Št. 314.
V Ljubljani, četrtek dne 12. januarja 1911.
Leto II.
Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin.
.JUTRO" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto celoletno K 18-—, polletno K 9 —, četrtletno K 4 50, »esečno K 1 '50. Za inozemstvo celoletno K 28’—. :	Telefon	številka	118.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
:	Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. :
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina uprav*ištvn. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, •smrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon	številka	118.
Argentinsko meso in naši klerikalci.
Vse sile so napeli naši klerikalci, da bi preprečili uvoz argentinskega mesa. Iz naprednjakov so se naravnost norčevali ko so stavili v deželnem zboru predlog za upeljavo argentinskega mesa. Velikanske manifestačne shode, ki jih je prirejalo delavstvo za uvoz argentinskega mesa, so nazivali rdečo komedjjo. Voditelj klerikalne stranke dr. Šušteršič sam je zavzel stališče proti argentinskemu mesu in mu pridejal lastnosti, ki jih nima. Trdil je, da se ga ne sme uvažati, ker bi se po njem zanesle med živino kužne bolezni. Zatrjeval je na velikem javnem shodu, da je tepec tisti in farba ljudi kdor pravi, da se bo vsled argentinskega mesa domače blago pocenilo.
Naši klerikalci so privesek tiste agrarne stranke v avstrijskem parlamentu, ki strahuje vse prebivalce mest in ki hoče, da bi se cela avstrijska politika sukala edinole okoli žepov veleagrarnih magnatov. Kot veleagrarci so naši klerikalci principielni nasprotniki uvoza argentinskega mesa. Samo štajerski klerikalci so to stališče odkrito priznali, ker nimajo v mestih nobenih pristašev. Ljubljanski klerikalci sicer pobijajo uvoz argentinskega mesa indirektno, nimajo pa poguma, da bi sledili svojim principom in odločno nastopili proti uvozu, kar bi se moglo od njih, če bi bili pošteni veleagrarci pričakovati.
Ker pa hočejo naši klerikalni kmetski poslanci nastopiti pri prihodnjih volitvah tudi v ljubljanskem mestu, zato so glede argentinskega mesa dvorezen nož, ki naj služi obenem kmetu in meščanu.
Mi pa pravimo: Kdor ni glede uvoza argentinskega mesa z nami, ta je proti nam! Zato moramo naše klerikalce smatrati za naše nasprotnike, za sovražnike meščanskega prebivalstva. Kot take jih smatramo tem lažje, ker vemo na kak podel način klerikalci na tihem vendarle agitirajo zoper argentinsko meso. Klerikalci pripovedujejo ljudem, da je argentinsko meso za nič, da je nesnažno in gnusno. Cele pravljice o nemarnem pridobivanju in slabih lastnostih argentinskega mesa so zadnje dni raznašali klerikalci po Ljubljani samo, da bi diskreditirali njegov uvoz. Danes se bo občinstvo lahko samo prepričalo, kdo je farbal Ljubljančane radi argentinskega mesa in kdo je bebec. Vsakomur je dana prilika, da z lastnimi očmi vidi argentinsko meso, vsakdo ima priliko, da ga sam pokusi.
Meso je dospelo v Ljubljano lepo zavito, da služi lahko za odpošiljanje našim mesarjem za vzgled. Argentinsko meso je neoporekljivo snažno, čedno in izgleda kot naša najboljša govedina. Meso izvira od samih težkih in pitanih
volov, kakršnih pri nas sploh ni. Le na Dunaju in po boljših hotelih v letoviščih poznajo meso te vrste kakovosti.
Včeraj dopoldne se je že vršila prva poskušnja v Ljubljano pripeljanega argentinskega mesa v tukajšnji mestni klavnici pri kateri je bil navzoč vladni svetnik Laschan in mestni zdravstveni organi. Poskušna pečenka je bila izborna in se ni po ničimur razlikovala od pečenkiznašega najboljšega mesa.
Ako se bo z mesom pravilno ravnalo je izven vsakega dvoma, da so dobili Ljubljančani s prvo pošil-jatvijo argentinskega mesa relativno cenen živež najboljše kvalitete.
Za poskušnjo je prišlo v Ljubljano prvo argentinsko meso. Jutri in pojutrajšnjem seveda cene domačemu mesu radi tega še ne bodo padle. Tudi ni še z jutrajšnjo pošiljko odpravljena v Ljuoljani draginja. A led je prebit. Ljudstvo bo spoznalo kako klerikalni veleagrarci farbajo ljudstvo in delajo proti njegovim interesom s 1em, da se protivijo uvozu argentinskega mesa. Vsi predsodki do argentinskega mesa, ki so jih vcepljali klerikalci, bodo s prvo poskušnjo odpravljeni in ljudstvo bo krepkeje in odločneje zahtevalo neomejen uvoz prekomorskega mesa in odpravo colnine.
Kadar bo Ljubljana dobila vsak teden 5—10 tisoč kg argentinskega mesa, kadar se bo vAvstrijo teden za tednom vpeljalo 700 tisoč stotov, bodo cene mesu stalno padle in draginji bo veliko odpomagano.
V	dveh dneh bo do tega prepričanja prišel vsak Ljubljančan in vsaka gospodinja. V dveh dneh bo tudi vsakdo, kdor ni tepec in kdor samega sebe ne farba — dr. Šušter-šičeve besede! — uvidel, da smo mi imeli prav, ker smo se gnali in dosegli uvoz argentinskega mesa in da so klerikalci le veleagrarni sleparji, ki so delali in delajo in bodo delali proti našim mestnim interesom.
Ako bi danes gospodarili na ljubljanskem magistratu klerikalci, bi sklenili tak proti argentinskemu mesu naperjen sklep kot v deželnem zboru. Brezdvomabi v tem slučaju Ljubljančani argentinskega mesa ne videli. Jasno je pa tudi, da bi še tisti dan ustavili uvoz argentinskega mesa v Ljubljano, ko bi zažu-panill v ljubljanskem občinskem svetu klerikalci.
Politično razmere na Hrvatskem.
(Izvirno poročilo Jutru).
Zagreb, 10. januarja.
Že iz mojega zadnjega pisma se je lahko spoznalo, da je nedavno 3 dnevno zasedanje hrvatskega sabora imelo vsaj tt> posledico, da se je po-
litična situacija na Hrvatskem popolnoma pojasnila. Danes je vsakemu poštenemu rodoljubu na Hrvatskem, najsibo Hrvat ali Srb, jasno, da je dr. Nikola Tomašič zasedel stolico hrvatskega bana z isto misijo, katero je poprej že izvrševal 20 let današnji ogrski ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary kot takratni hrvatski ban in vsi poznejši bani do najnovejše dobe, izvzemši 1. 1906.
Takrat je koalicija po prvi sijajni zmagi nad hrvatskimi madžaroni sestavila vlado iz vrst saborske večine, ki je bila prvi reprezentant prave in nefalzificirane volje hrvatskega in srbskega naroda. Toda ta vlada je bila samo erto leto na krmilu.
Vendar pa kljub nasilnemu režimu vsa sredstva niso zadostovala, da bi se moglo hrvatsko-srbsko koalicijo prisiliti, da bi odstopila od svojih opravičenih zahtev in borbe za samostojnost svoje domovine. Kljub težkim izkušnjam čaka danes koalicija ojačena na nove boje, ki čakajo Hrvat-sko. Zato so vesti nemških in madja-ronskih uradnih časopisov, da je bila koalicija v zadnjem zasedanju hrvatskega sabora ob priliki volitev saborskega predsedništva, poražena, naravnost smešna. Tomašičevo zmago se lahko imenuje — poraz. Ozrimo se samo na stranke in ljudi, ki so odločili izvolitev današnjega saborskega predsedništva, pa bode vsem takoj jasno, da je zmaga, katero so zagrebški uradni krogi raztrobili na daleč in široko, samo trenotna prevara in komedija, prirejena v kljub koalicije.
Prvič je bil sedanji predsednik hrvatskega sabora dr. Neumann, voditelj t. zv. hrvatskega »centrumskega kluba" (koalicijskih disidentov v Slavoniji) izvoljen s pomočjo virilistov. Hrvatski sabor ima namreč dve vrsti članov: 88 izvoljenih narodnih poslancev in virilnih članov, t. j. onih, ki so samo po svojem uradnem ali socijalnem položaju člani sabora. Kot vladne zaupnike se šteje med viriliste tudi 8 velikih županov (okrajnih glavarjev), dalje vse kneze, barone in grofe, ki plačujejo gotovo odrejeno svoto davka, dalje katoliški, pravoslavni in unijatski škofi itd.
Vsi ti virilisti imajo sicer iste pravice v saboru, kakor izvoljeni poslanci ali vendar se prejšne vlade niso posluževale njih glasov, da bi preglasovali izvoljene poslance, kakor je to sedaj storila Tomašičeva vlada. Tomašič je pripeljal v sabor 17 virilistov, — gospodo, ki se drugače le redkokedaj udeleži saborskih sej — in edino s pomočjo teh je preglasoval ob priliki volitve saborskega predsedstva, koalicijo.
Toda njegovo »večino* so sestavile, tudi druge stranke, kar je jako značilno za sedanje strankarsko razmerje na Hrvatskem. Dr. Neumann je bil izvoljen šele po tretjem glasovanju. Franko-klerikalci so namreč radi tega, ker je njih kandidat propadel tudi pri drugem glasovanju, odstopili od svoje kandidature. Da pa ne bi vsled tega zmagal kandidat koalicije, grof
Kulmer, so 4 frankovci glasovali za dr. Neumanna, ostali — 11 po številu
— pa so oddali prazne glasovnice. Za Tomašičevega kandidata so razen njegovih brezpogojnih pristašev glasovali tudi slavonski poslanci, 9 poslancev Radičeve kmetske stranke in edini poslanec srbske radikalne stranke. Starčevičanci so oddali prazne glasovnice, eden pa je glasoval za Kulmerja.
Poglejmo sedaj medsebojne od-nošaje in notranji sestav tega novega guvernementalnega bloka in večine v hrvatskem saboru!
Ta novi blok ni nič drugega, kakor navadna politična šara, konglomerat strank, ki nimajo ničesar skupnega v svojih programih, spaja jih edino njihova skupna mržnja do koalicije. V tej komični družbi se nahajajo razven Tomašičevih pristašev in virilistov, ki se silno trudijo, da bi se na Hrvatskem zopet vrnila madža-ronska doba, tudi slavonski poslanci, iz hrvatskega »centrumskega kluba*, ki slepo verujejo v Tomašičev „hr-vatski patrijotizem* in so ravno v času borbe radi svoje politične impotentnosti izstopili iz koalicije. Dalje znani Stipa Radič, ki hodi po denarje k kranjskim klerikalcem in je vsled svoje radikalne, protinagodbene in protigosposke demagogije vsled razširjenega volilnega teda slučajno dobil
— 9 poslancev. Ta veliki protimadžar-ski radikalec in njegovi pristaši pa so sedaj nenadoma postali Tomašičevi petolizci. Kot Tomašičevi klečeplazci fungirajo tudi Franko-klerikalci, katerih radikalizem je bil zadoščen s tem, da Tomašič njim na ljubo ni hotel kandidirati nobenega Srba za člana saborskega predsedstva.
Ta konglomerat je torej samo preglasoval koalicijo, nikakor pa se ne more govoriti o kaki zmagi.
Hrvatsko-srbska koalicija, katero vodi velika ideja narodnega edinstva in skupne osvoboditve hrvatskega in srbskega naroda od madžaronsko-nemškega gospodstva, katera je tako sramotno blamirala avstro-ogrsko diplomacijo in nje agente, ki se sedaj pokore za svoje grehe v ječah, bo zlomila tudi mizerijo Tomašič franko-klerikalno-radičevskih komedijantov in političnih špekulantov.
Sedaj je politična situacija na Hrvatskem popolnoma jasna: na eni strani vse, kar je pošteno in narodno s hrvatsko-srbsko koalicijo na čelu, na drugi strani pa šara nesramnih političnih špekulantov s Tomšičem na čelu. V sredi stoji 9 poslancev Star-čevičeve stranke prava, ki so se kot pošteni ljudje svoječasno ločili od frankovcev, a škoda, da stoje na neumnem stališču negacije srbskega naroda na Hrvatskem. Vendar se ti trezni nasprotniki Tomašiča ločijo samo v taktiki od koalicije.
Ali je tak sabor potem zmožen za delo’	D.	B.
Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in letoda!
Iz slovenskih krajev,
Z Jesenic. Gledališko društvo na Jesenicah je uprizorilo v nedeljo, 8. t. m. že v tretjič „Miklovo Zalo*, ki jo je po znani narodni pripovedki dramatiziral tukajšnji posojilniški tajnik g. Jakob Špicar. Vselej je bila gledališka dvorana nabito polna domačinov in tujcev, posebno Korošcev, kar spričuje, da je delo prilubljeno, da ljudem ugaja, nakar je g. Špicar lahko ponosen. Pohvalno se moramo izraziti o vseh i-gralcih in igralkah, posebno pa še o Zali, Almiri, Mirkotu, Serajniku, Davorinu, Iskendru in Sulejmanbegu. Priporočamo našemu »Gledajiškemu društvu*, da nas kmalu razveseli s kakim zopet tako popularnim delom kot z „Zalo*. — Pohvalno se moramo pa tudi izraziti o društvu samem, ki nam je dalo v tej sezoni že celo vrsto predstav, ki so bile še vse popolne!
Vslovenskih Jesenicah so dali nekateri trgovci dvojezične stenske koledarje. Njih odjemalci so izključno le Slovenci, preživljajo se samo s slovenskimi groši, a še nimajo toliko narodne zavesti in ponosa, da bi kot Slovenci na slovenskih tleh slovenskemu občinstvu ne usiljevali dvojezičnosti.
Eden izmed obrtnikov se je tako izpozabil, da ima po Jesenicah vse polno samo — nemških reklamnih koledarjev: »Papierhandlung, Buchbinde-rei, S. Weilgoni Asslig*. Ne vemo, ali ima res g. Weilgoni samo nemške odjemalce, da mu ne diše slovenski groši, ali pa misli s tem Jeseničanom imponirati. No. povemo mu, da se potem preklicano moti!! Raje nič, kot pa nemških spak in vse bi cenilo, tako pa...?!
Pa ne samo med trgovci in obrtniki, tudi med ostalim občinstvom je toliko takih nezavednih individuov, da je groza. Če stojiš na kolodvoru, ali te ne sili smeh, ko železniški uslužbenci če le pridejo skupaj, lomijo tako nemščino, da se bogu smili. Ne, delavci, to ne imponira, stem se le vsakdo smeši!
In naši inteligenti ali so kaj boljši?! Ali se ne odreže, kadar hoče biti posebno zanimiv, nemški ? Nekateri 'izmed teh gospodov in gospodičev so celo tako naivni in neumni, da mislijo, kdo ve kako se postavijo, če lomijo svojo nemščino ze če pridejo na kolodvor. (Gosp. učitelj Pibroutz etc. odprite ušesa!) Ali jih res ni sram, da še vozni listek zahtevajo v blaženi nemščini ? Gosp. Pibroutz, saj v Kropi, kjer ste rojeni, vendar ni Nemcev? Povejte nam, ali ni grdo, da sl oven-s k i učitelj s Slovenci hoče nemško žlobudrati. Ali Vas ne oblije ru-dečica sramu, ko dobite na nemško vprašanje slovenske odgovore? Če se Vas sreča na cesti, ali je ze kdo Vas slišal slovensko govoriti? Nazdar!
Pred dvema leti so popolnoma izginili nemški napisi na Jesenicah. Danes se pa skoro vsako minuto za
LISTEK.
M1CHEL ZEVACO:
Otroci papeža. .
Roman iz rimske tgodovin«.	[212J
»Prej kakor zjutraj ne morete govoriti za njim.“
»Torej se zgodi jutri zvečer . . . Toda, najprej moram priti v njegovo sobo, ne da bi on vedel o tem.*
„To je lahkota: on se hodi vsako jutro na vrt izpre-hajat. Ta trenotek boste lahko porabili*.
»Torej jutri zjutraj. Odtlej je vse moja stvar.*
»Dobro. Kadar bo čas, vas pridem iskat . . .* Lukrecija je zamišljeno odšla proti vratom. Naenkrat pa se je vrnila k Rosi ter izpregovorila s težkim glasom, ki je ves trepetal:
»Kakšen povod imate, da ga hočete umoriti? . . .* Rosa Vanozzo je dvignila glavo. Njen čudni pogled, prazen kakor prepad brez dna, je prestrašil Lukrecijo. Rosa je odgovorila:
»In vi?*
Lukrecija se je zdrznila, kakor da bi jo bili opalili z žarečim železom. In odšla je, ne da bi si upala odgovoriti ali zastaviti novo vprašanje.
»Zares,* je mrmrala med potjo, »jaz, hči, vprašujem, zakaj hočejo umoriti mojega očeta . . . Brez uma sem . . . vse preveč nervozna postajam . . • Toda kje sem že slišala glas te blazne ženske? ..."
Kje je slišala glas te starke? Ni se mogla domisliti! Toda zdelo se ji je, kakor da bi ji ta glas budil nejasne spomine o lepem vrtu, polnem granatnikov in oranžnih dreves, kjer je zvonko donel otroški smeh in je sedela v senci velikih dreves prelepa, čudovito krasna mlada žena . . .
»Kje sem slišala ta glas?*
Dolgo časa je premis jala. Nato je nevoljno opustila to brezuspešno brskanje po spominih. Vso noč ni legla v posteljo, v nestrpnem pričakovanju dneva. Dan je napočil...
jutro se je izpreminjalo v veliki dan, ali papeža ni bilo na vrt. Lukrecija si je v strašni nestrpnosti grizla pesti.
Tisto jutro se je stari Borgia pripravljal na odhod. Okrog četrte ure je ukazal, naj bo vse pripravljeno, da se bo. mogel vkrcati, kadar se bo hotel. Ob osmih, ko je solnce zašlo, je papež rekel Angelu:
»Še enkrat se hočem izprehajati med cvetlicami, ki sem jih toliko ljubil.*
Šel je na vrt ter s prsti božal cvetlice, tiste, ki jih je imel posebno rad. Obenem, ko so se njegove roke vdajale temu nežnemu opravilu, si je papeževa duša slikala strašni prizor, ki se je pripravljal: posiljenje iu umor nedolžne nesrečnice, ki jo je on, Rodrigo Borgia, žrtvoval svojemu sovraštvu do Ragastensa.
Dvignil je oči proti Primaverinemu oknu, in ob misli na bodoče Ragastensovo trpljenje je izginil smehljaj iz njegovih lic; dejal je abatu Angelu:
»Kako nežne so te rože ... Ah, zares je blagor živeti! ..."
Mirno in potrpežljivo je pričakovala Rosa ves ta dan v sobi, kjer jo je pustila Lukrecija. Ni se dotaknila kosila, ki ji ga je prinesla njena lastna hči. Zvečer, nekoliko po osmi uri, pa je Lukrecija nenadoma odprla vrata ter ji namignila; preveč razburjena je bila, da bi mogla govoriti. Rosa je šla za njo. Nekaj trenotkov kasneje sta stali obedve v papeževi sobi.
»Ali hočete res govoriti ž njim?* je vprašala Lukrecija, eadihaje se.
»Treba je!*
»Ali prevzamete vso odgovornost?*
»Prevzamem jo! Bodite brez skrbi: v mrtev . . .*
Lukrecija je vztrepetala in prebledela . . .
»Kaj ne, da ima navado piti, preden zaspi?*
»Da . . . Krepčilno vino pije ... tu notri je
prto . . .*	...
Lukrecija je s prstom pokazala majhno omarico, kjer je imel stari Borgia vedno spravljen dober požirek. On edini je imel ključ do te omaric;; tako so vsaj mislili.
»Vi jo lahko odprete, kajneda?* je dejala Rosa, že
oče bo
za-
naprej gotova odgovora.
Lukrecija je naglo potegnila iz nedri majhen ključek ter odprla omarico.
»Brž!* je zamrmrala.
Toda Rosi se ni mudilo. Ogledala si je notranjost omarice. Razen prigrizkov ' je videla tucat steklenic posebnega vina, ki ga je pil starec vsak večer, preden je legel spat. Na polici je stalo dvoje čaš, ena zlata, druga srebrna. Papež je pil zdaj iz te, zdaj iz one. Rosa Vanozo je vzela srebrno čašo.
»Hitite!* je priganjala Lukrecija z mrklim glasom.
Starka je skomizgnila z ramami. Nato je pobrskala po svojih nedrih ter izvlekla majhen košček rdečkastega per-gamenta>
»Tukaj je strup,* je dejala »strup, ki ne prizanaša. Protistrupa mu ne poznam.*
»Lukrecija je zmajala z glavo.
»Če drgnete rob čaše s tem pergamentom,* je nadaljevala Maga, »puščate na srebru prah, ki ga ni mogoče otipati niti videti . . . prah, ki se prime kovine in ne odpade, niti če bi jo kdo obrisal.. . Kdor se potem dotakne z ustnicami roba zastrupljene čaše, ta pogine, in mu ni rešitve . . . Nič na svetu ga ne more oteti . . .*
Rosa je umolknila ter se za nekaj hipov zaglobila v neznane misli. Nato je pomolela Lukreciji srebrno čašo in svoj pergament. Lukrecija se je z grozo odmaknila . . .
»Ah hočete, da naj jaz storim?* je zajecljala.
»To bo pravično!* je odgovorila Rosa Vanozzo. »Pravično je, da pogine od roke svojega otroka! Pravično je, da si boste mogli vi, njegova hči, pozneje obujati spomin o tem večeru. Nikarite se bati, Lukrecija! ... Ali ne teče več borgijska kri po vaših žilah?*
»Molčite, nesrečnica !*
»Vzemite vendar to srebrno čašo, ako hočete, da naju nihče ne sliši! Tako! ... In še strup! . . . Tako! . . . Zdaj drgnite! . . . Drgnite! . . . Dobro, hčerka! ... Izvrstno! ... Vi ste izborna zastrupljevalka! ... Še malo!... Treba je . . . Treba je, da boste kasneje v svojih sanjah videli . . • kakršna stojite tu, ko zastrupljate srebrno kupo, ki se je bodo dotaknile ustnice vašega očeta! . . .*
rt
tuO
<u
>
<u >u
u- ca
CO
E "(ri I. . J-
s
;	cq
r ■* CO
<U O L J tu
cuofTl
irEH
P
> s'S
<v fcs
•S *
NJ
oj
to
</> cu O cu
•S >
C3
V—4
0.1 n ca > M O
E
<u
c
>o
c
-o
OJ
H
o
b/)
<y
</j
EH 3 GG
O
blišči kaka »Obernachtung" i t. d. Da, da, žalostno dejstvo je to, a vendar resnično. Čudno se pa nam zdi, da so taki narodnakarji ravno klerikalci: .Hotel Krivec" še ni videl nemškega gosta, odkar so zadnjič nemški vojaki sneg spravljali iz kolodvora, a vendar ima nemški napis. Posestnik »Hotela Tancar" je pa v svoji politični dale-kovidnosti, dal napraviti kar trojezičen napis. Preračunal je namreč, du bodo Jesenice čez toliko let pod laškim kraljem in se noče že vnaprej zameriti, zato se leskeče raz njegove hiše »AI-bergo". O ti duševna ubožnost in narodna nezavednost!
Slovanski jug.
Nemškutarjenje v Zagrebu. Slovenski rojak nam piše iz Zagreba: Opra ičenost vašega uvodnika »Hrvati pravaši in Slovenci" čuti najbolj Slovenec, ki živi dalje časa v Zagrebu. Hrvati Frankove in klerikalne barve si predstavljajo bratstvo z nami res zelo čudno. Kakor nazivajo Srbe na Hrvatskein .pravoslavne Hrvate", ali jih pa psujejo z besedo .Vlahi" tako nazivajo tudi Slovence kratkomalo .planinske Hrvate", najraje nas pa imenujejo .neumne Kranjce", .neotesance" itd. Bilo bi bolje, ko bi ti državnopravni radikalci pokazovali svoj radikalizem drugje, na polju narodne obrambe, mesto da bi se borili proti Srbom in Slovencem, pri tem pa brezskrbno podpirali nemško-židovske trgovine, ki jih je v Zagrebu vse polno, medtem, ko je hrvatskih zelo malo. Ko gredo ti radikalci zvečer v gledališče, se zdi človeku, kakor da bi stal pred .Theater an der Wien“, ker od vseh strani se sliši samo blažena nemščina. Pri Slovencih se v tem oziru tudi še dosti greši, ali Ljubljana n. pr. je pri vsem tem mnogo bolj narodno-zavedna kot Zagreb, četudi vlada v vseh ljubljanskih državnih uradih še velno nemščina in je nemški element vedno in povsod prote-žiran. Sicer je pa tudi po deželi na Hrvatskem največ nemškutarjenja tam, kjer je — največ frankovskih državno-pravnih radikalcev, ki »ne priznavajo" niti Srbov niti Slovencev.
Kralj Peter v Italiji. Dopisnik rimske »Tribune" je imel te dni razgovor s srbskim poslanikom v Rimu, dr. Mihovilom Vujičem, ki je izjavil, da je določen obisk kralja Petra na italijanskem dvoru za 15. februarja t. 1. Dr. Vujič je med drugim tudi izjavil, da Srbi nikakor ne morejo pozabiti na italijansko pomoč za časa njihovih osvoboditvenih bojev. V belgrajskem muzeju se kot eden najbolj dragocenih spominov hrani zastava, katero so poslale Srbom gospe iz Livorna. Ta simpatija in rodbinske zveze med obema kraljevskima hišama dajejo obisku kralja Petia prav poseben značaj. To ne bo samo gola formalnost, ampak važen dogodek, za katerega se zanima celi narod. Kralja Petra najbrže na potovanju ne bo spremljal nikdo od kraljevske hiše, pač pa sigurno zunanji minister dr. Milovan Milovanovič. Na povratku bo kralj obiskal prestolonaslednika Aleksandra, ki se sedaj nahaja v Nizzi na Francoskem, nato pa bo odpotoval v Pariz, da obišče predsednika francoske republike Fal-lieresa. Kralj se odpelje v Italijo najbrže po najkrajši poti čez Reko in Trst. Od tega obiska pričakujejo Srbi tudi gospodarskih dob čkov. V Avstro-ogrsko je izvoz živine in mesa prepovedan in zaprt radi velikega col-nega tarifa. Monarhija obtežuje tudi izvoz v Nemčijo, vsled česar mora Srbija izvaževati čez Solun in Črno morje za angleška tržišča Egipt in Malto. Naravno, da se Srbija trudi, dobiti za izvoz lažjo pot v Italijo. Zato se bo v ta namen otvorila v Solunu
MAT,! LISTEK.
Slov.deželno gledališče.
.ČAROSTRELEC«.
Romantični opera v treh dejanjih. — Spisal Fr. K i n d. Uglasbil Karl M a r 1 a v. We b e r.
Po dolgem premoru petih sezon se je uprizoril v torek zopet K. M We-brov »Čarostrelec*, ena najboljših romantičnih oper, kar jih pozna svetovna literatura, in brezdvoma naj-z lamemtejše delo, kar jih je ustvaril Weber. Opera se odlikuje po blestečih, bogato razvitih solih in jako krasnih, mogočno uplivajočih ensembelskih stavkih; zbori so živahni in izredno melodijozni, orhester je individualizo-van, polnodoneč in zlasti bogat glasbenih barv. — Govoriti o delu samem kaj več, se nam zdi nepotrebno.
Uprizoritev sama ne more zahtevati, zlasti kar se tiče gg. solistov, predikata dovršenosti, še dostojnega izvajanja komaj. — Režija kot taka je funkcionirala gladko, na ensemblih smo pa opazili še dovolj nesigurnosti. Ženski zbor je bil, kakor navadno, tako tudi pri pred čerajšnji premij ri, znatno boljši kakor moški; v tretjem dejanju je pojemajočim tenorjem pomagal z
srbsko-italijanska banka s podružnico v Belgradu. Srbija hoče na Balkanu mir, dokler ne uredi svojega gospodarstva in ne ukrepi svojih financ.
Splošni pregled.
O novem ministerstvu.
Današnji listi prinašajo življenjepise novih ministrov. Ob sedanjih časih, ko je življenje ministerstev tako kratko, se komaj izplača obširno govoriti o posameznih ministrih. Tudi ni v teh življenjepisih nič zanimivega, večina njih je živela popolnoma uradniško življenje. Drugi so se izkazali kot strokovnjaki; seveda ob času, ko imajo stranke tak upliv na imenovanje ministrov, je težko govoriti o njih zaslugah. Sedanji kabinet je provizoričen. Povedal je to sam baron Bie-nerth, da hoče sestaviti provizoričen kabinet; toda kakor smo že imeli priliko spoznati, ima provizoričen kabinet lahko tudi trdo življenje. Seveda tak provizoričen kabinet se bo moral zadovoljiti tudi s provizorično večino. Vprašanje pa je, če taka provizorična večina zadostuje za provizorični program. Na programu novega zasedanja, ki se začne 17. t. m je proračun bančna predloga in rekrutni kontingent. V splošnem se sodi, da bodo te tri točke programa brez posebnih težav obravnane. Ker niti opozicijonalne stranke ne nameravajo nikakega boja proti tem trem točkam, je upanje, da jih Bienerth srečno pripelje do konca O drugem programu nove vlade se še ne more sedaj govoriti. Za novo vlado se ne more govoriti o kakem političnem programu in v tem smislu piše tudi »Fremdenbl." kakor smo včeraj poročali. S svojim novim kabinetom Bienerth ne more delati politike, prav tako ne, kakor s svojo večino. V kabinetu so sedaj možje brez političnega profila, ki nečejo niti ne morejo delati politike. Do velikonočnih počitnic ni na programu nobene politične predloge. Ako hočemo govoriti o sedanji situvaciji, mora se priznati uspeh. Rekonstrukcija se je zgodila, da bi se povečala večina, sedaj pa je vkljub vsem nastalo vprašanje, ali se ne bo še zmanjšala. Bar. Bienerth ni mogel na Češkem doseči ni-kakih uspehov, ker niegovi ministri niso poznali češkega v prašanja. Sv daj je sprejel v ministrstvo dvoje mož, ki jim češke razmere niso neznane, vendar ne bodo pripomogli k razrešitvi češko nemškega spora. Bienerth ni vprašal češke poslance za svet, češka delegacija ni imela upliva na sestavo kabineta, zato Čehi niso vezani, ako pride češki uradnik v ministrstvo Velikih vprašanj ta provizorična vlada s provizorično večino ne bo niti reševala, niti rešila. Zato se vse stranke drže nekako pasivno ■ in celo nemški nacijonalci, ki so očitali, da se niso rešpektirali njih interesi, niso nastopili naravnost proti kabinetu.
Nemci In kabinet.
Nemci so s kabinetom zadovoljni. Njim na ljubo je umaknil Bienerth ponudbo, da ostaneta dve mesti v kabinetu za Čehe in je stvar izpremenil tako, da je prišel v kabinet le češki uradnik Marek, namesto Schonborna je postal poljedelski minister Wid-mann. Zaradi Nemcev se glasi tudi obljuba glede poljskih zahtev tako, kakor da se Poljaki strinjajo z dosedanjim stališčem vlade. S tem so torej Nemci zadovoljni in upajo, da jim uradniški kabinet bolj gotovo varuje njih pravice, nego parlamentno ministrstvo.
Poljaki In kabinet.
Poljaki imajo v ministrstvu že lezniškega ministra Glombinskega in
vso silo pretiranega forsovanja gospod Kranjec V prvem aktu so napravili basi s svojo nesigurnostjo precej mučen vtis. Čudno in nenaravno upliva, ako se začne zbor brigati za umirajočega Gašparja šele tedaj, ko pride v svojem zborovetn teksti* do dotičnega mesta. Takih in enakih nedostatkov se je sicer pripetilo še mnogo več, a jih z ozirom na tesno odmerjeni prostor ne moremo navajati. — Družice v tretjem dejanju so zapustile dober vtis; omenjamo gdč. Rozo Peršlovo, ki je absolvovala svojo malo pevsko partijo povsem zadovoljivo in pokazala, da postane lahko še prav porabna moč. — Pri izvajanju plesa v prvem dejanju so kazali nekateri vendarle malo preveč okornosti, tudi gospod Kadrabka ne izvzemši; želimo, da ob reprizi odpadejo pri zboru vsi vzroki kakega grajanja. — Scenerija je bila, ako upoštevamo naše malo sijajne razmere in naše kulisno uboštvo, zadovoljiva, dasi priznamo, da se nam zdi mobiljar v Agatini sobi malo preskromen po številu tako kakor po kvaliteti; volčje brezdno v drugem dejanju se je letos spremenilo, morda ne vedno splošnemu vtisu v korist.
Lovca Maksa je pel z dovolj dvomljivim uspehom g. Waszmuth. Tenorsko partijo je absolvoval v tenor-barytonski legi z včasih čisto bary-
poljskega ministra Zaleskega. Stapinski je s svojo ljudsko stranko ostal popolnoma brez upliva: s svojim bojem je pomagal le Glombinskemu v kabinet, sam pa ni prišel niti med kandidate za predsedništvo polskega kluba, njegova skupina je v Kolo popolnoma o-samljena To je maščevanje konservativcev, ker je nastopal Stapinski proti njim. Konservativci in Vsepoljaki so se združili, tako je prišel Jaleski v kabinet. Bodoči prezident poljskega kluba bo Stwertnia ali pa Petelenc, dokler ne postane dr. Leo poslanec. Potem pride on na to mesto.
Boj za Duranda.
V zadnjem času je priredilo francosko delavstvo v Parizu in po drugih mestih nešteto shodov za oproš-čenje Duranda. Na shodu tiskarjev in litografov se je povdarjalo, da je splošna stavka edino sredstvo, s katero se more vlado prisiliti k reviziji procesa ter s tem povzdigniti ugled sindikatistiške svobode. Ministrski svet je včeraj sklepal o slučaju Durand.
Portugal.
V Lisaboni je množica priredila demonstracije pred redakcijami monarhističnih listov. Nevarnost je bila, da pride do hujših spopadov. Več oseb je bilo aretiranih. Nekaj predmetov pred redakcijami je bilo poškodovanih. republikanski listi pišejo proti izgredom.
Bagdadska železnica.
»Times" piše obširno o nemško-ruski zvezi in o železnici od Bagdada do Kani Kina. Ker države, zastopane v tripleententi niso protestirale proti rusko-nemškim dogovorom, je to znamenje, da Rusija ni prestopila meje svojih pravic. Tudi list priznava, da da se na potsdamskem sestanku ni sklenilo nič, kar bi motilo dosedanje razmere. ,Daily Telegr." piše: skrajni čas je, da se tudi Anglija dogovori z Nemčijo glede bagdadske železnice; obotavljanje bi imelo le slabe posledice. Bagdadska železnica je problem, ki ga je treba diplomatsko obravnavati. Ugodna rešitev tega vprašanja more biti obema državama le v korist.
Demonstracije v Metzu.
Zaradi tega, ker je vlada prepovedala v »Loraine Sportice" koncert in je razpustila društvo ker se je koncert vršil vklub prepovedi, so nastale velike demonstracije, da je moralo posredovati vojaštvo. 8 oseb je bilo ranjenih.
Papež bolan.
Papež trpi že dalje časa na nevarni bolezni, ki se je v zadnjem času še poslabšala. S cer doslej še avdijen-ce niso odpovedane, vendar so jih omejili le na kratek čas. Vkljub temu trdijo listi, da ni nikake posebne nevarnosti.
Motu proprio v Rusiji.
Ruski min. preds: Stolypin, je izdal na vse škofe okrožnico, v kateri jim naznanja, da papežev motu pro-piio o modernizmu v Rusiji nima nikake veljave, ker ni bila podana duhovščini po ministrstvu za notranje zadeve, kakor to določa zakon.
Boji na grški meji.
Na grško-turški meji so se v zadnjem času pojavili novi boji. V okolici Papapuli je nastal boj med grško četo in turškim voiaštvom, v boju je padlo na obeh straneh nekaj ljudij. Neka grška četa je vdrla v Kranijo in je pomorila več ljudij. Ko je trčila na vojaško stražo, je padlo več mož na grški strani.
tonsko barvo. Višjo oktavo je odpravil ali z mezza-voce ali s falzetom; muzikalno semintja dovolj nesiguren, se nam je prezentoval sploh malo ugodno. Nevešč slovenskega jezika in nepoznavajoč predpisano prozo, je seveda tudi igral navedenim premisam primerno; občinstvo je bilo kljub temu z aplavzom radodarno.
Gdč. N&dasovi je bila poverjena uloga Agate, katero je izvedla muzikalno korektno in gotovo. Kar smo povdarjali že pri »Daliboru" in pri »Tannhduserju", je potrdil tudi »Čarostrelec": gdč. Nddasova razpo laga s simpatičnim, dasi ne močnim glasom; visokodramatične partije bi pri njenem glasovnem materijalu ostale brez potrebnega efekta. Višine so bile mnogokrat nečiste. Igralsko nam je ostala dolžna mnogo, zelo mnogo. Kaj vse bi bila lahko napravila iz svoje uloge osobito v recitativu in ariji! Kako bi bila lahko plastično izražala sedaj ono začetno pobožno razpolo ženje, potem ono razposajeno veselje, naivni strah itd.! Tako pa je šla Agata mimo nas brez čuta, mrzla, ledeno-mrzla.
V	ulogi Gašparja je nastopil g. Križaj. Ker je to najtežja partija v vsej operi, nas zares veseli, da jo je rešil tako dobro. Da je bil v pevskem oziru prav dober, je odveč še posebej
DNEVNE VESTI.
Kaplan Kopitar — postranska stvar. Včerajšnji »Slovenec" piše: »Ako pojde kaplan Kopitar iz Kočevja, je nazadnje postranska stvar. Sam je prosil proč, to vemo . . .“ Na to nesramnost vseh nesramnosti tudi ne ostanemo dolžni odgovora.
Enkrat za vselej. Včerajšni »Slovenec" se v članku pod tem naslovom izvija na vse mogoče načine, da bi prikril izdajstvo, ki ga je napravil škof Jeglič s tem, da je prestavil iz Kočevja kaplana Kopitarja. Klerikalci vržejo na papir nekaj laži in že mislijo, da so dokazali izdajstvo naprednjakov nad kočevskimi Slovenci. Nato pa še pravijo: »Zato bodi tem ljudem
— .Slovenec" odgovarja na »Jutro"
— enkrat za vselej povedano, da na njih napade (glej naš včerajšnji uvodnik) sploh ne bomo reagirali." Ko-modno bi bilo to stališče za klerikalce, to jim radi verjamemo. Enkrat za vselej bodi klerikalcem povedano, da so minuli zanje tisti srečni časi, koso jih pustili naprednjaki brez kontrole, da so lahko ne m o te no delali lumparije. Vse bomo razkrili, vse pojasnili, da vas iz-dajice svet spozna v pravi luči. Tudi vam bomo dokazali, da za to najraje ne bi reagirali, ker se bojite debate o kočevskem izdajstvu. Zakaj pa »Slovenec" ne molči, kadar nimate slabe vesti?
Klerikalci, o uvozu argentinskega mesa. Česar se ne upajo ljubljanski klerikalci naravnost povedati o argentinskem mesu, povedo štajerski klerikalci brez ovinkov. »Slovenski Gospodar", glasilo _ »Vseslovenske Ljudske Stranke" na Štajerskem piše namreč: »Argentinsko meso, ti dve besedi sta bili preteklo leto bojni klic vseh neprijateljev kmeta. Zahtevali so uvoz tujega mesa, v prvi vrsti argentinskega, ne oziraje se na hude čase, v katerih se ravnokar nahaja naš avstrijski kmet. Toda tudi z argentinskim mesom ne bodo mogli dolgo ugonobljati našega kmeta." — Tako klerikalci, ki so, kakor pravijo, neprijatelji meščana, ker je njihov bojni klic proti argentinskemu mesu. in proti prebivalcem mest. Čudno je le, da klerikalci tako zelo koprne po glasovih svojih neprijateljev za prihodnje mestne občinske volitve! Ali mar ne bi oni radi ugonobili Ljubljančanov ?
Letaki proti argentinskemu mesu. V Reki so po mestu delili letake, v katerih agrarci ostro napadajo vlado, ki hoče dovoliti uvoz argentinskega mesa tudi na Ogrskem.
V	Ljubljani se naši klerikalci ne upajo uprizoriti zoper argentinsko meso take gonje, ker se boje bližajočih se volitev, dasi bi radi posnemali ogrske agrarce.
Štajercu pokažite vrata! Spodnještajerski nemčurji razposlali so te dni veliko število iztisov svoje umazane cu ije, ki sliši na ime »Štajerc" po celi Dolenjski. Slovensko občinstvo opozarjamo, da je ta list le tiskan s slovenskimi črkami, drugače pa je popolnoma materijalna in duševna last najbolj zagrizenih naših narodnih nasprotnikov. Zato pokažite mu vrata, že vam pride v roko, ne pustite si z njim oskruniti niti bližino vaših slovenskih domov!
Smešno čvekanje. Dr. Šušteršič je na Sv. Treh kraljev govoričil in se v »Unionu" usajal, da je šele S. L. S. pospešila osuševanje barja. To je navadna laž. Pospešila in pričela je z akcijo vlade. Pač pa je dežela potem prišla v stisko, ko je bilo treba plačevati prispevek. Ker ni bilo v deželni blagajni denarja, je pa začela naprej mestno občino dregati, rekoč, naj ta prva prične s plačevanjem svojih ro-
omenjati; pesem v šestem nastopu prvega dejanja je bila eksaktno pred-našana; v svoji ariji koncem prvega akta je prijetno iznenadil s svojim obsežnim glasom; spodnja oktava je prišla dobro do veljave, med tem ko visoki in predvsem najvišji basovski toni niso vedno tako krasno uspeli. Igral je g. Križaj z vervo in ambicijo; malo več demonskega značaja bi njegovemu sicer dobro zamišljenemu GaŠparju ne škodilo.
Gdš. Š m i d o v & zasluži vso pohvalo tako v pevskem, kakor v igralskem oziru. Pevski del njene ne lahke uloge je bil izveden zlasti precizno; gdč. Šrnidovd se odlikuje po sigurni intonaciji in po spretni modulaciji svojega glasu; tudi nijansovanje ji ne dela težav in hvalimo zlasti njene lahne, neprisiljene prehode iz pia-nissima"v fortissimo. Duett z Agato v drugem dejanju je pela z bravuro, lepo melodijo svoje arije v istem dejanju je opremila z dobrouspelim muzikalnim figurovanjem.
Kneza Otokarja je pel g. Peršl v našo zadovoljnost; uloga puščavnika je bila poverjena g. Bukšku. G. Bukšek ima prijeten bas-baryton, ki je zlasti močan v srednjih legah. Prepričani smo, da bi marljivi, zares ambi-cijozni iu povsod, v drami, operi in opereti porabni pevec in igralec —
kov; potem da prične dežela! Dr. Šu* steršičeva laž je seveda pred nezavednimi in nerazsodnimi ljudmi ostala nerazkrinkana!
Slovensko deželno gledališče. Danes, v četrtek se poje drugič K-„M. Webra velika romantična opera »Čarostrelec" (za par - abonente) z gdč. Nadasovo, gdč. Šmidovo, g. Križajem, g. VVaszmuthom, g. Peršlom in g. Bukšekom. — V soboto prvič Rudolfa Hawela ljudska igra »Mati Skrb" (za n e par). —- V nedeljo popoldne opereta »Gr oj Luksemburški ; zvečer opera Čarostrelec.
Iz pisarne slovenskega gledališča v Mariboru. V nedeljo dne 15. t. m. se igra na splošno zahtevo drugič velika zgodovinska slika izza časa preganjanja kristjanov: V znamenju križa in sicer popoldne ob štivih. Predprodaja vstopnic pri g. Weixlnu, Gornja gosposka ulica. Prihodnja predstava dne 22. t. m. velika burka: Danes bomo tiči.
Na pritožbe zaradi gledališke blagajničarke prosi ravnateljstvo slovenskega deželnega gledališča, da se mu pošiljajo enake pritožbe s polnim podpisom naravnost v pisarno. Najljubše pa bi mu bile ustne pritožbe. Vobče so te pritožbe izrastle iz nesrečnega slučaja in nerazumevanja razmer. Vsi nedostatki se odpravljajo nemudoma.
Predavanje »Slovenskega planinskega društva*. Sinoči je predaval v »Mestnem domu* g. Rud. Badiura o »Zimi na gorah*. Predavatelj je je znan kot izboren turist in dober poznavalec naših gor, kar je dokazal s svojimi turami in z raznimi popisi. Njemu je turistika več nego šport. Ne hodi na gore samo ob najugodnejši priliki, hotel je videti krasoto gorske prirode tudi v onem času, ko so večini turistov gore nedostopne — to je po zimi. G. predavatelj si je preskrbel v družbi svojih tovarišev g. Brinška in Kunauerja iepih motivov na svojih turah, ki so pojasnjevali predavanje. Slike so bile res krasne, tuintam umetniško dovršene. Predavanje je bilo mnogoštevilno obiskano, kar kaže, da je dovolj zanimanja za tunstiko. Zima na gori je res nekaj zanimivega, zato smo si jo radi ogledali vsaj na slikah. Predavatelj je pojasnil lepe strani gorske zime in nekate posebnosti v gorski zimski prirodi. Vendar je bilo preveč opisovanja, kar je utrujalo občinstvo. Splošno moramo izjaviti, naj bi naši predavatelji odmerili primeren čas svojim predavanjam. Po našem mnenju je predavanje, naj je še tako zanimivo 1 uro dovolj. Tega časa se drže povsod. Sinoči je trajalo čez dve uri. To le škodi utisu, ker izgine zanimanje. Svetovali bi ob tej priliki, da bi »Slovensko planinsko društvo" večkrat prirejalo podobna predavanja. S tem bi povzdignilo sebe in našo tu-ristiko. Češka podružnica slov. planinskega društva v Pragi ima vsak mesec predavanja s skioptičnimi slikami. Ta predavanja so žejo mnogoštevilno obiskana in so med Čehi zelo povzdignila zanimanje za naše kraje in za tu-ristiko sploh. Turistika ne gre samo na višave, gre tudi na daljave, zato ni treba, da bi bilo predavanje ravno o gorah, lahko je tudi kako drugo zanimivo potovanje. To spada gotovo v delokrog plan. društva. Ni dvoma, da bi se našlo predavateljev in slik. Koliko je pri nas ljudi, ki ne pridejo dalje, ko na Šmarno goro. Ako bi mu v predavanju s slikami pokazali veličastnost Triglava, bi imel naš gorenjski velikan gotovo več domačih obiskovalcev nego doslej. Pa tudi druge naše planine bi lahko na ta način pokazali širšim krogom in bi jih zvabili v naše gorske krasote.
Ženske In obrtne šole. Klerikalci, ki tako rujejo zoper obrne šole v ljubljani, so tudi nasprotni temu, da
ob pri merni šoli seveda —z uspehom pel lahko tudi prve partije. Ali mestna občina oziroma deželni odbor res nimata denarja, da bi preskrbela domačemu pevcu potrebno muzikalno izobrazbo?!
Knežjega gozdarja Kuna je igral in pel g. Ras b er ge r. O Rasber-gerju choristu bi se dalo pisati simpatično, o Rasbergerju solistu je to seveda mnogo težje, skoraj nemogoče. Kmet Kilijan je našel v gospodu Kadrabku interpreta, ki ga je precej težko akceptovati takšnega, kakršen je bil pri torkovi premijeri. Njegov lirski glas naš še vedno ne more kdovekaj ogreti in njegova igra da tudi še marsikaj želeti.
Vsa pohvala gre Samielu g. Nučiča, ki nam je predstavil diabol-skega črnega lovca z dovršenostjo, ki smo je pri njem navajeni.
H koncu naj omenimo, da želimo videti pri današnji reprizi oder v prizoru v volčjem brezdnn malo manj intenzivno razsvetljen, to ne bo težko doseči, a splošnemu utisu bo sigurno v prid.
Orkester pod vodstvom g. profesorja Reinerja je izvajal svoj part s hvalevredno preciznostjo in žel po ouverturi specijalen aplavz. Sufleza je bila vse preglasna. — Obisk je bil precej slab.	—a—
bi se smele tudi ženske izobraževati strokovno na obrtnih šolah. Na shodu, seveda, tu se pa dr. Krek poteza za to, da bi se ženske strokovno izobraževale. Naj bi raje malo polasal one gospode pri „deželi“, ki ovirajo razvoj obrtnih in obrtnonadaljevalnih šol in naj bi se povsod tako storilo, kakor v Ljubljani, kjer so se te šole odprle na stežaj tudi ženski mladini.
Ženske in trgovske šole. Poleg privatnih trgovskih šol, ki jih je mesto dopustilo, je občinski svet ljubljanski ustanovil tudi lastno trgovsko šolo, oziroma tečaj, kjer se izobražuje v trgovskem oziru izključno ženska mladina.
Napredna zmaga v Kamniku.
Pri današnjih volitvah v korporacijski odbor so naprednjaki sijajno zmagali. Klerikalci so vkljub strastni agitaciji sramotno propadli. Gospod dekan, drv še ne bo tako kmalu.
Ravnateljstvo slovenskega deželnega gledališča se je tudi odzvalo povabilu intendance kr. zemalj. kaza-lišta v Zagrebu ter se udeleži nocoj premijere hrvatske izvirne opere „Oganj“, hrvat. skladatelja Berse. Te premijere se udeleži mnogo avstrijskih gledaliških ravnateljev in li brettistov. Obenem povabi g. ravnatelj na gostovanje nekaj hrvatskih opernih in operetnih pevcev.
Koncert .Slov. filharmonije”. Za nedeljo odpade koncert .Glasbene Matice* vsled nepričakovanih ovir. Kakor čujemo, se ne misli na to, da bi .Filharmonija’ porab la priliko in zopet priredila lep ljudski koncert, marveč se morda hoče godbo porabiti za kakega .Grofa Luksemburga" v gledišču. Smo tolmači želja občinstva ako prosimo odbor Slov. Filharmonije, da naj raje v nedeljo priredi ljudski koncert. Če člani plačujejo mesečne prispevke, naj tudi kaj od godbe imajo!
V	Spodnji Šiški sta števna komisarja klerikalec Javoršek in neki šulfcrajnski učitelj. To bo imelo lep uspeh za Slovence. Društvo napredne stranke naj jima gleda na prste.
Škoda po gozdih, ki jo je zadnji sneg napravil na drevju, je znatna, ker je polomil mnogo vej.
Odbor Sokola I. vabi bratsko članstvo na IV. redni občni zbor, ki se vrši v soboto dne 14. januarja t. 1. ob 8. zvečer v gositilni br. I. Zupančiča, Ahacljeva (Martinova), cesta 15. Ker je občni zbor najvažnejši akt in odločujoča skupščina za bodoči razvoj »Sokola I.*, poživljamo brate člane in članice k obilni udeležbi. „Na zdar!“
Telovadno društvo .Sokol* v Št. Petru na Krasu skliče svoj občni zbor 15. t. m. Občni zbor se bode vršil ob 4. popoldne v prostorih .Narodne gostilne" s sledečim dnevnim redom: Pozdrav. Poročilo tajnika. Poročilo blagajnika. Poročilo načelnika. Volitev odbora. Volitev pripravljalnega odbora za župni izlet v letu 1911. Slučajnosti. Odbor prosi, da se udeležijo člani v največjem številu občnega zbora, ker so zelo važne točke na dnevnem redu.
III. redni občni zbor slov. aka-demičnega društva .Adrija* v Pragi se vrši dne 14. t. m. ob polu 8. zvečer v društvenih prostorih (Spalena ul. 20) z običajnim dnevnim redom.
X. redni občni zbor slovenskega trgovskega društva „Merkur* se vrši v nedeljo, dne 29. januarja t.
1.	ob 10. dopoldne v društvenih prostorih v .Narodnem domu“. — Dnevni red: 1. Pozdrav. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitev odbora. 6. Slučajnosti.
Društvo »klub slovenskih ama-ter-fotografov* v Ljubljani. Pripravljalni odbor društva .Klub slovenskih amater-fotografov' v Ljubljani javlja, da se vrši ustanovni občni zbor v petek, dne 13. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji .Novi svet* (Prešernova soba), Marije Terezije cesta. Piosimo, da se vsi oni, ki se zanimajo za snujoče se društvo, občnega zbora zanesljivo udeleže. — Pripravljalni odbor.
Japanska tragedlnja Hanako z
lastnim ensemblom ces. dvornega gledališča v Tokio bode nastopila tekočega meseca v 2 enoaktnih jdramah, in sicer v .O take* in .V čajnici" od avtorja Loi-Fu v tukajšnji dvorani hotela .Union*. — Sodeč po kritiki uglednih tu- in inozemskih listov se bo nudil Ljubljančanom izreden umetniški užitek. Natančnejše poročilo bodemo objavili pravočasno.
Slika udeležencev gostilničarskega shoda je prav dobro izpadla. Cena jej bo okrog 4 K. Kdor je želi, naj to naznani po dopisnici deželni zvezi gostilničarskih zadrug v Ljubljani, Gradišče 7.
Zatekel se je dne 5. t. m. k posestniku Podobniku v Novem Vodmatu velik, ščetinast pes. Lastnik naj se zglasi pri gori imenovanem posestniku Novi Vodmat 145.
Rusjanov pogreb.
(Izvirno brzojavno poročilo .Jutru*.)
Bel grad, 11. januarja.
Pogreb ponesrečenega slovenskega zrakoplovca Rusjana je bil naravnost veličasten. Izvršil se je na stroške bel-grajske občine, a prisostvoval mu je ves Belgrad v polnem pomenu te besede in velike množice iz belgrajske okolice. Na vseh hišah so visele črne zastave, ker celo mesto žaluje radi tragične smrti mladega slovenskega avijatika.
Z vojaškimi častmi.
Pri pogrebu je sodelovala tudi cela belgrajska posadka pod orožjem. Pred krsto je šla vojaška godba, za njo oddelek pehote, ostala posadka je pa delala špalir na obeh straneh ulic skozi katere se je pomikal sprevod in ( kakor je šel mrtvaški voz mimo posameznih oddelkov, so ti izkazovali vojaške časti Razun vojaštva so delala špalir tudi sokolska društva.
Kraljevo sožalje in venec princa Jurija.
Kralj Peter je izrazil po svojem adjutantu majorju Jovanoviču Rusja novi rodbini svoje globoko sožalje radi tragične smrti Rusjanove. Princ Jurij je položil na Rusjanov grob venec s slovensko in srbsko trobojnico.
Dva spomenika.
V	vojaških in športnih krogih se je pričela akcija, da se postavi Rusjanu nagrobni spomenik in tudi spomenik na onem mestu, na katerem se je ponesrečil. Ker so k akciji pristopili tudi trgovski in drugi krogi, je več kot gotovo, da bosta oba spomenika kmalu stala na imenovanih mestih.
Argentinsko meso v Ljubljani.
Včeraj zjutraj ob 7. uri 50 minut je dospelo na južni kolodvor 5000 kg argentinskega mesa, ki ga je pripeljal čez morje parnik ,Wyandotte“. Meso se je še dopoldne prepeljalo v mestno klavnico, odkoder se začne danes na drobno razprodajati. Meso lahko še več dni stoji in je celo potrebno, da počaka še kake 2 do 3 dni, da se odtajano uleži, če hočemo uživati zelo ukusno meso.
Kako smejo prodajati mesarji argentinsko meso?
Vsak mesar mora imeti na mesnici napis».Argentinsko meso". Drugega mesa kot argentinskega na isti stojnici in v isti mesnici istočasno ne sme prodajati. Tudi ne sme pri-devati argentinskemu mesu kosti domače živine. Mesarji so razen tega primorani prodajati argentinsko meso po določenih cenah, sprednji del kg š 1 K 20 vin., zadnji del kg š 1 K 40 vin. Mesarje, ki bi se ne ravnali po teh predpisih, zadene občutna kazen.
Prva poskušnja argentinskega mesa v Ljubljani.
Včeraj dopoldne si je ogledal v mestni klavnici argentinsko meso tudi vladni svetnik vitez Lasehan, ki se je jako povoljno izrazil nad nepričakovano krasnim blag im. Soproga klavniškega ravnatelja gospa Skale-tova pa je povabila na prvo pečenko iz argentinskega mesa funkcijonarje mestnega magistrata vladnega svetnika vit. Laschana s predsedstvenim tajnikom pl. Bleiweisoin, zdravstve nega svetnika Krajca in mestnega tržnega nadzornika Ribnikarja.
Ukus argentinske pečenke
se po nečimur ne razlikuje od domače. Prirejena bržola je bila najboljša in se da primerjati le najboljšim dunajskim bržolam, takozvanim »Mastochsenrostbraten*. Argentinsko meso je sicer zelo mastno, vendar pa se je izkazalo pri pečenju, da je mast naravnost izborna, da se večinoma že pri pečenju raztopi in lahko nadomešča domačo mast. Argentinskega mesa mast ima zelo prijeten ukus in nima niti najmanjšega duha po loju ter se, kolikor je ostane pri pečenki, raztopi v ustih, kakor surovo maslo. Prva poskušnja je pokazala, da je bilo meso nekoliko trje, to pa bižčas radi tega, ker so bržole sploh tiše in ker je bilo meso, ne da bi se zadostno odtajalo, v naglici pripravljeno.
Juha argentinskega mesa
utegne biti, po prvi poskušnji sodeč zelo mastna in utegne vsled tega imeti kolikor toliko ukusa po masti Vsekako pa bo bržčas meso najboljše in osobito ukusno radi tega, ker je z mastjo prepleteno. Boljši Dunajčani so vajeni na tako I. vrste meso in zelo radi jedo, če je .unterspickt". Za Ljubljančane bo bržčas argentinsko meso nenavadno mastno.
Kaj pravijo ljubljanski mesarji.
Mesarjem se je včeraj pri pogledu na argentinsko meso, obraz smejal zadovoljstva in iznenadenja. Večinoma
ljubljanski mesarji niso niti hoteli slišati, da bi v svojih mesnicah prodajali argentinsko meso, misleč, da je slabo in nemarno. Nekateri so celo izjavili, da si z argentinskim mesom ne bodo podili boljših strank iz svojih mesnic. Včeraj pa so vsi mesarji enoglasno zatrjevali, da je argentinsko meso .kapital" in da v Ljubljani tako Jepih pitanih volov sploh ne dobe. Če bi se meso vsak teden uvažalo, bi ga vsi radi prodajali. Potem bi tudi cena domači živini padla.
Kako je ravnati z argentinskim mesom
Argentinsko meso je tako zelo zmrznjeno, da rabi 2-3 dni, da se pri gorkoti 10—15 stopinj Celzija odtaja. Čim manjša je toplota tem bolj počasi se taja. Če je toplota večja se odtaja že v 1—2 dneh. Praviloma bi moralo biti meso, p red no se prodaja skoz in skozi odtajano. Viseti bi moralo v to svrho nekaj dni na prepihu pri 10—15 stopinj C., ker se na ta način nastala vlažnost na mesu najhitreje popije. Ker pa se bo meso še zamrznjeno prodajalo, zato naj ga gospodinje doma same popolnoma odtajajo predno ga denejo v posodo. Drugače lahko ostane pečenka pri kosti, meso pa v sredi bolj trdo. Meso za juho je treba postaviti v vročo in ne v mrzlo vodo.
Razne vesti.
* Stavka hišnikov v Pragi je
končana. Dosegli niso ničesar. Vzrok: pomanjkanje trdne organizacije in samozavesti.
* Ljudožrci v Evropi. Neka ruska ladja je zašla na svojem potu v pokrajine ljudožreev. Mornarji so tam ujeli dva ljudožrea in so ju pripeljali v Evropo. Dati so ju morali v železne kletke, ker sta preveč razsajala. Jesta samo banane, kokosove orehe in surovo svinjsko meso. Ljudožrea bodo prepeljavali in kazali po Evropi radovednemu občinstvu in še radovednej-šim učenjakom.
* ysož z 20 ženami. Poljski Žid Kotschmer se je na podlagi ponarejenih listin dvajsetkrat oženil, akoravno nobena prešnjih žen še ni umrla. Izročili so ga sodišču.
* Atentat na uredništvo. V nekem manjšem mestu je nekdo vrgel v uredništvo tamkajšnega lista bombo, ki je eksplodirala in razrušila celo hišo. Dozdaj še niso mogli dognati, koliko ljudi je pri tem izgubilo življenje. — Vzrok atentata so politični motivi.
* Huda zima. Iz Miiana poročajo, da je po celi severni Italiji padlo zelo mnogo snega. Tudi mnogo viharjev je bilo. Sneg je ponekod tako velik, da so nekateri kraji kar odrezani od drugega sveta. Več vlakov je v snegu obtičalo. Mnogo streh se je pod težo snega podrlo. Posebno veliko je snega v goratih krajih. V Cuneu na Piemontskem ga je celih 5 metrov.
* Ostrižene prostitutke. Na Ru-munskem je prav veliko prostitutk, ki so včasih zelo nadležne. Zato je mestni magistrat v Bukareštu izdal na-redbo, da se pred 10. uro zvečer ne smejo pokazati na ulico. In katera bi se proti tej naredbi pregrešila, vsako bodo brez usmiljenja — ostrigli. Na-redba je stopila v veljavo z novim letom, danes pa je v Bukareštu že g d 50 ostriženih lahkoživk. Zelo so nesrečne in silno tarnajo. — No počasi jim bodo še zopet lasje zrasli, če jih ne bo treba prevečkrat striči.
* Na bojkot proti češki firmi Maršner v Pragi, tovarna za čokolado in bonbone poživlja včerajšnji ,Gra-zer Tagblatt*. Boli ga, da je imela ta tovarna v preteklem letu 4,508.888 K prometa, za 527.943 K več nego v prejšnjem letu, in da iz čistega dobička podpira češke kulturne zavode. Konfisciran za to .Grazer Tagblat* seveda ni bil. Nas bi seveda takoj zaplenili, če bi mi pisali za bojkot različne nemške čokolade.
* Na ledu sredi morja. Iz Astra-hana poročajo: 85 ribičev in 38 konj je stalo na ledu na Kaspiškem morju. Tu se led utrga in veter je gnal vse na široko morje. Takoj je odplul parnik, da reši ribiče in konje.
* Iz črnega brloga. V Jičinu na Češkem se je pregrešil katehet Anton Šturm ned šolskimi otroci. Te dni bi se moral zaradi tega zagovarjati pred okrajnim sodiščem. Možakarju pa to ni bilo ravno prijetno in popihal jo je v Ameriko. Samo, kako bodo tam veseli novega Amerikanca, to je vprašanje!
* Stavka šolarjev. V Toulonu na Francoskem so začeli učenci meščanske šole stavkati, ker ni v šolskih sobah peči Tudi šolarji na ljudskih šolah so se iz istega vzroka pridružili stavki. Zdaj stavka v Toulonu
11.000 šolarjev.
* Jubilej poljskega časnikarstva. Leta 1661 je začel v Krakovein izdajati Jan Aleksander Gorczyn list „Mer-kuryus Polski*, ki je prinašal novice s celega sveia. V Krakovu se je končen rirala italijanska in dunajska pošta, kakor v Gdanskem berlinska in šved-
ska. Ko se je kralj Jan Kazimir preselil v Varšavo, šel je tja tudi Gorczyn s svojim listom. V Krakovu pa je začel izhajati .Aviz z Krakova*. Poljski žurnalisti bodo oslavili 250 letnico poljskega časopisja s shodom, s časopisno razstavo in z vsakoletnimi časnikar? skimi kurzi.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Slovani in novo ministrstvo.
Dunaj, 11. januarja. Slovanske stranke se še niso definitivno odločile, kako stališče naj zavzamejo nasproti novemu Bienerthovemu kabinetu, ker hočejo počakati na deklaracijo, katero bo Bienerth podal ob otvoritvi parlamenta glede programa grama novega kabineta. Gotovo pa je, da bodo slovanske stranke, zlasti pa Čehi stopili v najstrožjo opozicijo, ker se sedanji sistem gotovo ne bo izpre-menil, kar je razvidno že iz izjav ministrskega predsednika Nemcem. Tudi Rusini so izjavili, da jim je vstop prof. Glombinskega v novi kabinet skrajno sumljiv, ker je ravno prof. Glombinski najbolj nasproten kulturnim težnjam rusinskega naroda. Kakor znano, so ravno bukovinski Rusini bili že večkrat pri glasovanju jeziček na tehtnici, ki je odločeval. Rusinski narod zahteva, da morajo tako gališki kakor bukovinski rusinski poslanci stopiti proti novi vladi v strogo opozicijo. Ministrski predsednik baron Bienerth se nahaja radi tega sedaj v velikih stiskah in hoče na vsak način Rusine potolažiti.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 11, januarja. V današnji seji ogrskega državnega zbora je bila sprejeta predloga glede srbsko-avstrijske trgovinske pogodbe v tretjem branju Na poziv poslanca Polo-nyja sta se sedaj združili obe stranki iz 1. 1848. v boju proti bančni predlogi, vsled česar bančna predloga gotovo ne bo sprejeta do 17. t. m., kakor bi se to moralo zgoditi. Poslanec Franc Kossuth je izjavil, da je ta ideja jako hvalevredna. Justhov predlog je dosedaj podpiralo že 41 poslancev. Čuje se, da se mu bo pridružila tudi ljudska stranka.
Kraljevič Gjorgje v francoski armadi.
Belgrad, 11. januarja. V vladnih krogih se zatrjuje, da odide srbski kraljevič Gjorgje v najkrajšem času v vojaško šolo S. Cyr na Francoskem, kjer se je izšolal tudi njegov oče kot nekdanji princ Karagjorgjevič. Vlada mu bo v to svrho zvišala mesečno gažo in dovolila tudi adjutanta, ki ga bo spremljal na potu v šolo.
Demisija rumunskega kabineta.
Bukarešt, 11. januarja. Ker je dosedanji ministrski predsednik Bratiju podal svojo demisijo, je kralj poveril sestavo novega kabineta konservativcu Carpu.
Motu proprlo.
Brno, 11. januarja. Predsednik klerikalne Ciril-Metodove posojilnice, ki je ena največjih posojilnic na Moravskem, dr. Hober je radi papeževega motu proprio odstopil od svojega mesta. Češki klerikalci so radi tega v veliki zadregi, ker ne najdejo pravega in sposobnega naslednika.
Delegacijsko zasedanje.
Dunaj, 11. januarja. Kakor se poroča, se delegacije, ker vladne predloge še niso izdelane, snidejo šele 30. januarja in sicer predpoldne odsek za zunanje zadeve, kjer bo zunanji minister Aehrenthal predložil svoj eks-poze, popoldne pa bosenski odsek, kjer bo imel svoj ekspoze finančni minister Burian. Plenarna seja poslanske zbornice bo šele med 10. in 12. februarjem.
Avstrljsko-srbska drinska komisija.
Dunaj, 11. januarja. Avstrijsko-srbska drinska komisija je končala svoje študije o prepornih točkah ob Drini. Zatrjuje se, da je avstrijska komisija prišla do prepričanja, da dotična preporna mesta pripadejo Srbiji.
Sventohovski odpoklican.
Dunaj, 11. januarja. Zunanji minister Aehrenthal je odpoklical dra-gomana in tajnika avstrijskega poslaništva v Belgradu, Sventohovskega. .Zeit* piše o tem odpoklicu sledeče: .Odpoklicanje Sventohovskega pomeni začetek kapitulacije Aehrenthala pred Masarykom, konec pa še sledi. Kajti nemogoče je, da bi Sventohovski brez dovoljenja grofa Forgacha uganjal take stvari.
Ljudsko štetje.
Dunaj, 11. januarja. Iz vseh dežel prihajajo poročila o velikanskih sleparijah, katere so izvršile števne komisije. Na Dunaju je samo iz 21. okraja prišlo 4000 pritožb od strani Čehov. Zlasti pa vlada radi sleparij na koroškem velikansko razburjenje. Čehi nameravajo radi Koroške predložiti ves materijal takoj v prvi seji zbornice.
Grof Thun — češki cesarski namestnik.
Praga, 11. januarja. Iz čeških aristokratskih krogov se zatrjuje, da grof Thun sam ne reflektira na svoje imenovanje češkim cesarskim namestnikom. Vendar pa bi se tega ne branil, če bi zahteval cesar, kajti cesarjeva želja mu je ukaz.
Listnica uredništva.
G. Viktorju Balohu. Dotična notica se nanaša na poštne razmere v Mostah pri Ljubljani.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna", Ljubljana.
Popravek.
V .Poslanem* g. M. Sladič z dne 8. t. m. naj se glasi stavek .in to ne zaradi pravilnega življenja* pravilno: .in to le zaradi pravilnega življenja*.
lab oglasi.
Izvrsten brinjevec
ima
I. Šebenik t Spodnji ŠlSfel.
KfjlgnveSht uAenec se takoj sprejme. — Ponudbe sprejema inseratni oddelek .Jutra*. ____________________________________  11/3-1
Čfši*- brikrte in kosovni premog, najboljše in najcenejše kurivo za peči, podkurilna drva nepotrebna, (navodilo zastonj), priporoča po najnižji ceni Češko skladišče premoga, Nova ulica št. 3.	450
Stanovanje z eno ali dvema sobama se išče za februar. Najraje v trnovsko-šentjakob-skem okraju. Ponudbe: 1. S. Cesta na Loko 19.
Gosti 1 ničurjl, ki žele godbo za predpustne veselice, naj se blagovoljo oglasiti ustmeno ali pismeno pri g. F. Vodišku, Vodovodna cesta 26.
18 12—1
Vež l.»p)h fcootumov *» m-ske proda prav po nizki ceni g. Blas, Rimska cesta 19.	3—1
so naprodaj na Tržaški cesti št. 51.
SODE
dobro ohranjene, stare in nove, velike in male, prodaja
ITAJf l£lTGG£]tf IG
sodar
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo želez. 5.
Radi preselitve se odda v najem ali proda pod jako ugodnimi pogoji dobro obiskana
gostilna z vrtom
v bližini Ljubljane. — Natančneje pove inseratni oddelek .Jutra*.
Kupi se vstrajen
za lahko vožnjo, eventuelno z opravo. Istotako se kupi tudi lahek
polkrit koleselj.
Ponudbe je poslati na inseratni oddelek ..Jutra“.
I K O
?0 ?
Najboljša
sedanjosti:
zlata, srebrna, tula,
? I ? I K O ?0 ?
nikelnasta In Jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Svicl.!!
? O ?
Tovarniška varstvena znamka:
„IKO“.
? i ? I K O ?0 ?
Dragocen dar
Vam pošljemo z obratno pošto zastonj in franko, ako nam v namen razpošiljanja naših cenikov pošljete
100 naslovov (edino z dežele, ne is glavnih mest)
zasebnih in državnih uradnikov, učiteljev, vaških duhovnikov, graščakov, gospodarskih uradnikov, tovarnarjev in tovarniških uradnikov,, bolje situiranih zasebnih uradnikov, trgovcev, obrtnikov itd. s svojega bivališča in najbližje okolice snažno in razločno na polo papirja spisane.
Prodaja patentovanlh novosti L. Weiss, Dunaj IL Hofenedergasse 1.
raznih nakitov, perilo za gospode in dame, specijalitete zavratnic in nogavice; steznik „Diredoire“ P. D.
Kupujte „JUTRO"!
Poročni prstani
močni v zlatu, na trpež- 5^	/
nosti neprekosljivi
1 par od K T—	W
na prej v modernih fasonah — graviranje brezplačno	M,	f
FR. ČUDNU
urarju in juvelirju v LJUBLJANI, samo Prešernova ulica št. 1. Ceniki zastonj tudi po pošti
Največja zaloga
stenskih ur. ZALOGA IN
IZDELOVANJE
OSkiK
Pa P1ERI
, Jutro4 se prodaja v Trstu
po 4 vinarje
tt r3_a,sledrxjUcl to"baJs:eixn.eiln.:
LJUBUflMfl
DVORNI TRG 3
Enonadstropna
HIŠA
(nasproti pekarije) s šestimi sobami se
proda
y Rožni dolini št. 217 pri Ljubljani.
Najboljši pokonoevalec mrčesa je tazdvomno F. Scherag-a
JANOL
pomori podgane, miši, stenice, ščurke i. t. d. pod garancijo.
Naroča se:
Dunaj XV.,
riinfhausgasse Štev. 5.
uvoz kave in velepražarna.
Nova podružnica
v Ljubljani
Šelenburgova ul. 71
liCCllCr, ulica Stadion, TreviSilll, Ulica Fontana, Pipail, ulica Fabra,
Kevli, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carduci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojaški trg, Hrast. Poštni trg,
Može, ulica Miramar, Macolo, ulica Belvedere, ^eršaisa, Bojan, K&UllIlilcIltM, Campomarzio, Blcillia, S. S. Marliri, Erci^o}, ulica Masimiliana, Končelj. ulica S. Marco,
Cechimi, ulica del Istra, Itrillia, ulica del Rivo, linbnič, ulica Sete Fontane, Gramaticopiulo, ul. Bariera, Spodei *, ulica Bariera, Lavrenčič, Vojaški trg. IleilUSi, Greta,
Kicliel, Rojan,
Itajc, ulica Gepa,
Llizatto, ulica Aquedotto, §C£‘UllIl, ulica Judustria, Železnik, Sv. Ivan,
Lil«, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere.
Tehnični l>ureau in podjetje zg- radb
Inženir H. Uhlif v Ljubljani
Resljeva eesta štev. 26.
Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, znanstvena mnenja, prevzetja zgradb.
A. PERSCHE
Ljubljana,
Pred škofijo 21.
priporoča-
veliko zaiono
Izd-eloTrsunje Igrra-č
Ernest Hoffarth jun., Dunaj ¥111.,
PfeiSffasse 34.
Vojaške oprave za otroke:
Infanterijska garnitura Huzarska	,,
Planin, lovcev	,,
Dragonska	,,
Tllanska	,,
Telesne straže	,,
Prekupovalcl spedjalni cenik.
obstoječa iz Čake, prsnega ,, 5*— oklepa, sablje, patronske ,, 5*— taške, puške v najlinejši ,, 5*— izdeljavi	,, 5*—
6-—
Razpošiljatev po povzetju.
TTIVTkupljeno od konkurzne mase
V JIM U „Agro-Merkur“
se prodaja od 56 1 naprej vsaki dan od 10. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. razen nedelj in praznikov
po nizkih cenah.
Proda se ceno tudi prazna dobro
ovinjena posoda,
od 50 1 do 50 hi, skupaj približno 1100 hi.
Natančnejša pojasnila daje g. 1. Balon, gostilna pri „Fajmoštru“ v Ljubljani in gostilničar pri „Anžoku“ v Šiški. Istotam se nahajajo tudi kleti. Vse se prodaja proti takojšnjemu plačilu.
Združeni čevljarji v Ljubljani
Wo!fova ulica 14
odlikovani namednar. lov. razstavi na Dunaju 1910 priporočajo za zimsko sezono svojo
bogato zalogo obuval
vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega izdelka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi.
Špecijalisti za nepremočljive lovske in turistovske čevlje.
Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila.
Postrežba točna, cene solidne.
Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike.
			
			
			
Zaradi inventure
izredno znižane cene.
Raglan...................
Gledališka mantila . .
Paletot .................
Pelerina.................
Kratki kožuhi . . . Zimska ali športna suknja „ Obleka..........................
za dame preje K 40*-» r> »	»	40'-
y> »
„ gospode „
„ 60--„ 15‘-„ 60-„ 40'-„ 40'-
sedaj K 12 -» 12-„ 16-» 8‘-* 80*-» 18--„ 16*-
Otročje obleke pod vsako ceno!
Angleško skladišče oblek 0. Bernatoiič.
-------- Ljubljana,	Mestni	trg	5.	—
Meinl
Nekaj izborno ohranjenih
automobilov
-vseih. T7-elils:osti se ceno proda.
Moje Ime jamči za solidno 'n dobro postrežbo. — Zavod za popravo automobilov in trgovina
Ing. JURIJ TIEJ, Dunaj XVII,
Santergasse 13.
Ustanovljena leta 1831.
Največja zavarovalnica avstro-ogrske države
Ustanovljena leta 1831,
C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastni hiši.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1909. zavarovalo se je 17.230 oseb za kapital nad 143 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 97?
milijonov kron. Premoženje družbe znaša nad 366 milijonov kron.
Glavna zaloga
rudninskih
voda.
Vsak dan sveže žgana kava.
A. Šarabon, Ljubljana.
:: Velepražarna kave z električnim obratom. ::
Špecerijska
trgovina
na drobno in debelo.
rVSSS' Ljubljanska
banka v
ulica štev. S.
Podružnice v Spij 6 tu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči rafiun ter jih obrestuje od dae vloge po čistili 4 | ,c