3%haja trikrat na ie*<Unt
ty lore k, četrtek, soboto.
^.uie i Ihreetime-s a week Tues clajy fTh >±rs<l<x\j Saturday.
glasilo SLOVlIinGA KATOLIŠKEGA delavstva v ameriki in uradno glasilo slovenske pod porne družbe SV. MOHORJA V CHICAGO.
ŠTEV. (No.) 112.
chicago, ill., torek, 18. SEPTEMBRA — tuesday september, i8, 1923.
leto rvol.> ix.
Satanska zlobnost razgaljena.
resnica JE prišla na površje in dokazala, kako brezbožni in protikatoliški poročevalci postavljajo resnico na glavo. — uredniki slov. protiverskih listov, ki so delali v tem slu čaju neslane opazke se naj sedaj primejo za nos. — sleparka hotela očrniti redovništvo.
Pred nekaj tedni smo poročali, kako se je ponesrečil na Francoskem velik avtomobil, ki je baje peljal romarje iz Lurda nazaj na Dansko. Vsi listi so o tem poročali in tudi mi smo posneli po teh poročilih to vest. Čudno se nam pa že tedaj zdelo, ko so listi tako povdarjali, da so bili ti ponesrečenci, katerih je bilo nekako 40, romarji, ki so toliko žrtvovali, da so prišli v Lurd na božjo pot. Nekateri listi so celo smešili romarje. Tudi nek slovenski list je naredil neslano opazko. Sedaj se je pa izvedelo, da se na tem avtomobilu niso peljali nikaki romarji, iz Lurda, da, da to niti romarji sploh niso bili, celo katoličani niso bili, temveč, so bili to popolnoma navadni protestan-tovski izletniki, ki so se peljali čez Francijo največ za to, da bi našli v katoliški Franciji snovi za svoje napade na katoliško cerkev. Med njimi je bil tudi u-rednik strogo protikatoliškega
DRŽAVI OKLAHOMA NAGLI SOD. '
AMERIŠKE VESTI.
Mobilizacija čet. — Kuklukskla-ni so nameravali se upreti.
— Guverner izdal cenzu ro časopisju.
Oklahoma City. — Guverner države Oklahoma, Mr. Walton se je izrazil, da to je država u-pornikov in nasilnežev, ki mislijo strmoglaviti vlado in postaviti na dan svoja načela .Ker so pa ti ljudje s svojimi krinkami na glavi, takoimenovani Ku-kluksklani, pred katerimi je o-sebno varstvo ogroženo, se moramo z vso silo upreti, da preprečimo naklepe te organizacije, ki je silno razširjena po naši državi.
Izdal je po vsej državi nagli sod, mobilizacijo po celi državi in posebno po mestih so po-lista "De Protestant", ki je rav-, stavljene močne čete, da prepre-no v zadnji svoji številki naana- pripravljeni napad Kukluks-
nil priobčenvanje cele vrste člankov proti katoliški cerkvi, katere bo baje pisal nek odpadli katoliški duhovnik. In ti pra-
klanov. Guverner je izdal posebno proklamacijo, v kateri pravi, da vlada ne more dopuščati, da bi se organizacija razširila, ki
tikatoliški Luterani so po zaslu- je proti postavam celotne vlade.
gi židovske Associated Pres postali naenkrat Marijini romarji, ki so pobožno romali v Lurd, pa jih Marija ni dovolj varovala in so se ponesrečili na poti.
Vladna dolžnost je in ima pravico torej, da vse osumljene kraje, kjer se zbirajo ljudje v tej organizaciji preiščejo in zaplenijo. Izdal je tudi cenzuro časo-
Če to ni satanska zloba, po- PisJ*u> ki bi pisalo za navduše-tem ni nič. Neki duhovnik Abbe I nJe te organizacije. Vsakdo, ki
Gautier, ki je bil na počitnicah v bližini nesreče, je takoj prihi-tel na mesto in vodil celo rešilno delo, da so potegnili iz globine ranjence in mrliče, poskrbel za ranjence vse potrebno. Veliko več žrtev bi bilo med ponesrečenci v globini v vodi, ko bi njega ne bilo. Pa o tem niso poročevalci Associated Press vedeli ničesar povedati.
Je res strašno že. kakih sleparij se poslužujejo hudičevi hlapci, da bi uničili vero, zlasti katoliško vero. Lažejo, obreku-jejo, podtikajo sramote, podkupujejo, miljone trošijo, velikanske organizacije skupaj spravljajo, pa — vspehi? Vse jim gre v nič!
Pa jih nič ne zmodri.
-o-
sleparka hotela očrniti samostansko življenje.
V mestu Kent države Washington je te dni nastopila neka ženska, ki je trdila, da je ušla redovnica, da je bila v nekem
katoliškem samostanu, da bo se- ___
daj povedala vse, kaj je tam do-1
živela .Seveda se je zbralo na1 posebno pa redovnica, apostolj-njeno predavanje veliko radove- sko vero." "Da, gotovo!" mu je
bo poiskusil direktno ali indirek-tno izvesti upor v državi bo postavljen pred nagli sod. Veliko pažnjo se naj postavi nad nekatere vladne uradnike in tudi policijo, ki so mnogi že člani te organizacije. Vzrok temu. da so se uprli proti sedajni vladi je, ker je v zadnjem času guverner prepovedal, imeti parade, posebno še zato, ker nastopajo z mas-kiranimi obrazi.
Vlada je strogo nastopila. Mnogo odličnih oseb, ki ,so huj-skali ljudi za to, so zaprli.
-o-
zrakoploVnji umetnik
se ubil.
Nashville, Ten.. — Angleški kapitan Berec Shepperson iz Londona, ki je po ameriških mestih delal reklamo za razne tobačne tvrdke z zrakoplovom po zraku, da je pisal z nekim posebnim dimom po zraku, se je te dni ponesrečil v tem mestu. Užgal se mu je gasolin in pri tem se je opekel do smrti. Nato je še padel iz velike visočine na tla.
dnega ljudstva, ki so hoteli slišati ta "odkritja." Ni pa še dobro začela, ko je vstal v dvorani nek katoliški mož Mr. J. Ponzi, clan amerikanske lige in vpraša predavateljico, bivšo sestro.: "A-li ste bili Vi res kedaj katoliška sestra?" "Da!" je odgovorila odločno ženska. "Ali smem vedeti, v katerem redu in v katerem
veselo odgovorila. "Dobro, da nam dokažete, da je res, kar trdite, zahtevamo, da nam tu zmo-lite najprvo apostolsko vero!"
"Sestra Angela," kakor se je imenovala, je zardela do- ušes. Začela je jeclati nek izgovor, pa ni nič pomagalo. Mr. Pozzi je zahtsval da zmoli vero. Toda ni je znala. "Sleparka! Sleparka'"
kraju?" Povedala mu je neko je zagrmelo v dvorani iz vehko ime daleč na vshodu in red, tako [grl. "Ven z njo!" in res je moda bi ne bilo mogoče tako hitro Irala i odra in ven iz dvorane 111
izvedeti, ali je to res ali ne." Ako ste bili katoliška sestra, nadaljuje poizvedovalec, "potem veste,
da mora znati vsak katoličan, nje množice je naraščalo
pa še mudilo se ji je, kajti videla je, da bi ne bilo zdravi o-stati dalje časa, kajti razburje-
—	Washington. — General Pershing in škofov zastopnik washingtonske škofije msgr. James E. Freeman, sta obiskala v Beli hiši prezidenta Coo-lidga in ga povabila, da bi na 30. sept. v washingtonski katedrali javno nagovoril ljudstvo. Prezident se je izrazil, da ne bo preje javno govoril, dokler ne predloži svojih zahtev pred kongresom, ki se snide v decembru.
—	Washington. — Na pritisk prezidenta Coolidga od strani nekaterih vladnih zastopnikov, da bi rabili vojaštvo in mornarico za poostritev prohibicijskih zakonov, je prezident se izrazil, da on ne more dobrohotno gledati na to, da bi se z vojaštvom in mornarico postavili zakoni, češ. da to je dolžnost prohibicijskih agentov in državne policije.
—	Washington. — Vlada je sporočila, da se bo sklicala posebna vladna konferenca, ki bo imela nalogo, da določi, kako preprečiti veliko utihotapljenje tujcev v Ameriko, iz mehikan-ske in canadske države. Uradno poročajo, da na tisoče ljudi pride vsako leto v Ameriko po nepostavni poti.
—. Washington. — Senator Wesley L. Jones predlagal pri prezidentu Coolidgu, da se skliče senat vsaj en mesec kongresom, da se postave v senatu nekoliko preučijo, posebno kar se tiče volitev in potem, da se kupčije, ki se dogajajo v kongresu odstranijo.
—	Washington. — Prihodnji teden se bodo sešli prezident Coolidge in Mr. Brown, predsednik preureditve vladnega komiteja, k seji, da določijo, kako odstraniti nekatere nadležne podrobnosti, ki jih ima za izvršiti predsednik.
—	Atlanta, Ga. — Mrs. Ha-zeline je bila obdolžena, da je umorila svojega moža. Sodnija je določila, da ona ni kriva umora, češ, da se je on sam ustrelil in da se je celq trudila, kako preprečiti moža od samomora.
—	New York. — Newyorska policija, je aretirala nekega berača Anthony Samare, ki je sicer tudi brez noge. Vzrok aretacije je bih ker so zvedeli, da je mož precej bogat. On je sam izpovedal, da spravi vsaki mesec $2,880, tako da mu pride na leto $34,560. Z beračijo zasluži torej več, kakor bi bil za mestnega župana v New Yorku.
—	Watkins, N. Y. — Pred tremi leti je v tukajšnem pokopališču Mrs. Robert F. Carr zgubila za $10.000 vredno kolau-dro. Bila je iz samih biserov. Pred nekaj dnevi je pa neki vrtnar kopal na nekem vrtu in od-kopal drage bisere.
—	Winnipeg, Man. — V Winnipeg je pred dnevi pripeljal vlak 10.000 zabojev škotskega vina. Vino bo prodajala vlada po predpisih žejnemu kanadskemu ljudstvu. Mogoče se bodo kaj spomnili tudi na suha grla Amerikancev.
—	Chicago. — Iz pokrajin države Illinois poročajo, da se pripravljajo za zimo V Dixon in Sterling, 111. je padel prvi sneg, ki je sicer vsled gorke temperature izginil.
—	Philadelphia, Pa. — Na narodni konferenci, ki so jo vršili društveni zastopniki katoliških dobrodelnih društev so izvolili škofa Thomas I. Shahan za predsednika vseh društev. Škof Shaham je sedanji rektor katoliške univerze v Washingtonu.
V NEMČIJI SO ZA CIVILNO VOJNO.
Komunisti pritiskajo. — Vlada zbira vojaško moč. — Lu-dendorff hoče postati diktator.
Berolin. — Vsled slabih razmer je ljudstvo še vedno nezadovoljno. Komunisti vedno pritiskajo in hujskajo, da naj se uprejo. Ljudstvo lačno vsled nezadostne hrane, prireja velike demonstracije, zahteva večje plače, toda bolje, da bi se jim dalo zadostno hrano.
Na kancelarja Stresemana po-
V. Katoliški shod v Ljubljani.
--fiw
ves narod zedinjen za svojo duhovščino. bela ljubljana še ni videla takih manifestacij. — carstvo brezbožnega ma-terializma je propadlo na slovenskih tleh. — slovenija se vrača nazaj k svojemu bogu.
V ta namen se je naš narod legata dr. Karla Šavnika; rektor-zbral. In jutrišnji dan hoče po- |ja ljubljanske univerze dr. Ale-slušati "na široki ulici" Kongre-^a Ušeničnika, dvornega svetni-snega trga knjigo božje postave: jka Škrlja, predsednika višjega hoče slišati smernice za svoje deželnega sodišča Babnika in
delo z vidika krščanskega svetovnega naziranja. In naš ljudski zbor ne bo poslušal samo od jutranjega svita do poldne, am-šiljajo pozive, da naj ukrene vse pak jutri in v ponedeljeki in v to-potrebno glede tega. Pritiska rek ves dan v malih in velikih ljudi^iz poljedelskih krajev, da dvoranah.
pomagajo mestnirr^ ljudem, na kapitaliste pa (pritiska, da oddajo denar, posebno tujo valuto, da si nakupijo s tem denarjem hrano, da tako prperepčijo revolucijo. Na drugi strani se je pa izrazil, da če pride do tega bo zbral vojaško moč in rabil silo proti revolucijonarcem. Vojaške čete se že zbirajo na skrivnem posebno v predmestju mesta Berolina, so poslali že več polkov oborožene vojske, kjer bo zadušila zapoceti upor.
Prevrat na Španskem in posebno še sedajna militaristična vlada silno vpliva na nekatere nemške reakcionarce. Bayari-je poročajo, da se že zbira neka moč, proti republikancem in pa dobro znani general Luden-dorff. Republikanci se silno boje, da se ne bi po celi Evropi razširil "mussolinizem". Že sedanji kancelar Streseman nastopa kot diktator, toda bojijo se še hujšega, ali pa na drugi strani civilne vojne, pri kateri bodo glavni vzrak hujskači, komunisti.
vojaška diktatura v španiji.
Madrid. — Na Španskem so prisilili bivšo vlado, da je odstopila in na njeno mesto je stopila vojaška diktatura, ki je podobna Mussolinejevemu režimu. Vodstvo je prevzel general Pri-mo Rivera, ki bo sklical novo Wlado in imenoval ministre po svoji volji. Po gotovih delih države je proglasil nagli sod za j vsakega, ki bi se protivil njegovemu poizkusu.
Njegova moč se je razširila že skoraj po celi Španaiji. Kralja bo imenoval za vrhovnega [diktatorja te vojaške vlade in njemu podložne generale bo po-
Če bo pri teh razmerah moral naš narod slišati o nekaterih ranah, ki jih je treba zaceliti, o napakah, ki jih treba odpraviti, potem kličem svojemu milemu narodu z besedami velikega re-organizatorja Ezdra: Ne bodite žalostni in ne plakajte; zakaj veselje v Gospodu je naša moč.
Ponosni smemo in moremo biti na svoj narod, da se je zbral v takem številu, ker je s tem pokazal, da ima zmisel za naše verske, kulturne, politične in narodne ideale, je pokazal, da ima pogum in voljo, se dvigniti in izpopolniti.
V tej votj+j-v- tem pogumu, v tem veselju, v Gospodu — je naša moč.
Zato pa pozdravljen, z veseljem v Gospodu pozdravljen dan V. katoliškega shoda. Kakor Ez-drov dan, je tudi ta dan "svet Gospodu našemu".
Današnji dan pa nimanS samo veselja nad svojim narodom, ki stremi za versko-kulturnimi ideali ob V. katoliškem shodu, ampak tudi nad tem, da so naš narod ob njegovem prazniku počastili tako veleodlični gostje od blizu in daleč.
Govornik potem slovesno o-menja najvišji oblasti na zemlji sv. Očeta Pija XI., ki je s posebnim pismom (breve) odlikoval V. kat. shod, >er Nj. Veličanstvo kralja Aleksandra, ki o-sebno počasti V. kat. shod s svojo, navzočnostjo, na kar je godba zasvirala državno himno. Dalje omenja, da bo tudi vlada zastopana po namestniku ministrskega predsednika dr. Veli-zarju Jankoviču, in da še prid« tudi predsednik skupščine g. Ljuba Jovanovič.
Govornik je nato pozdravil goste in sicer predvsem apostol-
dvornega svetnika dr. Vidica.
Govornik je pozdravil dalje Angleža Martindale S. J. in dr. Ave. Clement iz Lilleja in 14 provincialov frančiškanov.
Nato je govornik pozdravil poslanca ministra n. r. dr. Korošca, kateremu so se priredile navdušene ovacije, in vse ostale poslance.
Z veseljem je pozdravil govornik podžupana dr. Stanovnika iti magistratnega ravnatelja dr. Zamika ter vse občinske svetovalce ljubljanske.
Zbrano občinstvo je dostojanstvenike, katerih imena je govornik navajal, burno pozdravljalo in jim prirejalo prisrčne o-vacije.
Posebej pa, je dejal govorniki moramo pozdraviti naše brate Hrvate in Srbe. Kakor smo bili mi Slovenci zastopani v Zagre* bu na evharističnem kongresu, tako so zastopani med nami tudi Hrvatje. (Burno odobravanje). Odlično so zastopani tudi wesffalski Slovenci. Primorskim Sloyencem pa, ki so sodelovali na vseh prejšnjih katoliških shodih, zakliče govornik: Narod naše tuge in naših bolečin, bodi prisrčno pozdravljen! (Viharno odobravanje.)
(Dalje sledi.)
stavil po nekaterih krajih za skega nuncija Hermenegilda Pe-
podeželne oblastnike in vodite-Ije.
reško vprašanje.
Geneva. — Jugoslovanski za stopniki so v soboto registrirali rapalsko pogodbo, ki je s tem postala mednarodni dokument,
V sedanjem reškem sporu se vidi, da bo Italija dobila igro. Pašič, ki je šel nalašč s tem namenom v Pariz, da pridobi francosko vlado, jda bi podprla Jugoslavijo v njenih zahtevah, je prejel od Pariške vlade odgovor, da Francija noče sprejeti nobeno posredovanje med I-talijo in Jugoslavijo.
Določena doba italijanskega
. 1
legrinettija, ki mu je občinstvo priredilo viharne ovacije, nadškofa dr. Ant. Bauerja, nadškofa dr. J. Šariča, Sarajevo, škofe dr. Andreja Karlina, Maribor, fra. Alojzija Mišiča, Mostar, dr. Jeronima Mileta, Šibenik, fra. Jose Gariča, Banjaluka, Antona Akšamoviča, Djakovo, dr. Jos. Marušiča, Senj, dr. Dionizija Njaradija, Kri že vac, dr. Nikola Dobrečiča, nadškof v Baru, dr. Josipa Marčeliča, Dubrovnik, Buncija, L ješ, dalje opostoljske administratorje Ferdinanda Hr-dyja, Niš, Ljudevit Budanoviča, Subotica, Aleksija Bazjuka, Banjaluka, in vojnega vikarja msgr. Rožiča.
Nato je govornik pozdravil
ultimatuma je potekla. Italija je baje podaljšala termin za par j ljubljanski diplomatski zbor, ki dni, Ninčič je baje v od Pašiča je bil polnoštevilno na pozdrav-poslan v Belgrad, da tamkaj preišče novi odgovor in podaljšani italijanski termin.
Jugoslovanska vlada bo jutri^zul Troll, konzul de Cormelli in odločila, kako stališče bo Jugo-J honorarni konzul Dular, slavna zavzela v tem kritičnem Govornik je nato pozdravil trenutku. •	velikega župana dr. Lukana, de-
nem večeru navzoč, in sicer gen. konzul dr. Beneš, gen. konzul Kohlruss, konzul de Flach, kon-
zopetna revolucija \ južni ameriki.
Buenos Aires. — Sedemdeset brazilskih vojakov je bilo ustreljenih v spopadu z revolucionar-ci v pokrajini Rio Grande de Soul. Revolucionarci so tamkaj-šno državno posadko docela premagali in pognali v beg.
-o-
komunisti se dvicfajcf
v bulgariji. * Sofija. — Na tukajšnjem komunističnem shodu je prišlo do pretepa, pri katerem so enega ubili in več ranili. Nemiri so naraščali in moralo je priti vojaštvo, da je zadušilo upor.
-o-
potres na azorskem
otočju. London. — Iz azorskih otokov se poroča, da se je pojavil na tamkajšnih otokih močan potres, ki je trajal več minut.
DENARNE P0ŠHJAHE.
Včerajfaie cen« ao bile jngoalova* skhn dinarjem:	•
100 — Din........ $ 1.55 4
500 — Din. ....... $ J6.30 ^
1000 — Din........ $12.25
2500 — Din........ $30.00
5000 — Din........$59.00
Za italijanske Ure:
50 — ........ $ 2.75
100 — Lir ........ $ 5-25
500 — Lir ........ $24.00
1000 — Lir ........ $47-00
Pri večjih rrotah, ki presegajo t tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo ie ft sebni popnsL Predno pošljete denar čres drage tvrdke se spomnite mM naie podjetje, ki bo Vam poslalo Val denar ▼ stari kraj ceneje in hitre J«, kakor kje drugje. Naie cene so no najnižje 1
Vse pofttjatre naslavljajte na: BANČKI ODDELEK EDINO?
t
'EDINOST*1

ED I N O S T
(UNITY.)
Ishij* vuk torek, četrtek in soboto. — Issued ererj Tuesday Thursday
and Saturday. PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
tM9 West aand Street,	CHICAGO, ILL.
Telephone: Canal 0098.______
Cene oglasom na zahtevo	Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto...........$3-00
Za Združene Države za pol leta................................$i-50
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ....	$3 50
" Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ....	$1-75
3UBSCRIBTION: For United States per year ............................$3-00
For United States for half year........................$1.50
" For Chicago, Canada and Europe per year..	$3-5® _"_Chicago. Canada and Europe for half year..	$175
ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE
PLAČAN LIST.
Dopisi za torkovo Številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 13. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo Številko do 12. ure ure dopoldne ▼ torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne.
Entered as second class matter October nth 1919» at Post Office at Chicago, II!.. under the act of March 3rd 1879.
REV. J. C. SMOLEY:	_	„
Propad pravoslavne cerkve v Rusiji.
Že davno pred pričetkom ruske revolucije je bilo opaziti znamenja notranjega razpada pravoslavne cerkve v Rusiji. Sinoda 1. i88r. ^e britko pritožuje o žalostnem moraličnem stanju, čeŠ da o edinosti v pravoslavni cerkvi ni nikakega govora več in da se svobodomiselstvo preveč razširja. Znani modro-slovec Vladimir Solowiov je izjavil pri svojem prestopu v katoliško cerkev: "Cerkvena avktoriteta Rusije ni nikak temelj za edinost in slogo, ampak za vedne boje." Slično je kritikoval pravoslavno cerkev časnikar Rozanov 1. 1906.: "Cerkev ne dovoli niti najnujnejših reform. Ona nazaduje in se poslužuje teroriz-zma. Obisk cerkve je kvantitivno in kvalitativno slabši. V Rusiji nimamo nikakega verskega življenja več. Naša cerkev je družba, ki obstoji iz popov in cerkvenih ključarjev. Inteligenco si je cerkev odtujila."
Iz tajnih aktov ruske sinode 1. 1917. je razvidno, da je takratni socijalistični državni predsednik Kerenskij zahteval, da morajo cerkvene, to je župnijske šole, priti pod državno oblast. Delegacija sabora je branila in zagovarjala stare pravice in opozarjala na ogromno škodo, ki bo nastala, ako ljudstvo ne bo imeli verskega pouka in versjce vzgoje. Toda pravoslavna cerkev je bila očividno preslaba, da bi zavzela primerno stališče napram revoluciji. Pravoslavni škofje^so se bali nastopiti, v sinodi sami pa so bile stranke brez vsake vrhovpe avktqritete.
V prVi dobi boljševiškega gospodarstvo si "sovietske" oblasti še niso upale, direktno sovražno nastopiti proti cerkvi. Vedeli so, da bi ljudstvo s tem ne bilo zadovoljno. Vedeli so le predpbro, da bi bili caristično misleči popi kaj lahko uprizorili protirevolucijo. Pravoslavna duhovščina je bila za časa carjev "žandarmerija v talarjih". Od Petra Velikega sem je bila pravoslavna cerkev v Rusiji državna, monarhistična organizacija, v koje področje so se ustvarjale razne narodne organizacije, tako-zvane kongregacije. Posebno so se bali "kongregacije, nadangela Mihaela, takozvane "Črnih Sto", ki je bila naperjena proti Poljakom, Židom, socijalistom itd. V prvi vrsti pa je ta kon-gregacija preganjala katoliške duhovne. Tajna navodila so. na primer predpisovala, da so morali popi, če se jim je kdo obtožil v spovedi "razžaljenja veličanstva", to takoj naznaniti oblastim.
L. 1917. je bil izvoljen v saboru Tychon za patriarha. Bil je miren značaj, ki mu protirevolucija niti na misel ni prišla. Ker si je za svojo rezidenco določil Kremi v Moskvi, kjer je navadno bival samo car, je ljudstvo smatralo Tychona za glavno osebo v Rusiji. Ni bilo dolgo, pa so ga vrgli boljševiki ven, češ, da sO oni nasledniki carja. Neka Židinja je ranila patriarha Tychona z nožem smrtnonevarno, toda sodišče je Židinjo oprostilo, češ da je storila to vslecf živčne prenapetosti.
23. januarja 1. 1918. proglasile so sovjetske oblasti dekret o ločitvi cerkve in države. To je bila voda na mlin komunistov. Pometali so ikone (podobe svetnikov) in križe iz vseh cerkva in krajev, kamor so mogli priti. Na ta način so izzivali verno ljudstvo. Začeli so komunisti potem boj proti relikvijam, katere imajo Rusi v veliki časti. Pa tudi to je bila samo poskušnja, da bi videli, kak bo odpor. Sovjetske oblasti so dal euradnikom navodilo, da naj pregovore ljudstvo, oziroma nekatere brezverce da naj odprejo relikvijarije (puščice za relikvije). Verno ljudstvo je protestovalo proti taki profanaciji pri komisarjih in osrednji oblasti. Tu so pa izjavili, da hoče ljudstvo samo priti sleparijam na sled. Kmalu nato so se pričele izvrševati ostale točke bolj ševiškega programa. Cerkveno imetje, imetje samostanov sploh vso cerkveno lastnino so kratkomalo zaplenili! Najprej so pokradli vse tam. kjer se jim ni bilo bati posebnega odpora. Popi so sicer nekoliko ugovarjali, to je bilo pa tudi vse.
Ko se je vprizorila protirevolucija pod generali Denikinom, Kolčakom, Judeničem in Wranglom, pridružila se je pravoslavna duhovščina v ukrajinskih provincah upornikom in oznanjala križarsko vojno. Boljševiki so takoj proglasili to kot upor proti obstoječi zakoniti sovjetski vladi in dali zapreti vse sumljive pope, katere so mogli doseči. Razširjali so brošure v ogromnih množinah proti duhovščini, pod plaščem tolerance so prirejali javne disputacije. L. 1919. so se vršili v Moskvi javni verski razgovori, in ako protidokazov niso mogli pobiti, tedaj so jim morali pomagati hrup, praske in poboji. Pri enem teh verskih razgovorov se je šlo za verske obrede. Prvi je nastopil Trockij in sramotil vero. Nahujskana množica je pritrjevala. Nato se je pa oglasil patriarh Tychon in prosil, da bi smel iti na govorniški oder. Rekel je, da bo z DVEMA BESEDAMA dokazal da je ljudstvo še verno. Svečano je izpregovoril besede: "Christos vos-kres" (Kristus je vstal), na ka*r je množica jasno in pobožno odgovorilo: "Vo jistinu voskres" (Resnično je vstal). Vendar so pa kljub temu boljševiki dosegli, da je veliko popov prestopilo k
komunizmu, da so posamezni pravoslavni samostani ustanovili »so samo eno stran, druge boljše
komunistične stranke^češ da so jih njihovi predniki ogoljufali. Brezbrižneži in mlačneži so se odtujili cerkvi že davno prej, pre-dno so boljševiki pričeli z boji proti pravoslavnim škofom in duhovnom. Dozdevne nazadnjake, reakcijonarce, pometali so kratkomalo v ječe. V časnikih je bilo čitati nebroj kritik proti ruski cerkvi, ni manjkalo najnesramnejših karikatur prvotno le proti pravoslavni cerkvi, pozneje pa tudi proti katoličanom, mohame-dancem, Židom itd.
% IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
*>

Eveleth, Minn. lentinčič pripela na zastavo kra-Te dni smo imeli v našem me- sen venec, ki so ga darovale stu veliko farmarsko razstavo Slovenska dekleta. Venec je še in obenem semenj, prav kakor bolj okrasil lepo zastavo. Nato v starem kraju, samo da je bil,je sledil blagoslov. Ko so se prirejen po amerikanskem nači- j cerkveni obredi končali, ,se je nu. Farmarji so napeljali svojih parada lepo uvrstila tako-le: "Z pridelkov v dvorane, kjer jih je godbo na čelu je korakalo dr. sv. občinstvo ogledavalo in občudo- ,Srca Marijinega štev. m, K. S. valo; kajti vsak je pripeljal naj-|k. Jednote ta prvo prvikrat pod lepše pridelke, ki jih je mogel svojo lastno novo zastavo, ki je
zbrati iz med svojih pridelkov.'na eni strani slovenska troboj- v Ameriki, ampak celo povečal .Toda povečini poljskih pridelkov !nica z sliko Marijinega Srca, o-'se bo tako\ da se bo kmalu lah-so pokupili meščani, nekaj radi koli nje pa je krasen venec iz reki0 saj smo že na 'višji tega, ker je bilo najboljše, ve- Planink, ime društva, ter letni- jstopnji. kot smo bili doma. doc, da so farmarji najboljše pri- Ca, ko se je društvo ustanovilo, \
peljali v mesto za to priliko. Na drugi strani pa je zvezdnata Komu se pa imamo pravza-Ta razstava je bila kot poro- ameriška zastava, ter na vrhu prav zahvaliti, za ta veliki na-čajo, najvspešnejša v tem me- pozlačen križ. Kakor mi je po- predek? Za vsako skupnost mostu. kar jih je še kedaj bilo. Ne-;vedala tajnica društva je stala [rajo biti voditelji. Prvič še skup
pa niso videli, ali niso hoteli spoznati. Zašli so na slaba pota, in se popolnoma zgubili v ničvred-dnem, razuzdanem življenju. Tudi še sedaj se dobijo nekateri, ki z vso silo nasprotujejo, toda vsakdo ve, večina zmaguje. In ravno v tej chicaški naselbini lahko" z veseljem pritrdimo in zapiše-; mo, da mi zmagujemo in pri nas je večina. Marsikdo lahko pri-^ trdi, še doma v domači domovini, ni tako navdušenje za ver-] sko stvar, kot je tukaj med katoliškimi možmi in fanti. Kako težko je videti kedaj, da bi stala cela vrsta mož in fantov pred altarjem, da prejme častno znamenje, znak, katerega nosi na prsih in ga ni sram priporočati,' da je član najbolj katoliške organizacije "Najsv. Imena."
Zopet 16 članov je pristopilo v falango, že velike močne čete hrabrih mož in fantov, ki so že dolgo časa branijo proti verskim napadom. Res število novih članov je malo, toda vsakdo ve, da družba že ima veliko članov. Ne bo verski čut pešal tu
3163)6
kako 175 nagracl je bilo razdelje- zastava okrog 223 dolarjev, nih med poljedelce, kateri so pri- I Y paradi v cerkvi in zunaj so peljali na razstavo najlepše pri- spremljale zastavo belo obleče-delke. Glavni sodnik pri odloče- 'ne dekleta, ki jih je bilo neka-vanju za nagrade je bil J. A. Spu- ko 12 po številu kot tovarišice. j rier, predsednik odbora za raz- Na krasno opletenem avtouio- j'krajih prizadeva, da bi bilo bo-stavo.	-	bilu pa sta se peljala zastavin.Ue za naše ljudstvo. Ni ga člo-
nost zbrati skupaj je težko, potem pa še voditi jo, da napreduje. to je težka naloga. Vse to je tukaj in to je sad naše duhovščine. ki se na vseh koncih in
Po naših krajih že počasi čuti- .boter in botra, mo prihajati hladnejše vreme. | Takoj za društvom sv. Srca Kmalu bo začela viti ta mrzla in Marijinega je korakalo možko mi se bomo zavijali v kožuhe in :društvo sv. Jožefa KSKJ. Nato druge take gorke oprave, da se Slov. Sam. dr. "Domovina". Za
bomo tako branili pred mrazom.
Med Chishol mom in Buhlem gradijo konkretno cesto. Cesta se imenuje Babcock road. Delo je en čas hitro napredovalo, a zadnje dni gre zelo počasi naprej vsled deževja in pa pri mešanju konkreta se je nekaj potrl (mešalni stroj in vsled tega delo zaostaja. V prvih dneh so položili po 1000 čevljev ceste na dan. Sedaj narede komaj 250, ker jim stroj ne meša kot bi mogel.
D. H.
-o-
Barberton, Ohio.
Spoštovani g. urednik: — Dovolite mi, da slovenski javiio-sti malo opišem, kako pri nas vse hiti in se suče v napredku. Posebno pa naša razna društva in klubi, katerih je pri nas toliko kakor gob po dežju. Tako so nam bile naše vrle žene priredile 3. septembra spet obilo zabave povodom razvitja društvene zastave. To je bila parada samih katoliških društev, pri kateri je bilo vse mesto pokoncu.
Nekateri, ki vedno vpijejo in trobijo v svet tudi od nas v rdečih listih, da vera peša in nazaduje. a pri nas tega ni opaziti, jčetudi prihajajo jako pogosto taki nepremišljeni in nespametni jočitki v javnosti iz naše nasel-■bine. Seveda to se sanja pri nas jsamo par zagrizencem, za katere se pa že nobeden pošten človek niti ne zmeni.
Hočem Vam samo površno o-pisati, kako je bilo 3. sept. pri nas. Ob 9. uri zjutraj je že godba klicala društva skupaj, katera so se zbirala v slovenski dvo-
temi slovaški katoliški sokoli in sokol ice. Nato slovaško moško podporno društvo, zatem je bilo v paradi še eno slovaško žensko društvo. Za temi hrvatsko društvo in zadnje je bilo neko nemško društvo. Korakali smo iz cerkve po Moore streetu v lepo okinčano slovensko dvorano, na
veka mislim, da ne bi v to pri-poznal. Vsa čast torej našim duhovnikom voditeljem. Ni tiekaj ponosnega za vse Slovence velika slovenska cerkev in takoj za cerkvijo slovenska šola. Ponos za vse Slovence je lahko, ko lahko rečemo, da čez 300 naših malih obiskuje šolo. ki so upanje in cvet našega naroda. Tukaj bodo zajemali nauk. ki je edini pravi za pravi procvit naroda. Gotovo je vsakemu znano, kaj pomenijo brezverske šole za mladino. Nalezejo si že v mladih letih stru-
kateri je bil napis: "Pozdrav-Ijeni in dobrodošli." V sredi Pa- ,J.lh	potem vs<;
dvorane je drugi napis: dr. Srca Marijinega vam kliče: pozdravljeni gostje!" Zatem so nastopili govorniki na odru s svojimi pozdravi in čestitanjem dr. Marijinega Srca. Tako se je formalno zaključil oficielni del naše slavnosti.
Zatem smo bili pa takoj povabljeni od naših vrlih žena in deklet v pritličje, kjer so nas čakale bogato obložene mize h kosilu, katero se je nam prav iz-borno prileglo, kajti bilo je čez poldan. Omenim naj še, da so naše žene tudi izborne kuharice, kajti vse je bilo jako fino pripravljeno. ter na vsaki mizi je bil šopek lepih cvetlic, tako, da je blo vse v najlepšem redu. Takoj po kosilu pa se je oglasila g6dba, ki je vabila plesaželjne na poskočnice in lepe valčke. Veselica je trajala pozno v noč.
Živele barbertonske Slovenke! Želimo, da bi nam spet kmalu kaj priredile.
Eden izmed navzočih.
Chicago, 111.
Nekaj lepega in pomembnega za celo slovensko naselbino se je dogodilo v naši slovenski fa-ri sv. Štefana. Bilo je namreč rani, ki je bila če ravno velika, sprejetje novih članov v družbo napolnjena do zadnjega kotička	" m-,™«	"
Tud i okoli dvorane je bilo polno
nakopičenega ljudstva domačega in tujerodnega.
Tu se je razvila parada, ki se je pričela pomikati proti slovenski cerkvi, k sv. maši, pri kateri se je blagoslovilo zastavo. Sv. mašo je daroval domači g. župnik Rev. J. Stefanič, pri kateri je imel tudi krasen nagovor. V jedrnatih besedah je orisal pomen katoliškega društva. Povedal je tudi navzočim, da omenjeno društvo je že dosti pomagalo cerkvi itd. Pred blagoslovom zastave je boter zastave rojak A-lojz Šemrov razvil lepo zastavo in botra Marija Šemrov pa je privezala krasen tri vrsten trak, na katerem je napis: "Čez hrib in plan. Naj se glasi: "Češčena si Marija Ti J"
Nato je Miss Josephina Va-
Holy Name Society.
Kako lepo je bilo videti v nedeljo zvečer vso moško stran napolnjeno z člani tega društva in potem še novinci, ki so pristopili k tej velepomembni družbi. Kako pretresljivo je bilo, ko so pred sprejetjem novih članov zapeli društveno pesem, posvečeno Imenu Jezusovem, sami že odrastli moški in fantje. Kako u-brano so peli in vsakdo ve, kako domačega se počuti ob takih slavnostih. Res. nekaj posebnega in tudi lepega, da Slovenci daleč od domače zemlje, v tujini se zbirajo in delajo za versko stvar, ki je edino potrebna za procvit našega naroda. Dostikrat se sliši doma, kako podivjano življenje imajo Slovenci in tudi drugi narodi po Ameriki. Ni tako. Tako pripovedujejo, tisti, ki so prišli domov, toda videli1
vo življenje. Veliko je bilo delo in žrtvovanje naših ljudi, toda tudi za naprej se bo treba žrtvovati. kajti vsakdo ve, da sedanji prostori ne bodo zadostovali velikemu številu otrok, in treba bo zidati. Zato Slovenci še naprej se potrebuje vaša pomoč, katero gotovo ne bo odrekel nobeden, ki ima še trohico ljubezni do svojih malih in do slovenskega haroda. Lahko bo vsak zanamec dejal: "Glej žuljev naših o-četov, ki so si jih pritrgali od svojih ust, da so rešili svojo mladež pred pogubo in gotovo bo za vsakega vašega potomca vaš^ delo ponos in obenem spodbuda za nadalj ne delo." Torej le pogum, delo nadaljujmo in še marsikaj bomo storili.
Slavnost se je. potem zaključila v društveni dvorani, pod pokroviteljstvom domačega župnika Rev. Zakrajšeka. Bilo je več govorov naših mož, ki so dobro razložili pomen in delo te organizacije. Koliko dobrega je storila ta organizacija naši mladini. Koliko se jih je dalo zapeljati tudi slovenskih fantov v slabe tovarišije, da so celo končno prišli do ječe. Ječa vsakdo ve, je ponavadi poguba, da po navadi hujši pride ven, kot gre notri. Tu je zopet vzrok slaba tovarišijar Ta organizacija torej posreduje, da se kaznjenci de-nejo v posebne zavode, tukaj se jih poduči, z dobrimi knjigami ali dobro besedo in veliko, veliko se jih obrne na pravo pot. Dosti bolje bi društvo napredovalo, da bi se mladina bolj zavzela za to, kar je upati, da se bo, kajti še pri zadnjem sprejemu so se pokazali in je videti, da zanimanje raste od dne do dne do!j. Nikar se ne dajte prigovarjati od nekaterih lahkomišljenih ljudi, toda naj vsak sam presodi, kaj je prav in kaj je napak. Upati je torej, da pri prihodnjem zborovanju nas bo še več in tako bo organizacija vzrastla v močno bojno vrsto, ki se bo krepko branila proti verskim napadalcem.
Član.
Wall street in drugi magnati so gotovo silno ozlovoljeni, ker je neka komisija proračunala in pokazala javnosti s štev., da i-ma nekdo pri vsaki toni antracita od $5-75 do $9.35 mastnega dobička, dočim dobi od tega pri toni delavec, ki ga spravi iz zemlje na svetlo komaj $2.50. h kateri svoti so pa prišteti še razni stroški.
Če kaj, je to krepka zaušnica antracitnim magnatom, ki so vpili zadnje dni o delavski "pre-objednosti". Kdor pogleda dobro te številke lahko vidi, kje se pase preobjednost in kje pomanjkanje in revščina!
* * *
V zadnjič sem pisal o medu, ki so si ga naročili lawndalski "gospodje." Danes hočem omeniti nekoliko o grenkem pelinu, katerega pije in vživa naše delavstvo v obliki neznosnega trpljenja.	* * *
Pred mano leži pismo iz West Virginije, drugo iz Iillinoisa. Pisma so bila prejeta lansko leto julija meseca. Prvo se glasi: "Pometali so nas iz kompa-nijskih hiš, nahajamo se v šotorih že 7 mesecev. Po zimi smo vsi prezebli v teh šotorih. Sedaj se sliši, da bomo še kaznovani. Zima je pred durmi — dela ni — šest otročičev imamo, kaj bo z nami — bogve . . ."
Drugo se glasi: "Hudo nam gre. Ko bi vsaj toliko imela, da bi kupila potrebnega mleka za
mojega dojenčka . . ."
* * * ? r
Slovenec ni navajen tožiti, še manj prositi. Kadar ga sila prižene do tega. tedaj je res sila in
potreba velika.
* * *
In ko pri tem listam Prosveto in Proletarca. vidim tupatam, hinavsko dobrikanj^S lawndalskih "gospodov," napram našemu slovenskemu delavstvu v Ameriki. Poslužujejo se vseh sredstev, samo da vlečejo, da slepe. * * *
Besede so poceni. Ko bi človek od besed mogel živeti, potem bi svet revežev ne poznal. Ampak to je tisti zlodej, da od besed in puhlih fraz ubogi delavec ne živi, pa magari, se mu jih navali v vsaki Prosveti in Proletarcu na kvadriljone! Ubogi delavec mora na delo, če hoče živeti.
♦ * *
Kako so bili lawndalski "gospodje" namazani z medom, ko so kolektali za miljonski fond, tega menda slovenski delavec še ni pozabil. Obljubili so veliko. Naredili nič! Čez nekaj časa tedaj se je čulo, da je Kristan nesel več tisoč dolarjev v Jugoslavijo, da je tamkaj zatem kupil neko tiskarno, kjer sedaj tiskajo socialistične liste itd. To se je storilo z denarjem, ki je bil last naroda nabran za dobrodelne namene.
* * *
Je slovenski delavec zato utrgal od svojh ust tiste krvavo zaslužene dolarčke, da se z njimi sedaj baranta po socialističnih in komunističnih tiskarnah v Jugoslaviji? Kaj pravi tvoje
srce k temu slovenski delavec? * * *
Pa še vse bi se potrpelo, ampak, ko pa človek čita taka pisma, kakor smo jih mi in brez-dvomno so jih tiste čase tudi na Lawndale prejemali za pomoč od revnih in ubogih stavkarjev, premogarjev, pa imeti pri tem zaprto srce, kaj takega pa zmore
le hijena v človeški podobi. * * *
Vprašamo in to pred vso slovensko javnostjo lanwdjalske sleparje, da naj odgovore, ali so njim več ljubljanski zapiti komunistični fakini, kakor pa pošteni slovenski delavci v Ameriki, izemd katerih mnogo se je nahajalo v veliki bedi lansko leto in katere so oni prezrli, dasi so imeli okoli 30 tisoč dolarjev narodnega denarja, od katerega bi lahko par tisočakov, ali pa vsega žrtvovali za te reveže??? Povejte to slovenski javnosti, vi z medom v ustih!
"KDINOST*
V NEDELJO POPOLDNE.
Piše Rev. J. C. Smolcy.

tedenski koledar
jg po bink. — Jez. ozdr. mrt-
voud. člov. Mat. 9.
03 Nedelja — Linus, papež in
pondeljek — Marija Mercedes. Gerhard.
05 Torek — Kleofas, učenik.
26 Sreda. — Ciprijan in Justina, muc.	.
21 Četatek — Kozma in Damijan. '
28	Petek — \ enceslav, muc.
29	Sobota — Mihael Nadan-Vingelj.
--o-
MILOST. — DEJANSKA MILOST.
Milost je dar božji, nadnaraven, notranj pripomoček, s katerim nas Bog vodi in pripravlja'za večno slavo. Milost, pravijo, cerkveni učeniki, je seme večne slave in blaženosti.
Ste dve vrsti milosti: dejanska in posvečujoča milost. Premiš-ljujmo najprej o dejanski milosti, vstvarimo si jasen pojem o nij. Kaj je dejanska milost božja? Kaj so njeni učinki? Kaj so njene lastnosti?
1. Pod dejansko milostjo razumemo nautiaravno, notranjo pomoč, ki jo nam daje sv. Duh, da moremo vršiti, opravljati dela. ki so potrebna za naše večno zveličan je. Popolnoma razi iona od vnanjih milosti, kakor na primer pridiga itd., je dejanska milost skozi in skozi notranja, ■duhovna, nevidna: je takorekoč žarek od sv. Duha, ki prodre v našo dušo in vpliva na njene zmožnosti.
2.	Glavni učinki dejanske milosti so štiri: t. ona razsvetljuje naš razum : 2. nagiba našo voljo; 3. utrjuje našo voljo in 4. povzdiguje nas k nadnaravni časti in dostojnosti. Radi teh učinkov jo večkrat imenujemo "luč, svetlobo'' sv. Duha, večkrat nav-dihnjenje sv. Duha, večkrat moč in silo sv. Duha, ki nas krepča in utrjuje.
3.	Dve glavni lastnosti dejanske milosti božje ste njena potreba in moč.
Notranja milost sv. Duha je neizogibno potrebna, če hočemo storiti kaj za naše zveličanje; brez notranje pomoči milosti božje ne moremo popolnoma ničesar storiti za nebesa, niti enega samega koraka na poti proti nebesom. Kakor ne more ptič vzleteti brez perutnic, veliko manj se moremo še mi dvigniti proti gori zveličanja brez božje pomoči.
Milost božja je nad vse močna; če sodelujemo z njo, se bo največji grešnik povrnil k Bo-RU, stri grešne navade, ki ga drže kot veriga, ogibal se bo priložnosti v greh. s popolnim kesa-njem bo postal zopet ljubljenec božji. Ravno tako bo pa pravični lahko premagal vse skušnjave, vsa preganjanja, vse zapreke, ki ga ovirajo na poti popolnosti, z njeno pomočjo bomo lahko vršili lahko heroična (junaška) dela, ki jih občudujemo na svetnikih in mučenikih. "V njem ki me krepča, premorem vse,"
pravi sv. Pavel.
Iz tega sledi, da se moramo posluževati vseh pripomočkov, da zadobimo milost božjo, posebno molitve, sv. maše, zakramentov in vsakovrstnih dobrih del.
Poslužujmo se torej teh milosti brez prenehanja, prosimo neprenehoma za to milost, ki nam je tako ne-obhodno potrebna. Brez odlašanja poslušajmo glas in navdihnjenja sv. Duha!
-o-
APOLOGETIKA. Slabi papeži.
Nasprotniki pravijo: Papež-tvo ne more biti od Boga, ker je bilo toliko slabih papežev.
Vprašam, prijatelj, koliko pa je bilo slabih papežev? V prvi
vrsti trdim--in to ne more
nikdo tajiti--da noben papež ni bil tako slab, da bi bil kvaril Kristusov nauk ali pa u-čil kaj nenravnega. Kot učitelj, kot pastir Cerkve nobeden papež ni bil slab.
So pa bili v zasebnem življenju, mi odgovoriš na to. Vprašam zopet, koliko jih je pa bilo ? Med yeč kot 260 papeži morda lahko samo kake štiri .ali pet imenujemo slabe papeže v njihovem zasebnem življenju, pa še ti niso bili prosto izvoljeni, kakor zahtevajo to predpisi Cerkve. marveč so bili Cerkvi vsiljeni od raznih političnih strank, na. primer v 10. stoletju od stranke Marozia.
Tudi papeža Aleksandra VI. koncem 15. stoletja nočemo o-pisati, dasi so tudi tožbe proti njemu pretirane.
Prijatelj, jaz te bom vprašal nekaj drugega. Povej mi, koliko je bilo pa dobrih papežev! Jaz mislim izvanredno dobre, svete papežg. Teh malo slabih, kar jih je bilo, poznaš. Koliko je bilo pa dobrih, svetih papežev, se ti pa morda niti ne sanja. Sedeminsedemdeset je proglašenih za svetnike, med temi je enointrideset mučenikov. Življenja papežev poslednjih štiri-stoletij se pa niti najhudobnej-ši jezik ne upa dotakniti.
Kje, vprašam, najdemo može, ki bi se bili s pobožnostjo, znanostjo, čednostmi tako odlikovali, kakor ravno papeži? Kako slavna prikazen je na primer Leo XIII.! Protestantovski zgodovinar Gegorovius piše: "Zgodovina nima dovolj junaških i-men, da bi dostojno označila delovanje papežev, ki je obsegalo celi svet, niti približno ne more opisati njihove slave"! "Zaslužijo," pravi, "da jih slavi celi svet in jih občuduje."
Tel: Rosevelt"-822i.
L. STRITAR
2018 W. 21st Place
Dovaža premog — drva —
prevaža pohištvo in vse kar
spada v to stroko.
Vsem se najtopleje priporoča !
Pokličite ga po telefonu!
ftn GLAVE DO NOG
si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke. spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za*srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo.
Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"!
J- J. DY0RAK & CO.
1853-1855 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL.
SPOMINI NA CLEVELAND.
(Dalje.)
Nerad pišem o tem, Bog ve, da nerad, a resnica je, in resnice se ne smemo sramovati. Vem, da take lekcije so neprijetne, in da marsikateri bo godrnjal, ki jih bo bral, a prosim vse tiste, ki bodo godrnjali, da naj pomislijo in malo prouče, ako ni do pi-čice res tako, kakor tu navajam.
Tudi ne trdim, in ne očitam nikomur, da se ne dela med nami .Se dela, to rad priznam, ampak tako ne kot bi se moglo, med nami ni nobene kolektivnosti, vsak izmed nas plava v svojo smer, vsak trdi svojo, a ravno to nas pa razdvojuje in nam meša pojme za kolektivni nastop za našo stvar. Pa recite če ni tako.
Koliko bi se dalo med nami napraviti za skupno katoliško stvar, ko bi nas ne cepile in razdvajale take malenkosti, ki če-stokrat izvirajo iz samih oseb-nostij, pokazuie nam dovolj jasno ravno elevelandski katoliški shod.
Ako bi združeni agitirali za naša katoliška društva in jedno-te, kolika sila bi bila to. Veliko silo predstavlja v financi in masi naša dična KSKJ. pa koliko večjo, bi še lahko, ko bi vsi delali za njo na vseh koncih in krajih. Ali ni res?!
Kako smo katoliški Slovenci revni s Svojim tiskom in kako velikansko silo bi lahko repre-zentirali v tem oziru. če bi bili vsi enih misli, če bi vsi skupno delovali za večjo moč katoliškega tiska v Ameriki.
Mi katoliški Slovenci bi lahko imeli vsaj en močan katoliški dnevnik, ki bi imel od 15. do 20. tisoč naročnikov, ako bi hoteli združiti svoje moči v tem oziru. Tako pa imamo slabo fronto v tem oziru. In če pomislimo, ravno naši katoličani zdržujejo tudi velik del švigašvagarskega časopisja, ki se hlini katoličanom, kadar jim nese tako, kadar pa ne pa po njih mlati. O tem vprašanju bom o prvi priliki bolj obširno razmotrival.
Ako bi katoličani skupno delali na vseh frontah, kar bi prav j lahko, bi ne bilo polovico toliko truda treba, kakor sedaj. Gotove dobe v letu bi razdelili za a-
LEPA PRILIKA!
Za Slovenca, ki ga veseli gro-cerijsko obrt. Lepo urejena gro-cerijska prodajalna se proda. Prodajalna se nahaja na jako lepem prestoru. Za vse podrobnosti se zglasite osebno na:
1901 West 22nd Street. CHICAGO, ILL.
ZASTAVE
bandera, regaliie in zlat« ke za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje
EMIL BACH MAN. a 107 So. Hamlin Avenue* CHICAGO. ILL.
gi taci jo za društva in Jednote/ in v tistem času bi moglo vse de-i lati za isti cilj. Drugič v drugi' dobi bi zopet vse prijelo za katoliki tisk in zanesli bi ga v zadnjo slovensko hišo v Ameriki. Če bi tako, nastopili v desetih letih izgine med Slovenci v Ameriki vsaka rdečkarija, kajti rdeč-karji itak nimajo nobenih resnih namenov, njih namen je vleči maso za nos in jo odvajati od tistih lepih stvari, h katerimi jih vodimo mi po načelih našega prepričanja in naše vere.
Ako se mi katoličani ozremo na ta dejstva, ki so mogoča, samo, če jih mi hočemo napraviti mogoča, tedaj moramo videti pred nami velike pogoje, ki so nam dani za napredek pri našem delu, ako bi ga vršili skupno.
Zato delo in te ideje se pa ne bomo združili nikjer drugje, kakor potom takih shodov, kot smo ga imeli to leto v Cleve-landu. Ljudstvo je treba preje s živo besedo prepričati o resnici, o kateri govorimo.
Ko sem omenil preje več mest, po katerih bi se dali taki shodi prirejati, sem to storil radi tega, ker vsekakor potrebno je i-tneti lokalne shode vsako leto, da se ljudstvo v lokalih navdušuje in vzgaja. Vsake tri leta o priliki konvencije katoliške organizacije KSKJ. se ima pa lahko prayi narodni shod, na katerem je reprezentiran ves narod po svojih zastopnikih. Tam bi se naj določilo vsake tri leta delo za bodoča tri leta. Prišli bi skupaj ljudje, ki bi povedali vsak svoje skušnje pri delu za stvar. Napravilo bi se na podlagi skušenj novi program, kar bi potem res bilo nekaj, ki bi prihajali iz kolektivnosti iz ene sredine med narod.
Xa sličnih načrtih se moramo organizirati, ako hočemo, da bomo kaj šteli kot masa med seboj pa tudi na zunaj v javnem življenju.
Tisti, ki jim je pri srcu ta stvar in so navdušeni za njo naj izrazijo svoje misli. Na dan z dobrimi nasveti, da se javnost zaziblje v razmotrivanje tega važnega vprašanja, in da se ga potem tudi reši, primerno razmeram in sedanji dobi. * *
Konvencija KSKJ. je bila dokaj zanimiva. Tudi mnogo koristnega za njen napredek in na-
rod se je sprejelo. Zlasti dvajsetletna zavarovalnina je velikega pomena za mladino, ki sili sedaj v razne Insurance družbe. Zdaj ji bo dana taka prilika doma.
Le nekaj bo treba pri naši organizaciji predrugačiti, in to je, da ne bodo naše konvencije tako dolge kot so. Veliko denarja bi se lahko na ta način prihranilo. Do vsega tega je mogoče, ki pa seveda ni tu mesto, kjer naj bi razpravljal o tem vprašanju. O tem bomo ve lahko govorili v Jednotinem glasilu, kjer bodo take stvari prišle v razmotrivanje.
* * *
Ker so to spomini na Cleveland, naj zopet krenem h do-gotkom, ki so se dogajali v tej največji slovenski naselbini v A-meriki te dni, ko so se tam zbrali zastopniki in zastopnice naše dične Slovenske Katoliške Jed-note v Ameriki.
Slovenec ima dobro radodarno srce in vedno odprto roko, (Dalje sledi.) --o-
JAPONCI BODO GRADILI
15 LET, KAR JE POTRES UNIČIL.
Tok io. — Komisije, ki preiskujejo nesrečne kraje izjavljajo, da bo vzelo Japoncem do 15 let predno bodo popravili, kar jim je urjičil in razdejal grozni potres.	* '	-ikifr1 STINNES POSTANE FORDOV TEKMEC.
Kopenhagen. — Poroča se, da je prekupil velik del delnic od tukajšne danske avtomobilske tvrdke nemški industrijalni ma-gnat Stinnes. S tem bo postal v Skandinaviji in na Ruskem velik tekmec proti ameriškemu mag-natu Fordu.
NAROČDJTE KRASNO. KNJIGO.
"Spominska knjiga" župnij« sv. Štefana je krasno knjiga, Id zasluži, da ni slovenske hiše v Ameriki, kjer bi te knjige ne i* meli.
O tej knjigi piše Rev. J. L, Zaplotnik, strokovnjak v tej stvari:
Izredno krasna knjiga je to^ vredna priznanja in to prvič zaradi svoje nad vse lepe opreme, drugič pa vsled bogatega čtiva, ki ga obsega. Ta divna spomin* ska knjiga — kolikor jaz vem daleč prekosi sleherno knjigo te vrste, bilo slovensko ali neslo-vensko. Format ima veličasten, papir fin in tisk jasen ter opremljen z več kot sto zanimivimi izvirnimi slikami; Kdor ve, kako drage so dandanes na pr. samo slike, se bo čudil, kako Vam je knjigo, obsegajočo 200 strani, mogoče prodajati za tako nizko ceno — dva dolarja izvod! Pa tudi čtivo knjige je vredno, da 'si jo nabavi ne le vsak župljan sv. Štefana, ampak tudi drugi rojaki, ki se zanimajo za slovensko zgodovino v Ameriki. Koliko časa in truda Vas je stalo, da ste vse to obširno gradivo nabral i in uredili! Kdor bo knjigo vestno in pametno prečital, si ne bo mogel kaj, da bi marsikak resen nauk ne dobil \z nje postal modrejši človek, kajti ni je boljše učiteljice, kot je zgodovina. Zato Vam iskreno časti-tam, da se Vam je posrečilo izdati tako lepo in temeljito delo, ki bo ostalo drag spomin še poznim rodovom.
Rev. J. L. Zaplotnik.
'tW ŠIRITE LIST EDINOST

* + * * + *
Anton Zbašnik
JAVNI NOTAR,
soba 206 Bake well Bldg.,	Pittsburgh, Pa.
(Nasproti sodnije)
%
S
i $
$
SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST
NemeceK
1439 W. 18th Street
IZDELUJE NAJBOLJŠE SU KE!
SVOJ POKLIC VRŠI ŽE I SO-LETNO IZKUŠNJO!
®®®0®0®®®®®®®®00®®®®®®®®®®®®®® ELY, MINNESOTA

s- >
Rojakom Slovencem priporočamo našo bogato založeno trgovino z mešanim blagom.
V zalogi imamo veliko izbiro vsakovrstnih čevljev za praznike in za na delo. Slednje za na delo i-mamo posebne kvalitete, ki so jako trpežne. :o—:oo:—o: :o—:oo:—o:
—	V zalogi imamo vedno raznovrstno blago za šivilje. — Vsakovrstne narejene obleke za žene, dekleta ,male deklice in otroke.
:o:—:oo:—000—:oo:—:o:
—	Imamo veliko izbero moških oblek, močne trpežne hlače in cele obleke za na delo. — Vsakovrstne srajefe za praznike in za na delo. — Raznovrstna spodnja'obleka. — Klobuke in kape in vse druge potrebščihe, ki spadajo v trgovino z mešanim blagom.
:o:—:oo:—000—:oo:—:o:
—	V zalogi imamo tudi vedno najboljše grocerijsko blago, zakar se posebno priporočamo našim slovenskim gospodinjam.
:o:—:oo:—000—:oo:—:o:
—	Kadarkoli se mudite v bližini ste vabljeni da posetite našo trgovino in si isto ogledate.
SLOGAH BROS.	x
Največja slovenska trgovina z mešanim blagom
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, dolžna pisma, X* pobotnice, oporoke in PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJ- S + CEV IZ STAREGA KRAJA Cene nizke, delo točno in <2 + pravilno. Pišite ali pridite osebno. Informacije zastonj,
Za organiste, pevce in ljubitelje glasbe imamo v zalogi sledeče note:
ELY, MINN.
Phone: ^04-
GLASBA. a) cerkvena glasba. Bernik, Pozdravljen, pesem za mešani zbor in tenor sodo ....$ ,ie Foerster, Cantica so era, III.
•lel za moški zbor .......... .5«
Foerster, 12 cerkvenih pesmi za
mešani zbor ...........................41
Foerster, 3 ecce sacerdoa mag-nus (dve za mešani, ena za
moški zbor .................. jj
Gerbič, Slov. maša sv. Frančiška, partitura 35c« glasovi po.. .IS Grum, Cerkvena pesmarica za
Marijino druibo .............. x,00
Hladni k, Deset postnih pesmi
za mešan zbor................ ^
Hladnik, Petero prošnjih Marijinih pesmi v vojnem času za
mešani zbor .................. ,50
Hladnik, Zdrava Marija, pesmi za mešan zbor, solo-spevi in
orgije........................ a*
Hribar, p. Angelik, Adventne in božične pesmi za mešani
zbor...............................,40
Hribar, Obhajilne pesmi za me* zbor, partitura 50c. glasovi po .11 Holmar, Slava bogu, cerkvena
pesmarica ................... a,oo
Kimovec, Rihar renatus, 21 pesmi za mešani zbor, part...... ,40
glasovi ...................... ,13
Lehan, Zbirka Cerkvenih pesmi
za mešani zbor .............. .30
Pogačnik, Missa s t. Joseph! za
mešani zbor, partitura ........ «33
glasovi po.....................15
Premrl, Cerkvena pesmarica za
mladino, partitura ............ 4J
glasovi po .......................
Premrl, Godovnice, 17 Mariji* nih pesmi za mešani zbor partitura 35c. glasovi po .......... .13
Naročila se pošiljajo na:
KNJIGARNA EDINOST 1849 West aand St.,	Chicago, H,
Premrl, Hyalite Gospoda, pea-mi svetnikov za m^ž^nt zbor partitura 35c. glasovi po Premrl, Slava jt. Križu, postna
pesmi za mešani zbor........ jg
Sattner, Missa eeraphica za mešani zbor in orgije, partita*
ra 35c. glasovi po ............
Sattner, p. Hugolin, Postne p*, srni za mešani zbor, partitura
50c. glasovi po................ 4|
Sattner, a Božični pesmi za so«
zbor in orgije ........... jm
b) svetna glasba: Aljaž, Mešani in moški zbosf 3. zvezek Psalm 118: Ti veselo poj; Na dan; Divna noč	jg
5.	zvezek: Job: V mraku; Dne-va nam prpelji žar; z vencem tem ovenčam slavo; Triglav....,
6.	zvezek: Opomin k veselja j Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda, Občutki; Geslo
8.	zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in ca (moški zb.). Prijatelj in ca (mešan zb.); Stoj, solnčic« stoj; Kmetski hiši .........,mmmt
9.	zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice I.; Z dr a vice
II.; Oče večni; Tone Solnce M Laharnar, Gorske cvetlice za
mešani zbor ..................
Laharnar, Gorski odmevi za
moški zbor ...........................«JJ
Laharnar, Planinke, za mešani
zbor, 2 zvezka po ...........
Laharnar, Pomladanski niima vi za mešani zbor z zve. po .. Sicherl, Trije moški zbori .... 4| Orlovska pesmarica, za en glas Jg
••EDINOST"
1
■S"-
"M ALENKOSTI"
ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L. Coloma iz Družbe Joxusove. Prevedel Paulus.
Sprejel je Jakoba z izbrano prijaznostjo. Čutil je potrebo, da se z nekom pogovori, in Jakob mu je prišel zelo prav. Koj je naročil, da se tudi zanj pokrije.
Tožil mu je, da se mu še ni polegla razburjenost od predvčerajšnjega dneva. Kar počenja ta Diogen, je tožil, to je že skrajno! Ako je še kak sodnik na svetu, ako je še kaj pravice na Španskem, ga morajo kaznovati z večno ječo ... O, kar je storil predvčerajšnjim, to zasluži, da mu odrežejo desno roko! Na tak način se šaliti iz vseh madridskih senor, zbranih iz dobrodelnega namena! In postaviti tako na sramoto tri, to se pravi: dva poštena človeka . . . Zakaj tisti Pulido je ničla . . . domišljav človek, ki si je zaslužil ponižanje ... In še zdaj stric Frasquito ne more vrjeti, da bi bil Pepe Butron tako neroden človek, pa napravil tako neumen načrt . . . Gotovo da mu ga je tisti Pulido nasvetoval . . . predlagal . . . Predlagati Marijo de Villasis za predsednico . . . Kakšna neumnost! Sa je čisto jasno: moralo se je zgoditi, kar se je zgodilo, da je ta hinav-ka odklonila. Pa kako predrzno, kako žaljivo! Ni dvoma, nami-gavala je na Currito, ko je rekla — s prav vražje zlobnim nasmehom — da ne more biti predsednica tam, kjer je namestnica sposobnejša. In uboga Currita je molčala, je modro molčala . . . Pa videlo se ji je, da je užaljena . . .
Stric se je ustavil, si nabasal usta in si pripravljal nov kos, da ga nese k ustom.
± "Ampak — zakaj ne ješ, prrrrrijatel ? Si nisi vzel drrrugega
ko OStrrrige?" _ ^ ,	__________+
ne ajši!"	"" * ~	_ I ~
"Tudi meni ne diši . . . Sicerrrr pa . . najboljše, karrr se je moglo zgoditi, je to, karr se je zgodilo! Zakaj ako bi moja sestrrrična Villasis postala prrredsednica ,bi se omejilo delo našega dobrrrrodelnega drruštva na devetdnevnice, trrridnevnice in drrruge take pobožnosti in denarr za rrranjence bi pobirrrali prri cerrrkvenih vrrratih, ali pa še tega morrrebiti ne! — Končno pa, ubogi rrranjenci ne bodo ostali brrrez pomoči! In karr jim ta sveta vdova vzame po eni strrrani, jim bo prriprrravila zlobna samarritanka po drrrugi strrrani: zakaj Currrra se je s svojim pogumom lotila dela, da je veselje ... In naša veselica bo neslo obilo denarrrrja! Včerrrraj — nisi bil doma, pa nisi mogel zvedeti — včerrraj je šlo za to, kje se naj vrrrši. Eni prrrravijo, da v vrrrtovih Martineza, drrrugi, da v krrraljevem gledališču. Kaj se pa tebi zdi?"
Jakoba je dolgočasilo pazno besedičenje blebetavega strica in ni odgovoril ničesar. Stric Frasquito je nemoteno nadaljeval :
"Jaz mislim, da v krrraljevi operrri bo najbolje. Pa povem fi odkrrrito, bojim se, da bo ta Diogen zopet katero narredil.. Bojim se . . . Kaj naj počnem, ko pa ni mogoče ugnati tega človeka . . .!"
V. "Pa ga uženi ti in mu postriži ušesa!" se je nasmejal Jakob. --IJIV^^^VtiElLjflllirgft^
"Ooooo . . . kar se mene tiče" — bahato se je zravnal stric •— "ampak — ko pa ga ni mogoče dobiti v pest . . . Ali veš, kako je bilo s Pacom la Grranda? Diogen mu je zagodel eno svojih in Paco ga je pozval na dvoboj . . . Diogen je odgovorrril, da sprrrejme. Imel je prrravico izbirrrati orrožje in si je izbrral — topove . . .! Pomisli! Paco mu je nato dal po tretji osebi odgovor, da mu bo založil parr zaušnic, o prrrvi prrriliki, ko ga bo srrrečal. Diogen mu je rrrekel, da mu bo že skušal prriti bli-zu . . . In prrrišel je rrres .... Pa veš, zakaj, Jakob? Zato,

John Gornik
SLOVENSKI TRG0YEC IN KROJAČ
6217 ST. CLAIR AVE.> CLEVELAND, OHIO.
se priporoča za nakup MOŠKE IN ' VE. Izdeluje MOŠKE OBLEKT ,
> K OPKA-."očilu točno
in ceno
da ga je — ker Diogen je močen, lopnil s palico in mu zlomil dve rrebrrri . . . dve rrrebrrri ... ne prrretirravam . . . dve rrrebrrri . . .!"
In stric je pihal od jeze in se tipal tam, kjer je imel svoja prava ali pa — ponarejena rebra. *
Jakob ni odgovoril in stric Frasquito mu j? prijazno in do-brovoljno javil, da je zajtrk pri kraju.
"Mislim, da pojdemo v krrraljevo operrro na veselico . . Sedaj pa grrrem h Currriti, da se domenimo . . ."
Jakob je vrgel zvito obrisačo na mizo, pogledal strica in rekel resno:
"Moram govoriti s teboj!"
"Aj!"
Odprl je usta na stežaj in je strahoma strmel v Jakoba. Bal se je tega človeka od tiste noči sem, ko je Jakob v Grand-hote-lu v Parizu razkril njegovo skrivnost z lasuljo in s ponarejenim zobovjem. Ni mu želel smrti, pa z veseljem bi ga gledal na poti v grob, in z njim svojo skrivnost . . .
"Se spominjaš tiste noči, ko se ti je užgala čepica? V Grand-hotelu ...'?"
Stric Frasquito se je prestrašil in je ves nemiren gledal strežnike. Potihoma je rekel Jakobu:
"Molči, človek! Molči! V budoarrrju sedeva h kavi, tam naju nihče ne bo motil."
V budoarju se je Jakob zložno zleknil v globok naslonjač in si je nažgal fino smodko, ki mu jo je ponudil stric Frasquito. Stric pa je izvlekel s skrivnostnim licem dragoceno tabakiro iz zlata, obloženo z diamanti, je vzel dehtečega prahu, kihnil in rekel:
"Moja slabost! Nihče ne ve o tem! Skrrrrivnost! . . ."
Zopet je krepko kihnil, Jakob pa je vprašal:
"Torej — <e spominjaš tiste noči?"
Roječe je stric pritrdil, kakor bi šlo za zločin.
Jakob je nadaljeval:
"In se spominjaš nekih voščenih pečatov, dva sta bila zelena, in eden rdeč, ki sem ti jih podaril.tisto noč?"
"Da!" Stricu se je vrnil pogum.
"Kaj si napravil z njimi?"
"Dal sem jih v svojo zbirrrko. Jih hočeš videti?"
"Pokaži mi jih!"
Stric Frasquito se je živahno okrenil in privlekel pred Jakoba lično stojalo. Na njem je ležala velika knjiga z dragocenimi platnicami; čudne risbe in žive barve so jih krasile. Velika zapona iz motnega jekla je zaklepala knjigo.
"Ni je zbirrrke. tej enake! Je prrva v Evrrropi!" je razlagal stric Frasquito in odpiral knjigo z ljubeznivo skrbjo.
Pregledoval je imenik. Knjiga je bila razdeljena na več delov: kraljevi pečati, narodni, zasebni,-različni. Med zadnjimi je iskal stric Frasquito in našel slednjič na strani 117.: "Framazon-ski pečati. Markiz de Sabadell." Imel je navado, da je pri darilu tudi vedno napisal ime darovalca.
Stran 117. se je odprla . . .
Preplašen je pogledal stric Jakoba, smrtnobled se je ozrl Jakob v strica . . .
Vsa stran je bila prelepljena s pečati — dve odprtini pa sta bili prazni. Pod njima je stalo: "Framazonski pečat. Markiz de Sabadell."
ZA 50 TISOČ DOLARJEV ZLATNINE UKRADEL.
Philadelphia, Pa. — Dva mas-kirana bandita sta včeraj ustavila 16-letnega sela tamkajšne zlatninske trgovine in sta mu vzela za 50 tisoč dolarjev vredne zlatnine. Utekla sta, ne da bi kdo vedel kam.
GRŠKI
PARNIK SE POTOPIL.
, Wafter de Frece pa je dos I sledeče: "Bolhe se pod nobeni pogojem ne sprejmejo med J? •rovance živali,.najsibodo še t V učene in dresirane. Parlament' inaredbo sprejel. '
' -o--
i Ljudje smo domišljavi, če<t ; krat mislimo preveč 0-i'sebf I svojih bližnjih nič.
London. — Parnik Antonigns se je v soboto potopil. Vzrok potopa je bila eksplozija na par-niku, ki je nastala na nepojasnjen način.
-o-
—	Trinidad, Colo. —- Klub žen v Colorado je imel danes v tem mestu konvencijo, na kateri so žene, ki zahtevajo kontrolo, ki se tiče rojstev otrok .zmagale ž 48 glasovi proti 11-stim glasom.
—	Menasha, Wis. — John Jarkewski prejšni mestni bla-gajničar, je v svoji trgovini nekoliko zadremal in pri spanju i-mel odprta usta. Dva paglavca prideta v trgovino, se takoj do-
1 mislita neumnost in mu zlijeta neke kislene v grlo. Mr. Jarkewski se bojuje sedaj s smrtjo, vsled nepremišljenosti njegovih prijateljev.
-o-
Parlamentarna debata o bolhah.
Kratko pred svojim zaključnim zasedanjem je angleški parlament izdal poseben zakon s še bolj čudnim dostavkom. Zakon razpravlja o varstvu živali in bo občutno kaznovan, kdor bi zakrivil o tem oziru. Krog teh va rovancev angleškega parlamenta se zagrešil na teh živalih, ki spadajo še pod zakon. Krok teh varovancev angleškega parlamenta je zelo raztegnjen in tudi ribe. kakor celo kače, se lahko veselijo zakonske varnosti, če so namreč vzgojene živali. Poslanec
CLEVELAND, OHIO.
Slovencem v Clevelandu in okolici naznanjam, da imam veliko zalorr najboljših trpežnih čevljev. Vsak' vrste po zmernih nizkih cepah.
Rojakom se toplo priporočam I
PRANK GABREN J A <630 St. Clsif Ave. Cleveland. O
kob:
Z zamolklim glasom in s strahom na licu je vprašal Ja-
"In oni, drugi, rdeči, kje je?"
ROJAKI V FOREST CITY IN OKOLICI
Se priporočamo pri nakupu razne železnine in kuhinjsko pohištvo, pri nas dobite vsakovrstne barve in varniše in drugo orodje, ki se potrebuje pri barvanju, razne kotle in drugo posodo za kuho, vsakovrstno orodje za rokodelce. Imamo največjo zalogo te vrste v mestu. Prodajamo po najnižjih cenah, ki je mogoče. Delamo tudi vsakovrstno plumbersko in kleparsko delo.
_ Priporočamo se za obilen obisk.
; BEN J. BICHHOLZIR
Trgovec z vsakovrstno železnino
527 — Main Str.
Forest City, Pa.
Pošiljanje denarja v stari kraj brzojavno in drugače._
Najhitrejši način za pošiljanje denarja je brzojavno. Dostikrat je vsled nujnosti tak način nujno potreben. V ta namen je naša banka organizirala posebne zveze in je sedaj pripravljena za točno izvrševanje denarnih nakazil v Jugoslaviji, Italiji in drugod in sicer v dolarjih,
dinarjih, iirah, ali kakor pač potrebe zahtevajo.
HITER NAČIN za izvrševanje denarnih nakazil za stari kraj je tudi potom kabel-pisma, to se pravi, da gre nakazilo čez morje po kabelnu in potem po pošti naprej. Pristojbina za tako kabel-pismo je $1.00.
DOBER IN NAVADNI NAČIN za pošiljanje denarja je potom pošte. Mi imamo svoje lastne zv^ze v starem kraju z zanesljivimi bankami in pošto in naše pošiljatve so dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na svoj dom, ali na svojo domačo pošto.
::—e—00—000—00—o—::
NASA POSEBNOST je pošiljanje ameriških dolarjev v Jugoslavijo, bodisi po brzojavu ali po pošti. Ne pozabite tega!
NAŠE CENE so vedno med najnižjimi. Prepričajte se!
POTOVANJE. Vse posle za potovanje v stari kraj, ter tudi za potovanje od tam sem, kakor tudi vse druge posle tičoče se starega kraja. Vam najbolje oskrbi naša banka.
Denarne pošiljatve in Vsa druga pisma naslovite na
70 — 9th Ave.,
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
NEW YORK« CITY.
DOMAČE PIVO!
81 naredite lahko po tvojem okusu, ako kupite pri NAS:
"HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako svariti dobro domače PIVO!
Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno.
MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik 194* W. aist Street,	CHICAGO, ILL.
POZOR.
, "Spominska knjiga," ž„ ..
sv. Štefana v Chicagi u knjig-a z nad sto slikami, w a se boste gotovo razveselili & si jo kupite. V tej knjigi b<J čitali zanimivo zgodovino boi in dela svojih rojakov za najdra žjo svetinjo. Podučna je za vsa, ko naselbino, ker bo dala bodri, lo katoliškim Slovencem, da bo, do z veseljem delali za svoj nj. predek.	j
Stane samo $2.00. Naroča 5*! tudi pri
KNJIGARNA "EDINOST** T 1849 W. 22nd Street CHICAGO.
:—00 :oo—: POZOR!
:—00 :oo—: Rojaki se sprejemajo na stano.
vanje in hrano, ali pa tudi br^
hrane, v bližini slov, cerkve,
PIČMAN BROS.
1746 West 22nd Street
:—00 :oo—:
J.KOSMACH
z 804 W. 32nd St. Chicago. Ill
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih
BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA.
Naiboliše delo. najnižje cene.
Prevzamem barvanje hiš zunai in znotrai. pokladam stenski oaoir.
DOLARSKI CEKI
Cenjenim čitateljem nam* njamo, da še vedno izdajamo do larske čeke, katere se vnovci» Jugoslaviji po dnevnem knrzu 1 Jugoslovanske krone. Potniko* za v Ameriko preskrbimo efektivne ameriške dolarje, ki jik rabijo za na pot.
Za dolarske pošiljatve____
mo sedaj sledeče pristojbine: Do $15.00 po $1.10. — Od $1 do $30.00 po $1.50. — Od $ do $50.00 po $2.00. — od do $75.00 po $2.50. — Od do $100.00 po $3.50. — $100.00 naprej po s^cen. od larja. H t6 1 pristojbinam je pridjati za vsako posamezno v šil jate v 15 centov za poštnini.
BANČNI ODDELEK NOSTI, 1849 West 22nd Street
>
FRANK GIMPEL,
Slovenski zidar in kontrakta se prav toplo priporoča bratoiy Slovencem in Hrvatom v Dcla> thu in okolici.
Delo dobro in garantirana j \ 1315 —1 oi Ave. W. New Duhfl
EPF
3E

List Edinost
jt last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro ▼ vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in sa pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNL
Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo ogla* sati ▼ listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem ▼ Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat Po* slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, d« bodo znali, kaj prirejate in kdajl
NASA TISKARNA
Je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna ▼ Ameriki Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem sloven* skim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem is posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnilo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drugega ne prosimo Va«, kakor vprašajt« nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le te storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mil
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo ie tako malo ali veliko. Poizkusite pri nasi
TISKOVNA DR. 'EDINOST'
»
1849 W. 22nd Street Chicago. HL
Phone: Canal 009L