z uami sočustvovali in jo spremili aa njeni zadnji poti. Ljubljana, dne 20. marca 1945. ŽALUJOČI OSTALI t Dotrpel je po težki bolezni, v 62. letu strosti, naš preljubi mož, oče, sin, brat, tast in dedek, gospod dr. Franc Cadcž profesor v pok. Blagega pokojnika smo pokoli dne 20. marca 1945 aa pokopališča Sv. Križa. — Sveta mnša zadušnica bo v četrtek. 22. t. m. ob 7 zjutraj r cerkvi sv. Jožefa, žalujoči: Fančl roj. Biber, žena; laž. Vladimir, dr. Marijan, sinova; Neža, luatl, in ostalo sorodstvo. + V cveto mladosti nas je zo vedno zi-pustil naš sin, brat in stric, gospod Janez Borštnar domobranski nadporočnik, abs. phll. Njegovo truplo leži v kapeli sv. Krištofa aa Žalah, odkoder bo pogreb k Sv. Križu v sredo 21. marca ob pol devetih dopoldne, LJubljana, Komenda, Jarše, dn« 19. maren 1945. Žalujoči družini Borštnar in Zaje. Za »LJndsko tiskarno«: Jože Kramar*'* — Izdajatelj: Joško Krošell — llrcdnlk: i. t Uatner.