GLAS LETO XXIII. ŠT. 38 (1100) / TRST, GORICA ČETRTEK, 18. OKTOBRA 2018 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Uvodnik Jurij Paljk Tiskani mediji na udaru ržnja, pravo sovraštvo do tiskanih medijev, ki smo mu priče danes v Italiji, prihaja od daleč, pravzaprav je to sestavni, temeljni kamen nekdanjega gibanja in današnjega Giban- ja petih zvezd. Drugače tudi ne more biti, saj so nastali s pomočjo ljudi, ki so sovražili tiskano besedo in so prisegali ter še danes prisegajo na svetovni splet, za katerega od nekdaj trdijo, da je edini demokratičen, kar pa seveda ni res, kot lah- ko danes vsi vidimo. Zato se nismo začudili, ko je naša senatorka Tat- jana Rojc hitro posredovala, ko je v Rimu videla, da namerava sedanja vlada ukiniti vsa državna sredstva za tiskane medije, odločno je protesti- rala, opozorila javnost na manjšinske časopise, ki bi bili v primeru črtanja finančnih sredstev potisnjeni na rob preživetja. Državni podtajnik Vito Crimi, ki je zadolžen za časopise, na zaseb- nih pogovorih z našimi predstavniki sicer priz- nava pomembno vlogo časopisov, a na državni, vladni ravni je drugače. Če spremljate dnevno poročanje časopisov, elektronskih in spletnih medijev, boste lahko sami ugotovili, da ima Gi- banje petih zvezd predvsem tri nosilne stebre: ukinitev časopisov, zajamčeno socialno pomoč, na katero na Jugu, kjer so jih najbolj volili, že nestrpno čakajo, ter seveda rezi tako imenovanih zlatih pokojnin vseh vrst. Da je bila pokojninska reforma Fornero izjemno slabo narejena, ni no- benega dvoma, dala je privilegije nekaterim, kaz- novala vse nas, ki še delamo, dobesedno porazna pa za mlade, ki komaj vstopajo na delovni trg. / str. 2 M generalnim konzulom Republike Slovenije v Trstu Vojkom Volkom sva se večkrat srečala, velikokrat govorila o intervjuju za naš tednik, ki sva ga končno tokrat dorekla, zelo je zaposlen, a vedno pripravljen na pogovor. Končno nama je uspelo. V Trst ste prišli, potem ko ste bili vrsto let v Zagrebu in Rimu veleposlanik Republike Slovenije, nikdar pa delovnega mesta v Trstu niste sprejeli kot nekaj manj pomem- bnega. Zakaj tako? Zato, ker Trst znova postaja pomembno me- sto. V Trstu, pa tudi na Goriškem, se po vsto- pu Slovenije v EU, šengensko območje in evroskupino na novo vrednoti pomen slo- venske manjšine, a tudi drugih manjšin in kulturnih različnosti, ki so Trst naredile za izjemno bogato in napredno mesto še v času Avstro-Ogrske. Trst vidim kot Trnuljčico, ki je leta 1914 zaspala in se po 100 letih znova prebuja. Pri tem pa znova potrebuje svoje na- ravno zaledje, to pa je Slovenija. / str. 3 Jurij Paljk Z www.noviglas.eu Rekordna regata v Tržaškem zalivu 50. Barcolana v krasnem vremenu Vinko Lipovec Velik dobrotnik in podpornik SREČANJE POD LIPAMI četrtek, 11. oktobra 2018, je bil gost na Srečanju pod lipami v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici prof. Vinko Lipovec. Poleg gosta so sodelovali še dr. Karl Bonutti, dr. Marilka Koršič in časnikarka Erika Jazbar, ki je vodila srečanje. / str. 3 V G. Alessandro Amodeo “Pomoč nudimo vsem!” POGOVOR ogovorili smo se z direk - torjem škofijske Karitas v Trstu, g. Alessandrom Amodeom. G. Amodeo, Tržačan letnik 1970, se je po končani izobrazbi na pomorski šoli v Trstu vpisal v semenišče in leta 2005 je bil posvečen v duhovnika. / str. 5 P Foto damj@n Gen. konzul RS Vojko Volk Primorstvo je del mene POGOVOR Foto ddFoto JMP stran 15 Svet okrog nas18. oktobra 20182 Povejmo na glas Zadnji vlak za zdravo podnebje Sklepni projekt SLORI v četrtek in petek, 18. in 19. oktobra Slovenci v FJK 10 let po vstopu v šengensko območje GORICA rihodnji četrtek in petek, 18. in 19. t. m., bo Gorica prizorišče zanimivega dvodnevnega posveta o mejah, njihovi (fizični) odpravi in vlogi manjšin pri spodbujanju proce- sov čezmejnega povezovanja. Gre za sklepni dogodek projekta Zamejski, obmejni, čezmejni: Slovenci v Furlaniji - Julijski kra- jini deset let po vstopu Slovenije v šengensko območje, ki ga Slo- venski raziskovalni inštitut (SLO- RI) razvija v tesnem sodelovanju s številnimi institucionalnimi partnerji. Projekt je bil izbran na izrednem razpisu Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine za izvedbo celovitega programa ovrednotenja in širitve rabe slo- venščine, njegov namen pa je ugotoviti spremembe, ki jih je odprava mejnih pregrad pov- zročila v našem prostoru, s po- sebnim poudarkom na stvarnosti slovenske narodne skupnosti v Italiji. Prvi dan (Velika dvorana goriške- ga odseka tržaške univerze) bo na vrsti obravnava sodobne vloge P šengenskega sporazuma naširšem evropskem in ožjem re-gionalnem prizorišču. Osrednja gosta bosta predsednik študijske- ga centra CESPI in nekdanji mi- nister za zunanjo trgovino in pra- vosodje Republike Italije Piero Fassino ter rektor Nove univerze v Novi Gorici in nekdanji mini- ster za zunanje zadeve Republike Slovenije Dimitrij Rupel. Ugled- na predavatelja se bosta s pove- zovalcem Štefanom Čokom po- govarjala o krepkih in šibkih točkah prostega pretoka blaga in ljudi v luči sodobnih političnih teženj in sociodemografskih pro- cesov. Sledilo bo predavanje so- delavke raziskovalnega centra EURAC v Bocnu Grete Klotz. Za- nimiva razprava se obeta tudi na popoldanski okrogli mizi, ko bo- do o mejah na terenu in v mišljenju razmišljali geografa Mi- lan Bufon in Igor Jelen, zgodovi- nar Alessandro Cattunar, pravnik Guglielmo Cevolin, sociolog Mo- reno Zago in jezikoslovka Danila Zuljan Kumar. Drugi dan posveta (19. t. m., Dvorana Fundacije goriške hra- nilnice) bo v prvem sklopu v ospredju gospodarska tema, so- delovali bodo predsednica SLO- RI-ja in raziskovalka Inštituta za narodnostna vprašanja Sara Bre- zigar, ekonomist Igor Guardian- cicih, direktor Slovenskega dežel- nega gospodarskega združenja Andrej Šik, predstavnica Kmečke zveze Mara Černic in podjetnik Fabrizio Polojaz. Na petkovi po- poldanski okrogli mizi pa bo be- seda tekla o skupnem sloven- skem medijskem prostoru, kjer bodo udeleženci kritično obrav- navali odnos med slovenskim za- mejskim in matičnim okoljem na medijskem področju. Svoj po- gled na obravnavano temo bodo predstavili Ezio Gosgnach (Dom), Aleksander Koren (Pri- morski dnevnik), Antiša Korljan (Primorske novice), Miha Obit (Novi Matajur), Jurij Paljk (Novi glas), Marko Tavčar (Deželni se- dež RAI za Furlanijo Julijsko kra- jino) in Mirjam Muzenič (RTV Slovenija), ki bo na okrogli mizi tudi povezovala različne posege. Rane so še zmeraj nezaceljene Pa bo kdaj Bosna zares mirna? islim, da pripadniki starejše generacije v glavnem poznamo izrek “mirna Bosna”!, mlajši ro- dovi pa morda ne. Gre za izrek, vsaj tako so me starejši podučili, ki so ga uporabljali, ko je bilo tre- ba v ožji družbi narediti mir, ko so se duhovi razgibali ali razburili zaradi kakega nesporazuma ali večjega trenja v družbi sami ali iz- ven nje. Bosna pa ni bila pravzaprav niko- li mirna. V starih časih turški vpa- di in vse, kar je bilo s tem pove- zano, potem streli v Sarajevu, ki so bili uvod v izbruh prve svetov- ne vojne pred sto leti. Potem dru- ga svetovna vojna s svojimi bra- tomornimi pokoli, neizmernimi sovražnostmi med pripadniki treh narodov (Srbi, Hrvati, Bošnjaki), med verniki treh ver- stev (katoliške, pravoslavne in muslimanske), pa med komuni- sti in nekomunisti, med partiza- ni, četniki in ustaši, potem pa med zmagovalci in premaganci. Grozodejstva, ki so se po niti pet- desetih letih po vojni spet pono- vila, morda v še večji meri, na še hujši način. Izbruhnila je “bal- kanska vojna”, še ena balkanska vojna z novimi, še hujšimi grozo- dejstvi in trije narodi še danes jočejo, trpijo zaradi nikdar poza- bljenega gorja. V prvi polovici oktobra sem bil med udeleženci romanja tržaške škofije v Medjugorju in v treh bo- rih dneh globoko začutil, kako so po tej balkanski vojni rane še ved- no neusmiljeno nezaceljene. “Mirna Bosna”! sem si v svoji in- timi dejal, a se obenem globoko zavedal, da Bosna ne bo še tako kmalu mirna, če bo sploh kdaj. V Medjugorju nenehno molijo za mir, nedeljske volitve v Bosni pa niso prinesle nobenega sledu o miru. V Mostarju, ob glavnih ce- stah, ogromni plakati kandidatov na raznih listah, vsi prijazni in z M nasmehom na ustnicah, a v srcihniti sence o želji po miru, kaj šelekaki spravi. Nedeljske volitve so prinesle kaos, ne pravih poražen- cev, še manj zmagovalcev, in trenja se bodo še kako poglobila, trenja med pripadniki treh naro- dov, troje verstev ob strmih bre- govih temnozelene Neretve, ki je na svojih bregovih v svoji zgodo- vini videla nešteto bitk, pokolov, nasilnih izgnanstev, nešteto na- silja in zla. Kot povedano, sem bil med ude- leženci romanja tržaške škofije, za en avtobus nas je bilo, italijan- skih in slovenskih romarjev s sed- mimi duhovniki in nadškofom Crepaldijem na čelu, ki je bil v tej vlogi uradno prvi škof na obisku v Medjugorju. V Vatikanu so du- hovi glede medjugorskih doga- janj še vedno razgibani, zato je tržaški škof gotovo opravil zgodo- vinski korak, ko je uradno šel v te kraje, kraje molitve, spokore, kli- ca po miru, sožitju, dialogu, ki ga v teh krajih, razen v Medjugorju samem, ni niti na vidiku ali pa je kje blizu in se ga ne vidi. Bog sam ve, kje je ta mir, za katerega tu pravzaprav ves dan globoko iskre- no molijo, prosijo, rotijo. Mir, ki ga na obzorju še ni. Na tisoče lju- di, Hrvatje najprej, pa Italijani, Američani, Nemci, Avstrijci, Slo- venci, mladi, zelo mladi obrazi med temi tisočerimi romarji v iskanju notranjega miru v tem kraškem svetu hercegovsko belih kraških gričev in zelenih hribov, brez kakih velikih verskih zunan- jih manifestacij, brez slikovitih procesij ali izobešanja bander, ena sama molitev na ustnicah za mir, strpnost med narodi, sožitje med sosedi. Iskanje notranjega miru med mladimi in o tem priča nešteto središč in zavetišč mla- dih, ki so jih zmamile droga, al- kohol, druge odvisnosti, ki so v današnjem svetu še kako vidne, močne in razdvajajo posamezni- ke in družine, narodne skupnosti in verska občestva. Bili smo ves popoldan v Mostar- ju, malo časa smo imeli na razpo- lago, a dovolj, da smo videli in slišali to, za kar smo mislili, da je za vedno del pretekle zgodovine in njenih časov in ljudi. Tu, v Mostarju, so se od življenja pred skoro petindvajsetimi leti poslovili Saša Ota, Marco Luchet- ta in Dario D'Angelo. Mlada življenja so jim bila nasilno vzeta, medtem ko so opravljali svojo plemenito časnikarsko vlogo po- sredovanja vojnih dogodkov v ti- stih krajih nam, ki smo tedaj žive- li daleč, daleč od njih in vojne do- godke spremljali morda na udob- nih naslanjačih pred televizij- skim ekranom. Toda v Mostarju tudi danes duha po miru v zraku še vedno ne čutiš, tistega duha po resničnem miru, sožitju, medsebojnem na- rodnostnem in verskem dialogu. Na enem bregu Neretve rastejo minareti, beli, visoki minareti, na drugi strani cerkveni zvoniki, in ni mostov, ki bi z enega na drugi breg Neretve, človeško in idealno, ta tako različna svetova povezo- vali. Z zgodovinskega starega mo- stu, ki je bil v zadnji balkanski vojni pred petindvajsetimi leti porušen, potem s finančno arab- sko pomočjo spet na novo zgra- jen, se tudi danes kakor pred voj- no mečejo z nadvse predrznim skokom v objem mrzle Neretve fantje in tvegajo svoje življenje za trideset evrov, trideset bornih evrov za življenjsko nevaren skok. Ljudje na pločnikih, med njimi triletni otroci, prosijo miloščine in Titova slika v izložbah vabi na razne juriše. V Bosni ni niti malo miru na ob- zorju in v srce se mi prikrade zla slutnja, da bosta mir in z njim re- sničen dialog, resnična strpnost med tremi narodi in tremi verstvi v Bosni še dolgo iskana; še dolgo bo iskan tisti mir, ki ga vsi, v Bo- sni in pri nas doma, tako zelo po- trebujemo in Evropa ter ves svet z nami. Pa je ta mir sploh mogoč? Morda je, a jaz se zanj zelo, tako zelo bojim. Morda pa se v tem hudo motim in bodo dnevi pred nami zares lepi in svetli. V to mo- ramo verjeti, močno verjeti. Drago Štoka edavno je izšla temeljita in nekaj sto strani obsežna znanstvena analiza o zdajšnjem stanju podnebja na našem planetu. To stanje, kot vemo, je dokaj kritično in, če ne bomo v bližnji prihodnosti sprejeli zares odločnih ukrepov, se bodo razmere našega ozračja bistveno in hitro slabšale. Vse več bo rušilnih viharjev, preobilnega dežja, povodenj in s tem povezanih zemeljskih pla- zov in usadov. Da seveda ne govorimo o vse bolj zastrupljenem ozračju, zaradi katerega je vedno več obolelih na dihalih, dosti pogo- stejše so tudi kožne bolezni. In osrednji razlog navedenega slabšanja pogojev našega življenja je segrevanje ozračja, ki ga povzročajo ogrom- ne količine toplogrednih plinov, milijoni in milijoni avtomobilov in vsakovrstna industri- ja ter uporaba premoga namreč skokovito po- večujejo obseg uničevalnega ogljikovega diok- sida. Če človeštvo ne bo v naslednjem dese- tletju zaustavilo segrevanja ozračja le za 1,5 stopinje, bo vsa zadeva preskočila. Podnebje nam bo ušlo iz rok, bi lahko rekli, bo vse bolj rušilno in v takšni krepitvi svoje razdiralnosti vse bolj podivjano. Že s segrevanjem ozračja za 2 stopinji bi prestopili še znosni prag in se svetovno znašli v zelo hudem položaju. Se- danji ukrepi za t. i. zdravo podnebje resda ob- stajajo, vendar dopuščajo segrevanje ozračja kar za 3 stopinje, in to seveda v ničemer ne rešuje problema. Kako torej obrniti tok razvoja v pravo smer, kako se izogniti zelo slabemu scenariju, če kot človeštvo ne bomo zares ukre- pali? Točno tako, celotno človeštvo, prav vse države morajo ukrepati, tukaj je nujno preseči vse meje, ki z železno vztrajnostjo obstajajo, meje med razvitim in nerazvitim svetom, me- je med državami, med civilizacijami in, zakaj ne, tudi med verami. Potrebna je močna in istočasno globalna akcija, lahko bi rekli sve- tovna solidarnost med vsemi, da bi zavarovali drug drugega. Skrb zgolj za moj narod, mojo državo, mojo celino ne zadošča, vsi bi morali, in to z vso voljo, poskrbeti za vse, da bi na ta način poskrbeli vsak zase. Prav neverjetno pred kakšno preizkušnjo smo postavljeni in kako se v njej večno zapostavljena in podcen- jena solidarnost nenadoma kaže kot edina rešitev. Solidarnost je in je bila vedno edina rešitev, a se k njej tolikokrat nismo hoteli za- teči, kot bi se nam zdelo izpod časti, da bi bili zares uvidevni ali celo ljubeči do drugih. V večini primerov namreč, kadar je velik del člo- veštva zabredel v veliko krizo in stisko, se je namesto v solidarnost zatekel v nasilno obračunavanje in spopadanje, si je izbral voj- no kot menda edini izhod iz težkega osebnega in kolektivnega počutja. Ne preostane nam drugega kot verjeti, da danes ne bo tako in da bomo stopili skupaj, da bo naše podnebje spet zdravo, reke čiste, morja kristalno prosojna, zarje očiščene umazanih delcev in ne nazad- nje naše duše pomirjene in srečne, prav z vsa- ko osebo bratsko povezane v prijetnem biva- lišču vsega človeštva. Janez Povše N S 1. strani Tiskani mediji ... n zato tiho in razširjeno odobravanje tega, da se po- kojninska reforma Fornero odpravi. Elite, ki prejemajo “stare” in odlične pokojnine, ki jih sestavljajo množice privile- I girancev, predvsem starih, se-veda nasprotujejo, drugi ne,kar je razumljivo. Mržnja do vseh nas, tiskanih časopisov, prihaja od daleč in je mržnja proti demokraciji, soboto in nedeljo, 6. in 7. oktobra 2018, so se pevci mešanega mladinskega pevskega zbora Emil Komel iz Go- rice udeležili mojstrskega tečaja sakralne glasbe Odorico700 v Por- denonu. Umetniški vodja tečaja je bil mae- stro Stephen Connolly, legenda zborovskega petja, ki je od leta 1987 do leta 2010 pel v an- gleški moški skupi- ni King's Singers, eni izmed največjih in najboljših zbo- rovskih skupin na svetu. S skupino je leta 2009 tudi prejel Grammy za naj- boljši album kla- sične glasbe. Od leta 2010 dalje je bil an- gleški basist Con- nolly večkrat žirant na pomembnejših mednarodnih tek- movanjih in zelo dejaven v sklopu lastne organizacije IAS (Interna- tional A Cappella School), s katero potuje po svetu in uči obetavne zbore vseh starosti. Za organizaci- jo dogodka je poskrbel Michele Morassut, pevec in učitelj vokalne tehnike, ki je že večkrat sodeloval s Connollyjem v podobnih pobu- V dah.Tečaj se je začel v soboto zjutraj,uvod pa je bil šele zvečer, ko sta v pordenonski cerkvi Blaženega Odorika zapela dekliški zbor Har- monia iz Benetk in Ensemble D'Accord. Člani MeMlPZ Emil Komel so v jutranjih urah vadili petje s Con- nollyjem, popoldne pa urili vokal- no tehniko z Morassutom. Vsak zbor, ki se je udeležil tečaja, je na- stopil v nedeljo, 7. oktobra, na skupnem sklepnem koncertu. MeMlPZ Emil Komel, ki je na po- vabilo organizatorjev pel tudi na jutranji praznični župnijski maši, je nastopil ob zborih Arrigo Tava- gnacco, Ensemble In Contra' in Ensemble D’Accord. Ob koncu koncerta so vsi zbori odpeli še Rheinbergerjev Abendlied pod taktirko maestra Connollyja. Dirigent David Bandelj je v ta na- men za tečaj z zborom pripravil kar pet skladb: Cantate Domino Claudia Monteverdija, Šnittkejevo Gospodi Iisuse, Palestrinovo Sicut Cervus in dve skladbi, ki jih bo zbor odpel na bližajočem se držav- nem tekmovanju v Arezzu: Gallu- sov dvanajstglasni motet Alleluia, cantate Domino canticum no- vum in Dominuttijev Requiem aeternam. Tečaj je bil za mlade pevce in dirigenta odlična priprava za nastop na tekmovan- ju v Arezzu 17. no- vembra, kjer bodo pevci poleg navede- nih pesmi zapeli še Kresno jutro Ubalda Vrabca. Do tekmovanja je še nekaj časa, ki ga bodo pevci MeMlPZ Emil Komel izrabili za pri- prave na ta veliki iz- ziv, zato bodo imeli dva celovečerna kon- certa. Prvi bo v Bassa- nu del Grappa v Venetu v soboto, 27. oktobra, kjer bo zbor zapel v okviru koncertne sezone Cantico- ro, drugi pa bo v soboto, 3. no- vembra, na domačem odru Kul- turnega centra Lojza Bratuž; z njim bodo pevci zabeležili dese- tletnico delovanja zbora. Luka Paljk svobodi, ne nazadnje srednje- mu sloju, ki je še vedno steber demokracije. In manjšinski mediji smo še toliko bolj ranlji- vi, o čemer vam redno po- ročamo, a tudi sami vidite, da je res tako. Čas se izteka, upajmo, da bo prevladal razum, ki ga je pa v današnjem političnem doga- janju vse manj! MeMlPZ Emil Komel na tečaju v Pordenonu Dragocena izkušnja pred tekmovanjem v Arezzu Aktualno 18. oktobra 2018 3 Po rodu ste iz Goriške, vas ta danost spremlja pri Vašem delu? Primorstvo me spremlja že od rojstva, čeprav sem odraščal drugje, v glavnem v Ljubljani. Nono Rudolf, avstro-ogrski vojak, ki je preživel rusko ujetništvo in je skozi zdrav razum sprejemal, a tudi kritično dojemal jugoslovanski komu- nizem, mi je bil glavna opora pri mo- jih prvih korakih razumevanja Sloven- stva in sveta. V Ljubljani smo Primorci in Primorska videti precej drugače, kot se vidimo sami, in žal se to do danes ni bistveno spremenilo. V svojih nastopih vedno optimi- stično in veselo govorite o domovi- ni Sloveniji. Zakaj tako? Slovenija je moja domovina in jo imam rad, v dobrem in slabem. Ko nam gre slabo, sem kritičen, ko nam gre dobro, sem vesel. Slovenija zdaj že četrto leto zapored beleži rekordne go- spodarske rasti, tudi v evropskem me- rilu. Zelo hitro zmanjšujemo javni dolg, slovenska industrija je med naj- bolj ekspanzivnimi v EU, vsako leto raste za povprečno 10 od- stotkov. Slovenija pa je ena od zgolj štirih držav EU, ki imajo presežek v blagovni menjavi z mogočno Nemčijo, ki je tudi si- cer naš glavni zunanjetrgovinski partner. Slovenski BDP dosega 25 tisoč evrov na prebivalca, kar je dvakrat toliko kot na Hrvaškem in skoraj petkrat toli- ko kot v današnji Srbiji. S tem se tudi povsem približujemo raz- meram v FJK. Tisto, kar nam manjka, je nekaj, kar pesti ves zahodni svet: kako pravičneje razdeliti bogastvo med prebival- stvo. Kakšno je po Vaši oceni stanje odnosov med Italijo in Slove- nijo, morda pobliže opišete tudi stanje med Deželo FJK in Ljubljano? Odnosi med državama so bržčas najboljši, odkar obstaja Sloveni- ja. Odnosi s FJK pa bi bili lahko zagotovo še mnogo boljši, del krivde pa je na obeh straneh. V Ljublja- ni je še vedno preveč zadržanosti do FJK, ki je 'samo' dežela oz. ni država, na strani FJK pa je premalo zavedanja o tem, kako velike priložnosti za go- spodarstvo in turizem ponuja hitro ra- stoča Slovenija, o čemer se lahko pre- priča vsak, ki obišče obmejne kraje, od Sežane do Nove Gorice. Znani ste po tem, da odgovarjate ne- posredno, brez dlak na jeziku, sko- rajda bi rekli, da nediplomatsko gre- ste takoj k stvari. Povejte nam, kako nas, Slovence, ki živimo v Italiji, ocenjujete, kako na nas gledate? Kaj bi morali še storiti, da bi bili boljši? Aahhh... To vprašanje je najtežje. Zelo je odvisno od dneva in trenutnega raz- ploženja. Včasih bi vse hvalil in obje- mal, včasih bi najraje... A to najbrž po- meni, da imam svoje delo rad in rad živim tukaj. Načeloma velja - kakršna domovina, takšna manjšina. Ampak mislim, da ni razlogov, da ne bi bila manjšina boljša in naprednejša od do- movine, kjer je strašno težko podirati plotove zgodovine in rušiti predsodke polpreteklih časov. Pride čas, ko je tre- ba stare zamere vreči čez rame in čez preteklost položiti velik kamen. Upam, da je ta čas zdaj. Vsekakor pa vidim, da je slovenska manjšina izjemno živah- na in dejavna. Strani o dogodkih in prireditvah v Primorskem dnevniku so neizpodbiten dokaz za to, saj ni dneva, ko se ne bi napovedovalo najmanj 50 dogodkov na Tržaškem in Goriškem. S konzulko Tanjo Mljač delava z velikim veseljem, naš konzulat pa ostaja odprt do vseh in do vsakogar. V Sloveniji imamo novo vlado. Se kaj pozna nov veter tudi v Vašem de- lu? Za ocene je še nekoliko prezgodaj, a je jasno, da nova vlada ne bo počela kakšnih pomembnejših prelomov s politiko prejšnje. Slovenija je gospo- darsko uspešna, potrebuje pa resen obračun s korupcijo in tudi obračun s političnim sektaštvom, ki hromi naro- dovo telo, ker se ne kadruje po kriteri- jih znanja in strokovno- sti, ampak po kriterijih osebnih poznanstev. Za majhen narod je to lah- ko pogubno in s tem je treba nehati čim prej. Kot generalni konzul Republike Slovenije imate dober vpogled tudi v gospodarsko so- delovanje med Italijo in Slovenijo, med FJK in Slovenijo. Nekaj besed o tem! Italija je naš drugi gospodarski par- tner, takoj za Nemčijo, s katero ima- mo več kot 11 milijard evrov blagovne menjave in velik presežek. Z Italijo pa imamo 7,5 milijarde menjave in velik primanjkljaj. Številke lahko najbolje ilustriram s tem, da je naša menjava z velikimi članicami EU tako visoka ali pa večja, kot je skupna menjava vseh nekdanjih držav Jugoslavije s temi državami. Ti podatki so impresivni, če pomislite, da so nam pred osamosvo- jitvijo v Srbiji očitali, da imamo Slo- venci visok standard zato, ker izko- riščamo Srbijo. A v Jugoslaviji Srbija ni bistveno zaostajala za Slovenijo, zdaj, ko je ne 'izkoriščamo' več, pa je Srbija 5-krat revnejša od Slovenije. Da sta jo po bogastvu prehiteli tudi Ro- munija in Bolgarija, pa je naravnost žalostno. Obmejno, čezmejno, brezmejno sodelovanje ob nekdanji državni meji, ki pa je še vedno meja, a je danes nekako ni. Kaj več o tem po- vejte! Ste prebrali pred dnevi poda- tek, da so na Go- riškem vsi za so- delovanje, a skoraj nikjer ne sodelu- jejo? To žal opažam tu- di sam. Veliko je besed in danih obljub, a malo realizacije. To- lažim se s tem, da je na tej strani me- je potrebno pač večkrat pritisniti na isto kljuko in opozarjati, kaj je bilo dogovorjeno. Če je to tako, po- tem bom pač vztrajal in tako delal tudi v prihodnje. Ste tudi pisec, poznavalec zgodovi- ne, tudi polpretekle, tiste, ki razdva- ja, namesto da bi nas družila. Tako znotraj manjšine kot v našem večna- rodnem okolju, kjer nam je dano živeti. Nekaj misli o tem, prosim. Imam dve odrasli hčeri, za kateri ver- jamem, da sta obe zavedni Slovenki, a sta hkrati tudi Evropejki, obe govorita več jezikov, a to ne škoduje njuni ma- terinščini, prej nasprotno. Tragično zgodovino, ki razdvaja slovenski na- rod, pa sta spoznali kot nekaj, kar ni posebnost slovenskega, ampak lastnost prav vseh evropskih narodov. Ali, kot bi rekel naš dramatik Dominik Smole, Antigona nima domovine. Zato ju z ve- likim veseljem poslušam, kadar ko- mentirata dogodke, kjer se ljudje o za- devah, starih skoraj stoletje, prepirajo in zmerjajo, kot da so se zgodili včeraj. Mislim, da so naši mladi v glavnem spravljeni ali pa vsaj sprijaznjeni z zgo- dovino dedov in očetov, in mislim, da jih je treba nehati obremenjevati s krivdami in krivicami, ki so že davno pokopane. Kakšno je stanje Evropske unije da- nes? Prelomno. Berlinski zid so ljudje podrli zato, ker jim onstran ni bilo dobro in se je na Zahodu živelo neprimerno bolje in bolj svobodno. Zdi se mi, da je zdaj ravno obratno, da ne znamo prepoznati, da nam je EU koristna, da je dobro, da nimamo meja, da imamo skupno valuto in smo najbolj gospo- darsko bogato in družbeno razvito ob- močje sveta. Suverenisti hočejo vzpo- stavo nacionalnih držav z mejami in lastnimi valutami in so prepričani, da nam bo potem bolje. Sam pa o tem močno dvomim, tega bodo najbolj ve- seli naši gospodarski tekmeci, ZDA, Ki- tajska in Rusija, ker se bodo za trgovin- ske sporazume lahko pogajali z vsako državo posebej, ne pa z Evropsko ko- misijo. Da je posamezne države lažje izsiljevati, pa najbrž ni dvoma. Že po- gled na izmučeno Veliko Britanijo, ki se pogaja za brexit, je zgovoren dokaz, da izven EU ni nujno bolje. In v Italiji? Še bolj prelomno. Italija je šla na volit- ve kot trdno proevropska država in se po volitvah zbudila med evroskeptiki. Za državo, ki je gospodarsko tradicio- nalno močno navezana na Nemčijo in Francijo, je to zagotovo tvegano počet- je, še toliko bolj, ker resničnih vzrokov za tak zasuk v zunanji politiki ne poz- namo. Zgolj pripisovanje vseh krivd Bruslju ni prepričljivo. Res je, da ima Italija najnižjo gospodarsko rast v EU, a v tej isti EU ima Slovenija 4,5 odstot- no gospodarsko rast, Irska 8 odstotno, že povprečje rasti v EU pa je več kot dvakrat višje kot v Italiji. Kaj pa menite o tem, da skušajo nekateri danes odv- zeti Titu odličje, ki mu ga je podelila italijanska vlada? Nič dobrega. Tito je zgodo- vinska osebnost, vodja parti- zanskega gibanja, ki je Slo- vence osvobodilo izpod fašiz- ma in nam povrnilo ozemlja, izgubljena v prvi svetovni vojni, ko nas je prav tako na- padla Italija. Demokratična Italija je imela pol stoletja časa, da bi zoper Tita sprožila postopke za zločine, a jih ni. Še več, dala mu je najvišje odlikovanje in najbrž ne brez razloga. Popravljati zgodovi- no za nazaj je neprimerno tu- di zato, ker sta v času Tita Ju- goslavija in Italija vzpostavili zgledne odnose in sodelo- vanje, o katerih so ljudje na vzhodni strani železne zavese samo sanjali. In del tega kompromisa je bila tudi tiha zaveza, da Jugoslavija ne bo sprožila postopkov za vojne zločine, ki so jih zoper prebivalstvo Jugoslavije storili italijanski generali, še posebej v takratni Ljubljanski pokrajini. Samo upamo lahko, da se ne vrnemo v spi- ralo obtoževanj in novo poslabšanje razmer v odnosih. Še mnenje o zbiranju in shodih de- sničarjev iz Case Pound, ki smo jih v Gorici že videli, se pa obetajo v Trstu... Če se še tako trudim razbrati razliko med fašizmom in neofašizmom, s ka- terim se ponaša Casa Pound, je ne mo- rem najti. Razlike so v tem, da so časi danes pač drugačni, prej smo bili so- vražniki Slovenci in Judje, danes so vsega krivi migranti. A dejstvo je, da ideologije, ki za svoj obstoj potrebujejo sovražnika, niso demokratične. Zato je imel prav Norberto Bobbio, ko je dejal, da je vsak demokrat tudi antifašist. Nekaj besed, misli našim bralkam in bralcem! Prihaja čas Vseh svetih in v Sloveniji Dan reformacije. To je čas, ko se ljudje umirimo in se spomnimo umrlih, med Slovenci pa ima naravnost kultni pomen. Mrtvih se spomnimo in jih v naših mislih in besedah oživimo, a mrtvih ne delimo. Leta 2004, ko je Slo- venija vstopila v EU, sem prižgal svečko našim nesmrtnim bazoviškim junakom, zatem pa sem jo prižgal še streljaj stran, na bazoviški fojbi, kot znak upoštevanja in spoštovanja tistih, ki žalujejo tam. Tudi letos bom storil enako. Iskrena hvala za pogovor! estinpetdeset let je minilo od od- prtja Katoliškega doma, ki so ga ta- krat z zasebnimi prispevki zgradili Slovenci. Veliko zaslugo pri prispevanju, a tudi pri zbiranju sredstev v Združenih državah Amerike je imel Vinko Lipovec, ki je bil v četrtek, 11. oktobra 2018, gost na Srečanju pod lipami v Kulturnem cen- tru Lojze Bratuž. Poleg gosta so sodelovali še dr. Karl Bonutti, dr. Marilka Koršič in časnikarka Erika Jazbar, ki je vodila srečanje. Večer je popestril glasbeni po- klon gojenke glasbene šole Emil Komel iz razreda prof. Gadjieva Michele Sbuelz, ki je prisotnim zaigrala Lisztovo skladbo “Un sospiro”. Po uvodu Erike Jazbar je besedo prevzel dr. Karl Bonutti, prav tako nekdanji ame- riški Slovenec, ki je s prisotnimi delil spo- mine na tiste prve dni po selitvi v Cleve- land. Kljub začetnim težavam je dr. Bo- nutti dobil majhno stanovanje in delo v tovarni svedrov. Toda misli so se vračale v Gorico in na besede dr. Kazimirja Hu- marja, ki si je želel, da bi ostal v naših kra- jih: “Ne pozabite na goriške Slovence, za naš obstoj nujno rabimo skupen dom. Od Italije in Jugoslavije ne moramo nič pričakovati, samo oviranje. Le izseljenci, predvsem tisti v bogati Ameriki, nam lah- ko pomagajo”, mu je povedal Humar. To seveda ni bilo kar tako, saj je bil dr. Bo- nutti eden redkih Primorcev v ZDA, drugi Slovenci niso poznali naše realnosti in prispevek za Katoliški dom je bila stranska zadeva, saj so skrbeli predvsem za družin- ske člane, ki so ostali v Jugoslaviji. Vendar dva Slovenca sta takoj razumela pomen akcije. To sta bila lju- bljanski škof Gregorij Rožman in urednik Ameriške domovine Vinko Lipovec, ki ni- sta čutila razlike med Slovenci, ki živijo v domovini ali izven meja. Škof Rožman je takoj napisal spodbudno pismo vsem ameriškim Sloven- cem, začel nabirati sredstva ter jih pošiljal goriškim du- hovnikom, ki so jih name- nili za Katoliški dom. Prav tako je začel nabirko Vinko Lipovec, ki je kot urednik Ameriške domovine takoj podprl akcijo zamejskih ro- jakov, tudi preko časopisa. Zbiranje je trajalo eno leto in po zaslugi škofa Rožmana in prof. Lipovca so bili pri- spevki visoki in odločilni za uresničitev slovenskega katoliškega središča. “Danes, ko se je dr. Lipovec nepričakovano vrnil v domovino, nam je dana priložnost, da mu izrazimo priznanje in hvaležnost” je sklenil dr. Bonutti. Za gradnjo Katoliškega doma je bilo veli- ko težav, birokratskih, finančnih, a tudi političnih, kajti italijanska večina ni po- zitivno gledala na dejstvo, da si goriški Slovenci gradijo svoje središče. O tem je spregovorila dr. Marilka Koršič, ki je v družini spremljala in doživela takratne dogodke, saj je bil oče Ciril Koršič med Goričani, ki so bili neposredno soude- leženi pri zgodbi, ki se je uspešno končala. / str. 15 MČ Š Foto JMP Generalni konzul Vojko Volk s konzulko Tanjo Mljač (foto JMP) Pogovor / Generalni konzul RS v Trstu Vojko Volk “Primorstvo me spremlja že od rojstva!” S 1. STRANI Izreden gost Vinko Lipovec Velik dobrotnik in podpornik Katoliškega doma SREČANJE POD LIPAMI Erika Jazbar, Vinko Lipovec, dr. Karl Bonutti in dr. Marilka Koršič (foto dd) Jezusova smrt kot zadostitev in zasluženje Pogled na Jezusovo smrt kot zadostitev ne priha- ja iz Svetega pisma, ampak iz teološkega raz- mišljanja. Sveti Anzelm je v srednjem veku izha- jal iz povezave med človeškim grehom, ki je po- rušil svetovni red, in Božjo užaljenostjo zaradi tega. Ta užaljenost ne more biti odpravljena le s preprostimi dejanji usmiljenja, ker to ne bi bilo skladno z Božjo pravičnostjo. Zato dejanja zado- stitve ne more storiti človek, ki je grešen in je užalil Boga. Sam Bog mora na mestu človeka za- dostiti njegov greh, da bi bil ponovno vzposta- vljen red v odnosu med Bogom in človekom. Le brezgrešen križani Božji Sin more na mestu člo- veštva zadostiti za greh sveta. V ozadju je ideja o predstavljanju. Jezus nas je predstavljal na križu in v ve- likonočnem dogajanju po- sreduje možnost srečanja z Bogom. V Stari zavezi je to predstavljanje pomenilo, da se pravični približa grešni- kom, je z njimi solidaren in želi odpraviti pomanjkljivo- sti tako, da jih predstavlja pred Bogom, poudarja pa- pež Ratzinger. Tudi Jezus se je obračal h grešnikom ne tako, da jim je zapovedoval od zgoraj, ampak da se je družil z njimi in jim želel približati Božjo ljubezen in njen klic k spreobrnjenju. Za farizeje je bila taka drža neza- slišana, toda Jezus se je zavedal človeške nemoči, da bi se sami rešili iz spon in posledic grešnega stanja. Tudi njega je križal greh sveta, vendar ni nasedel na njegovo zlo, ampak je odpustil ti- stim, ki so ga križali in vsem grešnikom. Pismo Rimljanom pravi: “Kakor se je torej po prestop- ku enega človeka zgrnila obsodba na vse ljudi, tako tudi zaradi pravičnega dejanja enega priha- ja na vse ljudi opravičenje, ki daje življenje”. (Rim 5,18) Sveti Anzelm je s pogledom zadostitve razumsko utemeljil Jezusovo žrtev na križu in odpravil mišljenje, ki je govorilo o pravicah hudiča, ko so se mu predali ljudje s svojimi grehi. Kristus ni umrl, ker bi moral kaj plačati hudiču, ampak da bi vzpostavil pravice Boga na svetu in mu vrnil čast, ki so mu jo vzeli ljudje s svojimi grehi. Ta pogled je imel velik pomen za prihodno teo- loško misel. V tej smeri se je razvilo kalvini- stično razumevanje Jezusove smrti, ki je poudar- jalo, kako je sam Jezus postal greh namesto nas. (2 Kor 5, 21) Trpel je vse kazni za greh, tudi za- puščenost od Boga. Kasnejša francoska teologija je poudarjala, da je Božja pravičnost zahtevala Jezusovo trpljenje, to je bila kazen za škodo, ki jo je povzročil greh. Vsekakor obstaja povezava med grehom, trpljenjem in smrtjo. Kdor se pre- pusti grehu, izbere zlo in se s tem nagiba k smrti, duhovni in fizični. Ni pa Bog izvir kazni za greh, ki ima svoj temelj v človekovi svobodi in skušnjavah hudobnega duha. Jezus nas je odrešil iz ljubezni do nas in ne iz nekega maščevanja ter slepe pravičnosti. Zato je sprejel nase vse posledice greha in tudi pot krvi. Tako se je odprla rešitev in odrešenje. Vendar ni do- volj gledati na to, kar je storil Jezus za nas, am- pak moramo svobod- no sprejeti dar od- puščanja in začeti graditi nove zavezne odnose v njegovi moči. Pri razumevanju odrešenjskega pome- na križa nam ostane še en 'klasični' vidik, to je zasluga in za- služenje. Jezus je dal svoje življenje, da bi živeli osvobojeno življenje. To je zaslužil na križu in ni le odprava nereda in greha, ampak tudi obnovitev življenja. Z njegovim darom se obnavlja zaveza z Očetom in prihajajo prihodnji časi. Odrešenje je Božji dar človeku, da more žaživeti v skladu z Božjo voljo. Jezusovo trpljenje ima zaslugo, ker je svobodno sprejel Božo voljo in jo uresničil ob hudem na- sprotovanju zla. Ko govori Sveto pismo o pra- vičnosti, ima pred seboj kategorijo zvestobe. Pra- vičen je tisti, ki ohrani svoje obljube in obvez- nosti. Bog obnavlja svojo ljubezen do človeštva kljub zavračanju in grehu. Očetova pravičnost je njegov Sin in njegova žrtev za življenje sveta. Si- nova smrt je tako zaslužila naše odrešenje. Ve- rovati v križanega Jezusa pomeni verovati v Očetovo ljubezen, ki je močnejša od greha in zla, s katerim je obdan svet. Taka smrt je postala največji izraz življenja, ker je bila svobodno po- darjena. Učlovečeni in umorjeni Sin je 'zaslužil' novo življenje. ZAKAJ PRAV JEZUS? (42) PRIMOŽ KREČIČ Kristjani in družba11. oktobra 20184 e kar nekaj tednov otroci “tržejo hlače” v šolskih klopeh in so se že mar- sičesa naučili. Pri večkrat utru- dljivem šolskem delu jih sprem- lja in bodri prijatelj Pastirček, ki jim ponuja že drugo, oktobrsko številko v letošnjem šolskem le- tu. Mesec oktober - vinotok je na poseben način posvečen Božji Materi, saj nas prav ona vabi, naj v tem mesecu segamo po rožnem vencu, njej najljubši molitvi. Kot navaja v svoji beležki Pastirčkov urednik, g. Marijan Markežič, je v ok- tobru, ki je tudi misijonski mesec, kar nekaj pomem- bnih dni: sv. Terezija Deteta Jezusa (1. 10.), angeli varuhi (2. 10.), sv. Frančišek Asiški (4. 10.), Rožnovenska Mati Božja (7. 10.) misijon- ska nedelja (21. 10.) in sv. Luka (18. 10.). Da moramo vsi v malem biti misijonarji, nas opo- zarja uvodni zapis pod na- slovom Sem tudi jaz misijonar? . V njem sta navedeni imeni prvih slovenskih misijonarjev Frideri- ka Barage, ki je šel med Indijan- ce, in Ignacija Knobleharja, pa tudi Pedra Opeke, najbolj znane- ga izmed širokosrčnih misijonar- jev, ki delujejo na Madagaskarju. Njim lahko pomagamo na razne načine, tudi z gorečo molitvijo. Z le-to se moramo obračati še na svojega angela varuha: “Angeli so naši prijatelji. Zato je prav, da se svojemu angelu varuhu vsak dan priporočamo in ga prosimo pomoči”. Tako lepo svetuje Ma- riza Perat, ki izčrpno predstavlja ta nebeška bitja, katerih praznik je l. 1667 določil papež Klemen XI. v septembru, njegov nasled- nik Klemen X. pa je praznik pre- stavil na 2. oktober. Kako je Jezus ozdravil hromega človeka, v pri- vlačni obliki in še privlačnejši barvni ilustraciji pripovedujeta Walter Grudina in Paola Bertoli- ni Grudina v rubriki Zgodbe iz Svetega pisma (na sliki) , ki je ze- lo dobrodošla za osvežitev poz- navanja Jezusovega delovanja na zemlji. Kot vedno jo bodo z rešit- vijo “vaj” dopolnili sami bralci. V Rubriki Halo? Tukaj uboglji- vost! , ki sta si jo zamislili Nina Grudina in Paola Bertolini Gru- dina, se bratec in sestrica odločita, da bosta pridna. Mami- ca je vsa vesela, ker sta lepo po- spravila svojo sobico. Bralci lah- ko iskreno odgovorijo, kako se sami počutijo, ko so nagajivi ali ko so ubogljivi. Paola Bertolini Grudina je na ustaljenih dveh straneh, namen- jenih igri, nanizala kar nekaj ri- sbic, ki jih je treba poimenovati in pobarvati ter pravilno vstaviti oštevilčene črke v krogce in tako pomagati zajčku Timiju pri ugo- tavljanju, kdo neki je “tisti po- sebni učitelj”. Za pravilno uporabo sklona na vprašanje kje? je Barbara Rustja navedla kar nekaj zgledov. Njena slovenščina za v žep je zelo dra- gocena za vsakdanjo rabo, kakor tudi s hudomušnim nadihom napisan Jezikovni vozliček za tvoj jeziček, ki ga domiselno piše Berta Golob. Tokrat je v pesmici uporabila besedo vile, ki ima kar nekaj različnih pomenov. Dve očarljivi vili in preproste vile je v ilustraciji prispevala Monica Quaggiato, novo, prikupno, dra- goceno ilustratorsko pero v Pa- stirčku. Ona je tudi naslikala ošabno gobo mušnico, ki jo v kar dolgi zgodbi opisuje Lidija Jarc, dolgoletna učiteljica na pevmski osnovni šoli in spretna avtorica pravljic, ki se je letos pridružila Pastirčkovim sodelavcem. Kako je sesalnik zaničeval ubogo me- tlo, pa bodo lahko sami prebrali tudi prvošolčki, saj je napisana z velikimi tiskanimi črkami. Zgod- bo si je zamislila Helena Bizjak, ilustracijo pa pridala Danila Komjanc, ki je za najmlajše Pa- stirčkove bralce pripravila tudi “matematično obarvano stran”. Vila Cirila in škrat Kosmat rabita pomoč: prešteti je treba gobe, kostanje... Za navdušene mlade pevce je Patrick Quag- giato uglasbil pesem Noč Iris Risegari. Kako se je pomiril nočni in dnevni hrup na Noetovi barki, boste izvedeli, če boste prebrali zapis Kate- rine in se zazrli v ljubko ilustracijo Grazielle Za- vadlav. Kuhano vino z nageljnovimi žbicami (klinčki), limono... je pomirilo vse razdražene glave. Pesmica Srečne miške Vojana T. Arharja razkriva, ko le- po se imajo miške na otoku, na katerem ni mačk! Bliža se praznik Vseh svetih, žal pa tudi Halloween, prazno po- trošniško praznovanje, ki pa ima starodaven izvor s popolnoma drugačnim, globljim pomenom. Njegove korenine segajo v kel- tsko dobo in nimajo nič skupne- ga z današnjim norim prazno- vanjem. Vse to pojasnjuje Vesna Benedetič v prispevku Hallowe- en... da ali ne in na koncu daje tudi topel nasvet. Zapis spremlja- jo nepogrešljive buče, skrivno- sten grad... Pacek je tokrat izredno raztresen: zobe si umiva z nutello... Groz- no! Pet strani Pastirčkove pošte pol- nijo krasne risbice nadarjenih ri- sarjev, na šesti pa sta dve veliki barvni fotografiji: na eni so go- riški volčiči in volkuljice na ta- boru v koči sv. Jožefa, na drugi pa skupina Pastirčkovih prijatel- jev z urednikom Marijanom na Barbani. Veselo branje! IK Ž Druga številka otroške revije Pastirček v šolskem letu 2018/2019 Radodarni oktober, misijonski in rožnovenski mesec Papež Frančišek je kanoniziral, med drugimi, Pavla VI. in škofa Romera Poklicani k svetosti, ne k polovičarstvu! ožja Beseda ni le skupek resnic ali spodbudna du- hovna pripoved; je živa Beseda, ki zadeva življenje in ga preoblikuje. Jezus, ki je živa Be- seda Boga, govori našemu srcu. S to mislijo je papež Frančišek v nedeljo, 14. oktobra, začel homi- lijo med slovesno mašo na Trgu sv. Petra, med katero je za svet- nike razglasil papeža Pavla VI., Oskarja Romera, Frančiška Spi- nellija, Vincencija Romana, Ma- rijo Katarino Kasper, Nazarijo Ignacijo sv. Terezije Jezusove in Nuncija Sulprizia. Kot je poročal portal vaticannews. va, je pri obredu nosil palij in pastoral Pa- vla VI., cingulum s sledovi krvi Oskarja Romera ter uporabil ke- lih papeža Pavla VI. V homiliji je papež razvil nekaj misli o nedeljskem evangeliju o bogatem mladeniču, ki je Jezusa vprašal, kaj naj stori, da bo de- B ležen večnega življenja. Meddrugim je dejal: “Jezus je radika-len. On da vse in zahteva vse: da popolno ljubezen in zahteva ne- deljeno srce. Tudi danes se nam daje kot živi Kruh; ali mu more- mo dati v zameno drobtine? Njemu, ki je postal naš služab- nik celo tako, da je šel za nas na križ, ne moremo odgovoriti le z izpolnjevanjem določenih zapo- vedi. Njemu, ki nam ponuja večno življenje, ne moremo dati le nekega delčka časa. Jezus se ne zadovolji z določenim 'odstot- kom ljubezni': ne moremo ga ljubiti 20, 50 ali 60-odstotno. Ali vse ali nič”. Naše srce je “kakor magnet: pusti se privlačiti lju- bezni, vendar pa se lahko pritrdi le na enem mestu in mora izbra- ti: ali bo ljubilo Boga ali bo lju- bilo bogastvo sveta; ali bo živelo za to, da bo ljubilo ali bo živelo zase. Vprašajmo se, na kateri strani smo (...), na kateri točki smo v naši povesti ljubezni z Bo- gom. Ali se zadovoljimo s kakšno zapovedjo ali sledimo Je- zusu kot zaljubljeni, resnično pripravljeni kaj pustiti zaradi Njega”. Ali smo Cerkev, ki le pri- diga o dobrih predpisih, ali smo Cerkev-nevesta, ki se za svojega Gospoda vrže v ljubezen? Ali mu resnično sledimo ali se vračamo na stopinje sveta? Skratka: nam zadošča Jezus ali iščemo druge gotovosti sveta? Papež je pozval k molitvi, da bi zaradi ljubezni do Gospoda znali “pustiti boga- stvo, hrepenenje po vlogah in moči, strukture, ki niso več pri- merne za oznanjevanje evange- lija, bremena, ki zavirajo poslan- stvo, zanke, ki nas privezujejo na svet”. Brez skoka naprej v ljubez- ni naše življenje in naša Cerkev zbolita za “egocentrično sa- movšečnostjo”. Žalost je dokaz neizpolnjene ljubezni, znamen- je mlačnega srca. Srce, ki je raz- bremenjeno dobrin in svobod- no ljubi Boga, širi tisto veselje, ki je danes zelo potrebno. Sveti pa- pež Pavel VI. je zapisal: “Sredi svojih stisk morajo naši sodob- niki poznati veselje in slišati nje- gov spev” (Apostolska spodbuda O krščanskem veselju, I). Jezus nas danes vabi, naj se vrnemo k izvirom veselja, ki so srečanje z Njim, pogumna izbira, da bi tve- gali za to, da bi mu sledili, zado- voljstvo, da bi nekaj pustili, da bi objeli njegovo življenje. Svet- niki so prehodili to pot. To je sto- ril Pavel VI. po zgledu apostola sv. Pavla: “svoje življenje je raz- dal za Kristusov evangelij, pre- moščal nove meje ter bil njegova priča pri oznanjevanju in dialo- gu, prerok ekstravertirane Cer- kve, ki gleda oddaljene in skrbi za revne. Pavel VI. je tudi v na- poru in sredi nerazumevanj z navdušenjem pričeval o lepoti in veselju o popolni hoji za Je- zusom. Danes nas še vedno spodbuja, skupaj s koncilom, ka- terega modri krmar je bil, naj živimo svojo skupno poklica- nost: vsesplošno poklicanost k svetosti. Ne k polovičarstvu, am- pak k svetosti”. Lepo je, da je skupaj s sv. Pavlom VI. in drugi- mi novimi svetniki msgr. Oskar Romero, “ki je zapustil gotovosti sveta, celo svojo var- nost, da bi dal življenje, kot uči evangelij, blizu revnim in svojim lju- dem, s srcem, ki je bilo namagneteno z Jezu- som in z brati. Isto lah- ko rečemo za Frančiška Spinellija, Vincencija Romana, Marijo Katari- no Kasper, Nazarijo Ignacijo sv. Terezije Je- zusove in tudi za našega neapeljskega fanta Nuncija Sulprizia. Mlad, pogumen in po- nižen svetnik je, ki je znal srečati Jezusa v trpljenju, tišini in darovanju sa- mega sebe. Vsi ti svetniki so v ra- zličnih okoliščinah z življenjem prevedli današnjo Besedo, brez mlačnosti, brez preračunavanja, z vnemo, da bi tvegali in pustili. Bratje in sestre, naj nam Gospod pomaga posnemati njihove zglede”, je molil papež. Slovesnost ob 100-letnici konca prve svetovne vojne Koprski škof msgr. Jurij Bizjak vabi na spominsko slovesnost ob 100- letnici konca prve svetovne vojne, ki bo v soboto, 27. oktobra 2018, ob 17. uri na Sveti Gori. Sveto mašo za vse padle na soški fronti in v prvi svetovni vojni bo vodil apostolski nuncij v Sloveniji dr. Juliusz Janusz. K somaševanju so povabljeni vojaški ordinariji držav, ki so nastale po razpadu Avstro-Ogrske in so se v letih 1915-17 bojevali v dvanajstih bitkah soške fronte, vojaški ordinarij Republike Italije, predstavniki cerkva in verskih skupnosti, ki so na soški fronti imele svoje kurate, ter predstavniki cerkvenih in civilnih oblasti v Republiki Sloveniji. Pred sveto mašo bo ob 15. uri v baziliki nastopil Orkester Slovenske vojske, pri maši bo pel mešani pevski zbor iz Levpe, takoj po maši pa bo v baziliki nastopil moški pevski zbor ‘Razpotje’ s sporedom pesmi v jezikih različnih narodov. V nedeljo, 28. oktobra 2018, ob 11. uri bo na Cerju obred polaganja vencev pred spomenikom vsem padlim. 27. oktobra 2018 na Sveti Gori Kristjani in družba 18. oktobra 2018 5 ržaška škofijska Karitas ljudem v stiski pomaga k čim večji samo- stojnosti in celostnemu razvoju, ki vključuje duhovne, psihološke, čustvene, telesne in materialne vidike. Uslužbenci in prostovoljci Karitas poma- gajo ljudem pri uresničevanju ciljev in izboljšanju kakovosti življenja. Sodelav- ce Karitas vodi načelo, da karitativno de- lo ni le stalno dejanje, ampak tudi skrb za osebno človeško, duhovno in strokov- no rast. Pogovorili smo se z direktorjem škofijske Karitas v Trstu, g. Alessandrom Amodeom. G. Amodeo, Tržačan letnik 1970, se je po končani izobrazbi na po- morski šoli v Trstu vpisal v semenišče in leta 2005 je bil posvečen v duhovnika. V tržaški škofiji opravlja številne funkci- je. Prepričan je, da, če ni ljubezni do bližnjega, ni niti ljubezni do nas samih. G. Amodeo, vi ste že od leta 2014 vod- ja tržaške škofijske Karitas. Res je, že pet let je minilo od mojega imenovanja za direktorja škofijske Kari- tas. Tej ustanovi namenjam res veliko časa. V tržaški škofiji imam tudi druge funkcije, kot vodim na primer misijon- sko središče, morski apostolat, poma- gam pri fundaciji Migrantes, predsedu- jem zvezi novih italijanskih oratorijev v Severni Italiji in sem administrator ško- fijskega časopisa Vita Nuova. Vsak dan darujem sv. mašo, z župnijsko pastoralo se pa ne ukvarjam. Dela vam ne manjka. Kakšno je bilo stanje ob prevzemu vodstva dobro- delne organizacije? Dela res mi ne manjka, ampak Karitas namenjam največ svojega časa in ener- gij. Ko sem vstopil v Karitas, sem pet mese- cev sodeloval z duhovnikom Robertom Pasettijem, ki je bil tedanji direktor Ka- ritas, zato da bi me uvedel v to službo. Naj pojasnim: škofijska Karitas deluje pod okriljem fundacije onlus. Ob mo- jem prihodu so bile številke precej nizke. To pomeni, da ni bilo tako velikega pov- praševanja “naših storitev”, kot ga je na primer danes z migranti. Ko se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pojavil val migrantov iz Sever- ne Afrike, smo skrbeli za 13 migrantov, danes pa za več kot 220 prosilcev azila in še druge osebe. Vsako noč v naših strukturah dobi zatočišče preko tristo oseb. Imamo kar sedem hiš, ki služijo sprejemanju oseb in na območju smo zelo prisotni. Karitas pa ne skrbi samo za spreje- manje migrantov. Koliko oseb v Trstu se je znašlo na pragu revščine in pri vas iščejo pomoč in zatočišče? K nam se obračajo socialno ogrožene družine, tisti, ki so zaradi višje sile iz- gubili hišo, nekdanji zaporniki brez stanovanja in še druge osebe v stiski. V Trstu nudimo več vrst pomoči. Skle- nili smo sporazum s tržaško občino, za katero imamo vedno na razpolago 45 postelj. Naj pojasnim: tem osebam ne damo na razpolago samo ležišča, tem- več jim nudimo socialno pomoč za re- habilitacijo v družbi. Kako poteka mednarodni projekt Housing First - Najprej dom? Zdaj smo vpeljali zanimiv projekt Hou- sing First - Najprej dom, ki nudi našim prosilcem pomoči trajno stanovanjsko rešitev v samostojnem stanovanju. Na tak način želimo nuditi družinam nor- malno, samostojno življenje. Trenutno imamo v tem programu 7 družin. Pri Karitas deluje tudi “poslušalnica”. Imamo trideset usposobljenih prosto- voljcev, ki trikrat tedensko nudijo infor- macije in svetovanje. Svetovalno dejav- nost smo v zadnjih letih obogatili z iz- vajanjem posredovanja v primeru spor- nih vsebin glede osebnih in premožen- jskih vprašanj. Gre za konstruktiven pro- ces reševanja spornih situacij, ki prispeva k izboljšanju družin- skih odnosov in komunikacije med družinskimi člani. Karitas pomaga tudi osebam, ki nimajo hrane. Na škofijski Karitas pomagamo tudi tistim, ki nimajo možno- sti, da bi si sami zagotovili osnovnih dobrin za dostojno preživetje, pomagamo z vsa- kodnevnim toplim kosilom, rednimi prehranskimi paketi ter s plačilom po- ložnic za redne življenjske stroške in do- datno zdravstveno zavarovanje. Vsak dan nudimo nad 700 kosil. Naša menza je edinstvena, odprta je namreč ob uri kosila in tudi zvečer. Za kosilo skupnost svetega Egidija deli 100 suhih kosil na glavni postaji v Trstu. Koliko uslužbencev pa trenutno za- posluje škofijska Karitas? Naša fundacija ima trenutno nad 60 uslužbencev. Treba pa je prišteti še naše prostovoljce. Veliko jih je, ki delujejo v našem domu La madre, v katerem nu- dimo zatočišče materam z otroki, ki so brez stanovanja. Lansko leto ste pri škofijski Karitas uvedli kar nekaj novosti, prva se na- naša na nov sedež v mestni škofijski palači. Naš nadškof se je pred nekaj leti odločil za pomembne projekte, ki so uvedli do- ločene novosti pri Karitas. Prvi poseg se nanaša na duhovniški dom, ki smo jo namenili prosilcem azila. Poslopje smo poimenovali po papežu Frančišku. Do- besedno smo pripeljali azilante v naš dom. Druga novost pa se nanaša na “po- slušalnice”, ki so dobile nove prostore v pritličju škofijske palače. S tem dejanjem smo želeli pokazati našo odprtost oziro- ma odprtost Cerkve za vse, kajti po istih vhodnih vratih vstopajo vsi: škof, du- hovniki, osebnosti in tudi revne osebe. Naj bo to kraj človečnosti. Kako poteka sistem sprejemanja mi- grantov pri vas? Pogosto slišimo napačne besede, ki vo- dijo k zgrešenemu tolmačenju istega problema. Mi ne razpolagamo s knjigo resnice, ampak to je naš pristop k trenut- nemu dogajanju. Od leta 2002 se za sprejemanje ljudi poslužujemo protoko- la SPRAR; rad bi poudaril, da smo bili že pred 16 leti prvo mesto v Italiji, ki se je posluževalo sodobnih sistemov spreje- manja. Sistem SPRAR (Sistema di protezione per rifugiati e richiedenti asilo) je sistem zaščite za begunce in prosilce azila, ki ga z državnimi sredstvi ureja mreža lokal- nih institucij. Po opravljenih formalnih postopkih za vložitev prošnje za medna- rodno zaščito je prosilcu in morebitnim družinskim članom potrebno zagotoviti preživljanje. Za vse pobude, ki jih Karitas izvaja, ste prejeli tudi nekatera finančna sredstva. Prijavili smo se na evropski razpis, ki po- teka pod okriljem tržaške prefekture. Le- tos se že drugič prijavljamo na ta razpis in smo ga že dvakrat zmagali. Združili smo moči še z drugimi ustanovami, ki se ukvarjajo z migranti, in skupaj nudili tisoč mest za pribežnike in prosilce azi- la. Če analiziramo stanje pritoka migran- tov v naši pokrajini v letu 2017, kaj pravijo podatki? V letu 2017 je bilo prisotnih na našem ozemlju 433 migrantov, starih od 18 do 25 let, 459 med 26. in 35. letom starosti, 173 starejših od 36 let ter 120 mladih, ki niso še dosegli 18. leta starosti. 1410 jih je obiskovalo tečaje italijanskega jezika, 113 mladoletnih otrok so vpisali v javne šole, 55 odraslih oseb pa se je vpisalo v srednje šole. Aktivirali so tudi 49 ra- zličnih delovnih praks, katerih se je ude- ležilo 414 oseb. Pri Karitas smo s temi podatki zelo zadovoljni in ponosni, saj pomeni, da smo svoje poslanstvo lepo opravili. Kako bi komentirali glasove politikov, ki se ne strinjajo s politiko sprejeman- ja migrantov? Sodelavci Karitas si prizadevamo za sočutne odnose do vseh ljudi, še posebej do revnih, zatiranih, odrinjenih na rob in tistih v stiski; vsi morajo občutiti so- lidarno odgovornost in delovanje v smi- slu družbene pravičnosti. To so naše vrednote, zato mi je zelo žal, da nekateri dvomijo o našem poslanstvu. Mislim, da niso ravno migranti vzrok vseh proble- mov italijanske države. V Italiji, ki ima 60 milijonov prebivalcev, je trenutno približno 250 tisoč migrantov. Če bi vsa- ka občina sprejela 4 migrante, se ne bi niti zavedali, da jih je prišlo toliko v Ita- lijo. Kako ocenjujete pojav migrantov z vi- dika lokalnega gospodarstva? Pojav migrantov poji razne lokalne de- javnike, ki delujejo na tem področju, in predstavlja pozitiven motor lokalnega gospodarstva. Na primer: en milijon evrov na leto gre za podjetje Trieste Tra- sporti. Je gonilni faktor v sklopu zapo- slovanja, zlasti mladih, pri upravljanju sprejemnih centrov, kjer potrebujemo vedno več kvalificiranih kadrov za izo- braževanje, posredovanje in usposa- bljanje. Katere so pobude, ki jih podpira ško- fijska Karitas? Poleg raznih nabirk hrane, ki jih izvaja- mo pod okriljem pobude Emporio della solidarieta' - Emporij solidarnosti, nabi- ramo hrano in druge vsakdanje po- trebščine za osebe v stiski. Pri tem sode- luje nad 300 prostovoljcev. Med pote- kom te pobude naberemo dnevno pri- bližno 13 ton hrane. Hvalevreden je tudi dogovor s stomatološko kliniko iz Trsta, ki nam nudi brezplačno zobozdravstve- no ambulanto. Ambulanta deluje dva- krat na teden in je namenjena nujni zo- bozdravstveni negi. Marko Manin T Direktor tržaške škofijske Karitas g. Alessandro Amodeo “Pomoč nudimo vsem osebam v stiski” POGOVOR oteklo je že več kot pol sto- letja, ko smo s skupino študentov pobirali vzorce zemlje za analizo na pobočju Po- kljuke. Bil je lep zimski dan in v zraku je dišalo po snegu, zato smo hiteli, da bi nas ne prehitelo sneženje. Ko smo bili tako zato- pljeni v delo, nas zmoti voz, na- ložen z bukovimi hlodi, ki sta ga vlekla dva para konj, vodil pa jih je mlad fant. Za tisti čas je bilo to čisto nekaj navadnega, saj so naši kmetje komaj dobivali prve traktorje. Zapletli smo se v pogo- vor in fant nas je pova- bil na čaj, na dom, ki je bil lučaj oddaljen od tam. Ob čaju, svežem kruhu, domačem ma- slu in gostoljubnih lju- deh smo se razgovorili in potem odšli. Spo- minjam se samo tega, da nam je tisti čaj zelo teknil... S to družino nisem imel veliko let nobenih stikov, šele pred dobrima letoma sem čisto slučajno izvedel, da tisti fant, ki je tedaj poganjal konje, je kot družinski mož obolel za ra- kom, pa sem se namenil na obisk. Tedaj smo se pogovorili, da, če bi bilo kaj hujšega, me po- kličejo, in tako sem zadnjo mi- nuto izvedel za pogreb. Prispel sem, ko so bili pogrebci že v cer- kvi pri maši. Sedel sem med može pod kor in priznam, da sem se enkratno počutil, že zato, P da sem bil končno pri maši podkorom in sem lahko videl, kakoizgleda maša pred oltarjem … Ob koncu nas je odločno in jasno nagovoril duhovnik. Imel sem občutek, kot da bi zabijal besede v trd les. Samo strmel sem nad njegovim nastopom in njegovi- mi besedami. Kako toplo, člo- veško, živo se je poslovil od svo- jega dolgoletnega sodelavca in mežnarja! Pokojnikovo malo usekano čudaštvo je znal na po- seben način opravičiti z zvesto- bo in predano službo Bogu in družini do zadnjih dni življenja. Kar me je prav pretreslo, pa so bile te besede: “Povem vam, kakšne so bile ene od zadnjih be- sed pokojnika. Takole je rekel: “Veste za kaj sem pa zelo hva- ležen? Za to, da so moji otroci ohranili vero”! in nadaljeval: “Starši, kolikor vas je tu, zamisli- te se nad tem. Pokojniku se pa le opravičite za vse besede posme- ha, ki jih je bil velikokrat deležen od svojih sofaranov, zaradi svoje vere”! Kar streslo me je, zato sem sramežljivo poškilil levo in desno in verje- mite mi, da sem videl ro- sne oči vaških očancev, ki so se- deli ob meni … Pozneje sem iz- vedel, da eden od pokojnikovih sinov prihaja vsako nedeljo do- mov orglat v župnijsko cerkev, skupaj z ženo, kjer še vedno pre- pevata v zboru v mestu, kjer sta se spoznala … Stara resnica je: če starši popusti- jo, tudi otroci popustijo in nihče ne verjame besedam, ki jih go- vorijo svojim mamam: “Saj v Bo- ga verujem še naprej, tudi če ne grem na nedeljo k maši”! Tu pa se dogaja tista zgodba o polenu, ki se je odkotalilo z go- rečega kupa. Kmalu ugašajoče obleži samo zu- naj ognja ali ob kupu žerja- vice. Vera je in ostane tudi zadeva skupnosti. Kdor z menoj ne zida, ne samo z malto, ampak z ljudmi, raz- bija, in to drži kot pribito! Velikokrat za večino od nas velja, da potrebujemo leta mirne presoje, da pridemo do tega. Znova in znova nas za- naša nazaj na lagodnost, ki nas spremlja v življenju … Ko pa nam Bog da spoznanje, da začutimo hvaležnost za mnogo- tere darove, ki nam jih naklanja življenje, smo lahko prepričani, da to prihaja od Njega. Za vse to pa potrebujemo čas, samoto in tišino, da odstranimo bruno iz svojega očesa in ugledamo svet tak, kot je in kot ga je videl Jezus – s pravo stranjo zgoraj! Ambrož Kodelja Vera je zadeva skupnosti “Kdor z Bogom ne zida, ruši!” Cerkveni in družbeni antislovar (49a) V kot VAS 1 e do pred nekaj desetletij je vas pač bila vas, torej naselje na podeželju, izven mesta, morda kmečko ali vsaj z določenimi kmečkimi lastnostmi in prvinami. Za nas mestne mulce (odraščal sem v Novi Gorici prvih 14 let) je bilo po eni strani vedno zanimivo iti na vas, čeprav smo vselej na podeželje gledali nekoliko zviška, kakor smo bili pač naučeni. Veliko smo tako hodili k staršem domov, pri nas sta to bila Most na Soči in Prvačina, od koder sta bila doma oče in mama, pa tudi po drugih vaseh smo bili veliko, kjer so bili pač strici in tete. To, da so po vaseh le še določene kmečke prvine, še vedno drži, ni pa več tistega kmečkega sveta, o katerem smo naše generacije lahko le še brali v knjigah in poslušali v pripovedovanjih staršev, starih staršev in drugih. Te prvine so danes tudi vse, kar je od pravih vasi še ostalo, vse drugo se je spremenilo. Danes gledanje zviška mestnih mulcev na vaške nima več smisla, ker v miselnosti med obojimi pravzaprav ni več razlike, vsaj bistvene razlike ne. Tisto, kar je med današnjim mestom in vasjo drugače, so le še neke zunanje lastnosti, ki so precej obrobne in nepomembne, vse ostalo se Š ne razlikuje. Vas se je takospremenila, ker se je svetspremenil, pravzaprav pa je zares ves svet postal vas, kakor pravi tudi italijanski rek (“Tutto il mondo e' paese”), ki je postal dandanes še kako resničen. Če je včasih ta rek svet združeval v določenih slabih lastnostih človeštva, pa je v današnjih časih teh skupnih lastnosti človeštva še več, da ne rečemo ogromno. Prišlo je tako do posebne vasi, to pa je “globalna vas”, kakor je svet z oksimoronom (za kar slovar pravi, da je “bistroumni nesmisel”) označil sloviti in genialni kanadski komunikolog Marshall McLuhan. S tehnološkim razvojem so se razvila namreč tudi komunikacijska sredstva, zlasti je do tega privedla uvedba satelita, ki omogoča komuniciranje na veliko razdaljo v realnem času. Svet je tako pravzaprav postal majhen, posledično pa prešel na značilno vaško obnašanje, vsaj na neki način se lahko tako trdi. Res, da si obe besedi v zvezi “globalna vas” pravzaprav nasprotujeta, a privedeta do podobnega pravilnega in bistroumnega pomena, kakor ga imamo pri reku: “Hiti počasi” (“Festina lente”). Vas je osnovna oblika človeškega naselja, ko pa rečemo, da je nekaj “globalno”, to pomeni, da se nanaša na ves svet. To, kar nas bo v prihodnje zanimalo s pomočjo metafore kanadskega komunikologa, pa je, koliko ta metafora in retorična figura še velja oz. v kaj se je vse skupaj razvilo. Naše razmišljanje nadaljujemo prihodnjič. Andrej Vončina Goriška18. oktobra 20186 Otroci vrtca Pika Nogavička iz Štandreža vabijo k nakupu knjig Vrtec Pika Nogavička iz Štandreža sodeluje pri državnem projektu Io leggo prerche', ki spodbuja branje in bralno pismenost v otroških vrtcih. Zato otroci vabijo tiste, ki bi želeli, naj obiščejo Katoliško knjigarno na Travniku v Gorici od 20. do 28. oktobra 2018. Tam bodo našli seznam knjig, ki jih bodo lahko kupili in tako obogatili knjižnico vrtca. “Knjige so sanje, ki jih držimo v rokah”, pišejo otroci v vabilu in se že vnaprej zahvaljujejo vsem, ki jim jih bodo radi podarili. Sovodnje ob Soči / Srečanje o raku dojke Kulturno društvo Sovodnje in sovodenjska sekcija prostovoljnih krvodajalcev vabita ob svetovnem mesecu boja proti raku dojke na zdravstveno-informativno srečanje “Rečeno med nami... in ne samo” o preventivi, diagnozi in zdravljenju raka dojke. Sodelujejo radiologinja dr. Martina Locatelli, kirurg dr. Giuseppe Stacul in onkolog dr. Simon Spazzapan. Na ogled bo razstava “Semplicemente noi... Enostavno mi”, ki jo je postavilo združenje ANDOS v sodelovanju s fotografinjo Nevo Močnik. Za kulturno popestritev bodo poskrbele ženska vokalna skupina Danica z Vrha, Vesna Primožič in Tanja Kuzmin. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni združenju prostovoljcev za podporo onkološkim bolnikom Spiraglio iz Gorice. Srečanje bo potekalo v ponedeljek, 22. oktobra, ob 20. uri v Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovodnjah. Kratke Trobilni ansambel Slovenske filharmonije v KCLB Briljantni zvoki iz bleščečih glasbil okviru festivala Kogojevi dnevi 2018 je 9. oktobra v veliki dvorani Kultur- nega centra Lojze Bratuž v Gorici nastopil Trobilni ansambel Slo- venske filharmonije (TASF). Z domiselnim izborom skladb iz repertoarja, ki vsebuje dela in priredbe različnih sti- lov in obdobij, so slo- venski trobilci goriško publiko zelo navdušili in še enkrat dokazali, da so mojstri, ki iz svo- jih medeninastih gla- sbil z različnimi dušilci znajo izvabiti zelo širo- ko paleto različnih zvo- kov in odtenkov, po- slušalcem pa ponuditi pravi umetniški užitek. Štiri trobente, tri pozav- ne, dva rogova, ena tu- ba in tolkala so večer uvedli s štiristavčno skladbo Antiphonies, ki jo je za dva trobilna kvinteta napisal Anthony Plog. Ameriški skladatelj je večino življenja deloval kot trobentač v slavnih svetovnih orkestrih, zad- nje čase pa živi v Nemčiji, kjer se posveča poučevanju in skladan- ju. Čedalje bolj posega po novih metodah in oblikah ter piše za nove zasedbe, je povedal hornist Jože Rošer, ki je povezoval posa- mezne točke pestrega koncer- tnega sporeda. V Posebna “poslastica” je bila suitaiz pravljice Grdi raček NineŠenk, najuspešnejše skladateljice mlajše generacije, ki je lani pre- jela tudi nagrado iz Prešernove- ga sklada. Njena dela izvajajo na koncertih in festivalih - doma in po svetu - tudi sloviti orkestri, med njimi Berlinska filharmo- nija. V svojih delih ostaja zvesta modernizmu in išče vedno zno- va nove instrumentalne in strukturalne rešitve za zvočno osvobojeni material. Za trobilni ansambel in tolkala je uglasbila Andersenovo pravljico Grdi raček. Stavki, ki jih je izvedel TASF, imajo blage jazzovske pod- tone in so zelo komunikativni: v glasbenem risanju so lepo po- nazorili različne prizore iz pra- vljice, med drugimi račke, močvirje, labode, zimo, kmeta in nazadnje Grdega račka, ki je postal lep labod. Od Šenkove je ansambel prešel na Jazz suito št. 1 ruskega skladatelja, dirigenta in pedagoga Dmitrija Shostako- vicha, kot jo je za trobilni ansam- bel priredil belgijski aranžer Ste- ven Verhaert, in na skladbo Lju- bljana fanfare, ki jo je za TASF napisal avstrijski trobentač Tho- mas Gansch. V dvorani kultur- nega centra je odlično izzvenelo pet skladb iz ljudske opere Porgy & Bess (med njimi seveda nepo- grešljiva Summertime), ki jo je ameriški skladatelj George Ger- shwin napisal sredi 30. let prejšnjega stoletja, malo pred svojo smrtjo. Da bi bolje ujel družbene težave in izkušnje Afroameričanov tedanjega časa, ki jim je namenil opero, se je te- daj preselil iz središča New Yorka v črnsko četrt. Izjemno sugestiv- na in izpovedna glasba, ki so jo slovenski glasbeniki briljantno poustvarili, je pisana po vplivih evropske simfonične glasbe, ameriškega jazza in črnske du- hovne glasbe. Sledil je venček zimzelenih slovenskih popevk Bojana Adamiča, Jožeta Privška in Atija Sossa v priredbi Lojzeta Krajnčana, “evergreenov” iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja, ki so danes še vedno popularni. Spo- red so sklenil z “neuradno him- no Republike Slovenije”, Slove- nija, od kod lepote tvoje, ki sta jo napisala pionirja “oberkrai- ner” glasbe Slavko in Vilko Av- senik, priredil pa Lojze Krajnčan. Navdušeno ploskanje goriškega občinstva so gostje nagradili z dodatkom, znano kultno fil- msko Morriconejevo skladbo Your love iz filma Once Upon a Time in the West. DD Tudi novi člani vabljeni v soboto, 20. oktobra SZSO Gorica začenja novo skavtsko leto nedeljo, 14. oktobra, so se člani Slovenske zamej- ske skavtske organizacije iz Gorice zbrali v Števerjanu, kjer V so začeli novo skavtsko leto. Naj-prej so bili na vrsti prestopi, koso člani, ki so prerasli posamezne starostne veje, prestopili k drugi veji. Skavti in skavtinje so se nato udeležili sv. maše v Števerjanu, ki jo je daroval g. Marijan Markežič, in se tako z Božjim blagoslovom podali v novo skavtsko leto. Člani SZSO iz Gorice vabijo v svoje vrste tudi nove otroke in mlade, ki bi si želeli družbe pri- jateljev, nepozabnih dogodivščin v naravi in še mnogo drugega. Kdor je star od 7. do 10. leta (obi- skuje 3., 4. in 5. razred OŠ), naj pride na prvi sestanek krdela volčičev in volkuljic, ki bo v so- boto, 20. oktobra, od 15. do 17. ure. Kdor obiskuje nižjo srednjo šolo in prva dva razreda višje srednje šole, naj pride na prvi se- stanek izvidnikov in vodnic, ki bo prav tako v soboto, 20. okto- bra, ob 15. uri. Oba sestanka bo- sta na skavtskem sedežu v Gorici (Drevored 20. septembra, 85). / NC oletje je za nami in nastopi- la je jesen, ki nas v lepih sončnih dneh kliče na spre- hode v naravo. V Štmavru smo si zavihali rokave in stopili v novo delovno leto. Po uspešnem sode- lovanju na prireditvi Okusi ob me- ji, kjer smo gostom postregli z ra- co, merjascem, kuhanim pršutom in pijačo, prirejamo člani KD Sa- botin v nedeljo, 21. oktobra 2018, tradicionalni jesenski pohod na Sabotin. P Tudi letos po nekajletnih uspešnihsrečanjih bomo dali možnostdruženja ljubiteljem briškole. V ta namen bo v petek, 19. oktobra, v društvenih prostorih v nekdanji štmavrski šoli potekalo tekmovan- je v briškoli s pričetkom ob 20.00. V soboto, 20. oktobra, ob 20. uri pa bo na sporedu kulturni pro- gram. Letos smo povabili medse čebelarja Roberta Skubina, ki se ukvarja z apiturizmom ali čebelar- skim turizmom na svoji mali kme- tiji na Krnicah, v vasici Hladnik na obrobju Brd. Pravijo, da je od tam prelep razgled na briško naravo in Furlanijo. Robert Skubin nam bo spregovoril o svo- jem delu, o čebelarstvu, a ne le o medu in drugih čebeljih izdelkih, ampak tudi o apiturizmu. Predstavil nam bo svojo ljubezen do druženja s čebe- lami. To ga je privedlo do spoz- nanja zdravilnih učinkov vonja, ki ga oddajajo čebelji pridelki. Pravi, da ga med vsakodnevnim pregle- dom izredno pomirjajo večglasno brenčanje in vonj iz petdesetih panjev. Spoznal je, da zrak in vdi- havanje aereosola ugodno vpliva na psihofizično počutje, predv- sem na dihala. Zvoki šumenja čebel pa pomirjevalno delujejo tu- di na prisotnega v čebelnjaku. Kdor želi kaj več slišati o tem, naj se nam pridruži v soboto zvečer na predavanju z naslovom Svet čebel, veliko več kot samo čebelji med. Kulturni večer bosta popestrila s svojo glasbeno točko zbora MoPZ Štmaver in MoPZ Mirko Filej. Za tiste, ki bi se nam radi pridružili na nedeljskem pohodu, je zbiranje nad Sabotinsko cesto ob 8.30, odhod pa ob 9.00. Na vrhu Sabo- tina med ruševinami cerkve sv. Va- lentina bo sv. maša ob 10.30. Po pohodu bodo na sedežu društva ob 12.30 odprli kioske s hrano in pijačo, kjer bodo udeleženci po- hoda dobili tudi tradicionalno 'pašto'. Vsi toplo vabljeni. KV KOROŠKI KULTURNI DNEVI NA PRIMORSKEM Prireditve na Goriškem Petek, 19. 10. 2018, ob 18.30 Gorica, komorna dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž SREČANJE GLASBENIH ŠOL Sodelujejo: SCGV Emil Komel, Slovenska glasbena šola dežele Koroške, Glasbena matica Soprireditelj Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel Četrtek, 25. 10. 2018, ob 10. uri Gorica, Katoliška knjigarna NA KAVI S KNJIGO Predstavitev publikacije Tiha zemlja z avtorjem Nužejem Tolmaierjem se bo pogovarjal Damjan Paulin Soprireditelj Katoliška knjigarna Četrtek, 25. 10. 2018, ob 11.15 Gorica, avditorij višješolskega centra, ul. Puccini Recital France Prešeren – KRST PRI SAVICI Nastopa Janko Krištof, glasba Tonč Feinig Petek, 26. 10. 2018 Gorica, Otroški vrtec Ringaraja, ul. Brolo, ob 10. uri Doberdob, Otroški vrtec Čriček, ob 14.30 Lutkovna predstava RADOVEDNI SLONČEK Nastopa Lutkovna skupina Mladi Celovčani SKD Celovec Petek, 26. 10. 2018, ob 20.30 Števerjan, velika dvorana župnijskega doma Mladinska gledališka predstava v okviru abonmaja niza Gledališče na ocvrtem SKPD F.B. Sedej V GARDEROBI Nastopa gledališka skupina Štkgra KPD Šmihel Nedelja, 28. 10. 2018, ob 17. uri Štandrež, župnijska dvorana Gledališka predstava v okviru abonmaja PD Štandrež TOTALNO KATASTROFALNA VEČERJA Nastopa Gledališka skupina KPD Planina – Sele Krščanska kulturna zveza – Celovec Slovenska prosveta – Trst Zveza slovenske katoliške prosvete – Gorica Slovensko kulturno središče Planika - Ukve Združenje don Mario Černet - Ovčja vas v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij s podporo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti foto dd Tradicionalna jesenska ponudba Pohod na Sabotin, predavanje o čebelah in še kaj KD SABOTIN Goriška 18. oktobra 2018 7 PD Štandrež / Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin Nekdo mora biti kriv za vse naše težave! epo sončno nedeljsko po- poldne, 14. oktobra 2018, ni premamilo zvestih abo- nentov Abonmaja ljubiteljskih gledaliških skupin, ki ga letos de- vetnajsto leto zapored ponuja Prosvetno društvo Štandrež. Kljub poletnemu vremenu, ki je kar vabilo na sprehod v naravo, so gledalci skoraj povsem zasedli župnijsko dvorano Anton Gre- gorčič v Štandrežu. Kot vedno jih je nagovoril Božidar Tabaj, ki si zelo prizadeva za čim bolj kako- vosten abonmajski program in za tkanje vezi med štandreškim dramskim odsekom in drugimi ljubiteljskimi gledališkimi skupi- nami po vsej Sloveniji. Letošnji niz ljubiteljskih gledaliških pred- stav se je začel z gostovanjem igralcev KUD Valentin Kokalj Vi- soko, ki so že nekajkrat nastopili v štandreški dvorani. Štandreški dramski odsek bo k njim v goste šel prihodnje leto marca. Tokrat se je gledališka skupina Vi- soko predstavila s svojo zadnjo uspešnico, delom plodovitega so- dobnega ruskega dramatika Niko- laja Koljade (1957), Kokoš (Kuri- ca) . Komedija, ki se zgleduje po francoskem, feydeaujevskem slo- gu, je doživela slovensko praiz- vedbo v SNG Nova Gorica l. 2004 v režiji Matjaža Latina. V sočnem prevodu Vanje Slapar Ljubutin je zaživela tudi v izvedbi gostujočih L igralcev z Visokega. Komedijskoštreno z nadihom črnega humor-ja, ki ob koncu igrivo razkriva svoj značaj igre v igri, je režiral Frenk Kranjec. Humorna os se suče okrog dveh zakonskih parov, ka- terih življenje v dvoje že zelo škri- pa ali se je že končalo in se prepi- rata zaradi mladega dekleta Non- ne; tej so dali vzdevek Kokoš z vsem negativnim predznakom, ki jo ta pernata domača žival nosi v sebi. S prikupnim dekletom, ki si utira pot v igralski svet, ljubimka- ta že ločeni in še poročeni mož. Eden je umetniški vodja podežel- skega gledališča, drugi pa organi- zator v njem. Tako sta zaljubljena, da ji obljubljata poroko, medtem ko jo varani ženi in “primadoni” v teatru obsuvata s psovkami in jo krivita za vse svoje ljubezenske nezgode. Še posebno bojevita in srdita je organizatorjeva žena, ki obdeluje mlado igralko in umet- niškega vodjo, ker ga je zasačila v postelji s Kokošjo, in seveda tudi moža. Prizorišče zapleta in razple- ta je zatohla gledališka sobica. Ko se Kokoš - Nonna odloči, da se bo zaradi nastale situacije kar vrgla v vodo, da ne bo nikomur v napoto – ni ji sicer prav nič ne do enega ne do drugega moškega -, se za- konske vezi za silo spet sestavijo in življenje, vsaj navidezno, steče dalje. Tudi v tej komediji se kažejo obri- si takega sveta, kot ga vidi Koljada: surov je in brez iluzij. Istočasno pa je tudi humoren in poln čustev. Le-ta kar prekipevajo tudi v Kokoši, kjer se moška zaljublje- nost bije z žensko ljubosumno- stjo, jezo, maščevalnimi naklepi... V uprizoritvi igralcev z Visokega izstopa zlasti igra Vesne Čulig, ki pooseblja lik Alle, prevarane žene, ki skuša na vse kriplje spet pridobiti svojega moža in se hoče na vsak način znebiti Kokoši. Al- lino igralsko kolegico Diano, vso prevzeto od vzhodne “mistike” in “magičnih” urokov, je prepričlji- vo odigrala Nataša Gros. Sandra Rajgelj je bila mlada Nonna-Ko- koš, ki razvnema srce Vasilija in Fjodorja; v prvega se je vživel Damjan Avguštin, v drugega pa Frenk Kranjec. Igralci so do- bro vzdržali vrtoglavi vodvilski ritem, da se je vse dogajanje vi- lo v hitrem tempu, kar je ned- vomno pripomoglo k lahkot- nosti in celotni dovršenosti predstave, ki so jo gledalci spre- jeli s prisrčnim ploskanjem. Naslednja predstava Abonmaja ljubiteljskih gledaliških skupin Štandrež 2018 bo v nedeljo, 28. 10., ob 17. uri, ko bo gostujoča Gledališka skupina KPD Plani- na iz Sel (avstrijska Koroška) prikazala komedijo Marca Ca- mollettija Katastrofalna večerja v režiji Nika Kranjca. Predstava spada v ponudbo letošnjih Ko- roških dnevov na Primorskem, ki jih vsako drugo leto organizirajo Zveza slovenske katoliške prosve- te iz Gorice, Slovenska prosveta iz Trsta, Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Slovensko kulturno sre- dišče Planika iz Ukev in Združen- je Don Mario Černet iz Ovčje va- si, v sodelovanju s SSO in podpo- ro JSKD Republike Slovenije. IK Obvestila Na Večstopenjski šoli v Gorici iščejo profesorja za kratko suplenco italijanščine za osemnajst tedenskih ur. Suplenca bi se lahko spremenila v celoletno. Kandidati naj pokličejo tajništvo šole na telefonsko številko 0481/531824 interno 4. Založba Mladika vabi na predstavitev knjige Marija Čuka Prah. Delo bo predstavil prof. Adrijan Pahor. V sredo, 24. oktobra, ob 18. uri v kleti Fiegl na Oslavju. Župniji Pevma in Jazbine ter Združeni pevski zbor vabijo v soboto, 27. oktobra, na Jazbine, kjer bo ob 17.45 sv. maša za vse padle v prvi svetovni vojni; v soboto, 27. oktobra, pa v Pevmo k sv. maši ob 19. uri. Po maši bo pevsko-orgelski koncert v čast Mariji Kraljici Miru. Pojejo združeni pevski zbor Jazbine-Pevma in solisti. Na Jazbinah bo v nedeljo, 28. oktobra, na zahvalno nedeljo, ob 14.30 blagoslov traktorjev, blagoslov obnovitvenih del na koru in pevsko-orgelski koncert v čast Mariji Kraljici Miru. Pojejo združeni pevski zbor Jazbine-Pevma in solisti. Občina Števerjan obvešča, da bo polaganje vencev 1. novembra potekalo pred spomenikom na trgu svobode po sv. maši, ki se bo začela ob 9. uri, ter pred spomenikom padlim na Jazbinah ob 11.15. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v soboto, 10. novembra, tradicionalno martinovanje s prijateljskim druženjem v agriturizmu BAJTA- Fattoria carsica-Kraška domačija v Saležu pri Zgoniku. Vpisujejo do 31. oktobra do zasedbe razpoložljivih mest po tel. 0481-884156 (Faganel A.), 346-1206031 (Knez S.), 0481- 882183 (Visintin D.), 0481-78138 (Stor S.). Avtobus bo odpeljal ob 16.30 iz Gorice s trga Medaglie d'oro/Goriščka z običajnimi postanki pri vagi blizu pevmskega mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču, v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah in v Doberdobu. Svet slovenskih organizacij sporoča, da je sklican 14. redni občni zbor, ki bo v prvem sklicu v četrtek, 15. novembra 2018, ob 8. uri in v drugem sklicu v petek, 16. novembra 2018, ob 17. uri v občinski dvorani v Špetru, ulica Alpe Adria 56. “Male oglase” najdete na našem portalu www.noviglas.eu. Sožalje Ob prerani smrti Silvana Bense izreka MePZ Mirko Špacapan iz Podgore občuteno sožalje družini. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 19. 10. 2018 do 25. 10. 2018) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www.radiospazio103.it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 19. oktobra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 20. oktobra (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 21. oktobra: ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 22. oktobra (v studiu Stefania Beretta): Pravljični svet. Torek, 23. oktobra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 24. oktobra (v studiu Danilo Čotar): Samotni pastir: Koruza - zgodba o uspehu 2. del - Izbor melodij. Četrtek, 25. oktobra (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. KATOLIŠKA KNJIGARNA v sklopu 18. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabi na kavo s knjigo TIHA ZEMLJA Pesemsko izročilo z Radiš in iz okolice Zbral in uredil Nužej Tolmaier Pogovor z avtorjem bo vodil dr. Damjan Paulin v četrtek, 25. oktobra 2018, ob 10. uri v prostorih knjigarne na Travniku 25 v Gorici Dogodek je del kulturnega programa knjigarne, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije Pod pokroviteljstvom Kavo bo ponudilo podjetje GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA in KATOLIŠKA KNJIGARNA vabita na predstavitev pesniške zbirke Vladimir Kos KOT SONCA ZLAT ZATON Delo bo v pogovoru s prof. Marijo Češčut predstavila urednica knjige dr. Maja Melinc Mlekuž v petek, 19. oktobra 2018, ob 17. uri v galeriji Ars nad Katoliško knjigarno v Gorici Dogodek je del kulturnega programa knjigarne, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije Pod pokroviteljstvom Dramska družina SKPD F. B. Sedej Števerjan / Gledališče na ocvrtem Gledališki užitki z okusom po ocvrtih dobrotah ve leti zapovrstjo je Gle- dališče na ocvrtem, svo- jevrstna abonmajska gledališka ponudba Dramske družine SKPD F. B. Sedej iz Šte- verjana, pestrilo tople poletne dni. Letos pa so posrečeni niz predstav števerjanski gledališki zanesenjaki morali prenesti na jesen zaradi popravil v veliki dvorani župnijskega doma F. B. D Sedej v Števerjanu. Tako se bodogledališke uprizoritve različnihžanrov zvrstile v oktobru in no- vembru. Prva predstava bo že ta petek, 19. oktobra 2018. Na go- stovanje bo prišlo Šentjakobsko gledališče Ljubljana, ki je zelo re- dek gost na Primorskem. V režiji Borisa Kobala bodo igralci odi- grali delo francoske dramatur- ginje in pisateljice Yasmine Reza (1959), Bog masakra. V petek, 26. oktobra 2018, bo Gledališka skupina ŠTKGRA iz Šmihela na avstrijskem Koroškem uprizorila “predstavo o predsodkih” V gar- derobi. Napisala in zrežirala jo je Alenka Hain. Gostovanje šmi- helskih igralcev spada v sklop prireditev Koroški dnevi na Pri- morskem, ki jih vsako drugo leto prirejajo Zveza slovenske kato- liške prosvete iz Gorice, Sloven- ska prosveta iz Trsta, Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Slo- vensko kulturno središče Plani- ka iz Ukev in Združenje Don Ma- rio Černet iz Ovčje vasi, v sode- lovanju s SSO in podporo JSKD Republike Slovenije. V petek, 9. novembra 2018, bo v Števerjanu po dolgih letih končno nastopil dramski odsek PD Štandrež. / str. 15 IK Foto M. Brajnik ZREJLO JE ŽITO koncert in predstavitev zgoščenke Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel zborovodja David Bandelj Kulturni center Lojze Bratuž sobota, 3. novembra, ob 20. uri Koncert organizira Krožek Anton Gregorčič v sklopu projekta “Zastavimo skupne moči za skupne cilje”, ki ga podpira Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina na podlagi zakona 38/2001, v sodelovanju s SCGV Emil Komel in Kulturnim centrom Lojze Bratuž Kultura18. oktobra 20188 tem letu praznujejo tri glasbene šole na Primorskem 70-letnico, Koper, Ajdovščina in Nova Gorica. Prva med njimi, ki je priredila slovesnost ob tem visokem jubileju, je bila Glasbena šola Koper. Svojih sedem desetletij delovanja je praznovala na začetku oktobra v Avditoriju Por- torož. Na slavnostni prireditvi so se predstavili učenci, pedagogi in po- sebni gostje, ki so se povezali v tri največje ansamble šole: Trobilni ansambel KIP, Simfonični orkester Vladimir Lovec ter Mladinski in de- kliški pevski zbor. Program, s katerim se je koprska šola predstavila, je bil lahkotnejši v osnovi; od tehtne filmske glasbe, namenoma ustvarjene za filmsko platno (Alamo), do umetnin, ki so postale nepogrešljive v sedmi umet- nosti (Šostakovičev Valček in Pro- kofjevi Montecchi in Capuleti) in raznih jazzovskih stan- dardov ameriškega in la- tinskega izvora. Oba in- strumentalna ansambla združujeta učence ra- zličnih razredov nižje glasbene stopnje, dijake Umetniške gimnazije glasbene smeri in učitel- je. Simfoničnemu orke- stru so se pridružili še učenci Glasbene šole Ignacij Jan Paderewski iz Bialystoka na Poljskem. Trobilnemu ansamblu je dirigiral Boris Benčič, pri simfoničnem pa sta si dirigentsko paličico izmenjevala Žiga Cerar in Kazimierz Dabrowski. Zbor je pripravila Maja Ci- lenšek. Popotovanje je bilo z glasbenega vidika pestro in razgibano, z zvočno sliko, ki je blizu široki publiki. Glasbene šole Koper je predstavila tudi posebno video-projekcija, ki je spremljala prireditev in ponudila mnoge navdihujoče zgodbe iz zgo- dovine šole. Na slavnostnem koncertu so ravnatelju Iztoku Babniku po- sebne čestitke izročili predstavniki Mestne občine Koper in Občine Portorož. Slavnostni govornik predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor, pa je v svojem nagovoru podal tudi osebno izpoved, v kateri je obžaloval svoj izpis iz glasbene šole, saj ga je to osiromašilo za vse življenje in dodal: “Glasba je čudovito doživetje, ki pa tako kot vse drugo človekovo iz- kustvo potrebuje nekaj spodbude”. Pedagogom se je zahva- lil, da pogosto delajo na etični, moralni pogon, in to vse samo zato, da bi navdušili mlade ljudi za glasbo. Dajejo jim razumevanje sveta, ki ga je mogoče čustveno razumeti skozi note in zvoke. Ob čestitkah k obletnici je izročil tudi protoko- larno darilo, zastavo države, kot znak hvaležnosti, da Glasbena šola Koper s svojim delom gradi mo- stove in daje življenju globlji smisel, mlade dela bolj svobodne in ustvarjalne, našo družbo pa boljšo. Te besede je podkrepila tudi misel nek- danjega ravnatelja Boruta Logarja v filmu: “Mi, ki se ukvarjamo s poučevanjem glasbe, moram reči, da je to eden najlepših poklicev, ki je sploh na tem svetu”. To lepoto učitelji prenašajo na mlade in ti v glasbo. Glasbena šola Koper, ki ima danes sedež v palači Garvisi Barbabianca, se z okrog 840 učenci uvršča med največje glasbene šole v Sloveniji in je primerljiva z Velenjem in Celjem. Šola že 70 let izpolnjuje poslanstvo grajenja ne samo kulturnega življenja na Obali, ampak tudi osebnostno izpolnjene ge- neracije, ki prihajajo za nami. Vse to pa je jasno pokazala na slavnostni prireditvi v Portorožu. Metka Sulič V DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (36) Črni Kal (1) Črni Kal je istrsko-kraško naselje, ki leži pod kraškim robom. Gotovo ga vsi poznajo za- radi 1065 metrov dolgega avtocestnega via- dukta, najdaljšega v Sloveniji, a ta kraj je že pred stoletji imel zelo pomembno trgovsko- gospodarsko ter vojaško-strateško vlogo, saj je tukaj potekala meja med našim cesar- stvom in Beneško republiko: pred letom 1516 ravno na prepadnem skalnem robu, po tem letu pa 100 metrov pod naseljem. Na skalnem robu - pravzaprav na strmi skali, ki je visoka kakih 30 metrov in je ločena od ostalega kraške- ga roba - se na- hajajo razvaline stare utrdbe, ki jo je v 11. stolet- ju zgradil istrski mejni grof Ulrik I. (? -1070). Na- men utrdbe je bil vojaško obva- rovati prometno in trgovsko (ter tihotapsko) pot, ki je iz Rižanske doline vodila na Kranjsko. Skupaj z gradom Socerb si je črnokalska trdnjava delila glavno stra- teško nalogo. Delovala je tudi kot obrambni tabor v času turških in drugih roparskih po- hodov. Prvi lastniki utrdbe so bili tržaški škofje, a po letu 1370 je padla pod oblast Beneške republike (pod komando koprskega “glavarja koprskih Slovenov” - capitaneus Sclauorum Justinopolis - torej plemiča, ki je upravljal slovenska območja in je v pri- meru vojne postal poveljnik kmečke “črne vojske”). Po avstrijsko-beneški vojni in spo- padu Beneške republike s Kambrejsko ligo je leta 1516 Črni Kal spet prešel pod cesarsko oblast - podrejen socerbskemu sodišču - in je bil leta 1521 priključen Kranjski, tudi po zaslugi hrvaškega kneza Krištofa I. Frankopa- na Brin- jskega (1482- 1527), ki je že straho- vito pora- zil Be- nečane v Senožečah in je osvo- jil tudi trdnjavo v Ospu in Muhov grad, s po- močjo čet tržaškega škofa Petra Bonoma, mentorja Primoža Trubarja. Prav tako so bile osvoboje- ne druge utrdbe, na primer Tabor nad Botačem in grad Socerb. O teh dogodkih poroča tudi znameniti goriški zgodovi- nar Carlo Morelli von Schönfeld - mož baronice Marije Frančiške Valvasor (po- tomke barona Janeza Vajkarda Valvasor- ja, našega največjega polihistorja) - v svoji Istoria di Gorizia iz leta 1855. Na primer poroča o zvijači, ki jo je Franko- pan uporabil proti Benečanom, ko je na- videzno umaknil svojo vojsko, a je v re- snici ravno v Črnem Kalu vgnezdil eno najbojevitejših čet, ki je presenetila in skoraj popolnoma uničila enoto, ki so jo Benečani sestavili s tistimi meščani Ko- pra, ki so jim bili zvestejši, medtem ko so lahke in izredno hitre “brigantine” (jadrnice z dvema jamboroma) reškega poveljnika Andrije Jakominića onemo- gočale normalno plovbo beneških ladij v Kvarnerju. Utrba v Črnem Kalu je bila skoraj popolnoma uničena v naslednji vojni proti istemu dednemu sovražniku z zahoda. To se je zgodilo leta 1615 v tako imenovani uskoški (gradiščanski) vojni, v kateri je bila črnokalska utrdba glavna točka, iz katere so naskakovalne enote cesarske vojske napadale Benečane. Od leta 1622 je postala last tržaških grofov Petačev (Carlo Morelli von Schönfeld navaja med branitelji naše obale v uskoški vojni proti Benetkam ravno gro- fa Petača iz Trsta in grofa Frankopana s Trsata). Rodbina Petač je imela velika po- sestva ne samo v Trstu in na Krasu, am- pak po celi Sloveniji; v listinah so pogo- stoma uporabljali slovenski jezik. Od sta- re utrdbe so danes vidne le ruševine. Nekoč je bila dostopna le preko dvižnega mostu, danes so pa v turistične namene postavili železni mostiček. Skala, na kateri stoji utrdba, predstavlja zelo priljubljeno pleza- lišče. Da je bil tukaj tabor oziroma velika utrjena skalna razpoka v steni - okoli 50 m zahodno od črnokalskega gradu -, je poročal tudi sam baron Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi Vojvodine Kranjske leta 1689: “Med tabori je pravi cvet tisti, ki je pri Črnem kalu (ki se splošno izgovarja Crni kal) v gospostvu Sa- cerbu in je last gospoda grofa Petazija; tu ra- ste slavni in imenitni črnikalec in marza- min”. Pogled na naše morje iz črnokalske utrdbe. Kip hrvaškega kneza in bana Krištofa I. Frankopana Brinjskega na zagrebškem Zrinjevcu. Po avstrijsko- beneški vojni in spopadu Beneške republike s Kambrejsko ligo je leta 1516 Črni Kal spet prešel pod cesarsko oblast - podrejen socerbskemu sodišču - in je bil leta 1521 priključen Kranjski, tudi po zaslugi hrvaškega kneza Krištofa I. Frankopana Brinjskega (1482-1527), ki je že strahovito porazil Benečane v Senožečah in je osvojil tudi trdnjavo v Ospu in Muhov grad, s pomočjo čet tržaškega škofa Petra Bonoma, mentorja Primoža Trubarja. Pogled na Črni Kal in na cerkev sv. Valentina iz utrdbe. Na desni strani avtocestni viadukt, najdaljši v Sloveniji. Razvaline črnokalske utrdbe. Nahajajo se na skalnem robu, pravzaprav na strmi skali, ki je visoka kakih 30 metrov in je ločena od ostalega kraškega roba. Utrdbo je zgradil v 11. stoletju istrski mejni grof Ulrik I. (? -1070). Namen je bil vojaško obvarovati prometno in trgovsko (ter tihotapsko) pot, ki je iz Rižanske doline vodila na Kranjsko. Delovala je tudi kot obrambni tabor v času turških in drugih roparskih pohodov in kot pomembna obrambna in napadalna točka v avstrijsko-beneških vojnah. Grb tržaških grofov Petačev. V uskoški (gradiščanski) vojni so branili našo obalo pred Benetkami. Od leta 1622 so postali lastniki črnokalske utrdbe. Dimitri Tabaj Foto Iztok Babnik Foto Iztok Babnik Izšla je knjiga v stripu Ivan Cankar: podobe iz življenja V torek, 2. oktobra 2018, je bila v Mestnem muzeju Ljubljana predstavitev knjige Ivan Cankar: podobe iz življenja, ki je izšla ob stoletnici smrti Ivana Cankarja v sozaložništvu Muzeja in galerij mesta Ljubljane ter Stripburgerja / Foruma Ljubljana. Izid je doživela prav v letošnjem Cankarjevem letu, ko se spominjamo 100-letnice smrti največjega predstavnika slovenske moderne. Avtorja dela v stripu sta Blaž Vurnik in Zoran Smiljanić. Stripovska biografija Ivana Cankarja obsega kar 144 strani. Na predstavitvi je avtor Blaž Vurnik povedal tudi to: “Cankar je ena redkih oseb z začetka 20. stoletja, katere življenje je tako dobro in temeljito dokumentirano. Očitno je, da Cankar v nobenem pogledu ni bil povprečnež, zato mi ga ob ponovnem spoznavanju za razstavo in strip ni bilo problem proučevati. Želim si predvsem, da ta strip vsaj malo razbije nekatere kanonizirane resnice o Cankarju”. Stripar Zoran Smiljanić pa meni, da je: “Cankar stripovski junak! Če bi mi v otroštvu imeli tak strip o Cankarju, ga ne bi že takrat 'zasovražili' in ga potem šele po 30. letu ponovno spoznavali in cenili. V spremni besedi k stripu je Ana Bogataj, slovenistka in umetnostna zgodovinarka, članica uredništva revije Stripburger, zapisala med drugim: “ Biografski strip lahko v določenih elementih povežemo s superherojskim stripom, zato ni nič čudnega, da je tako priljubljen: radi imamo stripe o svojih herojih, pa če imajo super moči ali pač ne. ” Strip Ivan Cankar: podobe iz življenja je “živopisni životopis našega največjega pisatelja od zibke do groba, s poudarkom na nekaterih najbolj sočnih citatih iz njegovih del, ki tudi več kot sto let kasneje še vedno ostajajo zelo aktualni. V živahnem stripovskem jeziku predstavlja Cankarjevo kompleksno, strastno in ustvarjalno osebnost, kot tudi nekatere sodobnike, prijatelje in številne ljubezenske zveze”. Tako so zapisali v sporočilu za javnost iz Mestnega muzeja Ljubljana. Poznavalski scenarij je delo dr. Blaža Vurnika, zgodovinarja in kustosa za novejšo zgodovino ter vodje kustodiatov v Mestnem muzeju Ljubljana (Muzej in galerije mesta Ljubljane). V letu 2015 je prejel nagrado slovenskega odbora mednarodnega muzejskega sveta za izvedbo projekta Skriti otroci druge svetovne vojne. Za realističen prikaz Cankarjevega življenja z redkimi slogovnimi odmiki v karikaturo, simbolizem in nadrealizem pa je poskrbel stripar Zoran Smiljanić, ki je znan tudi pod psevdonimom Vittorio de la Croce. Smiljanić je slovenski stripar, ilustrator, karikaturist, oblikovalec, scenarist, filmofil in publicist. Objavljati je začel že v 80. letih v slovenskih in jugoslovanskih časopisih in revijah. Je pripadnik t. i. tretje generacije avtorjev slovenskega stripa, ki so kot prvi objavljali v reviji Mladina. Z zgodovinsko tematiko se je ukvarjal tudi v stripu Spomini in sanje Kristine B., Ljubljana 1941–1945, pri katerem je sodeloval z zgodovinarjem dr. Blažem Vurnikom. Zoran Smiljanić živi in ustvarja v Kranju, kjer v Mestni knjižnici redno vodi striparske večere. “Stripovska pripoved Ivan Cankar: podobe iz življenja je črno-bela le na vizualni ravni, sicer pa polna barvitih zanimivosti ne samo o Cankarju, ampak tudi o njegovih sodobnikih in njihovem času. Pisateljevo življenje, značaj in delo povezuje v neločljivo celoto. Vsebina stripa je poglobljena in poučna, a tudi nebrzdana in zabavna! ” So še zapisali v sporočilu za javnost iz Mestnega muzeja Ljubljana. / IK Ob 100-letnici Cankarjeve smrtiGlasbena šola Koper je proslavila 70-letnico “Glasba je čudovito doživetje!” Kultura 18. okotbra 2018 9 Galeriji Ars na Travniku v Gori- ci so do 10. novembra 2018 (po urniku Katoliške knjigarne) na ogled likovni biseri Elde Piščanec (1897-1967), portreti in tihožitja, ki na- zorno prikazujejo umetničino ustvar- jalno pot od začetkov do 50. let 20. sto- letja. Odprtje razstave, ki sta jo organi- zirala Kulturni center Lojze Bratuž in Galerija Rika Debenjaka iz Kanala v so- delovanju z Galerijo Ars, je bilo 10. ok- tobra proti večeru. Z glasbeno točko jo je uvedla in sklenila mlada nadarjena harfistka Asja Zavadlav, gojenka Tatia- ne Donis na SCGV Emil Komel. Pred- sednica KC Bratuž Franka Žgavec se je zahvalila galeriji iz Kanala za dolgolet- no uspešno sodelovanje in umetnostni zgodovinarki dr. Vereni Koršič Zorn, ki jo je uredila ter na odprtju tudi odlično predstavila umetnico in njen opus (go- vor objavljamo tu spodaj). “Likovna de- la Elde Piščanec izjemno 'pašejo' v ta prostor, gre namreč za visoko salonsko slikarstvo”, je dodal predsednik društva Ars Jurij Paljk in pohvalil tudi lepo ure- jen katalog, delo Franka Žerjala. Govor dr. Verene Koršič Zorn: Spoštovani ljubitelji umetnosti, cenje- na gospa Metka Pekle, pranečakinja El- de Piščanec, nocoj s posebnim veseljem predstavlja- mo umetnico, ki se prek svojih del po več desetletjih vrača v Gorico. Razstava, na ogled prejšnji mesec v sklopu Kogo- jevih dnevov v galeriji Rika Debenjaka v Kanalu, bo naslednje dni plemenitila tukajšnji razstavni prostor in se odkrila tudi goriškemu občinstvu. Primorka El- da Piščanec je v našem prostoru skoraj neznana, v osrednjem pa je bila iz ra- zličnih vzrokov potisnjena na rob do njene ponovne oživitve na veliki retro- spektivi v Velenju leta 2002. Elda Marija Piščanec se je rodila na tržaškem Krasu leta 1897, družina je namreč stanovala na Škorklji pri Piščancih, na hišni številki 259. Oče Just je bil višji carinski uradnik, ki je nekaj časa delal tudi v Gorici. Morda je v otroških letih tudi Elda spoznala Goriško. Enajstletna se je z družino s Tržaškega preselila v Lju- bljano. Tu se je začelo njeno slikar- sko izobraževanje, najprej v šoli, na- to na zasebnih tečajih Riharda Ja- kopiča, v pripravah za sprejem na zagrebško akademijo, pri slikarju Ivanu Tabakoviču in končno na akademiji v Firencah, kjer je diplo- mirala leta 1929. Še pred tem se je odločila za študijski intermezzo v Pari- zu; tam se je navdušila nad sakralno umetnostjo, za katero bi na slovenskih tleh lahko naredila veliko več, če bi ji bile razmere bolj naklonjene. Po vrnit- vi domov se je morala za vsakdanji kruh posvetiti pedagoškemu poklicu, ki jo je popeljal v različna slovenska mesta in ji odvzel veliko časa, namen- jenega umetniškemu ustvarjanju. Tudi upravljanje obsežnega domačega pose- stva z dvorcem Vinegrad ob Dobrni pri Celju jo je izčrpavalo. Kljub temu pa njen opus šteje več stotin del v najra- zličnejših tehnikah, od olja, akvarela do zahtevnih grafičnih postopkov, od stenskih poslikav do reliefov nabožne tematike. Poskusila se je v kiparstvu - ustvarjala je portrete in jaslične figure -, se posvečala keramičarstvu, obliko- vanju in restavratorstvu. Njena druga ljubezen je bila glasba: klavir, orgle, so- lopetje. V tem lahko potegnemo vzpo- rednico z goriško slikarsko in glasbeno družino Šantel. Rada je tudi zasukala pero in s prispevki o umetnosti sode- lovala pri različnih časopisih in revi- jah. Že v študijskih letih je Elda Piščanec v sklopu raznih umetniških združenj raz- stavljala doma in po Evropi. Kljub temu pa je imela le eno osebno razstavo, in sicer v Ljubljani leta 1940. Na odprtju je umetnico predstavil goriški slikar in glasbenik Saša Šantel. Med pripravami na retrospektivo, ki so jo v Celju prire- dili ob njeni sedemdesetletnici leta 1967, pa jo je v domačem dvorcu pre- senetila smrt. Zaradi zgodnjega odhoda v osrednji slovenski prostor ni zaznamovala umetnostne podobe Primorske, v sebi pa je ohranila kraško klenost in barvi- tost. Ponovni stik s Primorsko je nave- zala ob skupinski razstavi slovenskih umetnikov, postavljeni v Gorici leta 1945 na sedežu Zavezniškega vojaškega urada, še pred tem pa v Trstu. Ta raz- stava je po dolgoletnem prisilnem mol- ku in krvavi vojni dvignila samozavest med goriškimi Slovenci in doživela izreden odziv. Predstavitev slovenskih primorskih umetnikov je zbudila zani- manje tudi v italijanskih krogih in od- mevala tudi v italijanskem časopisju. Iz Eldinega ikonografsko bogatega opu- sa - aktov, krajin, izrezov mestnih ve- dut, obmorskih motivov, figuralnih kompozicij, podob živali nabožne te- matike, iz katere veje globoka poduho- vljenost - je bilo za razstavo odbranih nekaj desetin tihožitij in portretov, ki dokaj popolno prikazujejo umetničino ustvarjalno pot od začetkov pa tja do petdesetih let prejšnjega stoletja. Ve- doželjnost, izviren pogled na umetno- stna dogajanja v svetu in slikarkina osebnostna nagnjenja in osebna iskan- ja so ustvarili svojevrstno umetniško govorico. V tihožitjih se naslaja ob bogati barvni lestvici, ki jo je ohranila še iz Jako- pičeve šole. Ponekod se kažejo tudi drznejše poteze, odsev pariških moder- nistov. Cvetje pred nami zadehti v svo- jem razkošju barv in kom- pozicij, tudi v vazah, ki spo- minjajo na Eldino obliko- valsko strast. Iz njih veje sli- karkino tenkočutno zazna- vanje naravne lepote, pa tu- di občutek minljivosti in simboličnega pogleda on- stran naših življenjskih da- nosti. V Eldinem opusu je tudi vrsta portretov sorodnikov, prijateljev, znancev, pa tudi neznanih oziroma še ne prepoznanih osebnosti. Ta zvrst slikarstva je za umet- nike nekak preizkusni ka- men, ki ga je Elda solidno strla. Upodobljene osebe so žive, slikarka je segla globo- ko v njihovo dušo in jih skušala čim bolje fizično in značajsko orisati. A v skladu z njenim nihajočim razpo- loženjem so portreti zadržani, resnobni, za- mišljeni, zazrti nekam v daljavo, z negotovostjo v očeh, včasih pa prešerno nasmejani, dobrohotni, otroški z nedolžno razprti- mi očmi, tudi z rahlo senco strahu ali zvedavosti in pričakovanja. Upoda- bljanje oseb je namreč veliko več kot samo iskanje podobnosti in notranjih potez portretirane osebe, je tudi pro- jekcija umetnikovih duhovnih vzgibov. Elda Piščanec je živela in ustvarjala v času dveh svetovnih vojn, a je kljub te- mu in ob pogostih menjavah delovne- ga okolja, zdravstvenih težavah, zapo- stavljanju med kolegi in neskladnosti s povojnim političnim režimom ohrani- la svoj pogled na svet, izredno življen- jsko moč, neizčrpne ustvarjalne zamisli in voljo do dela. Ob tem pa je veliko razmišljala, tudi o presežnosti in večnosti, in to zaupala skrbnim dnev- niškim zapisom. Naj nam ta razstava vsaj nekoliko od- krije umetnico, ki bi jo tudi primorski Slovenci morali bolje poznati, saj si za- služi pomenljivo mesto v narodni umetnostni zakladnici. V onec septembra me je po listu Novi glas dosegla vest, da je v Trstu preminil istrski rojak Danilo Lovrečič. Pravzaprav ne vemo, kje je preminil, v časopisu zasledimo, da so ga pokopali v Ricmanjih. Na sliki prvič vidim obraz človeka, ki ga nisem spoznala v poltretjem desetletju obiskovanja Trsta in sodelovanja z Radiom Trst A, kjer je delal. Danila Lovrečiča po imenu poznam zelo dolgo, od svojih rosnih otroških let, če smo natančni. Tedaj so starši zvečer ali ob nedeljah vključevali radio in večkrat se je radijska ročka za uravnavanje postaj ustavila na Radiu Trst A, slovenskem radiu v Trstu. Mnogokrat se je ob koncu poročil ali kake druge oddaje – zdaj se tega več ne spomnim – zaslišal podpis avtorja: “Prispevek je pripravil Danilo Lovrečič”. To pa je bil zame velik misterij. Tedaj smo živeli v našem malem vaškem svetu, ločenem od mest in 'velikega' življenja. Zame je bilo vse, kar se je zgodilo, ko si prečkal mejo podeželja nekje okoli Prad ali Škofij na poti v Trst, fantastični veliki svet, ki je bil nam tam zgoraj skrivnosten in nedostopen. Nekateri ljudje so živeli v mestu! Nekateri so se stapljali z velikimi obeti novega časa, ki pa z nami ni imel nič razen tega, da je moje nezavedno ta neskončnost bivanja prekrila s plastjo občudovanja. In iz tega nam nedosegljivega sveta se je kot skrivnost javljalo ime Danila Lovrečiča, doma s Trušk, s sosednjega hriba. “Ja, ja, tu je Danilo Lovrečič. Ka' ga ne puznamo?! Je taen s Bičajo, so šle u Terst eno zdaj diela na radie”. Trditev za tiste čase ni bila nič nenavadnega, tri četrtine naše vasi se je izselila, od tega morda kaka tretjina in več v Trst. Ampak ko so odšli naši ljudje, jih nismo slišali po radiu, niso niti pisali v časopisih. Nazaj so prihajali v novih modernih oblačilih in lep del njih je govoril po italijansko. Bilo je malo neprijetno, neka mešanica občudovanja in nelagodja, da ti naši ljudje zdaj z nami ne govorijo več po domače. A da nekdo govori po radiu, to pa je bilo skoraj kot čudež. Kako neki, da tale Danilo govori nam po slovensko? V tonu glasu staršev se je čutilo priznanje, še posebno ob tem, ko so dodali še pripombo: “Ja, kaj ne?! Tu je une Lovrečič, ut une družine, ki so šle u Terst en imajo u Domje bitiego”. Morda omenjanje ni šlo v tem vrstnem redu. Morda je bilo obratno. Ko so se vračali iz Trsta ali načrtovali nakupe za mejo, je beseda večkrat nanesla na nekega Dorćja in na tržaški del predmestja Domjo. Morda pa sem vse to povezala šele zdaj, ko prebiram avtorjeve spomine na Danila v našem časopisu. Iz Trušk se je odselila družina Lovrečič z bratoma Božidarjem in Danilom. In na Božidarja, Dorćja, je padla beseda tudi ob pogovoru z gospo iz Trušk, ki se je iz Bočajev in iz družine Lovrečič poročila v Kozlovćje v družino Kocjančič. Njen mož je bil potomec znamenitega župana občine Marezige pred 1. svetovno vojno, velikega narodnjaka Mateja Kocjančiča. In ta gospa, zdaj mi njeno ime ne pride na misel, je ob pripovedovanju o svojih družinah Lovrečiče povezala s Kocjančiči prav preko županstva. Iz družine Lovrečič je bil na začetku 90. let izvoljen tudi župan občine Koper, ki pa se je kot legenda zapisal po tem, da je županoval le kak dan, saj se je kmalu po izvolitvi smrtno ponesrečil. In ko jo malo za šalo, malo zares pobaram, ali bo družina premogla še kako imenitno osebo, je prav tako, malo za šalo, malo zares, a z gotovostjo v glasu, odgovorila: “Zakaj ne? Če so bla dva, je lahko anka treći”. A če smo že pri Lovrečičih, najdemo še tretjo ime že v preteklosti, pri narodnjaku in gospodarstveniku Štefanu Lovrečiču, ki je bil doma prav tako v tem kraju in nemara pripada istim koreninam. A vrnimo se zdaj k Danilu Lovrečiču. Kot rečeno, se skrivnostnost okoli tega rojaka nikoli ni razbli- nila, tudi v času, ko sem nekaj let red- no obiskovala Radio Trst A in z njim sodelovala. Tedaj se nam je oglasilo veliko naših ljudi, med njimi tisti, ki so v Trstu ohranili svoje slovenstvo. Spoznali smo Ivana Buzečana iz Sočerge, Klavdija Palčiča s Poletičev, še časnikarja Franca … nekje z ob- močja Gračišč, ki je delal pri Primor- skem dnevniku. Spoznali smo že Nadjo Rojac in Dušana Jakomina. Malo pred letom 2000 sem konec koncev spoz- nala svojega sovaščana Karišjata Kavrečiča, ki je slovensko narodnost ohranil v Miljah. (Karišjo je bil sin Stanka Bardinca iz Loparja, gospodarja Hiše od Bardinca, kjer smo leta 2000 postavili krajevno domoznansko zbirko. V času pred tem sem Karišjata srečala v Miljah v njegovi trgovini čevljev. Le-to je odprl po prvotni samostojni čevljarski dejavnosti, s katero se je ukvarjala že njegova družina v Istri in tudi sam po odhodu v Italijo. Moj nuoni Dolfo mi je velikokrat pripove- doval o Bardincih in iz pripovedovanja je bilo razbrati, da so bili trdna družina. Po vojni je bil med tistimi, ki so bojkotirali volitve in bili zato kaznovani. V Trst so odšli med prvimi. Iz sedan- jih podatkov lahko sklepamo, da so optirali za Italijo iz političnih razlogov. To se v naši vasi ni omenjalo.) Iz naše vasi je slovenstvo ohranila še Landa Dobrinja, ki se je poročila s Slovencem iz Lonjerja. Slovenstvo je ohranil tudi Ernest Koda- rin iz Boršta. Z Nadjo Rojac in Dušanom Jakominom je teklo plodno sodelovanje. Oba sta poznala Danila Lovrečiča, nobe- den pa me ni napotil k njemu. Morda bi ga v vsem vrvežu in zanosu 90. let popol- noma spregledala, če mi ne bi nekega dne Nadja prinesla spis, ki ga je za našo revijo Brazde s trmuna spisal Danilo Lovrečič. Skrivnostna osebnost s Trušk je stopila v moj svet s svojo besedo. Bila sem zelo srečna. Odprla sem spis in ga prebrala in ob koncu ostala še bolj presenečena kot ob začetku. Ni le izdajal izvirnega in kri- tičnega umskega potenciala, bil je dru- gačen od vseh, ki smo jih dotlej prejeli. Naslov prispevka je bil Zakaj te ne ljubim, namenjen pa njegovemu kraju in Istri. Njegova vsebina je odstrnila pogled na Truške v času vojne in po njej, pero pa je rezalo neposredno, trpko in pikro. Avtor je brez olepševanja vrgel na papir otroško izkušnjo Istre, imenoval glavne protagoniste in jim izrekel očit- ke. Name je prešel trpek občutek njegove zame- re, ki se mu je pridružil vtis, da so to prve javne besede, ki jih je namenil rojstnemu kraju in nek- danji domovini. Besede so izdajale, da so čustva ležala dolgo in se v letih “širokega sveta” niso spremenila. Trpkost gor ali dol, izreči očitke s to ali ono namero, komunikacija in volja do besede sta vedno pozitivno izhodišče, ki izdaja hrepe- nenje po vračanju ljubezni. Prispevek sem brez pomislekov objavila v 3. številki, ki je izšla leta 1998. Ampak še en sopomen je skrival ta spis. / str. 16 Leda Dobrinja K Izseljevanje nekdanja “tabu tema” Zakaj Danilo Lovrečič ni ljubil Istre Truške, poljska hiša (foto D. Bizjak, 1994) Truške, pogled na Kortino in Bočaje (foto Dominik Bizjak) Gorica / Tihožitja in portreti Elde Piščanec Žlahtno salonsko slikarstvo Asja Zavadlav, Verena Koršič Zorn, Franka Žgavec in Jurij Paljk (foto dd) Tržaška18. oktobra 201810 Razstava v poštni palači v Trstu / Ženske in morje Srednjeevropski poštni in telegrafski muzej v Trstu se je med jubilejno Barcolano predstavil z novo razstavo “Donne e mare” (Ženske in morje). Pri pripravah dinamične razstave, ki je postavljena v mogočnem križnem hodniku osrednje poštne palače v Trstu, so poleg navedenega muzeja sodelovali še Občina Trst, društvo Espansioni in filatelistični oddelek tržaške pošte. Izloženih je nad trideset velikih panojev, ki s slikami prikazujejo evolucijo ženske vloge v povezavi s svetom morja. Najprej so izpostavljene slike žensk na plažah v prvih desetletjih prejšnjega stoletja; takrat so ženske nosile tudi na morju krila in pokrivala. Slike prikazujejo metamorfozo ženskega načina življenja in navad do današnjih dni. Razstava bo odprta do 29. oktobra od ponedeljka do petka od 8.20 do 19. ure in ob sobotah od 8.30 do 12.30. Vse ljubitelje zgodovine opozarjamo, da je v prostorih poštnega muzeja do 29. oktobra še vedno na ogled zanimiva razstava, posvečena tržaškemu umetniku Alexandru Kircherju, ki jo je pripravila zbirateljica Lilliana Pajola. Razstavo sestavljajo več kot 200 originalnih razglednic, dvajset risb iz zbirke Giorgio Petronio ter razni dokumenti in predmeti, ki so vezani na Kircherjevo delovanje v Trstu. Kircherjeva originalna dela lahko včasih zasledimo na pomembnih svetovno znanih dražbah (Dorotheum, Christie’s, Sotheby’s, Bonhams), kjer so med mednarodnimi zbiratelji še zelo cenjena in dosegajo zelo visoke ponudbe. Direktorica poštnega muzeja, Chiara Simon, je izjavila, da se pojavlja vedno večje zanimanje za razstave v prostorih tržaške poštne palače, kar potrjuje pomembnost tega zgodovinskega prostora v srcu tržaškega mesta. / MAN Lutkovno gledališče Pristanišče / Tokrat je na vrsti Pravljica o mezinčku Po uprizoritvi zgpdbe o Rdeči kapici, ki so jo člani Lutkovnega gledališča Kranj posvetili ravnokar preminulemu režiserju predstave, Cvetu Severju, prvemu poklicnemu lutkarju solistu na Slovenskem, čaka obiskovalce Lutkovnega gledališča Pristanišče v Devinu nova dogodivščina. V soboto, 20. oktobra, ob 10. uri bodo na krovu ladje Lutkovnega gledališča Zapik zapluli v čarobni svet lutk s Pravljico o Mezinčku. Gledališče Zapik ima posebno mesto v slovenskem lutkovnem prostoru. Njegova ustanovitelja, Jelena Sitar, univ. dipl. dramaturginja, režiserka, gledališka pedagoginja ter lutkarica, in mag. Igor Cvetko, prof. muzikologije, etnomuzikolog, ilustrator ter lutkar, sta avtorja številnih strokovnih publikacij in leposlovnih knjig, ustvarjalca predstav ter voditelja seminarjev. Za svoje delo sta bila večkrat nagrajena. Predstave gledališča Zapik so izvirne, igrive in vzpodbujajo ustvarjalnost gledalcev, ki se v dogajanje na odru tudi aktivno vključujejo. Pravljica o Mezinčku, v režiji Jelene Sitar, pripoveduje o mamici in očku, ki pa nista prava mamica in očka, saj nimata otrok. Ko dobita čisto majhnega fantka, živijo vsi skupaj srečno, dokler ta ne odide v službo h kralju. Tam zabava razvajeno princesko in celo reši kralja pred roparjem … Za sceno je poskrbel Igor Cvetko, ki je tudi soustvarjalec namiznih lutk, s katerimi Sitarjeva povabi otroke k skupnemu ustvarjanju lutkovne predstave. Zadnja predstava iz abonmaja Čoln bo na vrsti v soboto, 27. oktobra, ko bo v Pristanišče priplula Lutkovna skupina Mladi Celovčani z uprizoritvijo Radovedni slonček, v režiji Brede Varl. Predstavi bo sledila lutkovna delavnica, na kateri bodo lahko otroci izdelali svojo lutko. Pobudo prirejajo Devinski lutkarji, v sodelovanju z Devinskim vrtom ustvarjalnosti, Devinskim mladinskim krožkom, OPZ Ladjica in MoPZ Fantje izpod Grmade ter s pomočjo Slovenske prosvete, Zadružne kraške banke, podjetjem PrimoAroma in pokroviteljstvom Občine Devin Nabrežina. Obiskovalce gledališča prosimo, da pridejo na sedež zborov v Devinu pol ure pred začetkom predstave. Za dodatne informacije: fb stran: DMK Devinski mladinski krožek, e- pošta: devinskimladinskikrozek@gmail. com. Kratke Tradicionalen ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev 75. obletnica padca fašizma v Italiji staljeno ponedeljkovo srečanje Društva slo- venskih izobražencev v Peterlinovi dvorani v Trstu je v ponedeljek, 8. oktobra, obe- ležilo 75. obletnico padca fašističnega režima in ka- pitulacije Italije. Organi- zatorji so na dogodek po- vabili priznane poznaval- ce zgodovine 20. stoletja, in sicer zgodovinarja Re- nata Podbersiča in Miro Cencič ter političnega so- ciologa Matevža Tomšiča. Predavanje je obravnavalo zgodovino diktature, ki je ožigosala tudi zgodovino slovenskega življa na Pri- morskem. Politični socio- log Matevž Tomšič je obravnaval pojav fašizma s sociološkega vidika in ugota- vljal, da je to obdobje zazna- movalo agresivno in militan- tno obnašanje: “Gre za neki kult nacije, kult slavne prete- klosti, kult vodje”. Tomšič je pojasnil, da je agresivnost skupni imenovalec vseh dikta- tur oziroma nedemokratičnih ideologij. Profesorica Mira Cencič je spregovorila o političnem U društvu Edinost, ki se je sicerpolitično delilo, a je bilo v na-rodnih zadevah enotno in je z vsemi možnimi sredstvi na- sprotovalo nasilni režimski po- litiki. V hudem raznarodoval- nem obdobju so veliko vlogo opravili duhovniki z Zborom svečenikov svetega Pavla. V tem društvu so se zbirali slo- venski primorski duhovniki, ki so enotno nastopali proti pri- silni rabi italijanskega jezika v slovenskih cerkvah. Ne smemo pozabiti, da so bili slovenski duhovniki edini, ki so med fašizmom gojili slovenski jezik in kulturo v cerkvah. Poleg šol- skega društva je obstajalo tudi učiteljsko društvo, ki je skrbelo za slovensko pesem in za slo- venski tisk. Ko je bilo vse to prepovedano, pa so se vse slo- venske organizacije združile v tajno in ilegalno organizacijo TIGR in v Tajno krščansko or- ganizacijo. Obdobje fašizma je povezano s koncem prve svetovne vojne, v kateri je Italija doživela svojo nedopolnjeno zmago. Fašisti - čne “squadre d’azione”, ki so bile v Trstu ustanovljene že leta 1920, so bile neizprosne, kajti kadre je Italija pošiljala sem iz notranjosti Apeninskega polo- toka, večinoma iz revnih in zaostalih krajev in z juga, iz Ka- labrije. Ti kadri so bili najbolj nacionalistični in nasilni do Primorcev slovenske narodno- sti. Med letoma 1919–1921 so Ita- lijani porušili 134 slovenskih društvenih stavb. Med njimi je bilo 100 slovenskih prosvetnih društev, 21 delavskih zbornic in 3 zadruge. Dne 10. februarja 1921 so v Trstu uničili tiskarno “Dela”. Tiskarno Edinost so v teh letih sedemkrat razdejali, razbili stroje, prostore in opre- mo. Od decembra do junija 1921 so jo sedemkrat opu- stošili. V Trstu so Italijani že av- gusta 1919 zažgali slovenski Delavski dom. 13. julija 1920 so požgali še slovenski Narodni dom. Fašistična stranka je zlo- rabila politično in gospodarsko negotovost povojne Italije in politični položaj se je še bolj zaostril, ko so Mussolinijevi fašistični skrajneži vkorakali v Rim in 28. oktobra 1922 prev- zeli oblast. Kralj Vittorio Ema- nuele III. pa se temu ni uprl. Odtlej je vladala fašistična dik- tatura, ki je trajala do propada v drugi svetovni vojni. Fašizem je postopoma odpravil “demo- kratične svoboščine” in one- mogočil političnim in sindi- kalnim organizacijam vsakršno delovanje. Uvedel je smrtno kazen in ustanovil po- sebno sodišče za zaščito države. MAN asacijsko sodišče v Rimu je pred nekaj dnevi in po večlet- nem pravdanju priznalo Jusu Opčine status osebka, ki ima kot združenje družin staroselcev pravico do upravljanja skupne lastnine v vasi in okoli nje. To pravico je visoko rimsko sodišče z istim zamahom izrecno razširi- lo tudi na vse juse in srenje na Tržaškem, kar lahko tolmačimo kot jasno in nedvoumno priz- “K nanje starodavne pravice sloven-skih staroselcev do upravljanjaskupne, nedeljive in neodtujljive zemljiške imovine. Ključni mej- nik za sijajen uspeh naše skup- nosti predstavlja najnovejši za- kon številka 168 iz leta 2017, s katerim se je italijanski parla- ment po devetdesetih letih ven- darle oddaljil od fašistične poli- tike izničevanja suverenosti vaških avtohtonih skupnosti, ki so se s skupnim upravljanjem kmetijskih, gozdnih in pašni - ških imovin ter vodnih virov pri nas razvile v času avstro-ogrske monarhije. Pravdanje med Občino Trst, ki se ji je pridružila Dežela FJK in ka- terima se je uprl Jus Opčine, se je po dolgih desetih letih in šele po nadvse tveganem in dragem prizivu na kasacijsko sodišče končalo z uspehom, ki ga lahko primerjamo z zmago Davida proti Goljatu. Stranka Slovenska skupnost, ki je zmeraj podpirala jus in si prizadevala za skrb pri uveljavljanju jusarskih in sren- jskih pravic, čestita openskemu jusu, Agrarni skupnosti in še po- sebej njunemu pravnemu zago- vorniku odv. Petru Močniku za zgodovinski uspeh, ki odpira no- vo poglavje v odnosu med občinskimi upravami in jusar- sko-srenjskimi odbori. Tudi deželna zakonodaja potrebuje pomembne korekture, za kar sem že ob začetku mandata po- novno vložil zakonski predlog, ki nosi pomenljivo številko 1 v novi zakonodajni dobi in povze- ma prizadevanja, ki se še niso uresničila v prejšnjem obdobju”. Igor Gabrovec, deželni svetnik in tajnik SSk Foto damj@n Čestitke SSk Agrarni skupnosti Zmaga na kasacijskem sodišču v Rimu je zgodovinski uspeh! Shodu Casapound v Trstu Stališča škofovega vikarja msgr. Malnatija o podatkih prefekture naj bi 3. novembra, na dan, ko v Trstu slavimo vaškega zavetnika sv. Justa, na griču sv. Justa potekal neofašistični shod gibanja Casa Pound. Vsedržavni shod Casa Pound je napovedan ob stoletnici prihoda italijanskih oblasti v Trst ob koncu prve svetovne vojne; 4. novembra pa je napovedan uradni obisk italijanskega državnega poglavarja Mattarelle. Očitno P manifestacije nikakor nemorejo prepovedati, sprefekture pa so sporočili, da bodo poskrbeli, da se sprevod ne bo vil v bližini določenih zgodovinsko občutljivih mest. Vroče točke so Rižarna, Narodni dom v ul. Filzi in spomenik bazoviškim junakom. Proti shodu se je ustanovil odbor, ki ga sestavljajo predsednik združenja IRSREC Mauro Gialuz, predsednik Novinarskega krožka Pierluigi Sabatti, SKGZ, VZPI – ANPI ter ACLI, ki so pri prefektinji napovedali protestni shod in pozvali prepoved neofašističnega shoda v Trstu. Zanimalo nas je tudi stališče tržaške škofije. Škofov vikar msgr. Ettore Malnati je za naš časopis podal zelo jasno izjavo, ki je popolnoma v skladu z odborom, ki si prizadeva za prepoved shoda Casa Pound: “Zbrali smo se skupaj z vsemi ostalimi verskimi skupnostimi, ki so prisotne v Trstu, in smo izdelali dokument, v katerem bomo prebivalcem Trsta predočili naša stališča. Trst je mesto, ki je že dvakrat utrpelo neizbrisne barbarske zločine, ki sta ju povzročila oba režima prejšnjega stoletja. Ljudje so pretrpeli Rižarno in zatem fojbe. Osebno in tudi kot škofov vikar si želim, da bi bila manifestacija 3. novembra, ki jo je napovedala Casapound, prepovedana in tudi, da ne bi nikoli potekala v Trstu. Seveda, to ni odvisno od nas, gre pa za našo skupno željo! To je vsiljena manifestacija, ki bo samo odpirala rane in je popolnoma brez vsakega spoštovanja do grozot, ki jih je mesto že doživelo v prejšnjem stoletju. Jaz sem pisal tudi italijanskemu predsedniku republike Mattarelli, da bi shod preprečil. Smo v demokraciji in zato spoštujemo tudi tiste, ki so bili kot gibanje vpisani v seznam političnih strank naše države, ampak smo res zelo zasrkbljeni. Zakaj? Skrbijo nas preporodi nacionalističnih in rasističnih skupin, ki zastrupljajo srca mladih. Zato si želim, da se spoštuje človekovo dostojanstvo”, je pojasnil Malnati. O dogajanju bomo še poročali. MAN Tržaška 18. oktobra 2018 11 Obvestila Založba Mladika v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem vabi na predstavitev knjige Miroslava Košute Oder med sanjo in stisko. Sodelovali bodo: Meta Hočevar, Danijel Malalan, Marjan Kravos in avtor Miroslav Košuta. Izbrane odlomke bo podala igralka Maja Blagovič. V torek, 23. oktobra, ob 18. uri v Mali dvorani SSG v Trstu. Lutkovno gledališče Pristanišče vabi na lutkovno predstavo Pravljica o Mezinčku, v priredbi Lutkovnega gledališča Zapik, ki bo v soboto, 20. oktobra 2018, ob 10. uri na sedežu zborov v Devinu, 62/L. Gledališki vrtiljak vabi v nedeljo, 21. oktobra, na ogled predstave Gremo na vlak v izvedbi Gledališča Unikat iz Ljubljane. Prva predstava bo na sporedu ob 16. uri, druga ob 17.30, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, ul. Brandesia 27. Za animacijo bo poskrbelo društvo Melanie Klein. Svet slovenskih organizacij sporoča, da je sklican 14. redni občni zbor, ki bo v prvem sklicu v četrtek, 15. novembra 2018, ob 8. uri in v drugem sklicu v petek, 16. novembra 2018, ob 17. uri v občinski dvorani v Špetru, ulica Alpe Adria 56. Darovi Za rojansko glasilo Med nami daruje Marija Zanevra 10 evrov. Misijonski krožek Rojan je prejel: za slovenske misijonarje: Ivan Čargo 50 evrov, A. T. 50 evrov, Radovan Legiša 50 evrov, Marija Zanevra 10 evrov; za s. Anko Burger – Ruanda: U. M. M. 100 evrov. Darove lahko nakažete tudi na: ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948 Codice BIC: CCTSIT2TXXX Misijonski krožek Rojan ul. Cordaroli 29 34135 Trst V Marijinem domu v Rojanu je bilo 13. oktobra 2018 srečanje s sestro misijonarko Anko Burger, ki deluje v Ruandi. Ob tej priložnosti ji je Misijonski krožek Rojan daroval 500,00 evrov, Slovenska Vincencijeva konferenca v Rojanu 100 evrov in A. I. 50 evrov za potrebe v misijonu. Tržaško knjižno središče / Predstavitev knjige V Trstu ob osamosvajanju Slovenije samosvajanje Slo- venije je bila skrb veliko ljudi, odgo- vornih institucij, a ne pretira- vam, če ugotavljam, da je imel predsednik države Milan Kučan zelo pomembno vlogo”, je na petkovem večeru v Tržaškem knjižnem središču izjavil pred- sednik SKGZ-ja Rudi Pavšič. V petek, 12. okto- bra, je bila v večernih urah predstavitev knjige z na- slovom V Trstu ob osamo- svajanju Slovenije, ki jo je napisal nekdanji generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj. Diplomat je za- stopal najprej Jugoslavijo in zatem postal generalni konzul nove Republike Slovenije. Predstavitve so se poleg Rudija Pavšiča udeležili še avtor knjige, Milan Kučan, zgodovinar Jože Pirjevec ter novi mi- nister za Slovence v zamej- stvu in po svetu Peter Česnik. Jože Šušmelj je izjavil, da se je za pisanje knjige odločil za- to, ker je menil, da je takratno dogajanje v Sloveniji malo poz- nano, pri stališčih pa se je skušal držati objektivnega po- gleda na nastalo situacijo”. Avtor knjige nekdanjega pred- sednika Kučana omenja kot ze- lo koristno osebo, predvsem ta- krat, ko se je bilo treba pogajati z Italijo o priznanju Slovenije kot države. Pavšič je povedal, da je Trst iz- gubil veliko gospodarsko pri- ložnost, kajti nehal se je pretok jugoslovanskih kupcev, ki so prihajali nakupovat v Trst. Do- taknil se je tudi situacije, ki je nastala izven meja Jugoslavije: “V naši manjšini nismo imeli enakega stališča glede osamo- svajanja Slovenije, kajti prevla- dali so nekateri emotivni tre- nutki navezanosti na Jugoslavi- jo; kdor živi zunaj meja države, “O dojame situacijo na različennačin, bolj romantično”, je po-jasnil Pavšič. Milan Kučan se je med pose- gom zahvalil prijatelju Šušmel- ju, ki je napisal to publikacijo. “Knjiga obravnava zelo po- membno obdobje našega osa- mosvajanja. Čestitam avtorju tudi za stilno obliko pisanja. Kar zadeva vsebino te knjige, je moj pogled danes gotovo sub- jektiven”. Prvi predsednik Slovenije je ob- dobje slovenskega osamosva- janja razdelil na tri poglavja: “Prvo obdobje zajema iskanje kanalov, po katerih je bilo po- trebno dati v svet novico slo- venske resnice o razlogih za raz- pad Jugoslavije in za slovensko odločitev za samostojnost. Dru- go obdobje je bilo nekako pri- zadevanje za mednarodno priz- nanje Slovenije na podlagi te re- snice, in tretje obdobje je tisto, ki je sledilo priznanju Slovenije kot samostojne države, ko so se na novo izpostavljali odnosi z državami, ki so nas obdajale”. Kučan je povedal, da je bila v prvem obdobju vloga sloven- skih zamejcev in slovenskih or- ganizacij izjemnega pomena. “Mi smo bili na položaju, ko so nam bila dejansko zaprta vsa vrata in resnica o Jugoslaviji se je po svetu razširjala samo po interpretaciji Beograda – se pra- vi vodstva Srbije, Beograda in Jugoslovanske armade. Želeli smo si, da bi dežela FJK nekako prevzela vlogo posrednice med nastajajočo Slovenijo in Ri- mom. Manjšina je bila s svojim pritiskom v Rimu tudi deležna nasilja s strani italijanskih na- cionalističnih sil”. Glede drugega obdobja oziro- ma priznanja države je Milan Kučan povedal, da je Italija ime- la veliko moč kot ugledna čla- nica evropskih institucij. “Po- stavljala je vprašanja glede Osimskega sporazuma. Odpira- la so se vprašanja ezulov, Istre, mej in enotnosti italijanske manjšine. Za Italijo je bilo težko razumeti, da se bo italijanska manjšina razdelila med dve no- vi državi, Slovenijo in Hrvaško”, je pojasnil Kučan. Tretje obdobje, ki zajema ustvarjanje odnosov na podlagi mednarodnega priznanja Slo- venije in dejstva, da je Slovenija samostojna država, je vsebova- lo veliko razprav o vračanju na- cionaliziranih lastnin, ki so jih zapustili begunci. Kučan je omenil tudi Oglejski sporazum in se je spominjal takratnega italijanskega zunanjega mini- stra Giannija de Michelisa, ki je označil Slovenijo za ključnega krivca za razpad Jugoslavije s svojimi egoističnimi težnjami. Glede današnjega položaja Slo- venije je Milan Kučan mnenja, da je država obkrožena z desni- mi vladami v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem. “Te vlade so precej dovzetne za pro- tievropsko politiko, ki lahko pripelje, da bo tudi Evrop- ska unija, ko bo izgubila smisel, razpadla”, je pre- pričan Kučan. Avtor knjige, diplomat Šušmelj, se je zaustavil pri Osimskem sporazumu in sledečih Osimskih spora- zumih. “S tem sporazu- mom je bila dokončno začrtana meja med Italijo in Jugoslavijo in Italija je priznala, da ima Slovenija pravico do nasledstva teh sporazumov. Vedeti mora- mo, da Svobodno tržaško ozemlje, cona A in cona B sta bili do Osimskega spo- razuma na dnevnem redu Varnostnega sveta – to se pravi, da je bilo to medna- rodno odprto vprašanje. Dejan- sko zadeva Svobodnega tržaške- ga ozemlja do danes ni bila še rešena in je še danes na dnev- nem redu Varnostnega sveta Organizacije Združenih naro- dov”, je pojasnil dolgoletni di- plomat. Na dogodku je bil prisoten tudi novi minister Peter Česnik, ki se je v tej funkciji prvič udeležil javnega dogodka v Knjižnem središču v Trstu. Minister je močno izpostavil potrebo po večjem sodelovanju med vsemi manjšinskimi komponentami. Srečanje, ki je potekalo v orga- nizaciji Slovenske kulturno go- spodarske zveze in Generalnega konzulata RS v Trstu, je pozor- no spremljala številna publika. Med poslušalci je bila tudi se- natorka Tatjana Rojc, ki je tudi posegla v razpravo. MAN krasnem sončnem jesenskem dopoldnevu, v soboto, 13. okto- bra 2018, ko so se na morju v dal- javi zibale jadrnice v vetru v pričakovan- ju mednarodne tekmovalne regate Bar- colana, je bilo v Devinu, v posebno to- plem, varnem pristanu, Lutkovnem gle- dališču Pristanišče, vse živo. Več kot dvajset otrok različnih starosti se je zbra- lo v dvorani devinskih zborov, ki je po velikosti kot nalašč za lutkovne predsta- ve. Tretje leto zapored so se mladi De- vinčani, ki se zbirajo v Devinskem mla- dinskem krožku, odločili, da ponudijo najmlajšim gledalcem lutkovni abonma Čoln, edinstveno tako ponudbo pri nas, kjer so lutke bolj redke gostje. Tu v De- vinu pa so se prav dobro usidrale. Naj spomnimo, da v juniju že celo desetletje poteka Devinski vrt ustvarjalnosti z ime- nitnima lutkarskima mojstroma Jeleno Sitar in Igorjem Cvetkom. Vsakič na tem tednu vzklije nova predstava. Tako je le- tos, po delu Toneta Pavčka, nastala pri- vlačna, razgibana lutkovna igrica Juri Muri, ki so jo pridni Lutkarji iz Devina v režiji mlade Nade Tavčar odigrali za uvod v letošnje Lutkovno gledališče Pri- stanišče, v soboto, 6. oktobra. Tokrat pa je v goste prišlo Lutkovno gledališče Kranj z vsem otrokom zelo dobro poz- nano pravljico Rdeča kapica, ki sta jo na- pisala Jacob in Wilhelm Grimm. Igralec Boštjan Sever je “solistično” izvedel ce- lotno pravljično vsebino. Spretno, dovršeno in zelo prepričljivo je prehajal iz vloge pripovedovalca, Gospoda Pra- vljice, v animacijo lepih, velikih mario- net sicilijank. Režijo za predstavo je pod- pisal njegov oče Cveto Sever. Boštjan je devinski nastop poklonil prav očetu v spomin. Žal je Cveto Sever (1948-2018), prvi solistični lutkar na Slovenskem, ki je v 70. letih prejšnjega stoletja ustanovil Lutkovno gledališče Kranj, ki sicer nima svojega stalnega sedeža, umrl ravno te dni, 10. oktobra, v 71. letu starosti. Cveto Sever je deloval najprej v amaterskih gle- dališčih, od l. 1980 pa se je kot samosto- jen umetnik posvečal lutkovnemu ustvarjanju. Leta 1988 je v Kranju usta- novil Malo lutkovno gledališče. Na go- stovanjih po Sloveniji kot lutkar solist je odigral več tisoč lutkovnih predstav in sodeloval tudi na mednarodnih lutkov- nih festivalih. “Njegov način ustvarjanja je v slovensko lutkovno zgodovino vpel- jal posebno prakso razumevanja in vi- denja lutkovnega gledališča. Za izredne ustvarjalne in poustvarjalne dosežke na lutkovnem področju je prejel Linharto- vo plaketo in Pengovo nagrado za pose- ben prispevek slovenski lutkovni umet- nosti. Njegove predstave so temeljile na igri med lutko in lutkarjem, kjer so se prepletale pripoved, gledališka in lut- kovna igra z glasbo ter gibom. S svojim delom je temeljno prispeval k razvoju lutkarstva na Slo- venskem, še po- membneje pa je, da je z ogromnim šte- vilom nastopov po vsej Sloveniji očaral številne generacije otrok, ki v svojem srcu nosijo njegovo iskrivost”, je ob nje- govi smrti dejal Uroš Korenčan, di- rektor Lutkovnega gledališča Ljublja- na. Že okrog dvajset let njegovo delo na- daljuje sin Boštjan. Z Grimmovo pra- vljico, ki je nastala pod režijsko roko očeta Cvetka, je razveselil in očaral male gledalce v Devinu. Pristno in iskrivo je animiral posamezne lutke, jim vdihnil dušo in s premišljeno animacijo znal ori- sati tudi njihov značaj. Tako je res čudo- vito oživela znana pravljica o deklici, ki nese košarico, polno dobrot, bolni ba- bici, o volku, ki ima grozljive zobe in se gromko krohota, pa o babici in o ne rav- no bistrem lovcu, ki verjetno rad seže po kozarčku. Med igro je lutkar in igralec z orglic izvabljal glasbo, ki se je imenitno skladala s potekom pravljične niti. Pra- vljica se v tej inačici, ki ji je scenografsko podobo dala Saša Kump, lutke pa izdelal Dušan Soklič, konča z veselim prazno- vanjem babičinega godovnega dne. Približno 40-minutno odrsko dogajanje je prisotne otroke odpeljalo v čarobni svet, v katerega radi zaidemo tudi odra- sli, vsaj tisti, ki smo ohranili nekaj otroškega v srcu. K uresničitvi Lutkovnega gledališča Pri- stanišče so tudi letos Devinskemu mla- dinskemu krožku pripomogli MoPZ Fantje izpod Grmade, Slovenska prosve- ta, Zadružna kraška banka, Občina De- vin–Nabrežina in podjetje PrimoAroma. Pred predstavo in po njej so otroci lahko risali in barvali na dvorišču, medtem ko so starši srebali kavico ali pili čaj. Otro- kom je v dvorani dobrodošlico izrekla Lucija Tavčar in z njimi ponovila pravila lepega vedenja v gleda- lišču. S Petro in Laro pa so otroci pobliže spoznali be- sede kapica, košek, grmiček, steklenica, ki so jih nato lahko večkrat slišali v pravljici. Lutkovne predstave so namreč tudi lepa priložnost za boga- tenje slovenskega bese- dišča. Martina jim je ob koncu priporočila, naj na- slednjič na ribico – le-to vsakič prinesejo namesto abonmaja-vstopnice – na najbolj izviren način zale- pijo star papir. Najlepše bodo nagrajene. Vse pa bodo plavale v papirna- tem morju, ki krasi vznožje devinskega odra. Naslednja lutkovna predstava bo v sobo- to, 20. oktobra 2018, ko bo v goste prišlo Lutkovno gledališče Zapik. Jelena Sitar bo izvajala predstavo, ki jo je sama zrežirala, Pravljico o Mezinčku. Ne za- mudite srečanja z lutkami! IK V Devin / Lutkovno gledališče Pristanišče Rdeča kapica in njen prikupni “zimzeleni” čar Foto damj@n Aktualno18. oktobra 201812 TAKI SMO (55)Katja Ferletič V čem se kaže kakovost naših oblačil? Modna industrija nenehno rase in se razvija, vsako leto nastajajo nove blagovne znamke, med katerimi lahko potrošniki izbiramo. Ne- koč je veljalo pravilo, da je “dražja obleka bolj kakovostna”, danes pa ni vedno tako, za- to nima smisla se izogibati poceni izdelkom “fast fashion” trgovin. Večkrat so tudi draga oblačila nizke kvalitete, saj tudi stroški za re- klamo in marketing, torej naložbe v prepoz- navnost znamke, vplivajo na končno ceno izdelka, seveda na škodo kakovosti. Danes nam je v trgovinah na voljo veliko lepega za malo denarja, samo spoznati se moramo na to in vedeti, kaj kupujemo. Kako lahko že v trgovini prepoznamo kakovost oblačil? Pri izbiri obleke sta kroj in blago bistvenega pomena: ni dovolj, da nam je modni kos estetsko všeč, da nas privlačujejo barve in vzorci, moramo se ga dotakniti z roko, da re- snično razumemo, iz kakšne tkanine je izde- lan. Sestava vlaken, teža in predvidena upo- raba so spremenljivke, ki jih moramo vzeti v poštev pri izbiri. Prvo, kar moramo narediti pred nakupom, je pazljivo pogledati etiketo in preveriti, iz katerih materialov je bila oble- ka izdelana. Najbolje bi bi- lo, da bi polie- ster in podob- na sintetična vlakna ne vstopila v našo omaro. Taki materiali se hitro pok- varijo in ne pustijo naši koži, da narav- no diha, med umetnimi tka- ninami pa je gotovo visko- za najboljša al- ternativa naravnim. Tudi barvila, ki so jih v industriji uporabili pri proizvodnji določene- ga blaga, so pomembna: najboljša so tista od- porna, ki se kljub pranju ne spremenijo. To pomeni, da, če na etiketi piše, da moramo oblačilo prati na roke in ne pri srednje-visoki temperaturi vode, so zelo verjetno barvila, ki so jih uporabili pri proizvodnji, slabe kako- vosti. Med drugim največkrat prihaja blago iz azijskih držav, kjer ne obstajajo zdravstveni pregledi in predpisi o varstvu okolja, tako da lahko tam pri barvanju mirno uporabljajo nekatere kemične sestavine, ki so v Evropi prepovedane, ker lahko povzročajo rakasta obolenja. V trgovini se blaga dotaknimo tako na no- tranji strani obleke kot na zunanji in preve- rimo njegovo mehkobo. Rahlo potegnimo in nato spustimo: če tkanina ohrani svojo obli- ko in prožnost, je kakovostna, če pa ostane deformirana, je boljše, da jo pustimo kar tam! Med najboljšimi materiali za izdelavo oblačil so prav gotovo naravna vlakna, torej bombaž, svila, lan in volna. Pri bombažu lah- ko preverimo kakovost tkanine tako, da jo pogledamo proti svetlobi - pretanko blago, skozi katerega lahko z lahkoto vidimo, ni kvalitetno. Kar se tiče volne, mora na etiketi pisati “čista deviška volna”, to pomeni, da je niso pridobili s postopkom reciklaže, saj večkrat v tekstilni industriji za pridobivanje blaga izkoristijo volno starih nošenih volne- nih izdelkov in tekstilnih odpadkov, taka vlakna pa so krajša, med seboj neurejena in imajo manjšo trdnost. Nakup oblačil iz reci- klirane volne je lahko za nekatere prava etična izbira, pomembno pa je, da so na eti- keti vedno navedene vse potrebne informa- cije o izvoru volne, naziv “Woolmark” pa po- trjuje, da je material, ki so ga uporabili za iz- delavo nekega oblačila, čista deviška volna, torej ni recikliran izdelek. Tudi tkanine, ki so sestavljene iz mešanice volne in sintetičnih vlaken, so gotovo cenejše, preverimo vsaj, da je odstotek volne, prisotne v blagu, visok. Če pa se odločimo, da bomo kupovali samo bio- loške izdelke, moramo na etiketi prebrati na- ziv Global Organic Textile Standard, ki po- trjuje, da gre za ekološko pridelane izdelke. Pred nakupom obleke poglejmo, kakšni so šivi! Oblačila, ki so bila narejena s stroji, ki obenem režejo in šivajo blago, so značilna za industrijo “fast fa- shion”. Z veli- ko lahkoto bomo v takih izdelkih našli štrleče nitke in manjše luknjice, ki so nastale zaradi uporabe ne- primernih ali porabljenih igel. Dobro sešita obleka mora imeti lepe, enako- merne in med seboj enako oddaljene šive. Visoko ka- kovostni izdelki imajo na vsakem centimetru do osem šivov, trije šivi so značilni za izdelke azijskega izvora, pet šivov na vsakem centi- metru pa je dober kompromis. Oglejmo si tudi ujemanje vzorcev, ki so natisnjeni na blagu: preverimo, da se npr. pri črtastih ali karirastih tkaninah tisk vedno nadaljuje v isti smeri in brez odrezkov, to je dokaz, da pri proizvodnji niso prekomerno varčevali z bla- gom. Tudi zadrge naj bodo popolnoma ali vsaj delno prekrite z blagom, gumbi pa do- bro pritrjeni in gumbnice natančno izdela- ne. Kvaliteta je pomembna predvsem za oblačila, ki jih ne prerastemo in ne potrgamo mimogrede. Za otroške obleke za domačo uporabo na vrtu ali v peskovniku ali za drsanje po pološčenih podovih, lahko kupi- mo tudi izdelke nižje kakovosti, vsekakor pa iz koži prijaznega materiala in primerno zašite. V primeru, da radi kupujemo v splet- nih trgovinah in nimamo možnosti, da bi obleke videli od blizu in jih otipali, preveri- mo podatke, ki jih je proizvajalec natisnil na etiketo izdelka. Ob 90-letnici tragične smrti Draga Bajca Vista v Vipavi leta 1924 etos mineva 90 let od tra- gične smrti Draga Bajca, študenta na univerzi v Pa- dovi, pesnika, novinarja in or- ganizatorja Tigra na Vipav- skem. Tragično je umrl 25. ok- tobra 1928 v Biljah. Leta 1924 je šel na “visto” (nabor op. ur.) z ostalimi vipavskimi mlade- niči. Med njimi je bil tudi nje- gov sosed in sošolec iz Vipave Alojz Rehar, roj. 1905, po do- mače Pintarjev. Kako je takrat potekala ta vojaška obveznost v Vipavi, mi je pripovedoval leta 1993: “Karlo (tako smo ga imenovali) je bil zelo čustven in liričen tip. Vedel je veliko več od nas. Ne- kako smo ga imeli za duhovne- ga vodjo. To se je posebno po- kazalo pri organizaciji našega nabora leta 1924. L Tistega leta nas je bilo 13 “vi- starjev” iz Vipave in Gradišča. Med nami smo imeli dva Kar- lota, dva Janeza, dva Toneta in dva Franceta. Vipavci in iz oko- liških vasi smo se zbrali pred gostilno Adrio. Z nami je šel tudi naš župan Jožef Petrovčič in se je na moč držal, ker smo bili vsi potrjeni. Spo- minjam se srečanja našega župana in župana iz Branice. Takoj po pozdravu ga je naš župan vprašal, koliko jih je pripeljal. Ta mu je žalostno po- vedal, da samo enega in še ta ni bil potrjen. Od prizadetosti je na- bornik jokal. V Bra- nici so ga potem vsi dražili, da ne bo do- bil nobene punce, zato se je sam javil kot prostovoljec, da bo lupil krompir in čistil stranišča. Tako je od- služil vojsko, pa je kljub temu ostal “lejdih in frei”. Imenoval se je Herman Štemberger. Karlo Bajc in Karlo Zanuttini sta bila potrjena za regiment Kral- jeve straže v Rimu. Med nami sta edina znala italijansko. Dva sta bila potrjena k “infantariji” v Ženevo k 90. regimentu pe- hote, dva sta šla h konjenikom, dva k težki artileriji – topništvu, dva pa k bersaljerjem – podpor- nim enotam. Jaz pa sem moral čakati doma, da se je od vojakov vrnil moj brat Jože, ker je takrat veljal zakon, da dva od hiše ni- sta hkrati smela služiti vojske. Z glavnega trga v Vipavi smo šli vsi “vistarji” v gostilno Adrio. Naša skupina je imela vsa tra- kove slovenske zastave na klo- bukih in jopičih. To je že prej organiziral Karlo. Imeli smo tu- di harmonikarja Karlota Štran- carjevega. Bilo je veselo, nakar prihrumijo v sobo karabinjerji in zahtevajo, da takoj vržemo trakove slovenske zastave proč. Najbolj na piki so imeli Karlota Zanuttinija, ker je bil njegov oče Italijan. On pa se je postavil in povedal, da se čuti Slovenca in da tega že ne bo storil. Vsi smo se postavili njemu v bran. Povedali smo jim, da smo svo- bodni, da bomo služili kraljevi vojski in naj nas pustijo na mi- ru. Glavni pri tem je bil seveda Karlo, ker je znal italijansko in tudi politično je bil najbolj zrel med nami. Takrat so prihajali naborniki iz sosednjih vasi v Vipavo z vozo- vi. Voz iz Budanj je prišel z veli- ko slovensko zastavo. Takoj so ga obkolili karabinjerji in zah- tevali, naj umaknejo zastavo. Njihov župan se je postavil v bran in povedal je, da prevzame vse nase, naj fante pustijo pri miru. Italijani so župana res aretirali in je bil zaprt, fantje pa so naprej praznovali svoj nabor. Malo drugače je bilo z vozom s Slapa. Do “Ville Anne” so prišli fantje z rdečo zastavo, vendar brez srpa in kladiva. Na križišču pri Fabčičevih pa je voz ustavil takratni zdravnik Delpin. Od njih je zahteval, naj to zastavo vržejo takoj v Gacko. Tako se imenuje naš potok. Da ne bi bi- lo hujšega, so res vrgli zastavo v Gacko in prišli na glavni trg v Vipavo brez zastave. Na Slapu pa so kljub temu italijanske oblasti poizvedovale, kdo je to tako organiziral. V naši vipavski skupini so ne- kateri že prej menili, da bi tudi naša skupina prišla z rdečo za- stavo na nabor. Dobro se spo- minjam, kako je takrat nastopil Karlo in nam takole razlagal za- devo: “Fantje, tega pa ne. Če to naredimo, gremo proti lastne- mu narodu, proti Slovencem. Komunizem ni narodna ideja, ampak je internacionalni režim, dobro ločite ta dva poj- ma. Mi pa smo najprej Slo- venci in šele nato italijan- ski državljani. Svojo dolžnost bomo opravili v Kraljevi vojski, a vedno kot Slovenci. Stranke se men- jujejo, narodnost pa je sa- mo ena in tej moramo vedno pripadati”. Po tej razlagi smo bili vsi enotni, da gremo na nabor s slovensko zastavo. Karlo je bil zaradi izredne občutljivosti in pripadno- sti slovenskemu narodu vedno tarča takratnih oblasti. Zato je bil zaprt v Catanzaru in mu je bil red- ni študij onemogočen. Na trakovih vencev je bilo ob njegovem pogrebu napisa- no “Slovenski narodnjak”. Navezan je bil na očeta, v katerem je videl usodo ta- kratnega kmečkega življa, ki se je z vsemi štirimi boril za obstoj. Mama mu je umrla za špansko boleznijo, ko je bil star enajst let. Jaz in Karlo sva že ta- krat sanjala o svobodni in združeni Sloveniji, kjer bodo lahko skupaj živeli vsi naši ljud- je. Škoda, da sem te čase dočakal sam”. Spominska slovesnost ob 90. letnici smrti Draga Bajca bo v Vipavi, dne 25. oktobra ob l7. uri v Kulturni dvorani na Glav- nem trgu v organizaciji Osnov- ne šole Draga Bajca Vipava, ki nosi po njem tudi ime. Magda Roman Rehar Alojz pred staro šolo v Vipavi v vlogi statista v filmu Tantadruj, ki so ga snemali v Vipavi leta l994 Tigrovci v Logu pri Vipavi. 15. 8. 1927. Spoznani: drugi z leve je Drago Bajc, desno sta Stanko Ferjančič iz Vipave in Anton Rutar iz Čadrga (Tolmin) Veselo druženje ob kostanju Spet je čas burje in burnjakov BENEČIJA ktober je v Benečiji, kot sicer tudi marsikje drugje, bogat z žlahtnimi sadovi. Nediške doline so domovina kostanja, ki je nekoč predstavljal pomembno gospodarsko panogo, dandanes pa kostanj sicer še nabirajo, pomembno vlogo pa igrajo predvsem številni prazniki in veselice, ki so z njim povezani. Naj pri tem omenimo, da so se v zadnjih dveh letih beneški kostanji opomogli od bolezni, letos pa je bil pridelek, predvsem zaradi ugodnih vremenskih razmer, lep zdrav in bogat. V Podcerkvi (Valle di Soffumbergo) v občini Fojda praznik kostanja poteka vsak konec tedna v oktobru, veliko je kulinaričnih dobrot, kulturnih pobud, obiskovalci pa se lahko udeležijo tudi vodenega nabiranja kostanja. Vsako nedeljo pečejo kostanj in igrajo harmonike tudi nad vasjo Jagnjed, v Podutanskem kamunu, in sicer v gostilni Il Trivio. Prva večja enodnevna praznovanja so bila minuli teden, in sicer v Čarnem O varhu (Montefosca), kjer je žetradicionalni burnjak,namenjen planincem, priredila Planinska družina Benečije. Vreme je bilo poletno lepo, program pa izredno bogat, saj so se planinci s te in one strani nekdanje mejne črte lahko udeležili triurnega pohoda za odrasle ter krajšega otroškega pohoda, slovenske maše ter res bogatega kosila. Popoldne je praznik popestrila folklorna skupina Živanit, beneške “ramonike” pa so pričarale enkratno, veselo in razigrano vzdušje. Minulo nedeljo je bil burnjak tudi v Bardu v Terski dolini. Tudi tu se je srečanje začelo z jutranjim pohodom, nadaljevalo pa z mašo in kulturni programom, v katerem je bil zaobjet tudi koncert trobilnega ansambla Slovenske filharmonije v okviru Kogojevih dnevov. Kostanj in jesen so slavili tudi na slovenski strani Idrije, na Kanalskem Kolovratu, in sicer v vasi Lig, kjer so se udeleženci lahko posladkali, se nasmejali ob gledališki predstavi skupine od Ztnika do Špika in se nazadnje udeležili še plesa z ansamblom Murni. Osrednja in najbolj priljubljena jesenska prireditev Nediških dolin bo tarbijski Burnjak, ki bo v nedeljo, 21. oktobra. V Gorenjem Tarbiju se bodo tudi tokrat zbrale številne harmonike, veliko bo stojnic z domačo obrtjo, Proloco Nediške doline pa bo planince popeljala na pohod Farlinke. Po jutranji maši se bodo številni obiskovalci lahko okrepčali s pečenim kostanjem, sladko rebulo in drugimi krajevnimi dobrotami, na večer pa bo še ples z ansamblom Zaka pa ne. Letos bodo prvič pekli kostanj in se veselili ob zvokih harmonik tudi v vasi Seuce, Cladrecis, nad Praprotnim, kjer se je nekaj domačinov odločilo, da razveseli krajane občine Praprotno z novo jesensko veselico. Na voljo bo kostanj z rebulo in veliko drugih dobrot, prireditelji pa obljubljajo veliko veselja ob domači glasbi. V koči Pelizzo bodo kostanj pekli in delili planincem v soboto, 28. oktobra, podobno pa se boste lahko posladkali in okrepčali še na drugih manjših prireditvah po Nediških dolinah. Ne pozabite torej, kostanj je letos bogato obrodil, glasbe ne manjka in Benečija vas pričakuje. Suzi Pertot Slovenija 18. oktobra 2018 13 Največ vozil na prebivalca v občini Trzin Število osebnih avtomobilov na povprečno gospodinjstvo je največje v občini Trzin, kjer imajo kar 2,65 avtomobila na gospodinjstvo, najmanjše pa v občini Ankaran z le 0,44 avtomobila na gospodinjstvo, enako velja tudi za povprečno število avtomobilov na prebivalca. Na vrhu lestvice občin z največjim številom avtomobilov na gospodinjstvo sta še občini Cerklje na Gorenjskem z 1,93 avtomobila na gospodinjstvo in Gorenja vas-Poljane (1,79 avtomobila), na njenem repu pa sta poleg Ankarana še Osilnica (0,77 avtomobila na gospodinjstvo) in Zavrč (0,93 avtomobila). V regijskem merilu prvo mesto po številu avtomobilov na 1000 prebivalcev pripada Severni Primorski. Tam so našteli kar 589 avtomobilov na 1000 prebivalcev. Na Severnem Primorskem so bili sicer v letu 2016 tudi na vrhu lestvice pri povprečni starosti avtomobilov, ki je znašala 11,1 leta. Konec leta 2017 je bilo sicer v Sloveniji registriranih 1.117.935 osebnih vozil, največ (150.715) v Mestni občini Ljubljana, najmanj pa v občini Hodoš (152), kažejo podatki državnega statističnega urada. Poleg osebnih vozil je bilo konec lanskega leta v Sloveniji tudi 110.257 tovornih vozil in 1782 avtobusov. Slovenija se uvršča med države EU z največjim porastom lastništva osebnih avtomobilov v zadnjih desetletjih. Leta 2015 je bilo tako v Sloveniji 1.078.737 osebnih avtomobilov, kar je sedemkrat več kot leta 1970. Občine v številkahTrideset let od razglasitve Marijine cerkve na Brezjah za baziliko Vlada še ne deluje v vseh svojih pristojnostih! azmere v Sloveniji, in po- sebej pričakovanje politi- ke, nekaj tednov pred lo- kalnimi volitvami, je dobro po- nazorila časnikarka in urednica slovenskega katoliškega tednika Družina, Manica Ferenc, z mnenjem, “da se zdi, kot da ho- dimo korak za korakom nazaj”. Zatrjuje še, “da smo nekako slu- tili, da bo ta politična jesen vroča, vendar pa je postala in- dijansko poletje v siju rdeče zar- je”. Spori in kriza odnosov so na vseh ključnih ravneh upra- vljanja in odločanja. Zelo pomembno je, da je nasta- la enotna politika glede član- stva Slovenije v zvezi Nato in Evropski uniji. Premier Marjan Šarec je na srečanjih s predstav- niki obeh povezav, pa tudi v po- govoru z nemško kanclerko An- gelo Merkel, potrdil, da Slove- nija ostaja njuna zanesljiva, zav- zeta in lojalna članica. Kar se tiče članstva v zvezi Nato, bo v skladu z materialnimi možno- stmi države tudi zagotavljala svoj prispevek za njeno finan- ciranje. Naj povzamem: velja skupna politika vlade in desno- sredinske opozicije v odnosu do zveze Nato in Evropske uni- je. Nasprotna obema povezava- ma oziroma zavezništvoma pa ostaja stranka Levica. Karel Er- javec, nekdanji zunanji mini- ster, zdaj pa minister za obram- bo, se je hitro prilagodil sta- liščem in politiki nove vlade. Prej je bil utemeljitelj in izvaja- lec proruske politike, v novih razmerah pa opozarja, “da mo- ra Slovenija izpolnjevati fi- nančne obveznosti za sofinan- ciranje zveze Nato”. R Na domačem političnem prizo-rišču se s svojimi nagovori naj-večkrat oglaša premier, Marjan Šarec, redko pa ministri, kar bi lahko pomenilo, da ti še preučujejo svoje resorje, zato da bi vlada lahko čim prej začela izvajati vse svoje naloge in pri- stojnosti. Da zaostaja za svojimi nalogami, kaže tudi to, da nova vlada ni bila sposobna pripra- viti predloga državnega pro- računa za leto 2019, zaradi česar je Evropski komisiji v pregled in presojo poslala kar predlog državnega proračuna, ki ga je izdelala nekdanja vlada dr. Mira Cerarja. Sicer pa nasprotja v slovenski politiki obstajajo, kot že omen- jeno, glede večine drugih po- membnih tem in vprašanj. Ak- tualna oblast je, denimo, orga- nizirala slovesnost ob 50-letnici ustanovitve teritorialne obram- be, ki naj bi bila predhodnica slovenske vojske. V resnici pa je to slavljeno teritorialno obram- bo ustanovila tedanja jugoslo- vanska oblast z namenom, da bi branila obstoječo državno ureditev v primeru napada držav sovjetskega bloka. Tisto pravo in resnično slovensko te- ritorialno obrambo, ki se je po- stavila proti agresiji jugoslovan- ske vojske in ubranila novo državo Slovenijo, pa so zasno- vali general Anton Krkovič in njegovi sodelavci. O teritorialni obrambi, ki so jo proslavljali, je Metod Berlec v tedniku Demo- kracija zapisal, “da je bila usta- novljena za obrambo SFRJ in Tita”. Zaradi takšne njene vloge je vodstvo teritorialne obrambe Socialistične republike Sloveni- je maja leta 1990 potegnilo z Beogradom in ne z novo De- mosovo oblastjo, katere pro- gram je bila osamosvojitev Slo- venije. Na posvetu o sporni te- ritorialni obrambi, ki sta ga v muzeju slovenske osamosvojit- ve pripravila Združenje za vred- note slovenske osamosvojitve in Društvo MORIS iz Kočevske Reke, je Lojze Peterle, v tistem času predsednik osamosvojitve- ne vlade, dejal: “Nisem pričako- val, da se bo moralo o teritorial- ni obrambi kaj razčiščevati. Tri Jugoslavije je vzel vrag, mi pa naj bi slavili te simbole. Kdor ne vidi razlike, mu Bog poma- gaj. Meni je leta 1990 zadišalo po Slovenski vojski in ne po te- ritorialni obrambi generala JLA Hočevarja. Po mojem mnenju je nezaslišano in protiustavno, da se praznuje takšna obletnica teritorialne obrambe in da to podpirata celo predsednika države in državnega zbora”. Zelo aktualen in pomenljiv je v tem predvolilnem času prispe- vek, ki ga je v tedniku Demo- kracija napisal dr. Primož Lam- pič. V njem ocenjuje odnos slo- venskih kristjanov do volitev. Avtor se v svoji analizi omenje- ne teme najprej vprašuje, “ka- ko, da prek milijon in pol kri- stjanov, ta silna množica ljudi, ne odseva tudi v volilnih rezul- tatih na lokalnih, zlasti pa ne na državnozborskih volitvah”. Nova Slovenija-Krščanski de- mokrati, ki naslavlja volivce iz vrst kristjanov, ima široko volil- no zaledje, je pa vse od osamo- svojitve vsakokratna volilna po- raženka. Po volilnih rezultatih sodeč, se slovenski kristjani večinoma ne udeležujejo voli- tev, tistim pa, ki volijo, očitno uspe razpršiti glasove na vse strani. V strankah Nova Slove- nija-Krščanski demokrati in Slovenska ljudska stranka, ki imata novo vodstvo, bi morali mobilizirati vse sile, da prite- gnejo tisti del volilnega telesa, ki predstavlja njihovo tradicio- nalno zaledje. Moralo bo pre- vladati spoznanje, da je ude- ležba na volitvah edina pot do sprememb. Demokratična Slo- venija od novih vodstev obeh političnih strank pričakuje bi- stveno več”. Na Brezjah, znani in zelo obi- skani slovenski božji poti, so slovesno zaznamovali 30-letni- co razglasitve tamkajšnje Mari- jine cerkve za baziliko. Na prošnjo takratnega nadškofa Alojzija Šuštarja jo je z omenje- nim nazivom oktobra leta 1988 odlikoval papež Janez Pavel II. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v pridigi ude- ležencem slovesnosti dejal tudi, “da naslov bazilike, s katerim je poimenovana Cerkev na Brez- jah, izraža njeno posebno vez z rimsko Cerkvijo in s svetim očetom”. Zaskrbljenost in po- ziv k molitvi za papeža Frančiška pa pomeni sporočilo nadškofa Stanislava Zoreta jav- nosti. Povedal je namreč, “da obletnico razglasitve Cerkve na Mestna galerija Nova Gorica Rene Rusjan: Epizode spomina v mreženju ova razstavna sezona se je v Mestni galeriji No- va Gorica začela 5. ok- tobra z odprtjem razstave Rene Rusjan, Goričanke po rodu, ki se po letu 1988, ko je imela svo- jo prvo “pravo” samostojno raz- stavo v Galeriji Meblo, zdaj prvič obširneje predstavlja v Novi Gorici. Gre za pregledno razstavo več kot 30-letne umet- niške prakse Rene Rusjan. Raz- stava, ki bo odprta do 26. okto- bra, je zasnovana kot prostorska situacija, sestavljanka kosov, N umetniških del, dokumentovin fragmentov. Rene je začelakot kiparka, po tej fazi pa je “v središče svoje prakse postavila komunikacijo; postala je zbiral- ka in pripovedovalka zgodb, ki jo zanimajo spomini, spomini prostora, spomini ljudi, spomi- ni človeštva. Teme, ki jih razvi- ja, so večne, lokalne in obenem globalne in vedno znova ak- tualne. /… / Odpira različne po- glede in vstope v umetniško de- lo, kjer praviloma na različne načine, a vedno premišljeno, vpleta tudi druge. Tako umetni- ke kot gledalce. Vendar pa se ni- koli več ni vrnila h kiparstvu, pač pa je za svoje postavitve začela uporabljati različne me- dije. / … / S to razstavo se končno predstavlja tudi v Me- stni galeriji v Novi Gorici, ki jo v zadnjih letih vedno znova na- seljuje, a do sedaj kot mentori- ca, kustosinja, predavateljica”, je v razstavnem katalogu med drugim zapisala umetnostna zgodovinarka Saša Nabergoj. Rene Rusjan je diplomirala leta 1987 na oddelku za kipar- stvo Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Kot samostojna umetnica deluje na področju sodobnih umetnosti. Je soustanovitel- jica Kulturnega društva Ga- lerija GT in Šole uporabnih umetnosti Famul Stuart, predhodnice današnje Aka- demije umetnosti Univerze v Novi Gorici. Tam je Rene Rusjan zdaj zaposlena kot direktorica programa in pro- fesorica, nosilka modula so- dobnih umetniških praks. Razstavljala je na velikih se- lekcioniranih in preglednih razstavah, imela številne sa- mostojne razstave v emi- nentnih galerijah, a vse bolj so jo zanimala okolja izven galerij in projekti, ki komunici- rajo na drugačne načine. Aktiv- no se ukvarja s povezovanjem čezmejnega prostora obeh Go- ric. Je tudi članica skupine, ki je pripravila zasnovo za kandida- turo Nove Gorice za evropsko prestolnico kulture leta 2025. Cesarsko opravilo se opravlja stoje Ko se odpravim tja, kamor je šel še cesar peš, velikokrat dobim kako idejo za kolumno. To- vrstni intimni prostorčki od nekdaj povedo o družbi marsikaj. Meni nepozabna cesarska postaja, ob kateri se še po toliko letih vedno namuznem, je tista v antičnem Efezu. To je obmorsko rimsko velemesto, kjer so slavili boginjo Artemido. Boginjo plodnosti, ki jo omenja tudi apostol Pavel, a ne pove, kako so si jo grško govoreči Efežani predstavljali. Gre namreč za žensko s kakimi 100 prsmi. Danes se nam to zdi smešno. A verjetno bo še bolj smešno, ko bodo čez 2000 let ljudje v muzeju absurdov videli fotko kake “pameleander- son”. Kako se je godilo Efežanom Bolje je zato, da se Efežanom ne smejim. A se vendarle nasmeh- nem, ko pomislim na arehološke ostanke jav- ne stavbe za cesarska opravila na glavni ulici Efeza. Gre za atrijsko stavbo, kjer v ne- kakšnem odprtem križnem hodniku, okrašenem z mozaiki, stojijo kamnite klopi z okroglimi odprtinami. Gre za nekakšno skupno toaletno školjko. Latri- no. Med enim in dru- gim sediščem ni nobene pregrade. Pred klop- jo, na dosegu roke, je odprt žleb, po katerem je tekla voda. Le-ta je služila namenu, za kate- rega uporabljamo toaletni papir. Opravljanje velike cesarske potrebe je v Efezu bila kot družabni dogodek, saj so možje ob tem kako rekli. Do 36 jih je lahko istočasno sedelo. Seveda se tudi danes ob pogledu na marsika- teri prostorček s školjko, ki ni morska, človek nasmeji. Nekoč sem obiskal vilo neke italijan- ske izseljenske družine, kjer je bil prostorček s školjko v celoti iz ogledal. Ne le zidovi. Tudi strop in tla. Ja, to je bilo izjemno doživetje. Nepozabno. Nasmejal sem se in po opravilu šel po fotoaparat. Šok A v cesarskih prostorčkih se človek ne nasme- ji vedno. Včasih tudi obnemi. Prijatelj iz Lju- bljane mi je povedal, da pri nekaterih družinah v kopalnici na izplakovalniku visi listek z napisom. “Pri nas tudi moški lulamo sede”. Ups. Ko sem to slišal, sem najprej glo- boko zajel sapo, saj nisem našel besed, da bi izrazil svoje presenečenje. Ne le presenečenje. Šok. Sam tega na srečo še nisem videl. Ne vem, ka- ko bi sam odreagiral na tak ukaz po spre- membi navade, ki ni samo naravna, ampak je tudi v naši civilizaciji ustaljena že stotisoče let. Vsekakor pa bi se počutil neprijetno in bi naredil vse, kar je možno, da v tisto stanovan- je ne bi vstopil nikoli več. Povsem sicer razumem, da tisti ljudje ne- moškega spola, ki školjko čistijo, razmišljajo drugače, posebej, ker imamo nekateri moški včasih težave s preciznostjo. Natančnostjo, bi se reklo pravilneje. Izraz ni tako sočen, zato sem uporabil tujko. A Bog nas je take, nena- tančne, pač ustvaril. Zato pa je naša civilizaci- ja že davno izumila tudi pisoar. In res ne ra- zumem, da pri celi vrsti nepotrebne krame in prostorov po stanovanjih pisoar ni del stan- dardne opreme vsakega sloven- skega toaletne- ga prostora. Ponižanje moškega Tovrstno spre- menjeno opra- vljanje osnovne moške potrebe na simbolični ravni moškega poniža, ga poženšči. V ne- kem smislu je to kastracija moškega. Slišal sem, da imajo dandanes učitelji težave na ekskurzijah, saj mnogi dečki ne znajo več cesarskega opravila narediti stoje in zato raje ves dan hodijo s stisnjenimi nogami. O Bog, kaj se dogaja v tej naši družbi! Včasih javni toaletni prostori niso bili ločeni na moške in ženske. Zaradi emancipacije žensk, ki so zahtevale svoja stranišča, je prišlo do civilizacijskega napredka in ločitve toalet- nih prostorov po spolu. Sicer po novem kma- lu ne bodo več ločeni, kar nekateri razglašajo za “napredek”, a to tokrat pustimo ob strani. Žensko stranišče je bilo ženska pravica, ki so jo ženske uveljavile. Zato gotovo ravno žen- ske najbolj razumejo, da je moška pravica ob- našati se kot moški. Da imamo torej moški PRAVICO živeti tako, kot moški živimo že ti- sočletja in tisočletja. Ali pa da imamo vsaj pravico do – pisoarja. Vem, da nekatere ženske tega ne bodo razu- mele in se bodo zgražale. V tem feminizira- nem in poženščenem svetu je to pač tako, da se bomo moški za svoje pravice začeli boriti. DALMATINOTino Mamić 3 Brezjah za baziliko obhajamo v obdobju hudih napadov na Cerkev. Ne samo od zunaj, tudi znotraj Cerkve napadajo svete- ga očeta Frančiška in poskušajo razdeliti enotno Kristusovo te- lo”. Turobna novica o smrtih na av- tocestah. V Sloveniji ugotavlja- jo, da je vsako leto že okoli 200 primerov vožnje v napačno smer na avtocestah. Oblasti in strokovni organi poskušajo z ra- zličnimi ukrepi in prepovedmi zmanjšati ali, če mogoče, od- praviti takšne vožnje. To tudi zaradi boleče ugotovitve, da se posamezniki namerno odločijo za vožnjo v napačno smer na avtocesti, zato da bi s trčenjem ali drugačnim incidentom z drugim vozilom napravili sa- momor. Marijan Drobež Aktualno18. oktobra 201814 NATUROPATSKI NASVETI (216)Erika Brajnik Kopriva (2) Kopriva vsebuje histamin in acetilholin, snovi, ki jih proizvaja tudi naše telo, zato nas zapeče, ko se je dotaknemo. Nevrove- getativni živčni sistem aktivira iste nevro- transmiterje in ti delujejo protivnetno, ko imamo vnetje v telesu, npr. boleče, vnete sklepe, revmatska obolenja, artritis. Ko je sklep boleč in vnet, bo pomagalo polagan- je sveže koprive nanj. Predstavljajmo si, da je to podobno kot pri piku čebel, ki je tudi lahko zdravi- len. Moč koprive je začutil tudi moj no- no, ki jo je večkrat svežo polagal na bo- leči sklep. Poznamo več vrst ko- priv: Urtica ures je manjša, enoletna ra- stlina, medtem ko je vrsta Urtica dioica večletna, bolj pekoča in zdravilna, bela ko- priva pa sploh ni ko- priva. Njeno latinsko ime je Lamium album, zanjo so značilni beli cvetovi. A to ni naša zdravilna rastlina. Iz koprive lahko proizvajamo tudi tkanino, ki je čvrsta kot konopljina. Ponekod v Sibi- riji še vedno proizvajajo te vrste tkanin. Koprivo uporabljamo tudi kot naravno bar- vilo, listi pobarvajo tkanino v zeleno. Kopriva je odlična tudi za živali. Nekoč so jo kmetje dajali med krmo za krave, da so proizvajale več mleka, kokošim pa, da so znesle več jajc. Zanimivo pri koprivi je to, da, če raste poleg aromatične rastline, ji poveča njeno aromatičnost. Kopriva je prisotna tudi v mitologiji. V Nemčiji in Rusiji je bila sveto zelišče. Ruski otroci so ob poletnem solsticiju skakali v koprive, da bi si izboljšali zdravje. V sever- ni Italiji kmetje nosijo vejice kopriv v žepih, ker naj bi odganjala negativno ener- gijo. Tudi antični zapisi opisujejo, da so se ljudje drgnili s ko- privo po delih telesa s parezo ali revmat- sko bolečino in da je bil učinek blagode- jen. Koprivo so tudi sežigali na domačem ognjišču, ker naj bi odganjala neurja in strele. Jaz jo imam najraje, ker odpravlja spom- ladansko utrujenost! Spomladi ne pozabi- te na čaj iz koprive, pustite ga v kropu 2 minuti, pijte ga 3 mesece vsak dan. Zelo dobra je tudi rižota iz kopriv: vzame- mo 3 pesti koprive, jo operemo, seseklja- mo ter jo popražimo na maščobi. Ko je po- pražena, jo zmiksamo. Posebej skuhamo riž, ga posolimo, in ko je skuhan, dodamo zmiksano koprivo. Nato jed zmešamo in rižota je pripravljena. Iščimo zdravje! / konec www. saeka. si Dornberk / Izšla je knjiga Rajka Hareja ZaZemljoInMaterinJezik ak je naslov knjige, ki jo je v petek, 5. oktobra, v avli OŠ Dornberk pred- stavil njen avtor, krajan iz Dornberka g. Rajko Harej, si- cer dipl. inženir gradbe- ništva, po osamosvojitvi vid- ni član krščanskih demokra- tov in Slovenske ljudske stranke na Goriškem, večletni direktor Solkanske industrije apna, oče petih otrok, pred- sednik kulturnega društva Zapisi, večletni ključar, stalni pevec v cerkvenem in pro- svetnem pevskem zboru in še bi lahko naštevali. Kljub številnim obveznostim v službi in doma na kmetiji je skozi leta pridno zbiral gradi- vo, slike, pričevanja in pripo- vedi z željo, da vse to nekoč zbere in uredi tako, da vas Dornberk vendarle pride do monografije. Pred petimi leti je takratni župnik g. Ivan Al- breht s svojo knjigo Župnija Dornberk v stiskalnici zgodo- vine deloma izpolnil ta pričakovanja, vendar je ostalo neobdelanega ogromno gra- diva o bogatem kulturnem življenju na vasi od sredine 19. stoletja dalje. Poleg opisa življenja na vasi se avtor po- sveča tudi življenju in delu ključnih nosilcev tega življen- ja, kulturnih in političnih de- lavcev, vidnejših družin na vasi, zraven pa doda še boga- to slikovno gradivo. Avtor nam je z izjemno oseb- no noto opisal lik Josipa Fur- lanija, kot mu ga je uspelo spoznati ob prebiranju njego- vih časopisnih člankov, pe- smi in delu. Josip Furlani je bil sin premožnih mlinarjev v Dornberku, duhovnik, ki je kar 45 let sicer živel in delal v Villi Vicentini, vendar je iz njegovih pisem in člankov T razvidno, da živi in dela zasvoj jezik, narod in ljudi. Av-tor ga v knjigi predstavlja kot ključnega izobraženca v tem obdobju prebujanja sloven- ske identitete, ko se izo- braženci zavestno odločajo za manjvredni jezik preprostih ljudi in začnejo pisati in de- lati v slovenskem jeziku. To ključno vlogo je imel v našem kraju ravno Josip Fur- lani. Nadalje orisuje like županov pod avstro-ogrsko državo in potem pod Italijo, kakor so si sledili po vrsti, in opisuje nji- hove glavne značilnosti in delo. Tu velja omeniti prvega župana po letu 1948, Franca Kerševanija, posestnika in krčmarja z izjemnim čutom za organizacijo vsakoletnih prireditev slovenske čitalnice (od leta 1861 dalje) ter števil- nih drugih izletov, gimna- stičnih nastopov, plesov, pre- davanj. Po prvi svetovni vojni vas naj- prej doživi izjemen kulturni preporod, ki ga začne počasi, a vztrajno uničevati čas fašiz- ma in poitalijančevanja. Iz te- ga časa avtor predstavlja lik Joška Sakside, vaškega orga- nista in skladatelja, ki je službo nastopil že leta 1903; kljub ukinitvi plačane službe organista pod Italijo ostane in prispeva v “dornberško za- kladnico” izjemno veliko šte- vilo priredb in skladb, števil- ne so s to knjigo iztrgane iz rok pozabe, veliko del pa se je izgubilo. Avtor izpostavlja skladbo Po zelenečih tihih poljanah Loj- zeta Bratuža na besedilo Ljub- ke Šorli kot pesem, ki so jo vedno peli v Dornberku kot zadnjo ob velikonočnem slavju. Posebnost te pesmi je veselo sporočilo, zelo prese- netljivo pa je, da je ta izjemno lepa in vesela pesem nastala v času največje represije - fašizma. Delo ZaZemljoInMaterinJe- zik ponuja bralcu izjemen vpogled v vaško življenje lju- di v vasi sredi Vipavske doli- ne, ki poleg trdega dela na zemlji posveča čas in skrb tu- di za notranjo duhovno lepo- to vsakega posameznika po- sebej in vasi kot celote. Izjem- ne pesmi, odpete s srčnostjo, sočutjem in izbranimi glaso- vi, pa so tista vez, ki človeku, odprtemu za Boga, le-tega še bolj približajo. AH ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks To številko smo poslali v tisk v torek, 16. oktobra 2018, ob 13. uri Nekoč je sko- raj vsaka kmečka družina imela doma govedo. V štali je mo- rala biti vsaj ena krava, saj so gospodinje mleko prodajale, pomembno pa je bilo še posebno za domačo uporabo, za otroke in za pripravo masla, ki je bilo, skupaj s svin- jsko mastjo, temelj za pripravo domačih je- di. Krave so molzli ročno, mleko zavreli, ko pa se je pohladi- lo, so s površine pobrali smeta- no, iz katere so naredili maslo. Spominjam se, da, ko sem bila otrok, je na Pol- janah še živel zadnji kmet, ki je imel krave v hlevu. Čeprav bi si lahko mleko kupila v trgovi- ni, nas je naša nona vsak večer pošiljala k nje- mu po sveže, domače mleko. Nerada sem opravljala to zadolžitev: že sama hoditi po strmi potki navzdol, s plastično kanglico v roki in večernem mraku, mi je bilo zelo ne- rodno. Bila sem izredno boječ otrok in, ko kmeta ni bilo v hiši in sem ga morala poi- skati v štali, je bil strah še večji. Sramežljivo sem pokukala v štalo v upanju, da gospoda hitro najdem, in pri tem skušala zadrževati sapo, da ne bi čutila močnega vonja po živi- ni. Ko sem končno opravila svojo nalogo in je bila kanglica polna, sem na borjaču končno globoko zadihala in se sproščena, s hitrimi koraki odpravila k noni. Krav na Poljanah že dolga leta ni več, tudi kmetov je malo. Pri nas doma, v Sovodnjah, v Vasi, pa stanuje prijazna gospa Sonja, ki se je še do pred kratkim s svojim možem Francem ukvarjala s kmetijstvom. Ko nas je dobrosrčni kmet zapustil, je njegovo vlogo prevzela živahna in dinamična hčerka Ve- sna, ki se z možem in otrokoma pridno uk- varja z delom na njivi, tako kot jo je naučil tata. Živine nimajo več, gospa Sonja pa se dobro spominja, kakšni sta bili včasih življenje in delo na kmetiji, še posebno ka- ko so se morali ukvarjati s kravami. Z njimi so lepo ravnali, skrbno so čistili hlev, opra- vljali molžo, ko pa je prišel čas za oploje- vanje, je to seveda potekalo na naraven način. Vsi so imeli doma krave, bika pa niso marali, ker je to trmasta in svojeglava žival; tako je močan, da lahko pretrže zelo debele verige in marsikaj uniči. Ko je prišel čas za teličke, so k najbližjemu biku vodili krave vsi sosednji kmetje. Gospodarju bika so mo- rali uslugo izplačati, po navadi so mu pri- nesli domače pridelke, drva ali petelina. Obdobje brejosti traja pri kravi približno 9 mesecev, zadnje dni pa je bilo na kmetiji vedno veliko pričakovanje - odrasli so bili v skrbeh, otroci pa so bili navdušeni. Sonja se spominja, kako so vsi v vasi vedno upali v lahek porod; zadnje dneve je bil ponoči stalno nekdo v štali na straži pri breji kravi. Ko je nastopil trenutek, je takoj poklical na pomoč sosede. Moški so bili aktivno sou- deleženi, otroci in ženske pa so nestrpno čakali pred vrati štale in radovedno pri- sluškovali. Takoj ko je krava povrgla, je go- spodinja zanjo skuhala prežganko, gospo- dar pa je živali odstopil steklenico črnega vina. Juho in vino so kravi zlili kar v gobec, da bi si opomogla. Če je šlo vse srečno in sta tele in krava preživela, so kmetje praz- novali in šele takrat so lahko otroci vstopili v štalo in mla- diča pocrkljali, mu dali ime, ga brisali z žakljevi- no in pokrili z rjuho, da se ne bi prehladil. Telička so imeli vsi radi: kjer so imeli v hlevu dva vola, ki sta se večkrat prerivala, so kmetje med njiju dali telička, tako da sta se umirila. Kmalu potem ko je krava povrgla, je kmet prvič molzel: mleko je bilo gosto, sesirjeno. Večino ga je pustil teličku, iz od- večnega pa je gospodinja pripravila “kulja- do” - skuto, iz katere je skuhala slastne štru- klje in z njimi obdarila soseščino. KUHANI ŠTRUKLJI Sestavine: Za testo bomo rabili 30 dkg moke, ščepec soli, 5 dkg masla, malo mlačne vode, 3 dkg kvasa, 2 žlički sladkorja in 1 beljak, stepen v čvrst sneg. Za nadev bomo rabili približno 500 gr skute, 2 pesti rozin, 1 rumenjak, 2-3 žlice sladkorja, limonino lupino (če je skuta premokra, še košček masla in malo drob- tin). Priprava: V skledo damo moko in sol, naredimo ja- mico in vanjo damo približno 50 ml mlačne vode, 2 žlički skadkorja in razdro- bljeni kvas. Razmesimo in pustimo počivati 15 minut, nato dodamo 1 beljak, stepen v sneg, maslo in mlačno vodo po potrebi. Do- bro vgnetemo in pustimo, da vzhaja 1 uro, med tem časom pa pripravimo nadev: v skledi zmešamo skuto, rumenjak, rozine in limonino lupino. Na razvaljeno testo potro- simo drobtine, nanje pa razmažemo nadev. Zvijemo v štrukelj in damo v čist prtiček, pri tem pa moramo paziti, da ne bo prete- sno zavito, na koncih blago zvežemo ali zašijemo. Pustimo, da še malo vzhaja. Štrukelj kuhamo v slanem kropu: 20 minut na eni strani, nato ga obrnemo in kuhamo še drugih 20 minut. Ko je štrukelj kuhan, ga damo na krožnik, odvijemo, zrežemo na rezine in potresemo z na maslu popraženi- mi drobtinami in sladkorjem. Če je imela gospodinja na razpolago prema- lo “kuljade”, je nadevu dodala več ribanega kruha, košček domačega masla ali smetano, štrukelj pa polila z maslom in potrosila s sladkorjem. Ka tja F er le tič STARE JEDI V NOVIH LONCIH (12) Aktualno 18. oktobra 2018 15 aš pohod po pobočjih Špika in travnikih nad Kamenico se na- daljuje v neusmiljenem nalivu. Ko smo na polovici poti in na odprtem pobočju, se vzdigne še močna burja, tako da začutimo mraz in stisko, ki je dolge mesece pestila vojake v rovih in skriva- liščih, medtem ko so čakali, da bo so- vražnik nekje z Banjščice napadel četrto obrambno črto. Skrivališč, zavetišč, strel- skih lin in postojank, od koder so se oglašali topovi in mitraljezi, je toliko, da si jih ne utegnemo v celoti ogledati. Pre- raščajo jih gozd, zelenje in robida. In pre- krivajo rane, ki so jih povzročile granate in krogle. Počasi zapuščamo pot, ki vodi po ozkih strelskih jarkih nad dolino Idri- je, in se priključimo veliko bolj zavetni planinski stezi z belo-rdečo markacijo, ki povezuje Staro Goro s Kolovratom in teče vštric evropske planinske poti Alpe Adria Trail. Pot je izredno lepa, saj je greben- skega značaja, malo je spustov in vzpo- nov, veliko pa razgledov na Idrsko doli- no, Kanalski Kolovrat in Korado, na drugi strani pa na Nediške doline s Krnom in Matajurjem v ozadju. Pot imajo zelo radi Avstrijci, o njej in o Nediških dolinah na- sploh so se avtorji Gerhard Pilgram, Wil- helm Berger, Werner Koroschitz in An- nemarie Pilgram-Ribitsch razpisali v pril- jubljeni knjigi o Zadnjih dolinah v origi- nalu Die letzten Taler, ki je bila prevede- na tudi v italijanščino in na zelo slikovit, originalen način pripoveduje o obmej- nem pasu Furlanije. Odkar je izšla, ni nič nenavadnega, ko ob vsakem vremenu in v vsakem letnem času na osamljenih po- bočjih Benečije srečuješ Avstrijce in Nem- ce v pohodniški opremi. Kljub neprijaz- nemu vremenu smo tudi mi naleteli na skupino pogumnih avstrijskih deklet, ki so nas, zavite v anorake, spraševale, kako daleč je še do Čedada. Že naveličani sa- motne meglene sobote smo se kaj radi ustavili in preizkusili svoje znanje nemščine v kratkem prijatel- jskem pogovoru. Kmalu za- tem, ko smo si že ogledovali pobočja, od koder so italijan- ski vojaki branili do zadnjih moči svoje postojanke pred avstro-ogrsko vojsko, ki je prodirala s strani Kolovrata, smo srečali še prijazno sku- pino Avstralcev. Kljub dežju in vetru, čeprav premraženi in premočeni, so bili nav- dušeni nad potjo in pokraji- no. Planinska pot, ki jo imenu- jejo tudi Sentiero Italia (pot Italija) ravno zaradi krvavih vojnih spominov, nas po krajšem vzponu pripelje na vzpetino San Nicolo', na vrh Svetega Nikolaja, na katerem stoji istoi- menska cerkvica. Gre za eno izmed šti- riinštiridesetih votivnih cerkvic v Ne- diških dolinah, v kateri pa se je ohranilo le malo pričevanj na prvotno gotsko zgradbo. Izginile so tudi freske, ki so bile značilne za vse te cerkvice. Cerkev sv. Ni- kolaja je bila zgrajena med 13. in 15. sto- letjem, prenov pa je bilo v zgodovini ve- liko, največ v 18. stoletju, ko je cerkev povsem izgubila svoj prvotni videz. Kot je značilno za vse zgodnjekrščanske cer- kve, je tudi cerkvica sv. Nikolaja obrnjena z apsido proti vzhodu. Kristusov simbol je bilo namreč sonce (Sol Justi- tiae, Sol invictus, Sol salutis); cer- kev je imela ved- no obliko roman- skega križa, verniki pa so vanjo vstopali na zahodni strani, ob vznožju križa, in se nato pomikali proti vzhodu, kar je po- menilo pot h Kristusovemu vstajenju. Vo- tivna cerkvica je služila prebivalcem va- sice Jagnjed (Iainich), ki so ob nedeljah do nje pešačili približno dvajset minut, da so se lahko udeležili verskega obreda. Kot vse podobne cerkvice v Benečiji stoji tudi hram, posvečen sv. Nikolaju, na vi- soki, razgledni vzpetini, od koder se je v času, ko je bilo vegetacije malo ali nič, vi- delo daleč v dolino Idrije, na zahodu pa je pogled segal do ostalih cerkvic na obronkih Rečanske doline in doline Ar- beča. Cerkev je bila torej tudi opazoval- nica in obrambna točka, s katere so do- mačini v primeru naravne nesreče ali so- vražnih napadov s prižiganjem ognjev opozarjali druge prebivalce na nevar- nost. Zgodovina pa se žal pogostokrat pona- vlja. Dolgo let po turških vpadih je na teh mejnih pobočjih spet tekla kri. Vrh sv. Nikolaja je bil daljnega 27. oktobra 1917 prizorišče brezupnega odpora italijan- skih vojakov, pripadnikov brigad Elba in Taro, ki so preživeli kobariški poraz in na- pade avstrijske divizije na celotno obram- bno črto. Cerkvica je po tistih bojih po- stala spomenik krvavega odpora na življenje in smrt. Tabla ob vhodu pripo- veduje, da je bila že med boji, tako kot večina cerkva na fronti, spremenjena v zasilno vojaško bolnišnico, 28. oktobra 1917, ko je orožje končno utihnilo, pa so verniki podutan- ske fare, skupaj z du- hovnikom Giovanni- jem Petričičem, okoli cerkve pokopali trideset nemških vojakov in ne- kaj desetin padlih Itali- janov. Fantje, ki jih je zgodovina prisilila v so- vražni boj, so na ma- jhnem beneškem poko- pališču našli skupen grob. Pozneje je pristoj- na služba za pokope vojnih žrtev trupla nemških vojakov prepeljala v Nemčijo, italijanske vojake pa so prenesli v druga skupna grobišča, največ v videmsko ko- stnico. V spomin in opomin na fronto, ki je bila menda najhujša v zgodovini člo- veštva, so ostali le križi in nagrobni ka- men, ob vhodu v božji hram. Ta je bil po- stavljen v spomin na umrlega poročnika Maria Cassinija, ki je bil med žrtvami krute oktobrske bitke. Legenda pripove- duje, da je izdihnil v naročju lepe Be- nečanke, ki ga je tolažila in bodrila dolge ure, dokler ni v mukah izdihnil. Pokopa- lišče, ki priča o hudih bojih in pokopu po bitki 27. oktobra 1917, je zgodovin- skega pomena, ker nudi dokaz, da so se italijanski vojaki po kobariškem porazu in prodoru 24. oktobra istega leta borili in vztrajno kljubovali avstrijskim divizi- jam še cele tri dni. Tudi znamenita čedaj- ska bitka je namreč potekala 27. oktobra, na dan, ko je bila italijanska četrta obrambna črta dokončno uničena. Zgo- dovina, arhivski dokumenti in grobišča so tako popolnoma izpodbili trditev ti- skovne agencije generala Cadorne, da so bili Italijani poraženi zaradi nesposobno- sti in hitri predaji vojakov. Krivdo za po- raz gre namreč iskati v napačnih tak- tičnih načrtih generalov samih, ki pa so si dolga leta po vojni umivali roke in vso odgovornost prevalili na uboge mlade fante. Ti so bili za voditelje žrtve brez imena in brez obraza. Samo številke, ki so jih izbrisale sovražne granate. Naj bo kakorkoli, žrtve, ki zdaj počivajo v števil- nih kostnicah, od Kobarida do Vidma, Redipulje in Oslavja, ter železni križi, ki samevajo med burjo in kostanji, pričajo, da so se mladi vojaki pogumno upirali do smrti in da je vsaka vojna za preproste ljudi brezsmiselna. Za tisoče mladih življenj in vse mladostne neizsanjane sanje nikomur od generalov ni bilo mar. Še manj za mesece in leta, ki so jih fantje in možje preživeli v strelskih jarkih, kjer so v zasilnih skalnatih skrivališčih ure in dneve čakali, da bodo utihnili topovi in se bodo lahko vrnili na svoje strelske po- ložaje, od koder naj bi potem odvračali sovražnikove napade. Prva svetovna voj- na je bil zadnji konflikt, ki je nekako še prizanesel civilnemu prebivalstvu, ravno zato pa je bila neskončno bolj kruta do tistih, ki so morali kot vojaki, ali bolje kot žive tarče, preživeti dve, tri, štiri leta na bojni fronti. / dalje Suzi Pertot N a nami je razkošna 50. Barcolana. Iz leta v leto gre bolj za dogodek, v ka- terega je vpet ves Trst, kot pa zgolj za tradicionalno regato za jesenski pokal. Najprej sicer o sami nedeljski tekmovalni plovbi po Tržaškem zalivu. Zbralo se je, za nov rekord udeležbe, 2689 jadrnic z vsega sveta. Regata je torej res največja v Sredo- zemlju in najbolj množična na svetu. Z na- brežja, tržaške obale in kraškega roba pa si je spektakel (tudi z nastopom vojaške akro- batske skupine Frecce Tricolori in s sim- bolno prijavo šolske jadrnice italijanske mornarice Amerigo Vespucci, ki je bila ves teden na ogled pred pomolom Bersaglieri) ogledalo več deset tisoč ljudi. Od začetka do konca je velikanka Spirit of Portopiccolo bratov Furia in Gabrieleja Be- nussija tekla mrtvi tek. Jadrala je 57 minut in štiri sekunde, kar je odličen čas, katere- mu je botrovala zmerna burja. Drugo me- sto je z minuto zamude zasedla jadrnica Tempus fugit - Ottica Inn s krmarjema Mitjo Kosmina in Luddejem Ingvallom, tretja pa je bila Way of life (do lani Maxi Jena) s koprskim olimpijcem Gašperjem Vinčecem in tudi nekaterimi zamejci na krovu. Izjemno gost pa je bil letos, ko so želeli ob jubileju skorajda pretiravati, razpored do- gajanja že poln teden pred usodno nedel- jo. V več inter- vjujih je pred- sednik društva Societa' velica Barcola Grigna- no in organizacijskega odbora Mitja Gia- luz poudaril, da ima ob sebi sijajno ekipo, ki dela za Barcolano več mesecev. Nazad- nje pa je komentiral, da je bila izvedba 50 – 2018 v celoti najlepša v zgodovini. Kot gost enega večjih pokroviteljev se je je udeležil tudi slovenski predsednik evrop- ske nogometne zveze UEFA Aleksander Čeferin, ki je bil nad doživetim navdušen. Vse širši pa je krog društev, ustanov in go- spodarskih dejavnosti, ki so razumeli, ko- likšna je možnost promocije v tem kolesju, in so bili vključeni s svojimi pobudami v uradni program prireditve. Ne moremo ta- ko mimo to- krat nadvse otipljive slo- venske pri- sotnosti na Nabrežju, ki ga je že deset dni pred re- gato zazna- moval gla- sbeni nastop slovitega Bo- ba Sinclaira, in dejansko po vsej po- krajini in ce- lo deželi. Gledališke predstave, koncerti, or- ganizacije (SDGZ z Okusi Krasa, ZSŠDI, okoliške Občine, iz Slovenije cela vrsta ustanov) in podjetja z razstavnimi prosto- ri, pa tudi dogodki s slovenskim pridihom. Tina Maze, Vasilij Žbogar in Tinkara Kovač na podelitvi nagrad regate Go to Barcolana from Slovenia iz Portoroža v Trst, obisk slovenskih ministrov za Slovence v zamej- stvu in po svetu Jožefa Petra Česnika in za kmetijstvo Aleksandre Pivec in še bi lahko naštevali. Vsak kamenček v mozaiku pri- pomore k prepoznavnosti nekega izdelka, nekega prostora, neke skupnosti, neke ide- je. Predvsem to je danes Barcolana, ki jo lahko doživlja tudi tisti, ki sploh ne upre pogleda proti jadrom pred Velikim trgom. HC Z Dogodek, v katerega je vpet ves Trst Prelestna 50. Barcolana se se je začelo na Placuti pri prosvetnem društvu, je pove- dala Marilka Koršič, kjer so imeli malo dvorano in so sanjali o ne- kem novem večjem hramu za kato- liške Slovence. Leta 1952 so ustanovili odbor za gradnjo Katoliškega doma in zbiranje sredstev se je začelo takoj, predvsem v cerkvi. Rojaki so prispeva- li, kar so mogli, nekateri so najeli v ta namen celo posojila. Veliko je bilo tu- di nasprotnikov, ki so skušali moralno potreti zbiratelje, češ da se ne bo dalo zbrati toliko prispevkov in da iz Ame- rike ne bo prišlo nič. Po začetnih biro- kratskih in finančnih težavah, ki so jih rešila predvsem sredstva iz ZDA, pa je prišlo do nakupa zemljišča in stavbe, ki je postala center za vse slovensko katoliško udejstvovanje in osnova se- danjega Kulturnega centra Lojze Bra- tuž. Po teh uvodnih posegih je spregovoril dr. Vinko Lipovec, ki je bil vedno vpet v družbeno tkivo vsake slovenske skupnosti, v kateri je živel, najprej v rojstnih Domžalah, nato v Ljubljani, po vojni ne- kaj let v Münchnu in od leta 1949 v Clevelandu, kjer je preživel šest dese- tletij, od katerih trideset kot urednik tednika Ameriška domovina. Gost je najprej jasno in natančno opisal do- godke in spremembe, ki sta jih prinesli svetovni vojni Evropi in slovenskemu narodu, ki je bil hudo prizadet v obeh. Med drugo svetovno vojno so Lipovca Nemci odpeljali v Dachau, kjer je ostal do konca vojne, ko so jih prišli rešit Američani. Takrat je bil “sama kost in koža”, tehtal je 40 kg in zbolel za tifu- som. Ni verjel, da bo preživel, in mno- gi so bili še dolgo prepričani, da je mrtev. Poleti 1945 se je s skupino Slo- vencev odločil, da se ne vrne v komu- nistično Jugoslavijo. Naselili so se v Münchnu, kjer so ustanovili župnijo, ki obstaja še danes. Nato je odšel v ZDA, kjer so ga takoj angažirali pri ted- niku Ameriška domovina. Prva leta so bila kar težka, saj je bila titovska pro- paganda še močna, levičarji so imeli večjo podporo, katoličane pa so imeli za izdajalce. Slovenci so živeli okoli župnij in se družili, nekateri so gojili slovenski jezik in navade, drugi manj. Zdaj v novem tisočletju, pravi Lipovec, so Slovenci razdrobljeni, saj so v ZDA industrijo prenesli iz mesta na po- deželje Clevelanda in Slovenci ne živi- jo več skupaj. To je za gosta glavni ra- zlog, zaradi katerega se zgublja raba je- zika. Ostajajo še tedenska srečanja ali sestanki, slovenska šola ob sobotah, ki šteje žal le okoli petdeset otrok, dru- gače je slovenščine vedno manj tudi v cerkvah, kjer začenja prevladovati an- gleščina. Vinko Lipovec je na večeru razkril še marsikaj zanimivega. Govo- ril je o dogodkih ob koncu prve sve- tovne vojne, o nasilju med revolucijo in o Kocbekovi izbiri, da končno javno razkrije žalostni konec domobrancev. Končal pa je z mislijo o današnji Slo- veniji. Če je po eni strani vesel, da se je vrnil v samostojno Slovenijo, po drugi opaža, da se žal komunistično mišljenje ohranjuje, da ljudje hodijo manj k maši kot prej ter da je v sedanji demokratični državi udejstvovanje na volitvah porazno. V prizoril bo svojo zadnjo uspešnico, komedijo Toneta Partljiča z realistično iro- ničnim nadihom Čaj za dve v režiji Jožeta Hrovata. V četrtek, 22. novem- bra 2018, pa bo prav poseben večer: s svojimi vsebinsko in glasbeno po- srečenimi in zelo povednimi “šanso- ni” ga bo izoblikoval dobro poznani igralec in kantavtor Iztok Mlakar, član SNG Nova Gorica, ki zna s posebno privlačnim pristopom enkratno osvo- jiti in očarati še tako “zakrknjena” srca. To srečanje z imenitnim interpretom bo v mali dvorani. Zaradi omejenega števila mest je rezervacija (tudi za abo- nente!) nujna! Letošnji program Gle- dališča na ocvrtem, ki ponuja predsta- ve iz ljubiteljskih in poklicnih gleda- liških krogov, se bo sklenil v ponedel- jek, 26. novembra 2018, s predstavo Slovenskega stalnega gledališča Trst, Sluga dveh gospodar- jev, ki jo je po motivih komedije slovitega Carla Goldonija napisal Igor Pison in jo tudi zrežiral. Like na odru bodo oživili igralci Nikla Petruška Panizon, Tadej Pišek, Andrej Rismondo in Nejc Kravos. Vse predstave bodo ob 20.30. Ob kon- cu vsake pa bo seveda vabljivo zadišalo po ocvrtih lignjih in še čem. Dobrote iz ponve bodo ponujali postrežljivi or- ganizatorji. Zraven ne bo manjkala ni- ti žlahtna briška kapljica. Tudi tokrat bo namreč s svojimi vini prisotna Vi- noteka Števerjanski griči, ki sodeluje z Dramsko družino SKPD F. B. Sedej pri uresničitvi tega gledališkega niza, ki mu pokroviteljstvo daje Zveza sloven- ske katoliške prosvete. Pri tem so sou- deleženi še Javni sklad za kulturne de- javnosti Republike Slovenije, novou- stanovljena Zlata gledališka mreža in Svet slovenskih organizacij. Ne zamudite teh srečanj z gledališko umetnostjo, ki zna vselej nagovarjati vsakega gledalca in ga spodbuja k raz- mišljanju o svetu, v katerem nam je dano živeti, o preizkušnjah, ki prej ali slej doletijo vsakega izmed nas, pa tudi o nerodnostih in napakah, ki jih vede ali nevede tudi mi zagrešimo v življen- ju in katerim se tako radi iz srca na- smejemo, ko nam jih na zlatem plad- nju postrežejo komedijske vsebine. Vpis abonmajev je možen na spletu: dramska. druzina @sedej. org. in po telefonu na št. +393454566365 Mladi pod osemnajstim letom imajo brezplačni abonma! Izkoristite to pri- ložnost! Cena za redni abonma za pet predstav znaša 20 evrov, če ga kupita dve osebi skupaj, pa 35 evrov. Študentje skupaj z nagradno predstavo pa dobijo abon- ma za 15 evrov. Posamezne vstopnice so po 7 evrov redne, po 5 evrov pa za študente. U S 3. strani Velik dobrotnik ... S 7. strani Gledališki užitki ... Dolina Idrije in njen krvaveči spomin na čase med prvo svetovno vojno Črta, ki mori in ubija (2) Foto damj@n Aktualno18. oktobra 201816 nfrastrukturni projekti, posebej velike investicije, so tisti elementi, ki v Sloveniji zelo pogosto pogojujejo politično sliko in merijo temperaturo priljubljenosti posamezne vlade. To se seveda posebej pozna, ko izbruhnejo nepravilnosti in škandali. Slovenija je, če se omejimo samo na obdobje zadnjih 10 let, preživela že vsaj dve večji aferi. Prva je bila povezana z izgradnjo in dokončanjem avtocestnega križa. Druga pa z gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6). Plaz nepravilnosti avtocestnega križa je v obdobju finančne krize pomagal odnesti na “smetišče zgodovine” dva pomembnejša akterja takratnega dogajanja: ljubljanski SCT in ajdovsko Primorje. Gradbinca sta propadla zaradi nevzdržnih bremen prezadolženosti, ki sta si jih nakopala v obdobju pred krizo. Gradnja avtocest pa je za njiju bila zlata jama. Javni razpisi so bili namreč predstava za javnost, v ozadju se je ustvaril “Zemonski kartel” vseh gradbincev, pri katerem sta bila prav SCT in Primorje glavna “družbenika” in sta zaradi tega odločilno vplivala na dodelitev del ter na ceno. Po oceni Agencije za varstvo konkurence naj bi preplačila znašala vsaj 30 odstotkov. Podobna zgodba velja za še drug velik projekt, ki je nastajal sicer nekoliko kasneje (na prelomu tega desetletja), a je slovenske davkoplačevalce ponovno močno udaril po žepih. Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj je nastal kot najnaprednejši projekt za energetsko oskrbo države. Prvi paradoks je že to, da se država v obdobju podpiranja zelenih in okolju prijaznih rešitev odloči za megalomanski projekt, ki temelji na premogu. Še hujše pa je bilo dejstvo, da je imel ta projekt začetno ceno okoli 800 milijonov evrov, končna cena pa je nato narasla na 1,4 milijarde evrov. To je približno 4 odstotke BDP (v letih najhujše gospodarske krize) oziroma skoraj 15 odstotkov povprečnega slovenskega letnega proračuna. Prave razsežnosti te afere vsekakor dojemamo šele v zadnjih mesecih, potem ko je svoje delo na tem področju opravila tudi državnozborska preiskovalna komisija. Sistem aneksov Kako je prihajalo do tega? Preprosto povedano … z aneksi. To velja za avtoceste in za Teš 6. Aneksi so dodatki k osnovni pogodbi. Podjetja, ki so na razpisih prijavila najugodnejše cene, so pogosto predstavila nerealno finančno konstrukcijo za projekt oziroma tako finančno konstrukcijo, na katero je vsekakor že vplivalo “ozračje” kartelnega dogovarjanja. To pa je bil šele začetek. V nadaljevanju so namreč izvajalci redno postavljali zahteve za zvišanje cene, češ “pojavili so se nepredvideni stroški”. Te nepredvidene stroške so urejali z aneksi k osnovni pogodbi. Aneksov je bilo za vsako pogodbo več. Ni torej čudno, da so cene po podpisu osnovne pogodbe začele leteti v nebo. Zakaj nas te zgodbe, ki spadajo dejansko že v preteklost, zanimajo danes? Ker je sistem aneksov še vedno zelo živ. Danes je veliki infrastrukturni projekt, na katerem je padla Cerarjeva vlada in ki ga bo moral izpeljati Šarec, drugi tir Divača – Koper. Gre za 27 kilometrov dolg tir, ki bi moral razbremeniti že obstoječo progo in omogočiti lažji pretovor blaga iz Luke Koper v zaledje in nato proti drugim državam. Cena tega projekta naj bi znašala milijardo evrov. Po propadu treh največjih gradbincev (SCT, Vegrad in Primorje) so se na tem področju zadeve precej spremenile. Vse pomembnejšo vlogo prevzema idrijska družba Kolektor, na čelu katere je Stojan Petrič. V tem času je nedvomno zelo vpliven gradbinec v Sloveniji, in to v obdobju, ko je povpraševanje po gradbeniških storitvah začelo ponovno rasti. Ne gre zanemariti niti dejstva, da je Kolektor tudi lastnik najpomembnejšega slovenskega dnevnika Delo. Tudi to ima v “pogajanjih za posle” svojo specifično težo. In Kolektor si je z javnimi razpisi zagotovil precejšnji zalogaj del na projektu drugi tir. Bratuškova dvignila glas Zadeva je zanimiva, ker je prav idrijsko podjetje po dobavi naročil in še pred dejanskim začetkom del na resorno državno službo naslovilo zahteve po aneksih k obstoječim pogodbam. To so slovenski mediji razkrili že v poletnih mesecih. Poleti je Kolektor investitorjem poslal višji račun za izgradnjo izvlečnega tira, ki sicer z drugim tirom nima neposredne zveze, a vseeno kaže na “modus operandi”. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI), organ, ki upravlja gradnjo drugega tira, dokler ne bodo posli prenešeni na družbo 2TDK, je podpisal aneks v višini 1,4 milijona evrov. Drugi aneks pa je neposredno povezan z gradnjo drugega tira: gre za pogodbo za gradnjo dostopnih cest do proge, ki je bila podpisana decembra lani in znaša 14,5 milijona evrov. K tej pogodbi je Kolektor že predstavil zahtevo za 2,5 milijona evrov vreden aneks zaradi “podražitve surovin, delovne sile in dodatnih stroškov pri opremi in mehanizaciji”. V le nekaj mesecih naj bi torej vrednost del narasla za 18 odstotkov. Primer je završal v slovenski javnosti, tako da je morala resorna ministrica Alenka Bratušek na to odreagirati. Od Kolektorja je zahtevala, naj aneks umakne. V nasprotnem primeru je Bratuškova v Tarči na TV Slovenija 1 zagrozila, da bi posel odvzeli Kolektorju in ga predali drugouvrščenemu na javnem razpisu ali pa da bi objavili nov razpis. Ministrska grožnja je zalegla, ker je Kolektor aneks res umaknil. Vse po starem? Opisana zgodba samo nazorno prika- zuje, kako se način delovanja ni spre- menil, kljub temu da je Slovenija na področju gradbeništva doživela močne tektonske premike, če ne že pravega cunamija. V tem primeru so podražitve, ki bi jih sicer plačali dav- koplačevalci, še pravi čas zaustavili. A to po zaslugi medijskih razkritij in od- meva, ki ga še vedno ustvarja beseda “aneks” v slovenski zainteresirani jav- nosti. Slovenija je danes država v razc- vetu, a primeri, kot smo jih tukaj na- kazali, kažejo še vedno na legla poten- cialnih virusnih obolenj, ki bi bila v drugačnih okoliščinah lahko zelo ško- dljiva. Slovenija ima v tem obdobju priložnost, da bi na podlagi napak iz preteklosti izpeljala ustrezne spre- membe. Škoda, da postaja vse bolj ja- sno, kako so to tiste tipične “spre- membe, da se nič ne spremeni”. kil I ot mora vsaka zamera na dan, da nato privrejo dru- ga čustva in čiste misli, ta- ko mora nastopiti tudi čas, ko se morajo odpreti bolj boleča po- glavja skupinskih doživetij. Izsel- jevanje naših ljudi je bilo eno iz- med teh, in to je bil čas, ko smo se morali z njim spopasti. V našem listu Istrske teme sem na- menila poseben prostor ljudem, ki so odšli in se odpovedali svo- jemu kraju, kulturi in jeziku. To je bilo 40 ali 50 let, potem ko je bil na temo izseljevanja priti- snjen pečat “tabu tema”. Tedaj sem slišala pripombo, ki me je zdramila iz hipnotične za- spanosti, v katero smo zdrsnili z našim režimom. Spomnila me je, da je po vojni obstajalo obdobje izbire za ljudi, ki z režimom niso bili zadovoljni. Opomnila me je tudi, da je do ljudi, ki so izbrali drug sistem, zamero gojila “ljud- ska oblast”, ki je zavladala po so- cialistični revoluciji, in da ta za- mera sega še daleč v čas po osa- mosvojitvi Slovenije. Nekega dne mi je sosed namreč navrgel: “Oni so odšli, ker so izbrali Italijo in se odpovedali nam”. Zakaj bi jim dajali kak pomen in pozornost, je sledil zaključek. Jaz pa sem te- daj šivala skupaj našo razklano skupnost in skušala doumeti tra- gedijo, ki je razklala naše ljudi in jih razpršila daleč po okolici in po svetu. Naši ljudje, ki so odšli, brez pomisleka ali s težkim srcem, so zame neodtujljivi del drame, ki smo jo živeli in jo še živimo na naših hribih nekaj de- set milj daleč od Trsta. Zdaj je potomcev, ki so povezani z Istro, veliko manj, meja je spet odprta, drugačno je tudi poli- tično in narodnostno stanje. Prišel pa je čas, ko moramo kri- tično pogledati na obdobje po vojni in na čas jugoslovanskega režima. Kaj se je tedaj dogajalo? Kako, hudiča, so ljudje sprejeli vse, kar so sprejeli, ne da bi ohra- nili svoje gledanje in izrazili voljo po popravkih? V trenutku tega iz- ziva me doseže vest o smrti Da- nila Lovrečiča. V časopisu zvem nekaj več o njegovi osebnosti, značaju, delu. Tam preberem tu- di podatek, da je družina Danila Lovrečiča s sinovoma Božidarjem in Danilom v Trst odšla kot op- tant. Vse se je spletlo v en krog. Odhod, ohranitev jezika in kul- ture, pripadnost slovenski skup- nosti v Italiji in hladen občutek ob vrnitvi v domače kraje. Kdor koli si bil, Danilo Lovrečič, skozi celotno obdobje svojega Trsta si ostal neločljiv del vsakdana in duhovne skupnosti slovenske Istre. Naj ti bo lahka slovenska zemlja. K Z 9. strani Zakaj Danilo ... Novi gradbinci, stare težave … Spremembe, da se nič ne spremeni a gradu Prem v Ilirski Bistrici je od 21. do 22. septembra potekala 1. mednarodna konferenca o trajno- stnem razvoju v izobraževanju, ki jo je or- ganizirala OŠ Jelšane. Ravnatelj Tadej Braček, koordinator konference, je povabil k sodelovanju tudi slovenske šole v zamej- stvu in Slovence v tujini. Na vabilo sta se odzvali tudi vzgojiteljici iz Goriške, Martina Šolc in Verena Čevdek. Na konferenci so sodelovali pedagoški de- lavci iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Madžar- ske, Avstrije in Indije. Zvrstilo se je 61 pred- stavitev, ki so bile objavljene v Zborniku povzetkov konferenčnega programa in po- slane Ministrstvu za izobraževanje. Konferenca je zajemala različne teme: traj- nost znanja in spretnost, trajnostno izo- braževanje, izzivi vključevanja učečih se, pedagogika, psihologija in didaktika v/za 21. stoletje ter menedžment v izobraževan- ju, ki spodbuja trajnostni razvoj. Vzgojiteljica Martina Šolc je predstavila re- ferat z naslovom Jezik kot primarni dejav- nik za trajnostni razvoj. Kakovostno učenje slovenščine v manjšinskih vrtcih s sloven- skim učnim jezikom v Italiji: temelj za medkulturni dialog v večjezičnem okolju. V svojem prispevku je predstavila tečaj slo- venščine za predšolske otroke Igrajmo se slovensko, ki ga je pripravila posebej za za- mejske vrtce, v katerih se slovenskega jezika učijo otroci, ki jim je slovenščina materni jezik, in otroci, ki govorijo malo ali sploh ne govorijo slovenščine. Tečaj se opira na najnovejša spoznanja na področju učenja predšolskih otrok o dvojezičnosti in možganih, na različne študije o modelih, pristopih in metodah zgodnjega učenja drugega/tujega jezika in o uporabnosti di- daktične igre v povezavi z govornim razvo- jem in učenjem jezikov. Nato je kot primer dobre prakse predstavila delovanje slovenske Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu v multikulturnem in večje- zičnem Trstu. Na šoli se zavedajo, da z vzgo- jo in izobraževanjem postavljajo temelje za trajnostno prihodnost in da sta v tem pro- cesu zelo pomembna jezik in komunikaci- ja. Zato namenjajo jeziku, v najširšem po- menu, posebno pozornost in si “z mislijo in srcem” prizadevajo, da bi omogočili otrokom dostop do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, ki omogoča kvalitetno komunikacijo in formira bodoče učence, dijake, študente, državljane, ljudi, ki bodo znali tkati medkulturne in večje- zične vezi najprej v našem mikrokozmosu in kasneje bodo gradili mostove v svetu in tako postavili svoj košček v ta pisani mo- zaik trajnostnega razvoja. Vzgojiteljica Verena Čevdek je v svojem re- feratu predstavila Trajnostno delo- vanje vrtca Rin- garaja iz Večsto- penjske šole v Gorici. V svojem prispev- ku je najprej spre- govorila o značilnostih vrtcev s slovenskim učnim jezikom v Italiji, nato je nakazala vi- zijo dela vrtca Ringaraja s tremi glavnimi nameni, in sicer: dobro počutje otroka v umirjenem, urejenem in strukturiranem prostoru; spodbujanje skrbi za človeka z iz- gradnjo primernih in strpnih medsebojnih odnosov; spodbujanje skrbi za naravo in okolje. Vzgojiteljice v vrtcu namreč otroke rutin- sko spodbujajo, da prepoznavajo in izražajo svoja čustva ter udejanjajo zamisli. Z aktiv- nimi igrami in pozitvnimi zgledi jim po- magajo, da rešujejo konflikte in vzposta- vljajo pristne odnose. Obenem si v vrtcu že nekaj let prizadevajo ozaveščati otroke in njihove starše o pome- nu odgovornega ekološkega ravnanja. Vsa- kodnevno otroke spodbujajo k opazovanju sprememb v naravi, k skrbi za naravo in za okolje nasploh. Velik del didaktičnih de- javnosti namenjajo prav okoljski – trajno- stni vzgoji, sodelujejo z Združenjem staršev in z raznimi društvi, ki delujejo na tem po- dročju. Vzgojiteljica Verena Čevdek je s fotografi- jami predstavila namembne didaktične ko- tičke z naravnimi oz. odpadnimi materiali, v katerih se otroci z igro spontano in aktiv- no učijo, manipulirajo, gradijo in kreativno ustvarjajo. Spregovorila je tudi o zgodbi zeliščnega oz. sadnega vrta, ki je v vrtcu nastal pred dve- ma letoma, iz dneva v dan pa raste in bo- gati otrokove izkušnje in spoznavanja o ra- sti raznoraznih rastlin. Svoj prispevek je končala z metodološkimi načeli, ki so pri delovanju vrtca pomembni. V vrtcu si prizadevajo, da so otroci redno participativno vključeni v didaktični pro- ces, da se učijo sodelovanja in soustvarjanja sožitja. Naj bo vrtec prijazen drugi dom, kjer se otroci učijo živeti, dajati in ustvarjati za boljši svet: za ohranjanje narave in okol- ja, za mir, za strpnost in altruizem, za sožit- je med kulturami in vsem svetom. N Truške, pogled na faro (foto Dominik Bizjak) Ilirska Bistica – Grad Prem 1. mednarodna konferenca o trajnostnem razvoju v izobraževanju Tako bi izgledala Termoelektrarna Šoštanj po izgradnji bloka 6