Katolišk cerkven list.
^— ■■ - —- ----= =
TevnJ X.	I Ljub!jam 29. proscncu 1S6T.	iJ*f 4.
tieneria zastiran Haietnanoriga šeg na.
(Koner.)
Pa f it Hi še manjši bukve in mnogo mnogo izpiskov je iz lih bukev ,.Kolcmoiiovigu žegna" vzetih, ki se sem ter tje po deželi najdejo, iu kterim nekteri ljudje posebno moč prilustujcjo. Ni dolgo, ko sim vidil 7 ključavnic, kjer je razun 7 molitev tudi sedmero ključavnic natisnjenih. .Mesto pa, kjer so se ključuvuice natiskale, in kdo je v njili natis dovolil, se kar ne imenuje.
V„kolemoiie žog en" se te ključavnice na straneh ti 7— 7."» znajdejo. Te molitve ravno same na sebi niso spo-tikljivc, vender če se toliko nu-nje zaupa, kakor se pred pervo molitvo ali ključavnico bere, so tako nevarne, de je groza mislili. Preden se pu vvodu tih ključavnic lotim, naj nekaj svojih skuseuj ruzodenem.
Ne uiuujku duhuvnij po deželi, kjer sc nekteri kristjani znajdejo, in med temi tudi rado nekaj takih, ki hočejo kaj veljati, ki pa sc za velikonočno spoved tnalo zmenijo; in ui neznano, dc so tudi nekteri, ki se štejejo med omikane, iu sc jim ludi čust skuztije, ki omikanim gre: v nekteri priložnosti sc pu s iem pohahajo. dc zc več let niso bili pri spovedi; iu tako oni tudi najdejo mursikicrigu kmeliškiga posiicmovuveu. Neki neuiuincž svojimu duhovnu, ki gu tu opominju zastran velikonočne spovedi, odgovori, de bi nje-gu nikdar u>* bilo treba zato reč opominjati, ako hi ou vedil, de je tudi tisti, ki so v duhovnii iu ki mnogo veljajo, kaj za spoved iu spovcdtic list i ke marali. Pač bi bilo želeti, de naj hi vsi po deželi brez izjeme svojimu duhovuiluu pastirju od velikonočne spovedi listike skazali, de bi se ou zustruu lega. ker vcnder ne sme pohujšljive zuiiikeruusii izgovarjati, v neprijetne zuderge nc zapletal.
kaj vglajcuu reč je pri nekterili, ki svojo vest s tem tolužijo, rekoč: „Cimu bom k spovedi hodil, suj vidim mnogo kiuetcških ljudi, ki sc večkrut spuvedujejo, pu s« vender polni nerodnosti".
Temu ugovoru se du kratek pa skoz iu skoz resničen odgovor uusproti postaviti: „k spovedi hoditi sicer še ui gotovo znamnje pobožniga kristjana, spoved pu čez čas zuucmarjali jc čisto zanesljivo znumiijc slahiga kristjana". Ce sc mu tudi pozdeva, dc je omikuti, vender on uimu tiste izubruznosli, od ktere neki učen in sloveč pisatelj govori, kije zares pruva umiku, ki je k zveličuuju potrebnu. (Siche ..Hildung", JSeite 15. in Ilutlicn von Jericho von Kuiauuel Veith),
Huda se pa tudi tistim taka godi, ki ne porujtajo za spoved, de se jim poslednjo uro komuj zukrunient svetigu poslednjiga olju posili, uli pa se ne.
Pred nekaj leti sim obiskoval bolnika, ki je dolgo bolehal, pa tudi dva druga duhovnu sta v tisti bolezni k njemu hodilu. On je očitno pripovedoval, de že deset let ui bil nikjer pri spovedi. Tu bolnik je zuul slovensko brati, je tudi molil, in se je rud z vsukteriui pogovurjul; kakor
hitro iiiii jc pu kdo kaj v misel vzel, kar je bilo za njc-gove okolišiuc naj potrebniši,jc ou kar urim u«esa zati-nil, rekoč, de ga v tej reči, kjer je brc/, strahu, kar nič ui Irchu zalezovati. Tudi smo mu ponujali, ce on Imčc od drugod kukigu spovedniku. ga hočemo naprositi, de k njemu pride, pa tudi to mu ui hibi po volji, kadar se jc pa v idilo, dc jc njegovo življenje žc ua tenki nitki, in de je vse prizadevanje hoh v steno metali, se mu ji* ludi reklo, de se ue bo smelo njegovo truplo, če lioce nalaš brez svetili zakramentov umreti, v blagoslovljeno perst pokopali, kukšcu vtis so pu nunj te besede razodevale? Oslepljeni siromak reče: ..kdor me noče v perst pokopali, naj iiic pu v dimnik obesi !•• Morde bi on lic bil tolikanj oterpnil iil sc v svoji nupeui modrosti tako vkorciiiuil, ako hi hil vsuko leto zustruu spoveduiga listika nadleževan? /a take pa, ki iz zunikernosii, uli pa zapeljani s poliujšljivimi besedami iu zgledi, velikonočno spoved zanemarjajo, posebno, če so oni priprostigu slami, je gotovo v v od, ki se pred sedmero ključuvnieo bere, naj hujša dušna kuga; njegov zapopadik pa je tale:
kadar človek bolnikovo dušo s 7 ključavnicami zaklene. je nobeden sovražnik ne zamore odpreti. Velik grešnik jc hil za smeri bolan, obiskuje gu neki pobožen človek, ler molitu sedmero kljtičuvnic, in kudur ou jame umirali, zapazi neki pušuvnik veliko hudičev, ki so šli po njegovo dušo ter so sc med seboj pugovurjali. de jim la nikakor ue odide. Nazaj grede jih pušaviiik vpraša: ..kje pa imate dušo tistigu človeka?** Oni mu jako serdil.................. ..Za-
klenjena je s sedmero sv. ključavnicami, kjer hi pu ena samu vekomaj zudosli bila". O grozna laž iu sleparija! Za velikiga grešnika, ee sc hoče zveličali, ui druziga pomniku. kot resnično pokoro delali; tudi ni v svetim pismu nobene molitve, ktero bi sveta cerkev, ki jc nezmotljiva v naukih in pripomočkih, ki so zu izveličunje potrebni, velikimi! grešniku priporočevala, de bi on ž njo namestil Iri svete zakramente, to je. sveto pokoro, sv. poslednje olje iu presvelo Rešuje Telo. Zuslrau velikih grešnikov Jezus z jusuiiiii besedami dvakrat zaporedama pri sv. l.uk. I.'t. .'I. .*». zalcrduje: „.!est pa vam rečem: ako sc ne .-pokoril«*, boste vsi pogubljeni". V tih hukvuh pa nad velikim grcšiiikum ui celo nič zupaziti, de bi se bil on kuj pokoril, uli de bi ou bil kuj poravuul storjeno škodo ali pohiijšuujc ali pa kako resnično kesanjc svojih pregreh razodeval.
Ta veliki grešnik ni nič druziga storil, kukor 7 kratkih molitev je on zmolil, iu ou bi bil, kakor se lu v vvodu bere, le z eno samo zveličanje dosegel. To bi bila pač res lahka pot v nebesa! kdo pa lic spozna, de je to brezvestna sleparija in preslrušna zmota? Je pot, ki se zdi človeku prava, tode nje poslednje pelje v puguhljeiije. (Preguv. 14. 12.). Resnica je, de noben pobožen kiisljuu ne sme molitve zuiiemarjati; pu je (udi res, de hudobnigu kristjana le sumu molitev ne poboljša in toliko manj, če ou moli iz pregrešnih in vražnih nagibov, kajti on Hoga z inolitevjo za-
soiehuje, ko se nu molitev zanaša, tega pa noče dopolniti, kar je Bog postavil za odpušanje grehov. Tistiga molitev je guusobna, ki odteguje ušesa, de postave (.resničuiga poduka) ne sliši. Taka guusobiia molitva je bila tudi tistih tolovajev, ki so pred 20 leti, se kočevskimu mestu pribli-ževaje, pred mestam kleče molili iu potem v grad šli, kjer so uaj popred grajskiga uskerbnika usmertili, potlej pa vse poropali, kar so mogli doseči.
Za dobro srečo v igri poglej 77. stran, kjer se svetuje, žebel vzeti iz inertvaške truge, ter gu od zdolej v mizo zabili, kjer tisti sedi, ki želi v igri srečen biti. V tih bukvah se pogostama priporoča, de mora tisti v guadi llozji biti, ki se želi vdeležili dobrot, ki se tu obetajo. Igra pa zamore le takrat izgovor imeti, kadar kdo igraje ne za-iiiudujc svojih dolžnost ui velja le zu majhen dobiček. Zamore pa li tisti v guadi Božji biti, ki po igri kot ribu po vodi hlepi in sc z vso močjo prizadeva, svojiga lovarša do čistiga odreti? kam se bo pa sreča obernila, če vsakteri igravcov, ki so skupaj, žchcl od inertvaške truge v mizo zabije? .\ko v taki igri le eden kaj dobi, je gotovo eden, ali pa so vsi drugi toliko zgubili, desiravno je vsakteri mertvaški žebel imel nu svoji strani. — Torej je prazna vraža, de bi mertvaški žebel mogel srečo privabiti.
\a strani lol se tole bere: „Jez \. te zurotim in primoram skoz vse kcrvave kaplje itd., de se ti peklenska pošast (1'urjai zarzerelu* v lepi človeški pudobi brez vsegu hrupu pri kažeš".
To zaroteuje se izveršuje v tih bukvah od kruja do konca v necast mulopriiluiga pi*unu in v nesrečo slubih kristjanov, ki nu vraže verjejo. — Kvo je hudič v podobi kače skušal. našiga Zveličarja pa v podobi mugočtiigu posestnika, ki mu je lažnjivo dati obetal celi svet.
Malopridni pisuu zaverženiga duhu, ki ga zarzerelusa imenuje, v tih bukvah nazočuje pod vsimi tistimi podobunii, ki so kristjuuum posebno častitljive; n. p. pod podobo papeža, škofu, nune, pasovuikov, jezuitov iu drugih mtiihov, svetnikov iu svetnic iu ga v uinogoverstiio pisano obleko raznih blagoslovov, molitev iu nuj svetejših imen kaj mur-Ijivo zavija, dc hi slabi kristjani njegovih krempljev, s kterimi jih poguhljiv.i zasačili narnerja, ue mogli lahko spoznati.
kur ozir tih bukev pišem, pišem le iz tegu namena, de hi jih vsakteri, ki jim jc morde dosihmul kuj verjel, spoznal, kako so one brez vse vrednosti, lužnjive, zapeljive, poguhljivc. Vcrli tegu je pa tudi sloveušiuu v tih sleparskih bukvah tako pohabljena, dc hi morde človeku, ki je čiste sloveiišine vajen, »priden želodec se koj sčistil, uko bi se mu Ic nekoliko pepela tih so žganih bukev na jezik potreslo.
..kolomonovc žegne" le kak nevedne/, uli potepuh v raznih podobah skrivej okrog prodaja, in on naj rajši v tiste hiše zahaja, kjer ljudje vraže ljubijo. Brezvesten potepuh bedastiga človeka, ki je vražam vdan, neusmiljeno za aos okrog \odi, de ga hudo poškodva nu duši iu na telesu, in mu obilno omotične ljulikc namest pšenice speča.
križnogorski.
Mtlor *orrašniku dobro stori, knie r etiko terene poyumno*li.
Sploh dobro storiti jc znamnje žlahtuiga in junaskiga serca; ali sovražnikam dobro storiti, ljubili liste ki nas sovražijo. — kako hočem to djanje imeuovuti? \li je še kuj lepšiga žlahtucj-igu iu bolj jiinaškiga kot ljubezin proti svojimu sovražuiku?
|'oslušujmo torej tole prigodi.o :
Neki oče je imel tri sinove, ici jih > tem pri*tutkam sv oje sreče po svetu iskat pošlje, dc hoče, kadar nazaj pridejo. ii~iioiu zmed njih imenitno plačilo iluli, kteri si* ho po s\eiu nar 1» dj junaško obnašal, in uar zlalmiši djanje storil Sinov je gredo po ovelu. in vsaki skerbi, se obljub-
ljen iga plačila vredniga storiti, ko čez nekoliko časa spet domu k očetu pridejo, pripoveduje očetu vsak svoje obnašanje, zavolj kteriga si misli obljubljeno plačilo pridobiti. — Stareji sin stopi nar pred k očetu iu pravi: Poslušajte oče! Na mojim popotvanji se mi primeri, de pridem v neko kmeliško kočo. Očeta in mater zagledam na terdi klopi ležati. Troje otrok ua pol nazih in od gladu sčimžanih vidim okrog očeta in matere sedeti iu nju kruha prositi, od mraza klepetati iu čez hudo bolezin svojih ljubih staršev jokati. V serce se ml vžalijo, iu od usmiljenja glnjen jim d a m ves svoj dnar, tudi sam pristopim tem betežnim na pomoč ter jim strežem, dokler ne ozdravijo. Oče to slitiati od veselja zavpije, sinu objame in kušne rekoč: Tisi dobro delal, ljubi in oj siu! v bukvah življenja je tvoje žluhtno djanje zapisano. Bog ti ga bo enkrat obilno poplučal. Naj pa še tudi ima dva tvoja bratu povesta, kaj iiiieniluiga in junaskiga sta storila. Jez, pravi drugi sin, pridem na svojim popotvanji do uekiga gorečiga poslopja, strašno je gorelo, hiša je bila ze v plemenu. Tam stoječa mati s sklenjenimi lokumi vpije, rekoč: Oh, moj otrok! moj edini otrok, moraš tedaj vender le zgoreli, uli le ni v stani nihče več pred strašnim ognjem oteii! Neki plemenit ui k sloji nu njeni strani, pomoli nakviško svoja z zlati napolnjeno mošnjo, in pravi: kdor otroka iz ognja reši, jo dobi. ,lez skočim na lo v oginj iu prineseni srečno otroka še zdraviga v naročje žalostne matere. Prediu mi pa plemeniti gosp. z dnurjem napolnjeno mošnjo ponudi, zbcžhn, v znamnje, de tega žlahtuiga djanja nisim zu diiar, temuč iz keršanske serčne ljubezni storil. Nud to povedko oče osterini, iu komuj zadosti besed najde, to juuuško djanje svojiga sina pohvaliti. Zdaj je še tretji ali mlajši sin svojo reč povedal, rekoč: Oče! jez sim pa Ic mulo priložnosti po svetu našel, sc va-šiga ohljubljeuigu plaeila vredniga storiti, in le majhnost je to, kar sim storil v primeri z mojimu brutama. Ko sim eniga dne sum v se zamaknjen tik velike reke šel, zagledam mladiga moža v čolnu uu brežiču vodo spati, in glej čolulč se odveze, ter pluva proti strašuimu slapu ali vodo-padu. Mislil sim si, tukej le zamoreš žluhtno djanje storiti , iu spijočiga človeku smerti rešiti. Iu če bi se bil le še kuke minute pomišljevul bi bil čoln s spijočiin muzam vred v strašin verlinec priplaval iu on konec vzel. Ko siin pa spijočiga bližej pogledal, ga spoznam, de je ravno tisti malopridni človek, kteri me je zlo sovražil iu mi je bil že veliko hudiga storil. Kaj hočem svojiga sovražnika smerti rešiti? Nuj pogine! Take misli me od začetka obhujajo. Pa berž se mi spremeni. Havno zato, ko je moj sovražnik, si mislim, ga moram rešiti; ker dubro hočeiu storili tem, kteri je meni hudo storil. Iu tako potegnem čolnič k kraju iu rešim spijočigu nesrečne siuerli. — Oče, lo slišuti, pozabi junaških djunj svojih prešujih dveh sinov, iu zavpije, rekoč: Ti si uar žlahtniši djanje storil, zakuj kdor svojim sovražnikam dobro stori, on pokaže nar veči serčno po-gumnosi uli junaštvo. Vzemi torej obljubljeno plučilo, tebi se spodobi. — Kdor sovružuiku dobro stori, kuže veliko serčne pogumnosli.	I.epstuuski.
Škofi!a Teriaihn in š£oper»ka.
Tcržaška školija, kteri je po zedliijeiiji Kopcrska za vselej pridruženu, se je po razni potrebi novih časov v meji iu v obsegi miiogokrut spremenilu. Od nekdanjih ča-sov iu do letu 17** jc hilo teržuskiiiiu škofu podložim: Terzuško mesto, današnje lehuntije, Teržuska, Dolinska, •lelsaiiska, Ternovsku, Postojnska v .\vstrijuuski deržavi, Buzešku, iu cerkve, Mileška, Ospoška, lruiugoška v popivanji deržavi Benečanov. Po zaterli Piranski škofii v srednji Istrii, je bila tu Teržaški vdružena v letu 1788, ravno tako tudi lehuntije Puzemška iz Porečke, keršuuska, kaslavsku iz Pulske škofije; in nasprot lluzel, pod oblastjo Poieškiga škofa, in Mile, so prišli pod Kopersko škofijo;
Umago pod Novograško, zato de bi meje cesarstva tudi meje cerkvene oblasti bile.
davno Teržaška škofiju, kmalo po tem odstavljena, je bila novi Gradlškanskl pridružena; pa v letu 17110, jo jo cesar Leopold 1. zopet z njenimi starimi mejami vstanovil, dobrotljiv do Teracanov, ker so bili zvesti njemu iu Av-strijunski hiši.
Ko je bil novi red cerkvene vlado po celi Istri! vsta-novljen v letu 1830, so bile Ternovska iu Postonjska te-hantija od Teržaške škofije ločene, In so pod oblast Ljubljanske prišle; Buzeška je bilu Teržaski škofii povernjena. V letu 1831 je bila vsa Novograška škofija po smerti svojiga škofa Teržuški pridruženu, tako se je zgodilo, de du-našnja Teržaška škofija je iz stare Pičauske, \ovograške in iz nekih delov Pulske iu Porečke, Koperskuje bila ravno takrat z novimi mejami po zodinjenji za vselej Teržuški vdružena.
Sv. Teržaška cerkev je bila zavolj metropolltne oblasti od svojiga začetka Akvilejskimu patriarhu podložna, potem Gruškimu od letu 580 skorej do leta 1000; zopet Akvilejskimu do lelu 1752, potem Gorišklmu nadškofu. Nekaj časa je bila tudi prosta, to je, suma zu se; zudujič pa, ko je Goriška nadškofijo bilu zopet vstanovljonu, je nji zu vselej podveržena. Koperska od leta 1752 je bila podložna Videmskimu nadškofu, kteri je bil namesto zatertlga Akvilejskiga patriarha vstanovljeu, potem pu Beneškimu patriarhu; od leta 1830 je pod Goriškim nadškofom.
Terst je v sredi I. stoletja vero prejel po poslancih svetiga Hermagora, Akvilejskiga, ktero je s pogostim prieevunjem svetih mučencov tistikrat poterdil, ko sejo bilo preganjanje kristjanov začelo, in jo je čisto do današnjiga dneva ohranil. Nad stolno materjo cerkvijo, zidano v čast Božjo iu sv. Matije Device v nebo vzete, se še zdaj čudijo, kakor tudi nad spomini uli kupelicami svetih .lustu in Ser-vola, ktere ste bile sčasama s stolno cerkevjo združene.
Tudi IV. stoletje je Kopri stolno cerkev zidalo v čast Božjo ln sv. Murije prečiste Device v nebo vzete, ktera je pa sčasama bila poderta.
Hetl Teržaških in Koporskih škofov, kakor tudi za-tertih škofij, se začne ob letu 534, ob kterim čusu, kakor neki terdijo, so bili še le po vsi Istrii škofije vstauovljenl, po skerbi ln po trudu sv. Janezu, Himskiga papeža. Tcr-žuški škofje so bili Kopersko cerkev, ktora je bilu po preveliki revšlnl zaterta uli razdjana, v XI. stoletji v svojo vlado prejeli, dokler ni dobila svojiga lastnigu pastirju, po perdobljenim premoženji.
Lotur in llugo, Italijanska kralja, sta Teržuškimu škofu pravice in grajšine v Istrii prostovoljno darovula; v Ter-žuškim mestu so ško(je čusno oblast že od nekduj imeli, kteru je bilu sčasama poglavurjem odstopljena, po vravua-nim plačilu, in do časov Murije Terezijo so se školje ,,knezi Teržuški" imenovali.	-u-
/i O p i
Pisanje visokočastitiga O. S a I e z j a Vol č i č u, velikiga dc-finitorja v Bitmi, do visokočastitiga D. Kal ista, franči-škanskiga prednika v Ljubljani. Iz Hlmu. 15. prosencu 1857. Po tivuležuini in ponižnim poklonit do Milostljivigu škofu, iu priporočilu ter ruzodetim spoštovanji do visokočustitlgu gospodu prušta, visokočastiti gospod defiuitor tudi vse verle ljubljanske pre-blvavce prijazno pozdravijo, kteri po ujili poprašujejo, iu zlasti kterim so dolžni uli spoštovanje ali hvuležnost. \'u-dalje je rečeno:
/daj pu vam bom od pobožnosti pri juslicali iu od praznika sv. 3 Kraljev nekoliko naznanil iz pogluvilnigu kutoličanskiga mesta, kakor sim ravno pretečeno božične praznike sum vidil, in po nekoliko tudi pripomogel.
I. 11 le vee uli štulieu, v kteri je bil Zveličar rojen, ln priproste jaslice, v ktere je bil od svoje deviške Matere
položen, sta bila sicer v vsi katoliški cerkvi vedno v časti in v bogoljubnim spominu; vender imu to spodbudno opravilo v Himu, in sploh po Laškim, marsikaj posebuiga, ki bi utegnilo marsikomu mikavno biti. Zvcličarjeve jaslice se postavljajo le v nekterih cerkvah, tode kjer jih delajo, jih pa tudi napravijo, de je kaj. K tem cerkvam se štejete samostanska cerkev pri „Aru Cneli" (nebeški ul-tur), in ,,S, Frunceseo d i Hipa" t pri sv. Frančišku nu bregu |, kjer jez stanujem. Te jaslice so v marsikterih rečeh podobne našim Božjim gruhutu v velikim tednu, vender so bolj du|diuusto (jrrntheuurtig) napravljene, nekoliko nižji, pa veliko širji, kakor večji Božji grobi po Ijuhljuiiskih cerkvah. Njih obok pred oči stavi nebes iu oblake, po kterih je brez števila angelskih podob. Malo nižej je napis: Gloriu i n cxcelsis De o! (čust Bogu po višuvuh). Spodej so tlu. neenake, zdaj višji, /.daj nižji iu kotali C. Precej deleč noter v duplini so ubožne juslice, iu v njih je podoba Deteta Ježuška, ki je Iz lesa čedno /.rezana, v pel-nlce povita, z zlatarn in druziiui kamni bogato ozulišuna, ter ua slamo položena. Oh desnici je Muriju Mati llozja, oh levici sv. Jožef v premišljevanji, s evelečo palico v roki; zruven pa volek iu oslič. Tla so sem ter tje z zelenimi rušami pokrite, po kterih se obilne ovčicc pasejo, druge po truvi leže, druge v nebo gledajo, ali proti jaslicam, kaj tle se tu m godi. liavno luko je pastirjev velika množica uu okrog po kolih, iu blizo jaslic, zmed kit*rili eni novo-rojeniga Zveličarja ua kolenih molijo, drugi iiiii durov nesejo, drugi iinujo oči v nebo vperte, premišljujejo prečudne prikazni iu prepevajo Gospodu slavo, drugi uu dviijnulo pi-šal piska jo, spet drugi so postuvljeni, kuko de čedo varujejo. Vse te podobe ljudi iu živin niso kje uu deskah ina-lune, ampak zgoli postave (štulve) iu rczljuiiinc. Človeške podobe iinujo uli moško velikost, ali pa po okulišinah, dva. tri čevlje, v jutrodeželskim ohlučilu. Stene v duplini so olepšane z lubjem, muham iu zelenjem. V kakim kotu je napravljen studenec; keršenica vodo zajema, gleda pa ob enim k juslieaiu, kuj de neki more biti? Pri sv. Frančišku je bilu tudi še drugu spodnja duplina, v k ter' niso bile samo ovce, ampak razne živali so imele prenočevanje, šia-lica je hilu zlo ra/.svitljeua, iu pa lako, de se luči niso vidile, iu de je Ježuška sijanje (šajnl obdajalo, ki se je vedno gihulo. Kterikrat, zlasti pri cerkvenih opravilih pred jaslicami, jo bil tudi umetni oginj prižgan, kteri se je. v raznih barvah igraje, kaj lepo podal.
Nar lepši so juslice v duu ruzglašcuja Gospodoviga . ker ta duu se vidijo tudi sv. 3 Kralji s svojimi spremljc-vavci, tovorno živino iu zvezdo. Ta duu .ležušek ui v juslicali, ainpuk počivu v naročji svoje mulere Marije, iu je poln Ijuheznjlvosti oberujeii proti prihajočim modrim, jim svojo dopudljlvost uud njih živo vero razodeli, iu sprejeli njih darove. Sploh iinujo rimski umetniki veliko spretnost, nupruvitl vse prav primerno , prijetno iu mikuvim. Vprašal boš, kuko du zamore iibožin fruuciškuiisk sumosiau vse to nupruvili iu plačali? Zato jc vsako leto v adveuiu posebna biru po mestu, iu ker ljudje lo juslieuo opravilo ljubijo, zu nobeno reč luko radi ne dajo milovšine, kukor zu juslice, de nuj se pruv lepo uupruvijo.
Med pervo sv. mašo božični praznik o pol noči jc Dele .ležušek uu velikim oltarji uu stojalcu. zu čevelj visokim, pred tuheriiukeljuum , z zagiiiijalum t velum in i pokrito. Po sv. uiusi sc nese \ procesij med sv. peljem v napravljene jaslice. Po leni pred juslicumi dijukou poje I. božični i'vungcli in se opravijo si* neke molitve. Tako osiuue •ležušek do sv. 3 Krabev v obličji ljudstvu, le sumo tu dau, kakor jc bilo rečeno, gu iz jaslic vzdignejo iu Marii Devici v mirneje dujo.
Itozicni čas \ se ljudstvo vre v cerkve, kjer so kuke jaslicu, se ve, de mursikleri le i/, radovednosti, vender pu njih veliko i/, prnve polmžiiosti in i/. Inuležuigu spomina do včloveccnju Kristusu, Simi llozjigu. V nusi klosierski cer-
kvi, pri sv. Frančišku, je bilo nektere praznike, zlasti popoldan, toliko Ijud-tvu iz vsih ločin in stanov, de so mogle zavoljo reda vojaške straže postavljene bili.
Nekoliko od jaslic, njim ravno nasproti, se postavi stojalo v podobo prižniee, kake 4 čevlje visoko. Ta lečica je za otročje ognvorčike ali pridige. .Navada je namreč, de še nedolžni otroci od kakih 6 do 10 let, po navodil svojih staršev ali učenikov, pred jaslicami imajo kratke ogo-vorčike uli pridigi ce v hvaležnost iu počeševanje novorojenima tldrešenika. zmed klerih so neklcre pruv lepe iu pri-serčue. Se ve. de to se godi le popolduiiske ure, oh čusu, ko ni cerkvenih opravil, tih marsiklerih popoldnevih jc bilo do I.i tacih deiiuskih pridig, ktere liimliani posebno rudi poslušajo in jih nimajo kakor kako oirocijo, temuč vse z re*uobn sprejmejo; pri tacih ogovorčikih je vse po cerkvi liho iu mirno.
S\. kraljev dau popoldne sc Iu pohožnost sklene, l astilo duhov sivo pride v cerkveni opravi pred jaslice. Di-jakon vzame Jcžuška Marii z naročja iu ga da duhovnu, kteri imu opravilo. Zdaj je procesija po bližnjih ulicah med zvonjeuiem. luuziko in sircljaujcm, ler s peljem livul-nice: ..t iudeli- llorode>. Detiin Kcgcm venire ipiid limcs?" (Trinog Herod, kaj se bojiš, ko llog kralj prihaja!) ko se v ceikev veritejo. se nektere molilve pojii, potlej se od velikiga altarja - podobo .Iczusku pričujoče ljudstvo hlago-slovi. k >klepu se podoba nov orojeniga Odrešcniku najpred dalmvstvu. potlej pa ljudstvu kuševul daje. kušiijcjo sc z zagiiiijalcam ogei njene mizice. Naslednji duu so bile juslice odmaknjene.	I k. si.)
Ogled po Slovenskim.
I /ttr"niinxki nimfi' je zakonska sodnija z naslednjim o»eh«i\am: Predsednik g. korar dr. Juk. Slepišuek; svitov ovci: gg. korarji: Jož. Rozman. Henrik II črtna nu. Mih. |>ike| j. iu dekun Vene. Pai g u nI. Prised-ii i k: g. koi vikati Kr. kosur. Zagovornik zakonu: P. n. g. stolni dekan kašpar \ I brc hI. Tajnik g. Matija Jager.
Min zgled po kersanskim srelu.
Za škofu v k u I m u jc zvoljen stolni dekun iz Mur-vica. Trije cerkveni pogliivurji. praski kardiuul, olomov-ski poki.« /, ni viksi >kol in bratislavski knez iu škof so bili pieil k i ut kini «k upu j v llerliuu, in so bili od kralju pruv
pr ljud.....prejeli. ki jih je ludi k kosilu povabil. — Zuuni
\ d o I f II e uze. vrednik tedniku „111 u s i r. S o n u tags h I," v l.ipsii je bil iri ledne zopetl zavoljo spisa v kuloliškim duhu ..Hom uud der Prnicslaiilisinu*". Za svoje terpljenje iše loluzilu v tem. de si bodo hrnvci njegoviga lista za njegovo rii/sirjunje prizadevali. Ta lepi lisi, primeriti in prijeiiu zlasti zu bolj i/.obruzeue dctžiue, velja samo 4"» kr. za čeletl lela ili se dobi pri liiouiiui-lu v l.jiibljuni. -Hude reči se slišijo iz špaujolskih Filipinskih otokov. .'t.Mio liis je samo v meslu Manilla strusin vihar poilerl. v okrogu H ur pa po njih do |o lavžeul. Tudi iz Augleškigu se pripovedmi* od hude ferlitue. ki je požerlu burk, de je groza. Ze veliko lei ni bilo kaj tuciga, kakor lo leto; imenuje se nad Hi bark, ki so se potopile, med njimi njih veliko z \sim Ijudsivam nu ujih. V II en cd k uli so svilli cesar i z svojiga lastuiga premoženju izročili I h tavžent lir ondottiiin patriarhu zu uboge o lložicuih praznikih. Stolni korar v kremi, prečast. g. Peter Ferre, je zvoljen zu oudotuiga škofa.
Mlroldiite,
llobcr nauk p r e k I i n o v a vcu m. Nek iineniien poveljnik je duhovnu tožil, de je zapov cdovav uiniil človeku silo težka reč. dnhrimu kristjanu biti, že zalo. ker brez
kletvinje se ne dajo njegovi ljudje v redu ohraniti. „Jest pa poznam poveljnika", reče duhoven, „ki ni klel, vender so ga njegovi ljudje na besedo poslušali". 0 povejte mi, častiti gospod, tega človeka, rud bi ga poznal, od njega se moram učiti". — Tu človek je bil tisti stotnik v K a farna v mu. On je veleval svojim ljudem s kratkimi in ljubeziijivimi besedami. Pridi! jc rekel cnlmii, in prišel je. Pojdi! je rekel drugimu, iu šel jc. Stori tu! je rekel tretjimi!, in jc storil. Mislim, kurje bilo med nevcriiiki — Himljuni — mogočo, de bi se dalo lutli meti kristjuui doseči. To je bil njegov odgovor.
Z u k u j bi D u u i c u t u ti i ene smešne ne p o v c d a I a ?
V	S e i b r a n z e r vv u Id u na Wiirtc mherškim se je uuigu mescu nekaj rcziio-smcšiiigu pripetilo, Sujast dimnikar prosi pri nekim kmetu zu prenočevanje, kur kmet redko komu odreče. Dimnikur zaspi nu terdi klopi pri peči. ker seje pu peč od zunaj luko ohladila, dc je trepetal, jo hoče otl znntruj poskusiti, in zleze v peč, kjer jc hilu žerjavica že pogasuila, vender je bila še gorka. Torej mirno in mogočno kukor kralj zaspi. Hil bi morebiti precej dnevu pre-smerčul, ukn bi mu ne bilo na vse zgodaj nekaj muhustiga ponugujulo. Prišel je bil neki rokodelec, ki se mu ni hotlo v mer/. I i suhi tleluli, torej jc mnglu keršenica ili peč kurit. Vzame tedaj zvezčič suhe hnste, ju prižge, in ko po suhih vejcah plemen švigne, ga urno v peč potisne. Ona namreč ni vedila, de sc je dimnikar v peč vkvurliral. To jc hilo zu černiga možu vender malo preveč gorko. Se na pol apijoč, ue najile poti iz peči, torej huti obupljivo v motlov-nice, prebije peč, iu z velikim krikum v slanico skoči. Hokndelec, viditi černiga dimnikarja, ki v dimu in ognji med runtučenjem iu podiranjem peči venkaj skoči, — otl groze poskoči, in misleč, de je živu hudoba iz pekla, in ves preplašen skoz okno skoči. - To je sicer smešna, pa ludi rezua dogodim. Vemo namreč peč. ki je veliko nevurniši, kakor una tam ua \Viirleinberškini. To je peč hude priložnosti uli iic vu ril on ti grehu. Ako bi luko urno bežni, kudur se imu tvoja dušu opeči, kakor uiti dimnikur, bi gotovo vse žive dni unbenigu siuerlnigu grehu lir storil, uko bi sr tudi pri tem kterikrat mulo v gluvo kresnil, nič lic dr,—luko bi sc gotovo ne, kukor se jetrni Nujustl čeinuk
Pogovori z gg. doplsovavel.
H. P. v li.: Se Im poruvuulo. — li. A. M.: Vam no bili listi pošiljuni; uko jih pu vender niste prejeli, nc hudo mogli nadomestili. — li. M. Z.: Prejeli in odrujlali. — 1». C: Hvala! — li. — H. —: II« kmalo.
Jiili darovi.
Za afrikaiinki misijon:
li. Sk. I gold. — Z Verhpolja ipavskiga 2 gold.
Uuhovske zadeve.
V	ljubljanski škofii. O. Korl Kuhn, lokalist
v pokoji, je 20. t. m. v Novim mestu umeri. H. I. P.!
V goriški nadškofi i. li. Jož. tioliju v Devini jc zvoljen zu I. kupluua. na njegovo mestu pride g. Jak. Miuni. ti. Jož. konc gre v Opačje sela. li. Pet. Ser-ravallc je vzel od uas slovo iu nc poda v Portogruaro. Finci I je g. Jan. Šuc. verll kaplan v St. Daniclu na krasu, v 41. letu Nvujc starosti. H. I. P..'
Opornim. Ker se listi večkrut vdriigič pošiljajo, v tem pa morebiti naročniki perve zastale prejmejo, so prošenj tuki naročniki, tiste liste, ki no odveč s priliko nazaj poNlati.