4. štev V Ljubljani, v t 17. aprila 1S80. Letnik VIII. Inaeratl s« «prejemajo in valji triatopna vrata: 8 kr., če ne tlaka lkrat, ^ h ii !l ii ^ ii II II II II ^ „ Pri večkratnem tiskanji s« •ena primerno Kinanj&t. R ok o pl al ae ne vračajo, nefriuikovani pisma se ne sprejemajo. N iročnino prejema opravni&tvo (administracija) in ekapedicija na Dunajski cesti St. 16 v Medija-ovi hiši, II. nadstropji. Pilititn list zuloTiHki uriiL Po pošti pre|emar vella : 7.a ceio ielo . . ]0 gi. — kr. ra poiieu . . 5 ., — i» četrt ieta . . 2 „ 50 V administraciji velja: 7.a ceio ieto . . 8 gi. 40 kr za poi leta 4 ., 20 „ V za četrt leta , 2 „ 10 „ V Linbiiani na dom pošiljan velii 60 kr. več na ieto. Vredniitvo je v Medijatovi hi5i itev 16. izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in sonoto. Propad desnice v državnem zboru. Z Dunaja, 14. aprila. Liberalni listi danea preslavljajo zmago, ktero je levica pridobila čez desnico. Da je bila to le slučajna večina, mogoča samo vsled tega, ker je desničarje* manjkalo 29, o tem se ve da čisto molče. Vsi ugibajo, kaj se bode sedaj zgodilo. Liberalni listi pravijo, da mora Taaffe vsled te nezaupnice, ki mu jo je izrekla večina (! I), odstopiti, in „N. fr. Presse" celo že naznanja, da je bil precej po včerajšnjem glasovanji ministerski svet, potem pa je grof Tatffe šel k cesarju ter prosil odpovedi ali demisije. Ni mi bilo še mogoče pozvedeti, je li to res ali ne, skoraj bi pa rekei , da je to le želja levičarjev, ki v svojih listih celo trdijo, da bi moralo novo ministerHtvo biti zopet vzeto iz lev.ce, ki se je včeraj pokazala v vtčini. Res pri včerajšnjem glasovanji ni tolikanj propadlo ministerstvo, kakor marveč desnica, ki je pokazala, da ima v svoji sredi nezaupljive ljudi, ki jim je domače opravilo veliko imenitnejše, kakor najvažnejše državne koristi. Ne vemo, čemu ljudje, ki nimajo časa bivati na Dunaji in se zborovanja vdeleževati, poslanstvo sprejemajo in po njem celo željno hrepeni. Kteri da so pri zborovanji manjkali, sem Vam že včeraj pisal. Veliko nevoljo je vzbudilo, da je mnogo uradnikov, ki so od vlade plačani, glasovalo zoper vlado. Neki nemški poslanec je vsled tega rekel, da hoče nasvetovati, naj se za di-spozicijski zaklad potrebni denarji odtrgajo od dohodkov tistih uradnikov, ki so zoper vlado 1 glasovali. Še bolje bi pa morebiti b lo, ko bi sedaj g. minister odpravil liberalne vradnike iz tiBkovskega vrada (Pressbureau), rekši jim da naj pri svojih liberaln h tovarših iščejo službe, ki so mu odrekli denarje, s kterimi bi jih mogel on plačevati. Na ta način bi najhitreje in najlaglje odpravil kopo uradnikov, ki so zagrizeni nasprotniki desne stranke in konservativne politike, ter po časnikih vse do-tične namene vladine podirajo in napadajo, namesto da bi jih zagovarjali in priporočali. Ako bode hotel Taafle kaj doseči, bo moral Augijev časnikarski hlev očistiti in ravno sedaj ima, kakor Brno rekli, za to najboljšo priliko. Na čelu temu uradu je neki jud Freiberg, o kterem se je v češke bete poročalo, da ostaue na svojem mestu, da si se bode časnikarski urad prestrojil. Liberalni listi prigovarjajo tudi ustavo-vernim ministrom, zlasti Korbu in Stremajerju, da n8j odstopita, ker je zborn ca vladi izrekla nezaupnico. ,.N. fr. Presse" poroča, da sta res ob enem 8 Taaffetom prosila odpusta. Desnici bo jako vstreženo, ako Be to vresniči. Kavno liberalni ministri, zlasti Stremajer, so največ krivi, da desnica do sedanjega ministerstva nima poBebnega zaupanja, in da Be mnogi prav neradi vdeležujejo zborovanja. Ako se pa ministerstvo pre8troji in omenjeni odpravijo, bodo vsi tem raje in z večim veseljem hodili k sejam , ter gotovo tudi stanovitnejši ostali na Dunaji, ker bodo vedeli, da podpirajo vlado, 8 ktero bo enih misli, enega prepričanja in enakih namenov. Liberalni listi mislijo, da bode, ako Taaffe gre, Hohenwart sostavil novo ministerstvo. Nam se to ne zdi verjetno, marveč misl mo, da bode vlada čakala na gosposko zbornico ter jej priporočila, da naj ona od poslaniške zbornice zavrženo Bvoto v državni proračun zopet spn jme. Kakor se pa sliši, večina gosposke zbornice tega ne bode storila, ampak bo pritrdila sklepu zborn ce poslancev Tatffe bo potem od cesarja prosil poslovila, pa bode od Njih Veličanstva brž zopet dobil nalogo, da naj Bostavi novo ministerstvo. Pri tej priliki odpadeta gotovo Stremajer in Korb, in morda tudi Horst, in novo ministerstvo se bode ustrojilo tako, da bode primerno avtonomistični večini državnega zbora ter ne bode več plavalo nad strankami, ampak bode res pravo parlamentarično ministerstvo. Ako se bodo reči tako rešile, kakor sem jih tukaj opisal, potem včerajšnji propad za nas ni bil nesrečen , ampak morebiti potrebni povod, da bo že enkrat konec vedn ga omahovanja med manjšino in večino! „Poglejte te uboge ministre!"' Grof Klam-Martinic je v svojem izvrstnem govoru kazal na ministre, in rekel: , Poglejte te uboge ministre!" Ta izrek nam prihaja na misel zdaj, ko je državni zbor Taaffejevi vlad odbil dispozicijBki zaklad, ter jej izrekel b tem svoje nezaupanje. Koliko grenkih je moral Tasff; slišati v tej budgetni debati od strani ustavovercev. Slikali so ga kot zatiralca nemške narodnosti, sovražnika svobode, zavratnega napadalca na ustavo, zaveznika vseh hudih moči in zlobn h duhov. Ali je pa mar desna stranka Petelinov Janez. Poveatica iz ne še preteklih časov. VI. Iiriajica! (Dalje.) Po odhodu neljubih gostov seje pri Jurji pričelo še le pravo življenje. Janez je kar petake metal na mizo za vino in ko je to razgrelo glave, je vsaka Janezeva beseda bila iskra v smodnik. Pa je tudi znal metati Ja nez iskre, skoro za vsakega je imel posebno in tako so mu vsi prisegli, da bodo že tako delali, da bodo izbrani za volilno može samo taki, ki bodo gotovo volili Janezovega doktorja. Ta sklep je podprl Janez, ki jo pri vsem tem le malo pil, še s par petaki, a obljubil še več, če bo treba denarja za pridobitev glasov. Pozno v noči so jo bil Janez odpeljal v mesto nazaj, kamor bomo mi kmalo prišli za njim. Jurjevi gosti so ostali še toliko časa skup, dokler Jurij ni rekel, da jo to zadnji šo plačani bokal. Resnica to ni bila, plačanih je bilo še več , a čemu bi Juri ne smel imeti tudi petaka za spomin na ta večer! Zato jih je počasi odpravil, šli so, pa in domu, ker stari Brežani so drugi dan rekli, da ne pomnijo noči, ko bi so bilo toliko razgrajalo ka- kor to noč; le enkrat, ko je bil ogenj, je bilo tudi veliko ropota, pa ne toliko. Najhuje je razsajal Miha. Ta je nasveto-val, da naj se farovž zažge, pa mu ni hotel nihče prikimati, so rekli, da nimajo žveplenk. „Pa vsaj okna pobijmo farju I" — zagromi na to — „kamenja bo dosti po tleh " „Kje li? Poberi kterega!" — reče eden treznejih. Miha se pripogne, a namestu z roko pobere kamen z nosom iu vse prizadevanje spraviti ga na noge, ne pomaga nič, zemlja ga preveč na-se vleče in uajbrže bi bil spal ua cesti, če bi ga drugi nc bili spravili kviško in domu. Tam so mu je predaleč zdelo v posteljo, ostal je ua dvorišči v guoji šo mehkejšem ko trda postelja, in ko ga jc Barba zjutraj tam dobila, je zastokala: „Moj Bog, je bil žo zopet ta nesrečni Petelinov Janez tukaj 1" A Miha ni bil sam, ki jc to noč spal na taki postelji, ker skoro vsak njegovih tovaršev jo iincl za posteljo zemljo, za odejo nebo, ki jo zvečer bilo nekako kislo in poslalo zaspancem nekoliko mokrote. Rokec jc bil celo padel v lužo v sredi vasi, pa tako srečno,; da jo le noge imel v gosti vodi in to zapazil še lc zjutraj, ko so žabe zbudile sc iu prifle gledat novega naseljenca ter z glasnim rag-ljanjem in kvakanjem na znaujc dajalo svojo začudenje nad tako velikansko pošastjo. Prav predramil se je pa še le, ko je starešina žab, radoveden, kaj je v tisti špranji v sredi obraza, skočil mu na nos. Ta radovednost se jo pa žabi slabo splačala, zdrknila jc s skreki med zobč, ki so se brž zaprli kakor nastavljena past, in starešina žab je bil za skreke vjet ter to naznanil vsi žabji občini z groznim javkanjem, da je ta zagnala še veči krik. Iu to je pomagalo, kajti Rokec seže z umazano roko k ustam , zagrabi vjetega in ga vrže v sredo luže; ta se brž zarije v blato zdravit polomljene kosti na stroške žabje države, Rokec pa zlečc svojo noge z mokrega na suho, se spravi kvišku in tava proti domu godrnjaje, da ljudje človeku še v postelji miru ne dajo. Se vc, da je bilo drugi dan veliko govorjenja po Brežki vasi o sinočnem večeru. Ker so nekteri kazali petake, jc tudi Janez prišel skoro vsaki dan v boljšo ime — no pri vseli, a vendar pri nekterih. Denar dela. Pri Jurji je bil zdaj vsak večer somenj, saj je bilo še nekaj petakov. Krčmar sam ni dal nobenega bokala in frakcij na za tisti petak, ki mu jc bil ostal, a saj jc bilo še več pc- odškodovala vlado za te psovke s svojim zaupanjem in svojo pohvalo? Nikakor ne. Tudi deauica je hladna proti sedanji vladi, tudi ona jej ne zaupa, dokler sedi Stremeyr na mini-sterskem siolu, ona h če vladi sicer dovoliti denar, nikakor pa svojega polnega zaupanja; tudi od desne Btrani je moral Taaffe! marsi-ktero grenko slišati. Kar je bilo še vsaki vladi dovoljeno, namreč razpoložni zaklad, to je bilo odbito Taiifteju. V pogledu na ta dogodek, v pogledu na tolikobrojne napade v parlamentu in v časopisji, ki jih ima sedanja vlada pre stajati, smemo pač s Klam-Martinicem vskle-niti: „Poglejte te uboge ministre!' In kaj je Taaffe zakrivil, da se mu tako godi? Njegova krivda je, da se neče vkljanjati samo eni; ustavoverni stranki, da se ozira na vse narode avstrijske, da hoče daljno zatiranje Slovanov ustaviti, da hoče pravico zopet bolj v veljavo spraviti. Iies je, da Tabffe še ni izpolnil naš.h želj, da še skoraj nič nismo dobili od tega, kar smo od seda. je dobe pričakovali. Vendar imamo pred sabo že dejanja, ki nam pričajo dobro voljo Taaffeja; dokler Bmo slišali le besede in obljube, nismo jim verovali; ko so prišla pa dejanja, kakor imenovanje NVinklerja za Kranjsko, Kaline za Moravsko, čeških profesorjev za pražko univerzo, ustanovljenje čeških srednjih šol itd., morali gmo priznati, da je Taaffe na pravi poti, in da nam hoče pravičen biti, v kolikor mu je to pri tolikem nasprotji mogoče, če smo tedaj počet kom dvomili nad dobro voljo Taaffejevo, pripisati ee mora ta naša nezaupnost mnogobrojnim prevaram, ki bo nam v prejšnjih čaBih boljšo bodočnost obetale, pa se slednjič v n č razpršile, omenjamo le hitrega padca Ilohenvvar-tovega. Sedaj pa, ko smo prepričani o dobri volji Taaffejevi, izreči moramo iskreno, da mu po polnem zaupamo, ter da pričakujemo od njega, da bo tudi nam Slovencem nekoliko narodne ravnopravnosti privoščil; vemo in vidimo, s kolikimi težavami se ima boriti, pripoznamo tržkočo dela nasproti tako mogočni in vplivni stranki, kakor je nemško-liberalna, koje ko-renike segajo not do Berlina! Pri vsem tem zaupanji do Tasffejeve osebe pa vendar ne smemo zamolčat', da ue moremo verovati v plodonosno delovanje sedanje vlade, dokler ima v svoji sredi moža, ki se je vselej m povsod osobito v ravno preteklem času izkazal tako strankarskega politika in strastnega sovražnika narodne ravnopravnosti, in ta mož je sedanji pravosodni minister. Mi ne zahtevamo, da bi se Tanff; popolnoma desnice poprijel, vendar če hoče ostati pri ideji koal c je, naj bi ustavoverne ude svojega kabineta izbral iz bolj zmernih elementov nemško-liberalne stranke. Tako na pr. se pred baronom Konradom ne plašimo , akoravno ga ne moremo svojega moža imenovati; in mislimo, da bi ae enakih mož vendar še nekaj dobilo med tako-zvano ustavoverno stranko. Mi avstrijski Slovani ne zahtevamo tupremacije ali hegemonije nad nemškim narodom, mi smo le za ravnopravnost, zato pa tudi ne moremo zahtevati, da bi Be pri sestavljanji kabineta le na nas oziralo, nam je koal c ja prav, ako je res koalicija kot izraz medsobnega porazumljenja, ne pa Batno nekoliko olajšano nadaljevanje prejšnje sisteme; mi nismo tako gospodstva željni in brezobzirni , kakor prejšnja gospodujoča stranka, mi se radi po botamo in veljavo priznamo vsakemu opravičenemu faktorju vdižavi; vendar smemo tudi pričakovati, da v ministerstvu sprave ne bodo dalje sedeli možje, ki o spravi nč slišati ne čejo, ter jo povsodi le ovirajo, če 8" ministerstvo v tem smislu prenovi, potem bo za-dobilo popolno zaupanje naše stranke, ki ima vtčino med ljudstvom, in potem vlade ne bo treba vičmilovi-ti z besedami: „poglejte uboge ministre I ' O političnem življenji v Avstriji. „Slovence" je že omenil, da ustavno živ Ijenje v Avstriji še nikakor ni utrjeno in priljubljeno. Zdaj nastane vprašanje, kako je mo goče v mnogojezični Avstriji povzdigniti parlamentarizem do prave ve'jave. Avstrijsko cesarstvo je sestavljeno iz kraljestev in kronovir, ki bo prostovoljno pristopile k cesarstvu Tako so te dežele ohranile vse svoje pravice, le skupne državne zadeve so odstopile državi. Na to bi se bilo moralo ozirati pri vpeljavi ustave. Ustavoverna sistema Šmerlingcva je pa prezrla vsa ta prava dežel in jih oropala vseh prav ter jih izročila državi. Temu so protestirali zastopniki onih dežel, ki imajo za sabo slavno zgodovino in kterih pravice so od avstrijskih vladarjev že večkrat priznane in potrjene. Ker pa vai ti protesti niso imeli nobenega vspeba, 60 Čehi zapustili zbornico kot nepostavno in nastopili pasivno politiko, ki je imele slabe nasledke za Avstrijo, kteri se imamo zahvaliti, da je carstvo razklano na dva dela. Dižava je slaba, ker se vsi narodi niBO vde-leževali državnih poslov, financijalno hirala ter zabrtdla v vel.kauske dolge. Ker je sedanje ustavno življenje tako slabilo državo, je treba premišljevati, kako ga zboljšati, da bo državi iu narodom v korist, ne pa v kvar. Dežele so prejšnja stoletja do 1848 leta imele stanovske zbore, ki so obravnavali deželne zadeve, na podlagi teh bi se bilo moralo začeti razvijati naše parlamentarno življenje. Koj z začetka so v teh zborih bili zastopani le višji stanovi, plemstva tudi dobila svoje zastopnike. Izobraženost in razvoj prebivalstva sta veduo bolj napredovala tudi na deželi, zato bi se po naravnem poti bili morali poki. cati v te zbore tudi zastopniki kmečkih občin. To se je pač zgodilo, stanovski zbori bo Be spremenili v deželne zbore, a tem bo ae vzele vse pravice. Če hočemo, da parlamentarizem zp.dobi pravo veljavo, se morajo VBa ta prava dežel, ki so se v teku stoletij razvila, deželam zopet nazaj dati, ker kar ae je po zgodovinskem teku rodilo, Be sme le po zgodovinskem potu spremeniti, kar Be zgodi samo po sebi v teku časa; kar takd s pota pomesti, pa rodi nezadovoljnost ter ima slabe nasledke. Zgrdovinske pravice imajo veljavo, dokler se j h ljudstvo ali narod zaveda in brani, ko jih pa narod sam popusti, pa zginejo same pa sebi; ravno tako če se druge razmere po na-turnem potu tako spremene, da zgodovinske pravice več ne morejo obatati. V Angliji parlament celo po-tav nikdar ne prekliče , temuč le zastarujejo po tem naravnem potu. Postava ki vič ne ugaja razmeram in dubu časa, sama po Bebi pride ob veljavo , brez preklica parlamenta. Enako je z zgodovinskimi pravicam'. One Be same po sebi v zgodovinskem teku takov v vasi, iu ti so počasi prihajali drug za drugim k njemu. Kaj se je pri Jurji govorilo? Nič druzega ko prebavalo se je to, kar jo Janez tam pustil. Pozneje je bil poslal še nekaj iztisov drobne knjižice , pisane kmetom v poduk o volitvah. Bila je prav kmetiški slovenski pisana in hujskala posebno proti duhovnom in „novim" Slovencem , ki hočejo kmetu vzeti jezik in dati mu hrvaškega. To knjižuro je gostom prebral Juri, ker ismed njih nobeden ni znal brati po novem, le po starem. Miha je pa eno vzel domu, jo vrgel na mizo in rekel Barbi: „Vidiš, to je kaj, to beri, ne pa tvojih svetih bukev, ki so tako neumne." Barba jo res pogledala knjižico, brala je nekoliko, potem pa jo nesla gospodu župniku Ta jo je obdržal in prebral in ker je videl, da je že tega liberalnega dului veliko med vaščani, je sklenil, v nedeljo z lečo (prižnice) svariti ljudi pred takimi nauki in sleparji, ki jim jih prinašajo, ker so pogubljivi za dušo in telo. Res jo v nedeljo med slovesno mašo z vso gorečnostjo razkladal svojim poslušalcem, kako spriden jo zdaj svet, kako se klatijo okoli krivi preroki, kteri zapeljuje ljudstvo z besedo, z denarjem in tudi s knjigami. Takim nikar ne verjeti, ker kmetu nc žele dobrega, ampak ga hočejo rabiti le za svoje namene. Zoper duhovščino hujskajo najhuje zato, ker jim je pri njihovih samopridnih namenih najhuje na poti. Govor njegov je segel poslušalcem globoko v srce in ko je rekel, da vsaj do sedaj tako srečna Brežka vas naj nikar ne zaide na napačno pot, na pot telesnega, duševnega in blagostajnega pogubljenja, je bilo vse gi-njono. Sklenil jc z besedami: „Zato tudi zdaj, ko bomo imeli izbrati si novega poslanca za deželni zbor, nikar ne poslušajte onih, ki vam priporočajo brezverca, še celo narodu in jeziku našemu sovražnega, marveč poslušajte ljudi, ki vam svetujejo moža vernega, vnetega za vaš duševni in telesni blagor, za vero, dom, cesarja." Po maši so vsi možje postali še nekoliko pri cerkvi, posebno ker je brič oznanil, da se imajo ta teden zbrati in voliti može, ki bodo potem poslanca volili. Stopili so kar skup in oče Petelin jih ogovori: „Kaj bomo dolgo ugibali! Saj smo vsi slišali danes s prižnice, kaj imamo storiti, da bo za nas vse dobro. Jaz mislim, da se kar danes zmenimo zavoljo mož. Tri imamo, dva sta: gospod župnik in gospod učitelj —" „Tretji pa vi, oče Petelin, pa jo dobro," — se oglasi eden in vsi pritrdijo ter se raz-idejo. Ne vsi! Tam v kotu za obzidjom ostane jih kopica, med njimi Miha, Juri iu Rokec; ti se posmehujejo odhajajočim in Miha pravi: „Dobro, da sem bil danes v cerkvi in slišal, kaj je far govoril. Ne vem, kaj bo Janez in njegov doktor rekel. Bom šel brž jutri v mesto, da mu vse to povem, ker sem mu tako obljubil." „Ali ne boš šel na ženitovanje k Petelinovim?" — ga praša eden — „saj bo Janez gotovo tudi prišel." „Ne bo ga nc, stavim" — odgovori Miha — „saj ga tudi vabili niso." ,Le pojdi, le" — ga spodbuja Juri — „da bomo vsaj zvedeli, kako in kaj." — S tem so so razšli tudi ti zarotniki. Predno pa Miha gre v mesto, pogledamo mi lahko, kako je z Janežem. Svojemu doktorju je prinesel polno torbo najboljših novic. Denar je bil pač skoro do zadnjega petaka posejal — in to se mora reči: pošteno posejal, ne tako, kakor Juri, ki rode in ravno tabo zgubljajo veljavo. Vsak umetni pritisk je tukaj škodljiv. Avtonomija je v avstrijskem prebivalstvu še globoko vkoreninjena. To so pokazali Čehi, ki so celih šestnajst let ostali v pasivnosti zavoljo oškodovanja deželne avtonomije, to vedo tudi naši kranjski nemškutarji, ki so najza-grizenejši centraliati, ki pri volitvah se prebivalstvu ponujajo kakor Kranjci, hočpjo prava kranjske dežele braniti. Tako bi radi volilce preslepili, da narodnjaki si prizadevajo škodovati deželnim pravom, oni jih pa branijo, ue pa nasprotno. Ker je avtonomija dežel še tako globoko vkoren:njena v duhu avstrijskih narodov, zato je ne smemo prezreti, a se mo ramo na njo ozirati pri spremembi ustave. V Avstriji Be je začela razvijati, kakor v vsi Evropi, poslednja desetletja narodna za vest. Kranjec ni več samo Kranjec, temveč se v srcu čuti tudi Slovenca. Narodna ideja je silna, spremenila je politični zemljevid v Evropi; ona ni mrtva btvar, ampak živo klije v duhu avstrijskih in sploh evropskih narodov. Narodnost je faktum, na kterega Be bodo morali ozirati nsši parlamentaristi, če hočejo, da bo njih delo vspešno, treba je narodnostne postave v vseh deželah, ki bo zabranila pritiskanje ktere koli narodrosti. Kako to doBeči, je že „Slovenec" pisal, zato tukaj ne bom dalje obravnoval, in tudi prepuščam to stvar drug m izvrstnejšim politikarjem v premislek. Ideja narodnosti spodriva povsod vedno bolj deželni partikularizem v Avstriji. Nemec Be vedno bolj Bpoznava za Nemca, kakor za Štajarca ali Korošca, ravno tako Slovenec spodriva zastarelega Kranjca ali Primorca. To vse k8Že, da bo politična razdelitev naše monarhije enkrat prenehala po deželah , a se bo izvršila po narodnostih. To idejo je že 1848 1. gojil češki učenjak dr. Palacki, ki je takrat predlagal razdelitev Avstrije po narodnoatih Takrat Be njegova ideja ni spolnila, ker je narodna zavest v Avstriji bila še premalo razvita. Palackijevi predlogi so bili prezgodni, kar je sam priznal, ker jih je pozneje popustil in se poprijel boljše vtrjenih zgodovinskih prav češkega kraljestva. Palackijeva ideja o razde litvi po narodnostih ne oBtane mrtva; marveč 8e prej ali slej izvrši. Narodna zavest v Avstriji je že prtcčj vkoreninjena, nasledek tega bo zgoraj omenjena politična razdelitev. Med Slovenci se že glasno zahteva zedinjena Slo venija, do podobnih nazorov pridejo tudi drugi narodi prej ali alej. Sedanja zgodovinska deželna prava se bodo morala umakniki narodnim pravom , ki imajo Bvcj izvir še bolj globoko v narodnem mišljenji Te spremembe se pa morajo počasi naravuo vršiti, ne pa naglo biti vvedene p& umetnem potu državnikov in političnih teoretikarjev, ki mnogokrat s svedrom kravo derejo. Le po tem poti pridemo v Avstriji do pravega parlamentarizma, ki bo krepil našo monarhijo iu koristil vBemu avstrijskemu prebivalstvu. Politični pregled. Avstrijske dežele V Ljubljani 16. aprila. Zaradi odbitega „dispositiouifonda" poročal je grof Taaffe cesarju in se imamo vsled tega morda v kratkem nekterih sprememb nadejati. Liberalci bo silno veseli te svoje slučajne zmage, vendar je že gotovo, da jim to ne bo nič koristilo. Taaffe ne misli odstopiti, toliko več je precej po tem glasovanji podal se k grofu Hohebvvjrtu in se z njim posvetoval, kaj je dalje storiti. Želeti bi bilo, da bi se Taaffe bolj tesno desnice oklenil, ker le ta i je do zdaj iz vs