JCouim c./#	<4tz**/*ts
PoSfnl^a v «IrS«-vi £Ш p.av£al&ana.
Naročnina Hslu: Celo leto K 420'—, pol leta K 60'—, če Irt leta K 30*—. laven Jugoslavije: Četo leto K 130'—. Insereti ali oznanila se zaračunajo po dogovora ; pri večkratnem mseriranju primeren popust. Upravnlifvo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. *—^ — Telefon st. 220.
Mmmkm pdiiti&n list za slovensko Ijydst^o
Vösamesna StevBisa stane 1 kron-
„Straža* izhaja v pondcijek, sredo in petek. Uredništvo in apravnfšlvo je v Mariboru, Koroška eesia št. 5. — Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 14. do 12. ure dopoldn«. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklam so poštnine proste.-— Telefon št. 2«
113.
Ma^s®tts®»s*s	JO. Oktobpa 1931»
JL*®£saJL]K ХШ.
Društvo patrijotov.
Diktatura radi kaino-dentokratstoe klik© j© utrdila svoje pozicije s lem, da je javnost ostrašila z drugo diktaturo, Id naj bi b.}a komunistična. Vsi mogoči listi so tekmovali v lem, da o-rišejo rdečo nevarnost v kolikor mogoče žarkih barvah, med tem je pa vla-da s svojim silnim pritiskom in favoriziranjem vsseh okrutnosti in nezakonitosti svojih organov spravlja delavske sloje v, obup ter naravnost izzivu la in vabila k raznim izgredom.
Balkan je že od nekdaj torišče izgredov in to od zgoraj, kakor od spodaj, Vlade ne znajo podati ljudstvu, vere v zakone in pravico ter s silo in orožjem rešujejo vsak socialni problem, ki raste vladajočim klikam pre’ ko glave. Balkan ne pozna evoiucijo-narnega političnega razvoja, kdor ima ir»oč, je patrijot in nosi orožje, kdor ie j podložen, pa orožje izgubi in ker v j oboroženi vladajoči kasti ne vidi pr a- j vioe In predpogojev za skupno držav- j ljansko enakopravnost, komaj čaka, j da se oboroži ter s tem dobi moč in o- i blast če ne nazaj, pa vsaj v svojo o- j sebno varstvo proti tistim, ki z orož- j jem obvel javljajo svojo vlado in svoje zakone, iz teh razmer se nam je na j Balkanu ohranilo odmet-aištvo ali haj- ! duštvo, pri nas, po novem Balkanu. I pa je lfudstvo navajeno na drug način 1 prednašati svoje težnje in ne prenaša metod, ki se od strani upravnih organov po starem Balkanu izvajajo.
Vlada tega ni razumela in j'e od prvega načrta o „redu in radu“1 pa do zadnje „izjemne“ odredbe obravnavala delavsko in hajduško vprašanje v enem poglavju. V vseh smereh naše zakonodaje in državne uprave nam manjka enotnosti,, samo v vprašanju socijalnih teženj, razrednih protestov, razrednöboj’nih sredstev in — hajdu-škega vprašanja je policajdemokracija z njo zapoeela ter dala svojim organom na popolnoma prosto uporabo gotove odredbe, po katerih se lahko vse povprek sumiči in preganja iz pravega in glavnega namena, da se s tem sfere politični odpor in da klika samodržcev, dobi popolnoma proste roke.
'iz te enotno-izjemne zakonodaje v rokah ogromnega aparata policijskega ustroja od policajjmmijstra pa do zadnjega pandurja navzdol se je izcimila kasta patrijotov po poklicu in po ambiciji, ki z vsemi sredstvi išče oddiha.
Po južni Srbiji so odmetniki, po prečanskem svetu pa komunisti in v zasledovanju enih in drugih je pot v patrijotično in državno družbo,,
Zasledovanje komitov in pravih roparjev je precej nevarno in naporno, žandarmerijski in policijski aparat tj‘pi na raznih hibah, komitov je vedno več, zločini so na dnevnem redu, ker se pač večji del patrijotov in patri joti čnih kandidatov skuša in zna i Sa nad mirnimi prebivalci po vaseh j ter jih proglaša za odmetniške pomočnike in prijatelje. Tako zasledovanje je prav udobno, uspešno, pri tem pa dovolj zaslužno in patrijotično in celo potrebno, ker če bi se ti voi vrgli naprave komite, bi teh 'enkrat zmanjkalo in potem ne bi bilo več tako lahko, postati „patrijot.“
M „prekem“ svetu, to je pri, nas, je fsio. Bog varuj, da bi 'državotvorni-ki skrbeli za socijalni napredek! Bog varuj, da bi začeli z etično Vzgojo med najširšimi sloji ;ter prenehali s prosi avl j en jem nasilja, ki vabi- in miče k posnemanju! Bog varuj, kaj takega! Delavstvo bi se pomirilo, pokret razrednega boja b izgubil, svoje ostrine, začel bi se pravi evolucijonarni razvoj, nehati bi pa morala brezvestna eksploatacija itd, Do tega pa seveda ne sme priti. Ostati mora najsiInejše izkoriščanje in izžemanje, delavstvo se mora postaviti izven zakona, kontrolirati z „poMcjigsko knjižico“-, žaliti In teptati na vse mogoče načine, da
ga kapitalist lahko brezvestno izkorišča in pa da ostane v permanentnem razburjenju, ki vodi do izgredov, '
ki so potrebni za patrijotična dela piv j trijotlčnih elementov.	j
Za prestiž „vežine“.
ü.e zadnjič smo poročali o pro testu pravnih zastopnikov povodom vidovdanskega atentata zaprtih komunistov ter povdarjali, da zahteva ugled državne oblasti, da se prejkoprej dvig ne zastor te tajnstvene preiskave. Odvetniški protest se v prvi vrsti nanaša na nezakonitosti v zavlačevanju samem in postopanju preiskovalnih oblasti, ki gredo tako daleč, da branitelji še do danes niso obveščeni o podrobnostih obtožbe ter da se jih ovira pri zbiranju hranilnega materijala.
Stvar je že tako sumljiva in očrnjena, da se pojavljajo glasovi, ki zahtevajo parlamentarno anketo, da zadevo preišče ter se zato zavzame, da se s strogo zakonitim in nepristranskim postopanjem čimprej napravi konec in ne odpusti razvoja v kako afero, ki bi bila zopet nam na škodo doma in v svetu.
Ti glasovi odmevajo celo iz »Tribune«, ki piše o »brezkrajni preiskavi« in o »pozabljenem atentatu«.
Poštena in pravicoljubna javnost se zgraža, beograjske »Novosti“ pa skušajo to dosedanje postopanje oprati z zares klasično argumentacijo:
»Ne sme se nikdar izgubiti iz vida, da so komunistični poslanci predani sodniji, da so jim mandati uničeni, da
je donešen zakon o zaščiti države in da so podvzete še razne druge mere (!) vsled prvotnega ugotovljenja, da so bili poslanci v, zvezi z atentatom in da se je bil atentat rezultiral iz določil posla-niškega kluba. Za parlanent bi bilo škodljivo, če bi proces pokazal, da se je z izjemnimi merami šlo morebiti predaleč, ali pa da se upotrebljeni razlogi teh mer ne opravičijo.«
To utemeljevanje in pojmovanje res nima primere ! Preiskava in sodnija ima po takem mnenju nalogo in dolžnost, da rešuje in drži prestiž večine parlamenta, to je vladne skupine, ne glede na to če je pravično ali krivično. Sodnija naj ta proces tako vodi, da pri tem opravda in opere vse predvzete politične mere in naklepe.
Daleč smo prišli! Če še niso politični spletkarji vzeli sodnije v zakup, je že v tem dovolj škandala in sramote, da si upajo v tem smislu pisati in govoriti. Ne pada zastonj naš ugled na zunaj, ne zapostavljajo nas zastonj celo pred divjimi Arnavti, ko se celo v sod-nijskih prostorih z zavlačevanjem, vpli vanjem in z nasiljem po srednjeveško * krutih ječah rešuje prestiž samodržcev, j ki se ob vseh nezaupnicah širokih narodnih slojev še vedno imenujejo »večina«.
Okrutnost pelfcajdeinokracije proti uredništvu.
Ce se cigan prerije do oblasti, najprej svojega očeta obesi.
Tudi »polieajdemokracija se je pre rila in preciganila do oblasti, urad-ništvo ji je pa po večini pomagalo in trgalo podplate po njenih agitacijah. Prej je uradnike z najlepšimi in naj-' slajšimi obljubami vabila v svoje o-krilje, danes pa, ko ima moč ia oblast udriha po njih z največjo okrutnostjo ter izdaja odredbe in st avl j a zahteve; ki nimajo na celem svetu primere.
NajVečjo brezobzirnost in naravnost co nično okrutnost je pa vlada dosegla v naredbi, ki boiane uradnike in njih družine obsoja na lakoto in pogin. „Službene Novice“ št, 129 vsebujejo sledečo odredbo:
„.Ukaznim in neukaznim državnem uslužbencem in slugam, ki so bolni ali odsotni zaradi zdravljenja in okrevanja se izplačuje dnevnina samo za dobo šeffih mesečev v teku enega leta ne glede na to, ali prehaja čas d eležni iz enega koledarskega leta v drugo. To se pravi, cla sme biti drž. uslužbenec samo Šest mesecev bolan, če je bolezen težka, in zato tudi dalje traja ter zahteva skrbno nego, draga zdravila, dobra hrano, tedaj dobi u-radnik ali sluga po šestih mescih samo suho gažo, — (par sto kron, da ne more ne živeti, ne umreti. Vsakdo ve, da tvorijo danes ravno doklade glavni- del uradniških dohodkov, s katerimi se itak komaj preživlja večja družina in sedaj gre vlada, da odvzame vse to: -dnevnice in družinske doklade, bolnemu uslužbencu ter ga z družino vred izroči največji bedi. S samo plačo se ne da niti teden dni živeti, kje so pa zdravila in vse drugo, kar je v dolgotrajni bolezni neobhod-no potrebno. S to uredbo se je poli-
cajdemokracija v grdi' nehvaležnost: do uradnikov izenačila z črnim, podlo se režečim ciganom. Uradnik^ je za njo pehal, potil, trudil ter jo zagovarjal, danes pa naj. pogine, če ne ve, da sme po človekoljubnosti današnjega režima bolovati samo šest mescev.
Kakor vse take uredbe, tako udari tudi ta v prvi vrsti samo nižje, u-boge siromakel ki že sedaj komaj shajajo in ki se še niso priučili balkanskih uradniških metod, ki izrabljajo svojo uradniško mesto in oblast v u-mazane špekulativne svrke. Visoke u-radniške glave so se že zavarovale, ene vedo, da je uradniško mesto vir vsakovrstne „zarade“ — profita, druge pa so si ustanovile tn uveljavile še raznovrstne druge „uredbe“, ki visokega ščitijo in celo bogatijo, nižjega pa odirajo in stiskajo ga smrt. .Službena pragmatika, bolniško zavarovanje, razno govoričenje o socijalni n uredbah, vse to je samo pesek v oči, slabo privezana krinka brezvestnih ljudskih izkoriščevalcev, ki z u-reclbami, kot je ta, teptajo človeške pravice, pljujejo na vsako humanitarno pojmovanje ter s tem naši državi pripravljajo žalosten sloves v zgodovini največjega nazadnjaštva.
Hinavci in okrutneži za prihodnje državno posojilo imate novo agitacijo! Ne samo mali Ijildje: delavci in n a moščenci v. oguljenih in zakrpanih o-blokali hitijo na vso moč podpisovat državno posojilo, tudi uradniki, ki že sedmi, deveti in deseti mesec bolehajo se dajo nositj in voziti v banke, da podpišejo državno posojilo — na obroke seveda od gole mesečne plače GOO kron, od katere po poTscajd’omokrat ski človekoljubnost tako sijajno izhaja bolnik z mnogobrojno družino.
Pogrom na katolike.
„Hrvatska Obrana“ št. 224 poroča: „Politika“, poloficijehii list naše vlade, predvsem notranjega ministrstva-, je prinesla na uvodnem mestu sledečo laž: „Dognano je, da je kato-j liško svečeništvo propagiralo med ar-j navtskimi plemeni kraljevine mržnjo j do naše države in zbtralo tudi sred-! stva za dosego tega cilja. Arnavtska
katoliška duhovščina se je obračala za pomoč ne samo na Vatikan in na razne albanske komiteje v inozemstvu, -ampak tudi na katoliški lder v Hrvat-ski. Na podlagi te ravnokar omenjene protidržavne propagande je bilo nekoliko teh duhovnikov aretiranih ter izročenih sodniji.“ Dalje trdi „Politika“, da so katoliški albanski svečeniki za-
htevali iz Zagreba sestre usmiljenke, ki bi imele nalog, da pobunijo arnavtska sela. Ob koncu se obrega. „Podtika“ se ob dr. Korošca in nuncija Ckerubinija, ki sta interpelirala notranje mintstrstvo radi aretiranih katoliških albanskih duhovnikov. ^Hrvat-ska Obrana“ zavrača na to ravnokar citirano vest „Politike“ kot lažnjivo in tendenciozno in je vladni list na to plat nepoštenosti informiralo notranje ministrstvo pod svojem šefom Svetozarjem Pribičevičem.
Nasproti tem lažnjivim trditvam Pribičevičeve ’ „jPol&jtdke"1 konštatira „Obrana“: 1. Sv. Stolica je 'darovala za jugoslovanske' sirote večjo svoto denarja, katera se je razdelila na vse škofije po številu Vernikov./ Katoliška župnija v Beogradu je dobila 20,000 dinarjev, Srpska, Dobrotvorna Ustanova 27.000 dinarjev, Udruženje vojnih invalidov 15.000 dinarjev in beo-gr vojne siroSe 10.000 dinarjev. 2. Trojica svečen.kov iz skopljanske katoliške škofje je bila v zaporih 1-4 mescev, a beograjska vlada ni naznanila škofiji vzroka, zakaj so bili ti duhov-niki aretirank O ravnokar omenjeni zaderd aretacije je bil večkrat vprašan rajni notranji minister Draškovič ti je pa vedno obljubljal, da bodo ti zaprli duhovniki postavljeni pred sad, kar se pa ni zgodilo. Pri sedanjem notranjem ministru Pribičeviču sta zahtevala dr. Korošec in nuncij Cherubini, naj so vendar enkrat izreče aretiranci sodišču. Pribičevič pa je inter-pelanlorn vedno zagotavljal, da je že davno izpuščen iz policijskega zapora nek četrti kal., albanski duhovnik, kateremu niso mogli dokazati nikake pro ^državnosti, a aretirane trojice se ni dotaknil uiti z besedo. Pri vsem tem pa treba povdarib ^dejstvo, da šteje skopljanska škofija 10.000 vernikov, ki so raztreseni po. Makedoniji. Ministrstvo notranjih del dobro ve, kdo je pobumi obmejno albansko ljudstvo, a tega noče obelodaniti, ker bi sicer, znal nastati spor med Kurbegovičem /vodja vladnih muslimanov), ki brani in se zavzema za vse Pribičevičeve čine nasilja. Notranje ministrstvo je Jansbalo vest o probdržavni akciji kat. albanske duhovščine v javnot iz treh vzrokov: 1. da se nahujska drža vo in javnost na katolike. 2. da se napravi iz izmišljene zadeve političen kapital proti Pučki stranki! 3, da se na ta način prikrije vsa mizerija naše državne uprave v pobunjeuih krajih.
(Cenzorjem v poduk:	Članek je
prestavljen dobesedno, iz „Hrvatske O-brane“).
Evo, ovaduhov in obrekovalcev!
.V svrho boljše ilustracije poiieaj-demokratskega ovaduštva objavljamo akt, ki ga je dostavil komandant celokupne žandarmerije pod Pov, h broj 2557 od 3. sept. t. 1. in po nalogu ministra vojne i mornarice Po v. P. Dj. br. 17,0151 od 1. sept. t. 1. komandantu V_. orožniške brigade v. Ljubljani s »vsebina akta je sledeča n „Iz vprašanja, ki mi ga je stavil en narodni poslanec, in iz podatkov, ki sem jih prejel od pristojnih komandantov, sem doznal, da je telovadni odsek „Slov . kršč.-soe. zveze“ — takozvani „Orel“ — organiziraj posebni vojni odsek . Naloga tega odseka je, da vzdržuje zvezo z vojaki-člani Orlu. To zvezo vzdržuje vojni odsek Orla s pošiljanjem pisem in časopisov« Ker pošilja ta
odsek izključno le časopise, ki so glasila izvestne politične stranke, je iasno, da to društvo ne vidi svojega cilja v izobrazbi mladine,-marveč v navadni politični propagandi« To je razvidno tudi iz poslanih pisem, <£-a -i tera mi je ob priliki svoje interpelaoi-j je dostavil narodni poslanec, ,\ enem 'i pismu se postavlja sokolstvo s komu-1 nizmom v eno in isto vrsto, v drugem
pa se vojaki-člani Orla pozivajo, da . Časih, nimajo niti toliko razuma, da naj prirejajo sestanke Orlov in da naj j bi se zavarovale pred agresivnimi tu-wveäöajo vojni odsek Orla o mišljenju jimi naklepi. Naša država kot najveö-Mrojih oficirjev, O. Sokolih se govori v j ja na Balkanu bi morala započeti z teh pismih, da so Sovražniki države, j akcijo v pravcu, ki bi odgovarjal Glad ljudstva in družbe. Na ta näöin je j slonovem načelu: „Balkan balkanskim
razvil vojni odsek Orla v armadi agitacijo, ki škoduje slogi in edinstvu cele vojske Da bi se ta agitacija preprečila, zapovedujem: da se v vseh komandah posveti posebna pažnja na sumljiva pisma, adresirana na voja -ke. ,
Najboljša obramba proti orlovski agitaciji je iskati v. poduku уојакоу, posebno hrvatskih in"slovenskih. Vojakom. naj se raztolmači pomen in cilj Sokola, društva, ki ima svoje člane v. vseh političnih strankah in slojih naroda in katerega zasluge za državo, narod in slovanstvo so znane in pri-znane,“
To naredbo je dostavila komanda N, orožniške brigade v svrho razglasitve vsem podrejenim častnikom na podpis z nalogom, da imajo v gorenjem * smislu strogo postopati. Izvršitev, je javiti poveljstvu brigade. Podpisan je komandant brigade, pukovnikt Dra-gutin A. Dragič."
Iz tega je razvidno, da se polioaj-demokraoija poslužuje najostudnejšega obrekovanja, da angažira vojaštvo za gonjo proti orlovsivu, vojaška uprava pa ne ve, ‘da v današnjih časih, ko se nikdo ne navdušuje za militarizem, res ni primerno, vtikovati se v stva -ri, ki jo nič ne brigajo.
Gg. cenzorje opozarjamo, da je načelnik SLS dr. Korošec prebral ta akt na shodu v St. Vidu pri Ljubljani ‘dne 6. t. m. (glej poročilo „Slovenca“ od dne 8. t. m.) in "da potemtakem ne bi prav nič zaleglo „razbiranje“ v smislu „svobodne štampe,“
Zveza narodov za raz-
oroževanje.
Skupščina Zveze narodov pretresa vprašanja razoroževanja in pacifizma* To vprašanje je velike, važnosti za ves svet, pri delegatih posameznih držav pa vendarle ne najde dosti pozornosti "in odziva.
Anglež lord Cecil je poočital elaborat tretje konierence, ki vsebuje 11 u,čk za izvedbo svetovne razorožitve;' glavno točke so sledeče:
1.	Ratifikacija saint-germaiinske. konvencije.
2,	Uničenje med vojno nakopičenega orožja.
S,	Načrti za preprečenje novega naoroženja.
4.	Poziv na vlade, da znižajo vojne proračune.
5.	Apel na delavski razred celega sveta, da podpira pacifistično delo Zveze narodov.
Govorili so na to razni delegati, besede, besede in samo besede. Ogla-sti se je celo Francoz ter svojo državo oslikal kot nekako žarišče, mirovnega stremljenja. Pravi, da je Francoska. zares pacifistična, smatra pa pretirani in sistematični pacifizem za največje zlo. Francozi želijo biti pacifisti pa samo z reparacijami, ki se jim dolgujejo, po pravem pa bi bili edino oni na mestu, da izvedejo po svetu razoroževaluo akcijo. „Obrnil se je tudi proti Nemčiji, češ, da goji več smisla za osveto kot pa za mir, ni pa c-menil niti z besedo, kako breme se je od strani francoskih „pacifistov“ navalilo nemškemu narodu brez obzira na to, jeli v njem prevladuje želja po miru ali po revanži. Ce bi hotel biti francoski delegat odkritosrčen, bi možmi še to priznati, da gredo francoske iežnje tudi na sever, da se misli francoski militarizem šele tedaj upokojiti, če podjarmi Rusijo in qe enkrat večje število malih držav, vpreže v isti jarem odvisnosti, kot je vpregel Poljsko. Potem bi bili Francozi „pacifisti“ft njih militarizem: bi počival, ker bi zadostovali diplomatični diktati, da se dru ge države poženejo y ogenj za francoski dobiček in za francoske imp.er.i-j ali,s lične cilje.
Govoril je tudi Italijan v nach, da bo washingtonska koaf. vsa ta vprašanja povoljno in končnoveljavno rešila. Do tedaj je seveda še daleč in Italija bode imela dovolj „časa, da porabi Albanijo kot naboj' svoje puške, ki je naperjena proti Balkancem. Bal« kanske države za pacifizem nimajo smisla in kar je še hujše, r današnjih
narodom!“ Sprava sosedov in ustanovitev' močne obrambne fronte proti tujcem, ki nas razcepljene izrabljajo, bi nam moral biti edini cilj v današnji dobi, kc je pacifizem na jeziku, kolo-niziranje in hujskanje malih držav pa, na dnevnem redu.
Cinični zastopniki velesil dobro poznajo položaj ter se s kopo bombo-stionih fraz bavijo s vprašanjem raz-orožanja dobro vedoč, da bodo male države v njih prospeh krvavele in skrbele, da izkoriščevalci lahko tudi v naprej ohranijo v navidezni nevtralnosti hinavsko krinko pacifizma.
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS-
Ministrski predsednik Paši č se mudi v Parizu pri kralju. Pašič se še ni utegnil niti ozreti po Parizu, pa že poroča »Jutro«, kaj vse lepega je povedal kralju, ki je bil seveda preko vseh mej vesel, da mu sporoča Pašič toliko veselo lepega iz domovine. Po »Jutru« je Pašič že tudi konferiral z zastopniki velesil, katerim je razjasnil temeljito naše stališče glede Albanije in Madžarske.
Po poročilu »Jutra« se Paši-ču Pariz tako dopade, da ga ne bode nazaj niti do dne 20. t. m. in se bode moralo sklicanje parlamenta odložiti na poznejši čas. Najprej se je preselil kralj na Francosko, in sedaj pa še Pašič za bogzna kako dolgo — no, tč bo vladanje pod policijsko roko g. Svetozarja Pribičeviča.
Naši ministri še zborujejo, a vsi njihovi sklepi so provizoričnega značaja in bodo čakali Pašičevega odobrenja.
Poročila iz albanske meje so pomirljiva, ker so se Albanci v oči-gled našemu kopičenju čet na ogroženih krajih zbali premoči.
ITALIJA’.
O končni usodi Zapadne Ogrske se bodo zastopniki Avstrije, Madžar* t»Eo ih Italije pogajali te 4ni x Benetkah Naša vlada izjavlja sama iz Beograda, da stoji Mdno na zahtevi izvršitve trianonske mirovne t oguoi -be.
CEH03L0VAŠKA.
Jesensko zaseden j e če* hoslovaške zbornice se začne dne 18. oktobra.
Od ministrske mize.
Dobro bomo pominili, da ste bili ljubljanska medicinska in tehnična fakulteta okinjeni tedaj, ko je ministroval advokat demokrat dr. Kukovec in samostojni mesar (dr. ?) Pucelj. Niti eden od demokratov in samostojnih se ni zganil, da bi preprečil ta udarec balkanskega nesmisla za povzdigo kulture, ampak načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je edini poslal na vlado naj ostrejši protest zoper protiustavno in protikulturno ukinjenje medicinske in tehnične fakultete v Ljubljani. Sedaj vemo, da je liberalcem in samostojnim samo za korita in žep, vse drugo pa deveta briga, četudi bi poskusil Beograd, da potisne Ljubljano na kulturno ničlo albanske obmejne Piškopeje. SLS ima največ zaslug na ustanovitvi ljubljanske univerze, ona bo tudi zastavila vse moči, da nas ne priškrnejo iz Beograda ven še v kulturnem oziru kot so nas že glede davčnih bremen. Tako se godi, ako je prosvetni minister demokrat !
Minister socijalne politike se udejstvuje. Vlada je vzela pred kratkim invalidom ter vojnim sirotam podeljene glavne tobačne zaloge in jih bo dala v zakup Jadranski banki. G. minister socialne politike ni mignil niti z mezincem, da bi preprečil ta vladni nesocialni akt. Pa še nikakor nismo pri kraju s socijalnim delom g. ministra Kukovca v skrbi za invalide. Ministrski svet je znižal budjet socialnega ministrstva za 142 milijonov na račun invalidov. Invalidom po Srbiji in Črni gori, ki so po zadnjem zdravniškem pregledu za delo nesposobni 40°/0, po drugih krajih pa 50°/0, se ukini dodatek k invalidski penziji. Državna blagajna je bila polna
za nakup turških in samostojnih glasov, ko je šlo za ustavo, dovolj je denarja za sokolske izlete, samostojne pojedine, pomnožitev orožnikov, Wranglovce, za nakup orožja, — le žive mrliče-invalide se priškrne, kjer le mogoče. Ob času kake volitve, pa bo g. Kukovec opozarjal, kaj vse je storil (recte odvzel) za invalide, ki so mu vedno bolj pri njegovem socialnokrivičnem srcu.
PribiČ8vičeva policija in prosveta — ena kakor druga polna korupcije in partizanstva. »Balkan«, ki je policajmi-nistra povzdigal do nebes ob priliki za-počete gonje proti komunistom pravi sedaj, da je baš njegova osebnost kriva razdora med Srbi in Hrvati in da ne bo prej prišlo do sporazumnega delovanja in urejenih razmer, dokler ne gre. Ni pa dovolj, da pusti policijo, pustiti mora tudi prosveto, ker je njegovo delo strašno razkrojno in koruptno. Partizan-I stvo, katero on uvaja, ogroža vsako prosvetno in kulturno delo. Učitelji, ki prosijo za službe, se ne presojajo po kvalifikaciji, temveč po strankarstvu, policajdemokratski teror jih naravnost sili, da stopajo v demokratsko stranko. V karakteristiko prinaša »Balkan« štev. 262 naslednji primer: Učitelja potujeta v Beograd, ker je razpisano več . učiteljskih mest v Vojvodini. Eden je dobro kvalificiran, ima več otrok, ki so dorasli za srednje šole ter bi zato rad prišel iz vasi v mesto. Potoži se svojemu tovarišu, ki ima, kakor se vidi, precej prakse v prašanju učiteljske namestitve, zato ga pa takoj vpraša: »Ali si demokrat?« »Seveda sem, saj radi otrok nisem mogel drugače.« »Potem je pa stvar itak v redu, če si demokrat, ti je zaprošeno mesto gotovo«. Gospod mister pa najbrž ne ve, da sem demokrat, kaj potem?« »Tudi to se lahko pomaga, napiši članek v kak demokratski list ter se podpiši.« »Kako naj pišem, ko se pa nikdar nisem bavil s politiko, nikdar pisal v liste, saj veš, da sem se vpisal samo zato med demokrate, da ne izgubim svoj kruh.« Prebrisani tovariš je dobrega srca, sestavi članek, ki končuje z »Živijo minister Pribičevič!« ter reče:	»To podpiši, nesi v uredništvo
demokratskega lista in služba ti je gotova«. Takih slučajev je dosti, pri presoji učiteljskih prosilcev se ocenjuje a-gilnost in navdušenost v demokratski stranki in po teh zaslugah se delijo tudi službe. Dobro zapisani demokrati si lahko službe izbirajo, če ni prosto, se pa naredi ter upokoji ali pa odslovi druge, četudi najboljše učitelje, ki pripadajo drugim strankam.
Verodostojnost g. ministra Pribičeviča. Prosvetni minister g. Svetozar je obljubil letos g. Ivanu Evetoviču, da bo zopet pustil v vojvodinske osnovne šole duhovščino, katero je poznal iz šol z brahijalno silo. G. Evetoviču je izjavil g. minister pred 1 mescem: »Začetkom letošnjega novega šolskega leta, bom dovolil duhovnikom, da prevzamejo zopet veronauk po ljudskih šolah.“ Na vprašan!e g. Evetoviča: Ali naj sveče-ništvo prosi za dovoljenje verskega pouka, je odgovoril g. minister: „Ne, ampak šolska oblast naj vpraša duhovnike, ali hočejo zopet prevzeti veronauk.“ „Jaz sem se prepričal, pravi minister, da učiteljstvo ni sposobno za verski poduk.“ Tako g. Svetozar, a šola se je že davno začela tudi v Vojvodini pred 1 mescem, a svečeništvo še ni dobilo od prosvetnega ministrstva nikakega obvestila o Pribričevičevi obljubi. Oni duhovniki pa, ki so povpraševali po kakem ministrskem obvestilu pri šolski oblasti, so dobili odgovor: Nimamo doslej nikake tozadevne naredbe. (»Neven“ štev. 228.)
Vse pö željah in ne po pravici. Na Balkanu je že od nekdaj tako, da vsak režim postavi svoj uradniški aparat, prejšnjega pa odpravi in policaj-demokracija, ki je danes na vladi, noče popustiti od te lepe in koristne metode, zato se pa tako krčevito drži važnejših ministrskih stolčkov. Pred kratkem je bil nenadoma penzijoniran neki okrožni načelnik v Srbiji — radikalec in radikalni listi so se s vso močjo zagnali proti policajministru, radikalni prvaki iz tega okraja so pa vlagali ostre pro ■ teste pri vladi. Policajminister se je vsled tega zatekel k svojemu listu „Demokracija“ ter priobčil oficijelno poročilo, da je načelnik-radikal penzijoniran „po želji svojih somišljenikov in ne po želji demokratov.“ Nam je nerazumljivo, kako sme biti uradnik penzijoniran „po želji“ bilo to protivnikov, ali pa lastnih somišljenikov in kako si upa minister postavljati razne želje pred pravico.
Dokler bodo uradniki odvisni od milosti in želje pojedincev ali pa od strankinih spletk, ne bo reda in pravice v državnem gospodarstvu. Danes so na vrhuncu demokratske, jutri radikalske „želje“ in tako se bo gnalo in pogrezalo državo v brezmejno korupcije.
Zagrebško gledališče pod uprave* beograjskega prosvetnega ministrstva. V ministrstvu prosvete, kakor poročajo iz Beograda, se že kuje naredba, po kateri bo od 1. januarja 1922 zagrebško Narodno gledališče direktno podvrženo prosvetnemu ministrstvu v Beogradu, a hrvatska vlada ne bo imela nanj prav nikakega vpliva. Osnova te za Hrvate razveseljive naređbe je že gotova, a za sedaj je še ne dajo v javnost.
Vendar enkrat. Radi raznih nepravilnosti na carinami v Novem Sadu je izdal finančni minister odlok, 'potom katerega je premeščeno celotno osobje te „vzorne“ carinarne. G. minister pa se je povspel enkrat celo do te energije, da je globil upravnika, dva činovnika in 3 druge carinske nameščence z ukinjenjem plače za dobo treh mescev. Korupcijo so začeli pri nas pobijati usmiljeni bratje demokrati!
Stranke na delu.
Večje politične stranke se bodo pripravile na zopetno otvoritev parlamenta na kongresih. Muslimani so že (imeli svoj kongres v Sarajevu ob navzočnosti vseh strankinih delegatov in ministrov . Spahe in Karamehmedoviča. V Sarajevu bo zborovala 12. t. m. Hrvatska pučka stranka. Shoda Hrvatov se udeleži tudi dr. Korošec. Zemljoradniki pa bodo zborovali v Veliki Plani in se bodo bavili z vprašanjem volitev strankinih funkci-jonarjev.
Protič v Zagrebu. Dne 8. t. m. se je mudil Protič v spremstvu dr. Ivaniča v Zagrebu. Posetil je nadškofa dr. Bauerja in se je porazgovarj al s starimi političnimi znanci izza dobe parlamentarne zajednice. Opoldne 8. t. m. je bilo pripravljeno politčno kosilo pri župniku Sv. Marka dr. Rittigu, katerega so se udeležili poleg Protiča in Ivaniča na poziv predsednika hrvatskega bloka Radiča vsi vodje strank, ki so zastopane v hrvatskem bloku. Po medsebojni izmenjavi misli je konštatirano, da je po Protičevem obisku ponovno utrjena vez, ki omogočuje priprave za volitve, ki bodo odločile o končnoveljavni določitvi odnošajev med Hrvati in Srbi. Protič hoče sodelovanje vseh treh plemen pri reviziji ustave in je s svojim zagrebškim posetom omogočil sodelovanje hrvatskega bloka pri ustavni reviziji. Pri odhodu iz Zagreba ni dal Protič nikakih detaljiranih izjav, ampak je samo povdaril zadovoljnost z zagrebškimi porazgovori.
Za Protičev obisk Zagreba se je začelo močno zanimati beograjsko časopisje. V beograjskih političnih krogih vlada prepričanje, da bo uspela Proti-čeva akcija za revizijo ustave. Dejstvo je, da bo poveril kralj po povratku sestav koalicijonalne vlade Pašiču, ako pa njemu ne bo uspela misija, očemuir so uverjeni beograjski politični krogi, potem bo prejel mandat za sestavo vlade Protič. Vsekako je karakteristično, da »Politika«, list, ki je nastopal do-sedaj proti Protiču imenuje na uvodnem mestu Protičevo akcijo za revizijo ustave plemenito nalogo, ki je v interesu cele kraljevine in krone. (Tako poroča »Jutarnji List«).
Hrvatska opozicija in demokratje. „Balkan“ prinaša: „Jeden glavnih graditeljev demokratske stranke, član glavnega odbora demokratske stranke, g. Milan Grol je skušal priti v Zagrebu v stiko z opozicijo. G. Grolu so zapovedali v Beogradu, da pripravi v Zagrebu teren za porazpravo Ljube Davidoviča z opozicijonalnimi politiki. G. Grolu pa nikakor ni uspela njegova misija, ker so predstavitelji hrvatskih opozicijonal-riih strank izjavili, da odklanjajo vsak razgovor z demokrati.“ Takole se je godilo demokratu Grolu v Zagrebu, dostavlja „Obrana“:	„Martin u Zagreb,
Martin iz Zagreba. Gdje si bio ? Nig-dje. Šta si radio? Nista.1
Usmiljeni bratje. Te dni si bodo ustvarili demokratje zopet »nov pro- -gram“, ker stari ne velja več. Pa kako naj velja stari, ker je iz njega izpadlo najpoglavitnejše: Jugoslo ven stvo so prodali čokorilovcem, agrarno reformo muslimanom — a demokratizem — o tem niti potrebno ni, da govorimo. Demokratizem so nadomestili demokratje z reakcijonarstvom. Racft ravnokar ome-
шјешћ dejstev se je sestal demokratski ožji odbor (V oj a Marinkovič, Krsta Timotijevič in Pribičevič) k posebni konferenci radi razmaha JDS programa. Demokratski program bo od sedaj naprej detajliran v socijalnem in agrarnem oziru. Pozornost bodo posvetili demokratje za prihodnost narodnemu zdravstvu. Po statistiki, ka-kakor jo je podal Svetozarjev bratec polkovnik Milan Pribičevič, spava 60*/e našega naroda v največji nesnagi. Razve« tega še životari na naši zemlji 1 V* milijona tuberkuloznih, 2 milijona sifili-stičiih in 1 milijon malaričnih oseb. Po Milanu Pribičeviču je pri nas^ 4'/ä «Milijona neozdravljivo bolanih. In kedo bi se upal reči, da ni naša država ena velika bolnica. Niti živa duša se ni doslej brigala za te nad štirimilijonske še žive mrliče. No, hvala Bogu, našla so se vendar le dobra srca, ki hočejo vsaj za prihodnje skrbeti za te smrti izročene nesrečnike. In kedo drugi bo postal usmiljeni Samaritan za vse nevzdravljive človeške žrtve naše države? Demokratje! Tako bomo kmalu čitali, da seje razišla eela demokratska stranka med lečnike in bolniške strežaje. Usmiljeni bratje Pribičevič in drugovi — delniška družba v Beogradu. (Hrvatska obrana št. 225).
Nenavadna stranka. V Beogradu je oživela in zamrla »Srbska stranka« s svojim glasilom »Velika Srbija«. Kaj ta stranka pomeni in kake cilje zasledene, ni treba razlagati, naziv stranke in lista pove dovolj. Stranko je osnoval na podlagi prvovrstne šovinistične bedarije advokat Radivoj Novakovič, ki je s početka s svojimi pristaši zagnal velik, krik z malimi uspehi po Beogradu in po Vojvodini. Kmalu pa so se ugnali in utihnili in še le pred kratkem so se zopet oglasili na »glavnem zboru« v Beogradu z neko resolucijo, ki je prav zanimive vsebine. Ustanovitelj Novakovič je uzorpiral glavni odbor, v stranko »rimi svoje ljudi, prave člane pa obdolžil raznih sleparij, sedaj se pa pravi člani oglašajo, izključujejo Novakoviča ter ga tožijo radi obrekovanja in zahtevajo od njega strankin denar in račune. Ta stranka, ki je pravo zrcalo balkanske velesrbske politike, je menda edma na svetu, ki se tako originalno začenja in končava.
Umazana zadeva orožarne »Omni-um Serbe« je tako razburila radikale in demokrate, da je ni mogoče opraviti kar za kulisami, ampak poročajo, da pride to perilo pred parlament. Ako se bo res balkanizem Omnium Serba obravnaval v zbornici, bo zadevica precejšnja afera za starosto Pašiča in njegovega sinka.
Samostojne cvetke iz slabostojnega tabora v Žalcu. Iz samostojne ograje v Žalcu nam ponuja g. poslanec Urek šopek pristno slabostojnih kopriv — oprostite cvetk kakor: »Dandanes imamo narodno zastopstvo, to se pravi, da ni poslanec oni, ki vlada, temveč oni, ki posreduje ljudsko voljo.« (Ljudska volja Slovencev in Hrvatov sta avtonomija ali federacija — ne pa centralizem.) »Ce poslanec tega ne stori, je izdajalec svojih volilcev« (ala Urek), »narod pa je dolžan, da ga izbacne« (bo tudi gotovo storil.) »Dotičnika, ki je kriv viso-
Prva-Knjiga. — Bros«
26. nadaljevvnie.
„ Ničesar n iše tu storil, kar bi bilo hvale vredno!“ jo skromno dejal, „:To hi laka reč, če sem, prevrgel debelega eumtha in branil slabotno žensko nesramne žalitve! — Vzemi nazaj svoj biser, prosim! Vsak drug bi bil isto »toril! “
„Pa vsak bi ne bil posegel vmes tako uspešno!“ mu je odgovoril Ele-mz&r in z dobrovoljnim prikimovanjem pogledal po mišičastih udih svojega novega prijatelja, biser pa je mirno spet vtaknil v žep, ne da bi pokazal le najmanjšo no voljo ali pa užaljenost, da ga Eska ni hotel sprejeti. — Drage volje bi mu g;a bil daroval, pa če ga Eska ni hotel, ga bo tpa kdo drug — saj biseri in dragi kamni so imeli v Rimu vedno svojo Veljavo. — „Dovoli mi pa, da te spremim domov. Noč jo pozna in težko vest bi imel, če bi se ti kaj zgodilo na potu!“
Eska se je prisrčno nasmejal. Njega bi naj kdo branil pred napadi — ? Ж ponosu svoje mladostne sile je vzravnat svoja široka pleča in rekel:
„Ne želim si boljše zabave ko maj-
kih davkov, je treba zapoditi.« (Kot ministra Puclja in samostojne, ki so stare davke početvorili, pa tudi bogzna koliko novih uvedli, take izdajice treba res zapoditi. Bravo Urek!) Kakor razvidno, je Urek že na poti samospoznanja, kije steza do poboljšanja. Za g. Urekom je ponujal cele šope bodečega vražjega strica poslušalcem g. minister Pucelj, ko je rekel: »V tem, da je Pucelj minister, vidi kmetski narod vstajenje. (G. ministru se mešajo pojmi, ker zamenjava kmetsko vstajenje s padcem.) »Ne protiversko delo, temveč skrb za gospodarski napredek kmeta in za njegovo naobrazbo, je bil naš cilj.« (Gosp. minister je pozabil, da so ravno samostojni se najbolj potegovali za kancel-paragraf, skrbeli so samo za svoj žepni napredek ala Urek in Mrmolja, za izobrazbo naroda pa sploh niso najmanj storili, ker tudi sami niso izobraženi, ampak navadni mešetarski frazerji in demagogi.) »Skrbeli smo za predpogoj uspešnemu delu, zato smo dali — ustavo! (Z ustavo pa smo prišli tudi na kant z valuto.) »Prav lahko je zabavljati čez ustavo. Veliko bolje bi pa bilo, ko bi gofljači poskrbeli za boljšo ustavo«. (Gotovo bodo, kadar bodo prišli do vladne besede.) »Dali smo državi, kar je zahtevala (samostojne glasove), je dala država tudi nam« (200 milijonov). Za Pucljom je še izpahnil g. Drofenik izza plank svojega jezika resnico: »Korbarjev ne potrebujemo«, (ker jih že imajo presneto dovolj od resnicoljuba dr. Vošnjaka do mešetarja Kirbiša iz Prepolj). Radi pomanjkanja prostora beležimo samostojno slamo iz Žalskega taborä samo v glavnih potezah, podrobnosti samostojne omejenosti bo ponudil našemu kmetu »Gospodar«.
Domače vesti.
Demokratski kulturni udarec ukinitve ljubljanske medicinske in tehnične fakultete ni zadel ob najostrejši odpor pri SLS, ampak tudi pri NSS in celö-kiipni akademski omiadini, ki je 8. t. m. protestno zborovala proti nameravanemu ukinjenju in obenem pa tudi manifestirala za izpopolnitev še nekomplet-nih fakultet. Teh energičnih korakov kulturnih strank in akademske omladine so se ustrašili IDS poslanci in napravili s Pribičevičem posvet, kako pomiriti slovensko javnost. Nedeljsko Jutro1 že prinaša:	„Minister Pribičevič je iz-
javil, da je ministrski svet samo sklenil, da se ne vnesejo v budjet postavke za nove investicije pri beograjski in lju-ljanski medicinski fakulteti, nikakor pa ne, da se obe fakulteti ukineta. Pač pa je bilo sklenjeno, da se rešitev tega vprašanja prepusti skupščini. Končno je Pribičevič naglasil, da o kakem u-kinjenju pred letom 1922 brez zakonite prehodne naredbe sploh ne more biti govora.“ Strah —- je začetek modrosti tudi pri demokratih.
Županska zveza za celjski okraj je imela včeraj dne 9. t. m. v Narodnem domu v Celju dobro uspelo zborovanje. O političnem položaju je poročal dr. Korošec, O namenu Županske zveze je govoril dr. Ogrizek, ki je jspödbujal
župane, da varujejo avtonomijo občin nasproti vsakemu. Kar spada v samostojen delokrog občine, v to se ne sme vmešavati ne glavar, ne žandar. O organizaciji Županske zveze je govoril tajnik Krajnc. Govorili še so Rančigaj iz Št. Jurija in Knez iz Brežic. Shodu je predsedoval zelo spretno nar. poslanec Skaberne.
Zopet spremenjen občinski volilni red za Slovenijo. Zakonodajni odsek je ukinil proporčno razdelitev mandatov za avtonomna mesta in za vse občine, ki štejejo več nego 10.000 prebivalcev. Po tem spremenjenem volilnem redu bo v mestih: Maribor, Ljubljana, Celje in Ptuj ter v velikih občinah stranka, katere lista bo dobila pri volitvah relativno večino, dobila večino mandatov, medtem, ko se bo razdelila druga polovica mandatov med vse ostale stranke, ki so se udeležile volitev, vštevši tudi ono stranko, ki je dobila relativno večino. Odsek je tudi sklenil takozvane naknadne volitve za slučaj, ako bo izčrpana kaka lista za toliko mandatov, kolikor jih bo izpraznjenih. Za občine pod 10.000 ostane v veljavi sedanji proporc. Prehodna določba vsebuje tudi naredbo, naj se izvede nova volitev v onih občinah, kjer so bili razveljavljeni komunistični mandati, ki so imeli v teh občinah večino. _______________________
Gomjeradgonski škandal. O neču-venem in škandaloznem postopanju komisarja železniške policije v Gor. Radgoni g. Josa Karabajiča, ki je zapovedal strogo policijsko in žandarsko preiskavo za orožjem in strelivom, puškami in bombami v poslopjih gospodarskih in kulturnih organizacij Slov. ljudske stranke: v Posojilnici, Gospodarski zadrugi, tiskarni Panonija in uredništvu „Murske Straže«, je poslanec dr. Hoh-njec poslal interpelacijo ministru notranjih del Sv. Pribičeviču. Poslanec dr. Hohnjec zahteva takojšnjo uradno preiskavo o nezakonitem in brutalnem postopanju policijskega komisarja Karabajiča in kazen, odnosno premestitev takega komisarja iz Gor, Radgone, ker je eklatantno dokazal svojo politično pristranost in popolno uradniško nesposobnost za velevažno mesto, katero zavzema.
Kako se pri nas zasluži red sv. Save I. razreda? Hočeš biti odlikovan z najvišjim svetim Savom, potem napij ob priložnosti pri bogati — prvaški pojedini kraljevemu namestniku Iv. Hribarju. To je preizkušen recept za vse odlikovanj željne prvake ne oziraje se na politično prepričanje in narodne zasluge.
Čudne so razmere v naši Jugoslaviji. Vsaka dekla ima večjo plačo kot duhovnik. Saj ji človek privošči, pa kaj, saj je duhovnik ne more plačati, če pa ima sam manjšo plačo, kakor se zahteva za deklo. Evo: Poglej ,Slovenca1 štev. 227, stran 3, Socialni vestnik: Sklepi Poselske zveze: Kuharica 50,0 do 550' kron mesečno. Sobarica 400 kron. Navadna služkinja 360 kron. Poleg tega tudi hrano in oskrbo. Kaplani po 12 letnem študiju in stradanju 100 oziroma 85 kron mesečne plače z draginjsko doklado 585 kron brez hrane in druge
oskrbe. S to plačo naj shaja ali pa pogine. Plačati mora s to plačo hrano, strežkinjo, perilo, razsvetljavo itd. O tem-pora, o mores! Župnik pa ima 200 K. plače mesečno, poleg tega draginjsko doklado 500 kron. Stcupaj 700 kron mesečno brez hrane in vse oskrbo. Od tega naj da 550 kron kuharici, 400 pa dekli itd. Tako se nam godi. Mi po-poginjamo in tisti, ki krmarijo, se pa mastijo pri bogatih koritih. Nekateri duhovniki pa še niti teh plač ne dobijo.
KSZ v Mariboru je razposlala vsem tistim izobraževalnim društvom, ki nam do sedaj še niso poslala poročila o svojem delovanju, še enkrat vprašalne pole in nujno prosi, da jih tekom osmih dni vrnejo. V kratkem bo občni zbor in imeti moramo natančno statistiko o stanju izobraževalnih društev. Zatorej zganite se in storite vsaj to malenkost, da sporočite, ali društvo dela ali spi.
Prekmurje n8 mara liberalcev. Naše verno ljudstvo v Prekmurju noče ničesar vedeti in slišati o brezverskih liberalcih in se jih otresa, kjer se le more. Liberalne stranke se v Prekmurju oklepa samo semkaj poslano učitelj» stvo, uradništvo, brezvestni špekulantje in židi. List »Prekmurski Glasnik«, trobilo prekmurskih brezvercev in liberalcev, je v svoji št. 28 napisal te-le pomenljive stavke: »Liberalna stranka bi v Prekmurju dosegla veliko več, ko bi ji ne delal ovir s svojim delovanjem poslanec Klekl in list „Novine.« Liberalci torej odkrito priznavajo, da za liberalce v Prekmurju ni prostora.
Celjski mestni očetje, ki se štejejo med Pribičevičevo in Kukovčevo spremstvo še vedno kuhajo jezo, ker so pogoreli v mestnem šolskem svetu. Kujejo se kakor trmasti otroci, ki jim ne gre vedno vse po volji, stojijo ob strani, nočejo delati. Pač vedno ista stara pesem : prvo je liberalcem stranka, potem šele druga stvar in resno delo.
Celjska carinama in carina. V bližini kolodvora zidajo novo carinamo in carinsko skladišče. Naenkrat pa so skoraj popolnoma prenehali z delom. Železno ogrodje, ki so ga naročili iz inozemstva leži na carinami že več tednov in tako ne morejo z delom naprej. Ima još vremena!
Umrla je pri Spodnji Sv. Kungoti posestnica Ivana Jarc, rojena Baumgartner, žena našega vrlega somišljenika, g. Ivana Jarc. Pogreb bo v torek, dne
11.	oktobra dopoldne. Svetila ji večna luč! Soprogu naše sožalje!
Sprememba voznega reda. Od 11. oktobra vozi redno dnevno D vlak št. 9 iz Dunaja v Trst in Zagreb. Prihod v Maribor glavni kolodvor ob 1.35 m, odhod iz Maribora ob 2.00 m — in od
12.	oktobra redno dnevno D vlak št. ,10 iz Trsta in Zagreba na Dunaj. Prihod v Maribor glavni kolodvor ob 3,50 m, odhod iz Maribora ob 4.21.
Trimesečni tečaj za lončarje. V svrho povzdige lončarske obrti v Sloveniji se bo vršil v Ljubljani na srednji tehnični šoli s 1. novembrom t. L 3mesečni tečaj za lončarje. Natančneja navodila daje „Urad za pospeševanje obrti“ v Ljubljani.
hen prepirček s kopo pomehkuženih Rimljanov! Tudi jaz sem bil vzgojen za vojščaka, v deželi, ki o njej še niti culi, mnogo mnogo milj daleč od Rima, v deželi, lepši nego je tale, polni zelenečih dolov, gozdnih gričev, ponosnih rek, v deželi, kjer rastejo visoki hrasti ia cvete duhieče cvetlice, kjer je doma moška moč in ženska lepota ! Peš sem sledil divjačino od ranega jutra do trde noči marsikateri poletni dan, Vsiljivemu napadalcu sem I se postavil v bran z mečem v roki, še preden je moja roka bila dolga dovolj, da ga potegne iz nožnice —. Tudi ti si vojščak, vidim to na tvojih o-čeh —! In verjel mi boš, da so mi otrpli udje, in mi je pogum zadremal, ker nimam priložnosti, da bi si ga uril. Zares, zdi se mi, da mi celo pri takem pocestnem pretepu kri zavre od radosti v žilah —!“
Z lahno odprtimi ustnicami in blestečimi jse očmi ga je poslušala Mariamna Kakor opojno pijačo je pila v se njegov slavospev na želene trate in gozde in duhtečc cvetlice in' lepe ženske. — Nepremagljivo jo je vleklo k temu junaškemu mlademu tujca, ki je moral zapustiti dom in deželo. Da je sočutje in hvaležnost nje-i no nagnjenje, je mislila, in ‘čudila se
je, da so ta čuvstva tako. močna-------.
Kalha je dvignil glavo izza pergamenta.
„Bog te spremljaj! Ne pozabi nasvetu, ki ti ga daje osiveli starec in ne udari, ako nisi napaden! — Dobro si tudi zapomni, kje je treba zaviti od glavne ulice sem proti Tiberu in izlahka boš spet našel k nam v našo revno bivališče! “
Eska je zvesto obljuba, da še pri- ; de, in je tudi imel resno voljo, da bo svojo obljubo držal.
„Se eno čašo vina!.“ j'e silil Ete-azar! „Niti vroče solace Italije ne za-zori take kapljice! “
Toda rujih Mbanončan je bil premočen za zdravo grlo in krepko žejo j mladega Britanoa. Prosil je za koza- J rec vode in Mariamna mu jo je pri- ! nesla in ponudila lastnoročno.
In zopet so se srečale njune oči in Britanec je čutil, da pije iz čaše, j ki je bila opojnejša nego vsa vina, kar jih je zazofilo žarko solnee Sirije, j iz čaše, ki je ob njej pozabil na pre- j teklost in bodočnost in čutil tem sil-, j neje vso srečo sedanjosti. Pozabil je, j da je barbar, pozabil, da je suženj, j pozabil na vse — in videl le Mariam- j no 'm njeno orne, plahe, \ roseče oči |
IX.
„Rimljan —
Cas je že, da razložimo, kako j® prišel britanski plemenitaš. Eska — kajti plemenitaš n knez je bil v svoji domovini — kot suženj v prestolica sveta in v kakih odnošajih je živel.
Poglejmo v palačo Rimljana — patricija, ob uri, ko se mu pripravijo večerja, opazujmo njegove misli, ko stopa gorindol — med stebričjem svoje obednioe v hladnem večernem zra* ku. zagreben v svoje misli -n zatopljen v 'spomine na svojo davno preteklost;—.
Ponosna je njegova palača, raz-sežni so njeni prostori, toda strog» pripro_i,ost„ plemenit okus vladata v njih. Stebričje porfctka je izdelano v joničnem slogu, priprosto pa umetniško dovršeno, v predveži, ki vodi k notranjim prostorom, je vložen v mar-» mornata ha mozaik orjaškega psa’eu-vaja, nobenih kipov ne vidiš tu, nobenih razkošnih in veselih izdelkov? dletarske umetnosti, goli blesteči sat marmor, snaga in čistota — to jo vsa lepota tega prostora. Vsa vrata so ulita iz brona, svetlo in gladko lika-* nega, brez srebrnih in zlatih .vložkov*
v	(Dalje prihodnjič^
VNBprtđziCBt« pravoslavne cerkve je tako velika, đa jo napada v »Beo* -grajskem Dnevniku« sam KrstaCicvarič, ko konštatira, da je pravoslavna cerkev neprijateljica vsacega napredka in jo bo treba reorganizirati na demokratskih tem eljih.
V drugič oproščeni kcmunistični dijaki. V Zagrebu se je 5. t. m. v drugič zaključil proces proti dijakcm Mišiču, Schneiderju in Stilinoviču z oprostilno razsodbo. Vsi trije so pripadali j komunistični omladinski organizaciji in | oče enega izmed njih se je spomladi enkrat začel razburjati, da njegov fant toliko čita, da hodi od doma ter se če sto udeležuje nekih sestankov. Dobri meščan si ni znal drugače pomagati in je zaprosil za švet in pomoč'—policijo, ki je pa njegovega sina in tovariše takoj aretirala. Po stanovanjih so našli komunistične brošure, razne spise in celo kemične formule, kar je zadostovalo sumnji, da fantje pripravijo —-preobrat in bogzna kak peklenski stroj in eksplozive za atentate. Dolgo so sedeli v zaporu, nazadnje pa so bili oproščeni, državni odvetnik je pa vložil priziv in ker je bila tedaj baš atentatorska afera, je višje sodišče prizivu ugodilo in začela se je nova ,iztraga‘, ki se je šele sedaj dovršila z drugo oprostilno razsodbo. Državni odvetnik tudi sedaj ni z njo zadovoljen in vložil je vnovič priziv, oproščenci pa so pridržani v preiskovalnem zaporu, kjer bodo čakali do končne odločitve. Trdovratnost državnega pravdnika je res velika, pri tem pa tudi nekako čudna. Sodniki, ki so te fante že dvakrat oprostili, menda vendar ne bodo osumljeni popustljivosti ali celo pristranosti.
Pczcr, Primorci! V vseh občinah zase denega ozemlja se vrši popisovanje državljanov. Vsled tega pozivamo vse v Jugoslaviji bivajoče Primorce, ki niso in tu di ne bodo optirali za jugoslovansko državljanstvo, naj se v lastnem interesu takoj pismeno prijavijo svojim domo vnim občinam, da jih vpišejo v imenik novih državljanov Italije. Prijavi je priložiti od tukajšnjih občinskih uradov potrjene družinske liste.
Za tujce. Beograjska vlada je naročila vsem političnim oblastim, da po-zivljej o vse tiste osebe, ki bivajo v naši državi, a so podaniki tujih držav, da si morajo v teku treh mescev preskrbeti uradne listine ali legitimacije, sicer se jih bo izgnalo iz države.
Zemljevid slovenskega ozemlja, ki ga je izdala Slovenska Matica v Ljub-
ljani, je vnanjim naročnikom —- izVzem-ši enim, ki so naročili nalepljene izvode že razposlala. Ko prejme Matica naročeno platno, ga bo razposlala tudi slednjim. Zemljevid, ki stane 80 K (z ovčjem 82 K, po pošti 92 K) dobe ljubljanski naročniki proti ižkazilu o plačani naročnini v društveni pisarni na Kongresnem trgu Št. 7 II cb delavnikih od
2.	do 5. ure popoldan. Ker obsega naklada zadostno število izvodov, priporočamo zemljevid tudi onim, ki naročnine doslej še niso plačali.
Iz Maribora.
Zahvala.
«Volksstimmi» se zahvaljuje za re klamo staro in novo —
uredništvo.
Društvo jugoslovanskih državnih uslužbencev v Mariboru priredi v torek dne 11. oktobra ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma sestanek. Poro čalo se bo o ustanovitvi Centralnega saveza državnih uslužbencev v Beogradu ter o službeni pragmatiki.
Lep^ športni uspeh je dosegel gosp. Orest Žunkovič pri letošnjem lawn-ten-nis-turnirju v Ljubljani. Mariborski tennis klub je tekmoval 2. oktobra proti ljubljanski Iliriji. Žunkovič je zmagal proti lanskemu prvaku Slovenije gosp. Pelanu kakor tudi proti gosp. Beltrami, koji je nosil dosedaj prvenstvo v Slo veniji, tako, da je sedaj pravzaprav on prvak Slovenije. — Gospod Žunkovi ' je medicinec in ima pristno angleško športno šolo. On je najstarejši sin našega slovitega gospoda Davorina Žun koviča.
Odsek amaterfotografov S. P. D. v Mariboru vabi vse člane in prijatelje na odsekov večer, ki bo v četrtek, dne 13. oktobra, ob 8. uri zvečer v; klubovi sobi Narodnega Doma. — Iz-j vršuječi člani so naprošeni, da prinesejo j s seboj posnetke s Pohorja. Polnošte j vilna udeležba obvezna. Odbor.
Orlovski vestnik, j
Celjski Orel ima svoj redni občni j zbor v torek dne 18. oktobra ob 8. uri j zvečer v tajništvu Slov. ljudske stranke j pri Belem volu. Povabljeni so posebno , novi člani iz mesta.	j
Širite katoliške liste!
Razgled po svetu.
20 let med divjaki. Vseučiliščni profesor Hobbs v Michiganu v Ameriki se je pred nedavno podal na znanstvena preiskovanja Karolinških otokov v Tihem morju. Na otoku Kusai je med ondotnimi divjaki našel angleškega kapetana Leandra West, ki je leta 1901 odplul na ladji „Horatie“ na raziskovanje teh otokov. Ladjo „Horatie“ je vihar razbil ob skali in od cele posadke se je edino ta kapetan rešil na otok Kusai. Kapetan Leander West živi že 20 let med ondotnimi divjaki, je popolnoma podivjal in profesor Hobbs je le z veliko težavo izvedel od kapetana odkod da je doma. Profesor bi ga bil kaj rad spravil nazaj v Evropo, toda ta podivjani kapetan Anglež leži bolan in ni sposoben za dolgo vožnjo v Evropo. Kapetan West nima na sebi niti trohice evropske obleke, kajti oblečen je tako, kakor so oblečeni tamošnji divjaki, v listje širokih palmovih vej, a preživljal se je od sadja in jajc neke posebne vrste golobov; že celih 20 let ni zavžil nobene kuhane ali pečene jedi, ker si ni mogel na noben način napraviti ognja. '
Veselični davek.
;V, veljavo je stopil' nov, takozvani veselični davek, ki se pobira od vsake prireditve,, na kateri se ljudstvo zbira radi zabave in razvedrila, kot so n. pr. predstave v gledališčih, cirkusih, kinematografih, koncertih, plesne prireditve,, glasbene -prireditve, dirke, gugalnice itd., sploh vse prireditve, ki se vrše z vstopnino ali brez vstopnine, ne glede na to, na kakšen način se pobira vstopn'na, bodisi s prostovoljnimi prispevki, članarino pri društvih itd. Oproščeni od veseličnega ! davka so: zabave na vaških slavno-stiha Cerkvenih slovesnostih,, narodnih svečanostih, ako se prirejajo na krajih, ki so za to določeni. Nadalje t ao oproščeni koncerti in zabave, M jih prireja šolska uprava ali šolska mla- j din a v šolskih prostorni v korist u- j čenče v doffene šole, Istotako, so opro- j ščena veseličnega davka poučna pre- j davanja, poučne ali gospodarske razstave, orlovska in sokolska, društva,, športna društva, ako te prireditve niso v zvezi s plesno veselico, nadalje prireditve, prostovoljnih gasilnih društev v svrho nabave gasilnega orod-
ia ali gasilnih priprav. Tišina veseličnega davka je odmerjena sledeče: 10% od gledaliških, koncertnih im drugih prireditev, ki so umetniškega značaja, ako to potrdi oblast, in ak® niso v zvezi z plesnimi prireditvami, od vseh ostalih prireditev se pa pobira 20% veseličnega davka. Višina davka se odmerja od vrednosti vstopnic tn sicer od celotno vplačanega zneska. Vsaka vstopnica se mora dati 24 ur pred prireditvijo pri davčnem uradu žigosati. Vstop k zabavam brez žigosane vstopnice je strogo prepovedan. Vstopnice morajo biti vezane v knjižice, imeti označeno vrednost in razdeljene v tri dele:	juksto, talon
(vstopnica) in kupon. Pri vstopu na prireditev mora prireditelj odtrgati ocf vstopnice kupon, tako, da ostane stran ki samo talon (vstopnica). Oe kupon ni odtrgan, se kaznuje z globo od 20 do 200 dinarjev. Ako za prireditev niso določene posebne vstopnice, mora prireditelj vpisati v poseben seznam vse o„ebe, ki so plačale vstopnino ter tudi višino vplačanega zneska. Ta seznam mora prireditelj podpisati ter drugi dan izročiti davčnemu uradu,’ (ц poltere veselični davek, ki znaša od 10—20% Ta davek se odmerja od velikosti lokala, števila udeležencev tri. Kazenska določila za tozadevne prestopke so zelo ostra, kaj td denarna globa s® odmerja od 200—20.000 dinarjev. Kazen se naloži v prvi vrsti prireditelju zabave ali predstavniku društva, ako bi pa bila v tem slučaju denarna globa neiztirljiva, se globa iztirja od lastnikov lokala., Prošnja za povračilo takse od nerazprodanih vstopnic se mora vložiti v roku 5 dni pri davčnem uradu, ki je takso pobrai. Taka prošnja je koieka prosta. Zoper kak tozadevni odlok je vlagati pritožbo v teku 15 dni na generalno direkcijo neposrednih poreza v Beogradu in sicer se mora pritožba vložiti pri davčnem uradu, ki je izdal dotični odlok. Pritožbe zoper razsodbe o kaznovanju v zadevah veselične takse je vlagati v treh dneh po dostavitvi razsodbe pri. davčnem uradu, ki 'це razsodbo ’ zrele 1 na delegacijo ministrstva financ v Ljubi jan!, Take pritožbe se morao kol kovati s kolekom po ti din. vsa naša društva in prireditelje zabav resno resno pozivamo,, daj se teh določil; drže zelo strogo in natančno, kajti tozadevne kazni so Zelo hude.
Vsakovrstno Specerijs. blago
kot kavo, sladkor, milo, karbid, petrolej prodaja zelo po ceni
1. Sirk, Maribor,
2—8 Glavni trg. 705
Velika izbira
sukna, perila, odej, gotovih oblek, dežnikov, posteljnega perja po znižanih cenah se prodaja pri
J.TRPIÜ, v Mariboru
9—to Glavni trg 17.	522
Arnaniet *n cerkovnih ce-иГусШШ cilijanec, tenorist neoženjen, 27 let z dobrimi spričevali navdušen za cerkveno petje z pogoji pevskih moči, želi premeniti svojo sedanjo službo radi neprimernega stanovanja. Ponudbe je vposlati na Josipa Kranjc, Slov. Bistrica 44.	573
ЖЖТЖЖЖЖШЖШ
ZELJA
v glavah
kupi vsako množino J. SIRK, Maribor, Glavni 2-6	trg.	704
жжтжжжжтжж
Električno luč
z 1o—40 žarnicami dobi vsaka hiša, trgovina in gostilna s pre-nesljtvim strojem, ki ga žene bencin. Teža 80 kg. Cena je 6500 din. Več pove Niefergal, Maribor, Koroška cesta 1.5—536

Inserati v Straži imajo uspeti!
Potrtega srca naznanjam sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je moja ljubljena žena
liaaa Jare, roj. Baumgartner
posestnica pri Sp. Sr. Kungoti
v soboto, 8. oktobra I92I ob 8. uri zvečer pie-videna s sv. zakramenti za umirajoč po dolgi mučni bolezni Bogu vdana v 38. letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb blage ranjke se bo vršil v torek, dne 11. oktobra ob 9. uri dopoldne od hiše žalosti v Gradiški na župnijsko pokopališče pri Spodnji Sv. Kungoti.
Spod, Sv. Kungota, 8. oktobra I92I.
575	Ivan Jarc, soprog.
Proti dobremu
plačilu j se vzame v najem večji prostor za delavnico ali skladišče. Ponudbe na upravništvo lista.
Hoblo z deže*e 17—18 let
8J(&tV*G staro se išče k dvema otrokoma. Arhitekt Schell, Slovenska ulica 16, Maribor. 574
jajca Iz hladilnice
prodajamo vsak dan na Glavnem trgu — v Mariboru, komad po 2.80 K._,—
Ekspertno društvo.
Matheis, Suppanz I Cb.
Cvetlična ulica. štev. 18.
Kupim
vse neuporabne zlate predmete kakor verižice, obeske, prstane, zapestnice, uhane, srebrn in klati denar 1.1. d., kateri predmeti vam leže doma in jih ne :	nosite, tvrdka	:
&
trgovina ur, zlatnine in srebrnine MaMbop, бовровка ulioa I®.
Širite „Stražo“! naročajte oaže liste!
Oglejte si, in naročite zimsko obleko ali zimsko suknjo (Stmzer) v manu-faktuini trgovini
Rudolf Niefergal, Koroška cesta 1, lastna krojačniča (Fr. Safran) 3-3 565
ter bodete prepričani, kakor že mnogo drugih o solidni ceni ter prvovrstni izdelavi oblek. Istotako se ima v zalogi zimsko perilo, posteljne odeje, koce, volneni triko, barkenti, nogavice i.t.d. Lastna krojačniča! Solidne cene!
гжжшжжжжжж:
Spodnještajerska ljudska posojilnica
Stolna ulica Um 6. v Mariboru	m. zadr. z neom. m,
Ofes?e&fc*aJ®> vloge po <&% in 4 7* %
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvć. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 135	brezplačno.	57
Za varnost vlog jamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru.
j Какп*»*' Is* 1»уг«јДШ:иЛ. еШтгааМ:	posse-jilaalem
ts4ajat®if in zaMilik: Kona. „Str*?.*.*
Odgovorni uređniks .Vlado Pušenjak.
.Tisk Cirilove tiskarne v Maribora».