Št. 314. V Ljubljani, četrtek dne 12. januarja 1911. Leto II. Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin. .JUTRO" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto celoletno K 18-—, polletno K 9 —, četrtletno K 4 50, »esečno K 1 '50. Za inozemstvo celoletno K 28’—. : Telefon številka 118. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina uprav*ištvn. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, •smrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 118. Argentinsko meso in naši klerikalci. Vse sile so napeli naši klerikalci, da bi preprečili uvoz argentinskega mesa. Iz naprednjakov so se naravnost norčevali ko so stavili v deželnem zboru predlog za upeljavo argentinskega mesa. Velikanske manifestačne shode, ki jih je prirejalo delavstvo za uvoz argentinskega mesa, so nazivali rdečo komedjjo. Voditelj klerikalne stranke dr. Šušteršič sam je zavzel stališče proti argentinskemu mesu in mu pridejal lastnosti, ki jih nima. Trdil je, da se ga ne sme uvažati, ker bi se po njem zanesle med živino kužne bolezni. Zatrjeval je na velikem javnem shodu, da je tepec tisti in farba ljudi kdor pravi, da se bo vsled argentinskega mesa domače blago pocenilo. Naši klerikalci so privesek tiste agrarne stranke v avstrijskem parlamentu, ki strahuje vse prebivalce mest in ki hoče, da bi se cela avstrijska politika sukala edinole okoli žepov veleagrarnih magnatov. Kot veleagrarci so naši klerikalci principielni nasprotniki uvoza argentinskega mesa. Samo štajerski klerikalci so to stališče odkrito priznali, ker nimajo v mestih nobenih pristašev. Ljubljanski klerikalci sicer pobijajo uvoz argentinskega mesa indirektno, nimajo pa poguma, da bi sledili svojim principom in odločno nastopili proti uvozu, kar bi se moglo od njih, če bi bili pošteni veleagrarci pričakovati. Ker pa hočejo naši klerikalni kmetski poslanci nastopiti pri prihodnjih volitvah tudi v ljubljanskem mestu, zato so glede argentinskega mesa dvorezen nož, ki naj služi obenem kmetu in meščanu. Mi pa pravimo: Kdor ni glede uvoza argentinskega mesa z nami, ta je proti nam! Zato moramo naše klerikalce smatrati za naše nasprotnike, za sovražnike meščanskega prebivalstva. Kot take jih smatramo tem lažje, ker vemo na kak podel način klerikalci na tihem vendarle agitirajo zoper argentinsko meso. Klerikalci pripovedujejo ljudem, da je argentinsko meso za nič, da je nesnažno in gnusno. Cele pravljice o nemarnem pridobivanju in slabih lastnostih argentinskega mesa so zadnje dni raznašali klerikalci po Ljubljani samo, da bi diskreditirali njegov uvoz. Danes se bo občinstvo lahko samo prepričalo, kdo je farbal Ljubljančane radi argentinskega mesa in kdo je bebec. Vsakomur je dana prilika, da z lastnimi očmi vidi argentinsko meso, vsakdo ima priliko, da ga sam pokusi. Meso je dospelo v Ljubljano lepo zavito, da služi lahko za odpošiljanje našim mesarjem za vzgled. Argentinsko meso je neoporekljivo snažno, čedno in izgleda kot naša najboljša govedina. Meso izvira od samih težkih in pitanih volov, kakršnih pri nas sploh ni. Le na Dunaju in po boljših hotelih v letoviščih poznajo meso te vrste kakovosti. Včeraj dopoldne se je že vršila prva poskušnja v Ljubljano pripeljanega argentinskega mesa v tukajšnji mestni klavnici pri kateri je bil navzoč vladni svetnik Laschan in mestni zdravstveni organi. Poskušna pečenka je bila izborna in se ni po ničimur razlikovala od pečenkiznašega najboljšega mesa. Ako se bo z mesom pravilno ravnalo je izven vsakega dvoma, da so dobili Ljubljančani s prvo pošil-jatvijo argentinskega mesa relativno cenen živež najboljše kvalitete. Za poskušnjo je prišlo v Ljubljano prvo argentinsko meso. Jutri in pojutrajšnjem seveda cene domačemu mesu radi tega še ne bodo padle. Tudi ni še z jutrajšnjo pošiljko odpravljena v Ljuoljani draginja. A led je prebit. Ljudstvo bo spoznalo kako klerikalni veleagrarci farbajo ljudstvo in delajo proti njegovim interesom s 1em, da se protivijo uvozu argentinskega mesa. Vsi predsodki do argentinskega mesa, ki so jih vcepljali klerikalci, bodo s prvo poskušnjo odpravljeni in ljudstvo bo krepkeje in odločneje zahtevalo neomejen uvoz prekomorskega mesa in odpravo colnine. Kadar bo Ljubljana dobila vsak teden 5—10 tisoč kg argentinskega mesa, kadar se bo vAvstrijo teden za tednom vpeljalo 700 tisoč stotov, bodo cene mesu stalno padle in draginji bo veliko odpomagano. V dveh dneh bo do tega prepričanja prišel vsak Ljubljančan in vsaka gospodinja. V dveh dneh bo tudi vsakdo, kdor ni tepec in kdor samega sebe ne farba — dr. Šušter-šičeve besede! — uvidel, da smo mi imeli prav, ker smo se gnali in dosegli uvoz argentinskega mesa in da so klerikalci le veleagrarni sleparji, ki so delali in delajo in bodo delali proti našim mestnim interesom. Ako bi danes gospodarili na ljubljanskem magistratu klerikalci, bi sklenili tak proti argentinskemu mesu naperjen sklep kot v deželnem zboru. Brezdvomabi v tem slučaju Ljubljančani argentinskega mesa ne videli. Jasno je pa tudi, da bi še tisti dan ustavili uvoz argentinskega mesa v Ljubljano, ko bi zažu-panill v ljubljanskem občinskem svetu klerikalci. Politično razmere na Hrvatskem. (Izvirno poročilo Jutru). Zagreb, 10. januarja. Že iz mojega zadnjega pisma se je lahko spoznalo, da je nedavno 3 dnevno zasedanje hrvatskega sabora imelo vsaj tt> posledico, da se je po- litična situacija na Hrvatskem popolnoma pojasnila. Danes je vsakemu poštenemu rodoljubu na Hrvatskem, najsibo Hrvat ali Srb, jasno, da je dr. Nikola Tomašič zasedel stolico hrvatskega bana z isto misijo, katero je poprej že izvrševal 20 let današnji ogrski ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary kot takratni hrvatski ban in vsi poznejši bani do najnovejše dobe, izvzemši 1. 1906. Takrat je koalicija po prvi sijajni zmagi nad hrvatskimi madžaroni sestavila vlado iz vrst saborske večine, ki je bila prvi reprezentant prave in nefalzificirane volje hrvatskega in srbskega naroda. Toda ta vlada je bila samo erto leto na krmilu. Vendar pa kljub nasilnemu režimu vsa sredstva niso zadostovala, da bi se moglo hrvatsko-srbsko koalicijo prisiliti, da bi odstopila od svojih opravičenih zahtev in borbe za samostojnost svoje domovine. Kljub težkim izkušnjam čaka danes koalicija ojačena na nove boje, ki čakajo Hrvat-sko. Zato so vesti nemških in madja-ronskih uradnih časopisov, da je bila koalicija v zadnjem zasedanju hrvatskega sabora ob priliki volitev saborskega predsedništva, poražena, naravnost smešna. Tomašičevo zmago se lahko imenuje — poraz. Ozrimo se samo na stranke in ljudi, ki so odločili izvolitev današnjega saborskega predsedništva, pa bode vsem takoj jasno, da je zmaga, katero so zagrebški uradni krogi raztrobili na daleč in široko, samo trenotna prevara in komedija, prirejena v kljub koalicije. Prvič je bil sedanji predsednik hrvatskega sabora dr. Neumann, voditelj t. zv. hrvatskega »centrumskega kluba" (koalicijskih disidentov v Slavoniji) izvoljen s pomočjo virilistov. Hrvatski sabor ima namreč dve vrsti članov: 88 izvoljenih narodnih poslancev in virilnih članov, t. j. onih, ki so samo po svojem uradnem ali socijalnem položaju člani sabora. Kot vladne zaupnike se šteje med viriliste tudi 8 velikih županov (okrajnih glavarjev), dalje vse kneze, barone in grofe, ki plačujejo gotovo odrejeno svoto davka, dalje katoliški, pravoslavni in unijatski škofi itd. Vsi ti virilisti imajo sicer iste pravice v saboru, kakor izvoljeni poslanci ali vendar se prejšne vlade niso posluževale njih glasov, da bi preglasovali izvoljene poslance, kakor je to sedaj storila Tomašičeva vlada. Tomašič je pripeljal v sabor 17 virilistov, — gospodo, ki se drugače le redkokedaj udeleži saborskih sej — in edino s pomočjo teh je preglasoval ob priliki volitve saborskega predsedstva, koalicijo. Toda njegovo »večino* so sestavile, tudi druge stranke, kar je jako značilno za sedanje strankarsko razmerje na Hrvatskem. Dr. Neumann je bil izvoljen šele po tretjem glasovanju. Franko-klerikalci so namreč radi tega, ker je njih kandidat propadel tudi pri drugem glasovanju, odstopili od svoje kandidature. Da pa ne bi vsled tega zmagal kandidat koalicije, grof Kulmer, so 4 frankovci glasovali za dr. Neumanna, ostali — 11 po številu — pa so oddali prazne glasovnice. Za Tomašičevega kandidata so razen njegovih brezpogojnih pristašev glasovali tudi slavonski poslanci, 9 poslancev Radičeve kmetske stranke in edini poslanec srbske radikalne stranke. Starčevičanci so oddali prazne glasovnice, eden pa je glasoval za Kulmerja. Poglejmo sedaj medsebojne od-nošaje in notranji sestav tega novega guvernementalnega bloka in večine v hrvatskem saboru! Ta novi blok ni nič drugega, kakor navadna politična šara, konglomerat strank, ki nimajo ničesar skupnega v svojih programih, spaja jih edino njihova skupna mržnja do koalicije. V tej komični družbi se nahajajo razven Tomašičevih pristašev in virilistov, ki se silno trudijo, da bi se na Hrvatskem zopet vrnila madža-ronska doba, tudi slavonski poslanci, iz hrvatskega »centrumskega kluba*, ki slepo verujejo v Tomašičev „hr-vatski patrijotizem* in so ravno v času borbe radi svoje politične impotentnosti izstopili iz koalicije. Dalje znani Stipa Radič, ki hodi po denarje k kranjskim klerikalcem in je vsled svoje radikalne, protinagodbene in protigosposke demagogije vsled razširjenega volilnega teda slučajno dobil — 9 poslancev. Ta veliki protimadžar-ski radikalec in njegovi pristaši pa so sedaj nenadoma postali Tomašičevi petolizci. Kot Tomašičevi klečeplazci fungirajo tudi Franko-klerikalci, katerih radikalizem je bil zadoščen s tem, da Tomašič njim na ljubo ni hotel kandidirati nobenega Srba za člana saborskega predsedstva. Ta konglomerat je torej samo preglasoval koalicijo, nikakor pa se ne more govoriti o kaki zmagi. Hrvatsko-srbska koalicija, katero vodi velika ideja narodnega edinstva in skupne osvoboditve hrvatskega in srbskega naroda od madžaronsko-nemškega gospodstva, katera je tako sramotno blamirala avstro-ogrsko diplomacijo in nje agente, ki se sedaj pokore za svoje grehe v ječah, bo zlomila tudi mizerijo Tomašič franko-klerikalno-radičevskih komedijantov in političnih špekulantov. Sedaj je politična situacija na Hrvatskem popolnoma jasna: na eni strani vse, kar je pošteno in narodno s hrvatsko-srbsko koalicijo na čelu, na drugi strani pa šara nesramnih političnih špekulantov s Tomšičem na čelu. V sredi stoji 9 poslancev Star-čevičeve stranke prava, ki so se kot pošteni ljudje svoječasno ločili od frankovcev, a škoda, da stoje na neumnem stališču negacije srbskega naroda na Hrvatskem. Vendar se ti trezni nasprotniki Tomašiča ločijo samo v taktiki od koalicije. Ali je tak sabor potem zmožen za delo’ D. B. Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in letoda! Iz slovenskih krajev, Z Jesenic. Gledališko društvo na Jesenicah je uprizorilo v nedeljo, 8. t. m. že v tretjič „Miklovo Zalo*, ki jo je po znani narodni pripovedki dramatiziral tukajšnji posojilniški tajnik g. Jakob Špicar. Vselej je bila gledališka dvorana nabito polna domačinov in tujcev, posebno Korošcev, kar spričuje, da je delo prilubljeno, da ljudem ugaja, nakar je g. Špicar lahko ponosen. Pohvalno se moramo izraziti o vseh i-gralcih in igralkah, posebno pa še o Zali, Almiri, Mirkotu, Serajniku, Davorinu, Iskendru in Sulejmanbegu. Priporočamo našemu »Gledajiškemu društvu*, da nas kmalu razveseli s kakim zopet tako popularnim delom kot z „Zalo*. — Pohvalno se moramo pa tudi izraziti o društvu samem, ki nam je dalo v tej sezoni že celo vrsto predstav, ki so bile še vse popolne! Vslovenskih Jesenicah so dali nekateri trgovci dvojezične stenske koledarje. Njih odjemalci so izključno le Slovenci, preživljajo se samo s slovenskimi groši, a še nimajo toliko narodne zavesti in ponosa, da bi kot Slovenci na slovenskih tleh slovenskemu občinstvu ne usiljevali dvojezičnosti. Eden izmed obrtnikov se je tako izpozabil, da ima po Jesenicah vse polno samo — nemških reklamnih koledarjev: »Papierhandlung, Buchbinde-rei, S. Weilgoni Asslig*. Ne vemo, ali ima res g. Weilgoni samo nemške odjemalce, da mu ne diše slovenski groši, ali pa misli s tem Jeseničanom imponirati. No. povemo mu, da se potem preklicano moti!! Raje nič, kot pa nemških spak in vse bi cenilo, tako pa...?! Pa ne samo med trgovci in obrtniki, tudi med ostalim občinstvom je toliko takih nezavednih individuov, da je groza. Če stojiš na kolodvoru, ali te ne sili smeh, ko železniški uslužbenci če le pridejo skupaj, lomijo tako nemščino, da se bogu smili. Ne, delavci, to ne imponira, stem se le vsakdo smeši! In naši inteligenti ali so kaj boljši?! Ali se ne odreže, kadar hoče biti posebno zanimiv, nemški ? Nekateri 'izmed teh gospodov in gospodičev so celo tako naivni in neumni, da mislijo, kdo ve kako se postavijo, če lomijo svojo nemščino ze če pridejo na kolodvor. (Gosp. učitelj Pibroutz etc. odprite ušesa!) Ali jih res ni sram, da še vozni listek zahtevajo v blaženi nemščini ? Gosp. Pibroutz, saj v Kropi, kjer ste rojeni, vendar ni Nemcev? Povejte nam, ali ni grdo, da sl oven-s k i učitelj s Slovenci hoče nemško žlobudrati. Ali Vas ne oblije ru-dečica sramu, ko dobite na nemško vprašanje slovenske odgovore? Če se Vas sreča na cesti, ali je ze kdo Vas slišal slovensko govoriti? Nazdar! Pred dvema leti so popolnoma izginili nemški napisi na Jesenicah. Danes se pa skoro vsako minuto za LISTEK. M1CHEL ZEVACO: Otroci papeža. . Roman iz rimske tgodovin«. [212J »Prej kakor zjutraj ne morete govoriti za njim.“ »Torej se zgodi jutri zvečer . . . Toda, najprej moram priti v njegovo sobo, ne da bi on vedel o tem.* „To je lahkota: on se hodi vsako jutro na vrt izpre-hajat. Ta trenotek boste lahko porabili*. »Torej jutri zjutraj. Odtlej je vse moja stvar.* »Dobro. Kadar bo čas, vas pridem iskat . . .* Lukrecija je zamišljeno odšla proti vratom. Naenkrat pa se je vrnila k Rosi ter izpregovorila s težkim glasom, ki je ves trepetal: »Kakšen povod imate, da ga hočete umoriti? . . .* Rosa Vanozzo je dvignila glavo. Njen čudni pogled, prazen kakor prepad brez dna, je prestrašil Lukrecijo. Rosa je odgovorila: »In vi?* Lukrecija se je zdrznila, kakor da bi jo bili opalili z žarečim železom. In odšla je, ne da bi si upala odgovoriti ali zastaviti novo vprašanje. »Zares,* je mrmrala med potjo, »jaz, hči, vprašujem, zakaj hočejo umoriti mojega očeta . . . Brez uma sem . . . vse preveč nervozna postajam . . • Toda kje sem že slišala glas te blazne ženske? ..." Kje je slišala glas te starke? Ni se mogla domisliti! Toda zdelo se ji je, kakor da bi ji ta glas budil nejasne spomine o lepem vrtu, polnem granatnikov in oranžnih dreves, kjer je zvonko donel otroški smeh in je sedela v senci velikih dreves prelepa, čudovito krasna mlada žena . . . »Kje sem slišala ta glas?* Dolgo časa je premis jala. Nato je nevoljno opustila to brezuspešno brskanje po spominih. Vso noč ni legla v posteljo, v nestrpnem pričakovanju dneva. Dan je napočil... jutro se je izpreminjalo v veliki dan, ali papeža ni bilo na vrt. Lukrecija si je v strašni nestrpnosti grizla pesti. Tisto jutro se je stari Borgia pripravljal na odhod. Okrog četrte ure je ukazal, naj bo vse pripravljeno, da se bo. mogel vkrcati, kadar se bo hotel. Ob osmih, ko je solnce zašlo, je papež rekel Angelu: »Še enkrat se hočem izprehajati med cvetlicami, ki sem jih toliko ljubil.* Šel je na vrt ter s prsti božal cvetlice, tiste, ki jih je imel posebno rad. Obenem, ko so se njegove roke vdajale temu nežnemu opravilu, si je papeževa duša slikala strašni prizor, ki se je pripravljal: posiljenje iu umor nedolžne nesrečnice, ki jo je on, Rodrigo Borgia, žrtvoval svojemu sovraštvu do Ragastensa. Dvignil je oči proti Primaverinemu oknu, in ob misli na bodoče Ragastensovo trpljenje je izginil smehljaj iz njegovih lic; dejal je abatu Angelu: »Kako nežne so te rože ... Ah, zares je blagor živeti! ..." Mirno in potrpežljivo je pričakovala Rosa ves ta dan v sobi, kjer jo je pustila Lukrecija. Ni se dotaknila kosila, ki ji ga je prinesla njena lastna hči. Zvečer, nekoliko po osmi uri, pa je Lukrecija nenadoma odprla vrata ter ji namignila; preveč razburjena je bila, da bi mogla govoriti. Rosa je šla za njo. Nekaj trenotkov kasneje sta stali obedve v papeževi sobi. »Ali hočete res govoriti ž njim?* je vprašala Lukrecija, eadihaje se. »Treba je!* »Ali prevzamete vso odgovornost?* »Prevzamem jo! Bodite brez skrbi: v mrtev . . .* Lukrecija je vztrepetala in prebledela . . . »Kaj ne, da ima navado piti, preden zaspi?* »Da . . . Krepčilno vino pije ... tu notri je prto . . .* ... Lukrecija je s prstom pokazala majhno omarico, kjer je imel stari Borgia vedno spravljen dober požirek. On edini je imel ključ do te omaric;; tako so vsaj mislili. »Vi jo lahko odprete, kajneda?* je dejala Rosa, že oče bo za- naprej gotova odgovora. Lukrecija je naglo potegnila iz nedri majhen ključek ter odprla omarico. »Brž!* je zamrmrala. Toda Rosi se ni mudilo. Ogledala si je notranjost omarice. Razen prigrizkov ' je videla tucat steklenic posebnega vina, ki ga je pil starec vsak večer, preden je legel spat. Na polici je stalo dvoje čaš, ena zlata, druga srebrna. Papež je pil zdaj iz te, zdaj iz one. Rosa Vanozo je vzela srebrno čašo. »Hitite!* je priganjala Lukrecija z mrklim glasom. Starka je skomizgnila z ramami. Nato je pobrskala po svojih nedrih ter izvlekla majhen košček rdečkastega per-gamenta> »Tukaj je strup,* je dejala »strup, ki ne prizanaša. Protistrupa mu ne poznam.* »Lukrecija je zmajala z glavo. »Če drgnete rob čaše s tem pergamentom,* je nadaljevala Maga, »puščate na srebru prah, ki ga ni mogoče otipati niti videti . . . prah, ki se prime kovine in ne odpade, niti če bi jo kdo obrisal.. . Kdor se potem dotakne z ustnicami roba zastrupljene čaše, ta pogine, in mu ni rešitve . . . Nič na svetu ga ne more oteti . . .* Rosa je umolknila ter se za nekaj hipov zaglobila v neznane misli. Nato je pomolela Lukreciji srebrno čašo in svoj pergament. Lukrecija se je z grozo odmaknila . . . »Ah hočete, da naj jaz storim?* je zajecljala. »To bo pravično!* je odgovorila Rosa Vanozzo. »Pravično je, da pogine od roke svojega otroka! Pravično je, da si boste mogli vi, njegova hči, pozneje obujati spomin o tem večeru. Nikarite se bati, Lukrecija! ... Ali ne teče več borgijska kri po vaših žilah?* »Molčite, nesrečnica !* »Vzemite vendar to srebrno čašo, ako hočete, da naju nihče ne sliši! Tako! ... In še strup! . . . Tako! . . . Zdaj drgnite! . . . Drgnite! . . . Dobro, hčerka! ... Izvrstno! ... Vi ste izborna zastrupljevalka! ... Še malo!... Treba je . . . Treba je, da boste kasneje v svojih sanjah videli . . • kakršna stojite tu, ko zastrupljate srebrno kupo, ki se je bodo dotaknile ustnice vašega očeta! . . .* rt tuO u u- ca CO E "(ri I. . J- s ; cq r ■* CO s'S cu O cu •S > C3 V—4 0.1 n ca > M O E o c -o OJ H o b/) ureau in podjetje zg- radb Inženir H. Uhlif v Ljubljani Resljeva eesta štev. 26. Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, znanstvena mnenja, prevzetja zgradb. A. PERSCHE Ljubljana, Pred škofijo 21. priporoča- veliko zaiono Izd-eloTrsunje Igrra-č Ernest Hoffarth jun., Dunaj ¥111., PfeiSffasse 34. Vojaške oprave za otroke: Infanterijska garnitura Huzarska ,, Planin, lovcev ,, Dragonska ,, Tllanska ,, Telesne straže ,, Prekupovalcl spedjalni cenik. obstoječa iz Čake, prsnega ,, 5*— oklepa, sablje, patronske ,, 5*— taške, puške v najlinejši ,, 5*— izdeljavi ,, 5*— 6-— Razpošiljatev po povzetju. TTIVTkupljeno od konkurzne mase V JIM U „Agro-Merkur“ se prodaja od 56 1 naprej vsaki dan od 10. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. razen nedelj in praznikov po nizkih cenah. Proda se ceno tudi prazna dobro ovinjena posoda, od 50 1 do 50 hi, skupaj približno 1100 hi. Natančnejša pojasnila daje g. 1. Balon, gostilna pri „Fajmoštru“ v Ljubljani in gostilničar pri „Anžoku“ v Šiški. Istotam se nahajajo tudi kleti. Vse se prodaja proti takojšnjemu plačilu. Združeni čevljarji v Ljubljani Wo!fova ulica 14 odlikovani namednar. lov. razstavi na Dunaju 1910 priporočajo za zimsko sezono svojo bogato zalogo obuval vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega izdelka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi. Špecijalisti za nepremočljive lovske in turistovske čevlje. Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila. Postrežba točna, cene solidne. Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike. Zaradi inventure izredno znižane cene. Raglan................... Gledališka mantila . . Paletot ................. Pelerina................. Kratki kožuhi . . . Zimska ali športna suknja „ Obleka.......................... za dame preje K 40*-» r> » » 40'- y> » „ gospode „ „ 60--„ 15‘-„ 60-„ 40'-„ 40'- sedaj K 12 -» 12-„ 16-» 8‘-* 80*-» 18--„ 16*- Otročje obleke pod vsako ceno! Angleško skladišče oblek 0. Bernatoiič. -------- Ljubljana, Mestni trg 5. — Meinl Nekaj izborno ohranjenih automobilov -vseih. T7-elils:osti se ceno proda. Moje Ime jamči za solidno 'n dobro postrežbo. — Zavod za popravo automobilov in trgovina Ing. JURIJ TIEJ, Dunaj XVII, Santergasse 13. Ustanovljena leta 1831. Največja zavarovalnica avstro-ogrske države Ustanovljena leta 1831, C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastni hiši. Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1909. zavarovalo se je 17.230 oseb za kapital nad 143 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 97? milijonov kron. Premoženje družbe znaša nad 366 milijonov kron. Glavna zaloga rudninskih voda. Vsak dan sveže žgana kava. A. Šarabon, Ljubljana. :: Velepražarna kave z električnim obratom. :: Špecerijska trgovina na drobno in debelo. rVSSS' Ljubljanska banka v ulica štev. S. Podružnice v Spij 6 tu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici Sprejema vloge na knjižice in na tekoči rafiun ter jih obrestuje od dae vloge po čistili 4 | ,c