Leto V. (XII.), štev. 197 Maribor, torek 1. septembra 1931 nfUTRA« &haj* razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. ari J s*njjrdom.pa12 Din Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta »t. 13 Račun pri poltn*«^ iek. m. V lfjublj*nl I } Oglasi po tarifu Velja mesefino, prsje-nsn v upravl ali po peltl loTSfri, dditav^B4^*,,« pa12 Din I Ur«*** *440 Oprava 2455 j o8|,g9 >pre]tw> tutll oglasni «|$$)( V Ljubljani, PraSemova tillck «.4 Sklepi manjšinskega kongresa DRUŠTVO NARODOV NE SME BITI VEČ DESINTERESIRANO NA VPRAŠANJU NARODNIH MANJŠIN. — NI MATERIJALNE RAZOROŽITVE BREZ REŠITVE MANJŠINSKEGA VPRAŠANJA. Umik nove bolgarske vlade &naga opozicije v Bolgariji je silovito elef-enetila vso Evropo, in po njenih trd Za ^asa v0^ne borbe je vse za-Hi« Pr’čakovalo, da bo pomenila teme-'n Prelom med preteklostjo in bodoč-st jo.prelom naj bi se pokazal pred efn v gospodarski politiki, razmerju VJ3de do makedonstvujočih in v zunanji p°Iitiki ter diplomaciji. In priznati mora-1T1,0> da je opozicija pred svojo volilno ^®ago tudi zares imela namen dati poli-:^ni Bolgariji novo lice; posebno zomljo-^dniki so osnovali dalekosežne načrte. Med ostalimi naj omenimo popolno amnestijo za politične emigrante, zatrtje makedonstvujočih, radikalne gospodarske reforme in oddaljitev od fašistične Italije jft njenega jerobstva. Prav zaradi tega se |e krona dolgo branila pristati na spre-!etje zemljoradftiikov v vlado in morali so dati poprej posebne garancije. To je bila prva ovira na poti do izved-be Predvolilnih načrtov; prav kmalu so Pa sledile Še druge. Makedonstvujoči so, kakor hitro so zaslutili nevarnost, napeli ^se sile, da si zagotove nadaljno nemo-J?no eksistenco. V ta namen so se poslušni groženj s prevratom, svojih uplivnih J^Pnikov v vojski, politični upravi in di-“;Omaciji ter svoje glavne in najmočnejše Sv .niče — fašistične Italije. Pri tem lo°ieni prizadevanju so našli ze-v ^očno oporo tudi v kapitalu, posebno tuiem, ki mu nikakor niso bili po godu zni gospodarski reformni načrti, ki bi, se izvedli, otežili ali pa popolnoma ^Prečili nadaljno eksploatacijo Bolgari-, >n bolgarskega naroda v sebične spe-u*ativne namene, p.^aihujši pritisk je pa končno prišel iz ^ln3a direktno. Ko je fašizem zaslutil lin k' mo®'a vlada gospoda Ma- jeva zares ubrati nova pota v zunanji p ''tiki, zapustili Rim in se nasloniti na in njegove zaveznike, je najprej ^sternirano obmolčal, nato je sledila Povelje ostra časopisna kampanja, dnjič pa tiha presija. Kako je bila ta gae$1ja izvršena, je tajna italijanske in bol lin * diplomacije ter gospoda Musso-(jj ‘I3 in gospoda Malinova, vendar je tu-*vn°st le prekmalu opazila njen uči-to<. • v tej bolgarski javnosti se govori le . 'ko, da je rimski poslanik generali VI- v, neomajni prijatelj fašizma in ekspo-j0n* rnakedonstvujočih, sporočil v Sofi-Veri i *30 ^a*‘ja>' o® bi Kospod Malinov iz-^pel svoje zunanjepolitične načrte, ta-hiv za^^evala povračilo vseh posojil za D,. ®st>cije in za bolgarsko vojsko in bo t*0 potegnila iz bolgarskih bank J ves svoj kapital. v6r! -1e ta verzija resnična ali vsaj zelo Najjj ”a' v to niti ni mogoče dvomiti, drug 20 Pa se je v ozadju kuhalo še kad Prejs^' taino oboroževanje za časa g°$Dod nii Čuda, če se je ^aknjt- a'in<)v s svojo vlado moral u-^altie i ln Je 0Pust'l vse reforme in radi-^voiPHenienibe nameravanega kurza. v^do u vdkw kaže namre2> da med a>in°va, ^i 'e >zšla preko volitev ŽENEVA, 1. septembra. Kongres evropskih narodnih manjšin je svoja posvetovanja pod predsedstvom dr. Jos. Wil-fana sinoči uspešno zaključil. Na kongresu so bili zastopniki 40 milijonov članov narodnih manjšin, ki so se zavzemali za upravičene zahteve manjšin in so zopet opozarjali vso Evropo na nevarnost, k: grozi, ako se ne uveljavita pravičnost in toleranca proti asimilacijskim stremljenjem. Kongres je sklenil dvoje resolucij. Prva ugotavlja na podlagi poročil, katera so podali zastopniki narodnih manjšin kongresu, da se i v državah, ki so vezane ria določbe pogodb o varstvu manjšin, i v onih, ki takih obveznosti nlma]o, iz opozicije, in med prejšnjimi režimi ni prav za prav v ničemer bistvene razlike. Gospodarsko stanje je prej ko sle; nesa-nirano, makedonstvujoči eksistirajo dalje, izvršujejo atentate in znova skušajo vpadati v našo državo, pa tudi Italija sedi nezmanjšano trdno v Sofiji in provinci. Izvenparlamentarni upliv je pač močnejši kakor parlamentarni in bolgarski narod se je zaman oklenil opozicije gel prejšnji režim. Edina vladna skupina, ki z nezadovoljstvom gleda, kako ii vežejo roke, so zem-lioradniki. Iz vlade pa ne izstopijo, ker se predobro zavedajo, da bi bili potem le z malimi izjemami vrši več ali manj brutalna asimilacija, to je raznarodovanje. Predsedstvo kongresa v katerem sta poteg dr, Wilfana tudi odlična manjšinska politika dr. Pavel Schiemann in dr. Ewa>!d Ammende, je pooblaščeno, da sporoči Društvu narodov resnost položaja in ga opozori na nujno potrebo ureditve in uvedbe peticiiskega postopka. Druga resolucija ugotavlja, da materl-razorožitev narodov ni mogoča bi ez poprejšnje moralne razorožitve. Moralna razorožitev nasprotno pa je mogoča samo z ureditvo manjšinskega vpra sanja v duhu tolerance in pravičnosti. zopet na milost in nemilost prepuščeni svojim najhujšim sovražnikom. Vklanja-jo se in čakajo boljših časov, ki jim dozorevajo v vedno večjem nezadovc';.. i širokih ljudskih množic, ki se danes že prav dobro zavedajo, da so bile zodrie vclitve h prva priprava za tisti čas, ko bodo zemljoradniki sami in kot taki zopet izvojevali absolutno zmago. In to se bo skoraj goto* o zgodilo pri prvih prihodnjih volitvah, ako se seveda ne orioeti kaj izcednega, kar na Bolgarskem ni tako zelo nemogoče. Saj so Sofiji v rlno diktirali svojo voljo drugi: najprej Rosi. totem Nemci in danes Italijani Metliški in črnomeljski srez priključena Dravski banovini Nj. Vel. kralj Aleksander je dne 28. avgusta podpisal na Bledu zakon, s katerim so popravljene dosedanje meje nekaterih banovin po izraženih in upravičenih željah posameznih krajev, ki so v skladu z gospodarskimi interesi in potrebami čim lažjega prometa med kraji do-tičnih banovin. Sreza Črnomelj in Metlika pripadeta po novem zakonu k Dravski banovini, srez Čabac pa je združen s Savsko banovino. Dravska banovina Je zgubila s tem 10.222, pridobila pa 25.265 prebivalcev in šteje torej sedaj 1,135.592 prebivalcefo Mednarodni šahovski turnir na Bledu Dr. Aljehin je v veliki formi. DosedaJ je gladko porazil še vse nasprotnike, le našemu mojstru dr. Astalošu se je posrečilo, da je po težkem boju izsilil remis, , dočirn bo dr. Vidmar svojo prekinjeno partijo z Aljehinom gotovo zgubil. Včeraj, v VII. kolu, je imel svetovni prvak za svojega nasprotnika našega mladega mojstra Pirca, ki je zašel kmalu v težkoče ir? kapituliral že po 24. potezah. Dr. Astaloš je podlegel Spieltnannu, Flohr je s porazom madžarskega prvaka Maroczyja izvojeval svojo prvo zmago, Niemcovič je dosegel v boju z našim mojstrom Kostičem le remis. Neodločeno je kočala tudi partija dr. Vidmar-Tar-takower, Colle je porazil švedskega prvaka Stoltza, partija Bo&oljubov-Kash-dan pa je bila prekinjena. Stanje po VII. kolu: Aljehin 5 in pol (1), Spielmann 4 in pol (1), Kashdan 3 in pol (2), Bogoljubov 3 in pol (1), dr. Vidmar in Kostič 3 (2), dr. Astaloš in Niem« oovič 3, Flohr 2 in pol (1), Pirc, Maroczy in Stoltz 2 in pol, Colle in Trtakower 2 (1). Danes je v turnirju prost dan in bodo odigrane le sledeče nedovršene partije: Aljehin - Vidmar, Vidmar - Kostič, Tar-takower - Spielmann, Kashdan - Flohr, Kostič - Colle ter Bogoljubov - Kashdan. BLED, 1.‘septembra. Danes so bile odigrane partije, ki včeraj niso bile dokončane. Turnir je pričel ob 10. Prva ie bila partija Aljehin - Vidmar. Aljehin je igro dobil, ker je že včeraj imel boljšo pozicijo in je bil samo še izveden mehanični zaključek partije. Partija Tartakover - Spielmann bo naj-brže končala remis. Kashdan igra s Flohrcm zelo težko partijo, ki bo predvidoma končala z zmago Flohra. Colle je z lahkoto premagali Kostiča. Popoldne bosta odigrani partiji Vidmar-Kostič in Bogoljubov-Kashdan. !! Svengali !! Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v seh lekarnah, drogerijah in 1 specerijsKih trgovinah* Okreg sv@tovn#ga miru RAZPRAVE V EVROPSKEM ODBORU V ŽENEVI. — KAJ PREDLAGA FRANCOSKI DRŽAVNIK BONCOUR? ŽENEVA. 1. septembra. Včeraj popoldne se je vršila seja koordinacijskega komiteta evropskega odbora, ki se je bavila z vprašanjem takozva-nih paktov o nenapadanju. Litvi-n o v je opoioril na svoja tozadevna načelna izvajanja v plenumu, nemški zunanji minister dr. C u r t i u s se je izjavil z njim solidarnim, ravnota-ko zastopnik Francije. V razgovorih, ki se bodo med nemškimi državniki in Briandom tu v Ženevi nadaljevali po 6. sept., se bo obravnavalo tudi vprašanje upostavitve skupnega nctnško-francoskcf»a komite-ta, ki bi naj proučil ves politični, gospodarski in vojaški kompleks vpra šanl tlčočih se nemško-frdneoskega zbližania. Razgovori se bodo kazneje nadaljevali v Berlinu povodom poseta Lava-la in Brianda. NEWYORK, 1. sept. Načelnik zunanjega odseka francoske zbornice, Paul Bnncour, je dal zastopniku »Associated Press« interview, v katerem med drugim izjavlja, da bo predlagal, rral se vlade zedinijo v tem. da bodo načelno dale svoje armade na razpolago Društvu narodov, da se tako dokazanega ru Šilca miru zavrne v njegove meje, k! lih je začrtala nova politična morala. Francija je drage volje pripravljala, se pridružiti pogodbi, ki bi vprašanje paritete približala rešenju. V svojih nadaljnih izvajanjih je izjavil Boncour, da bi neuspeh velike, za februar 1932 napovedane razorožltvene kon ference bil znak za ponovno oboroževanje onih držav, ki so jim mirovne pogodbe naložile posebne omejitve v oboroževanju. Končno je izjavil Boncour z ozirom na zahtevo Nemčije po matematični pariteti, da te zahteve ni mogoče spra viti v sklad z načeli Društva narodov. JUGOSLAVIJA NA KONGRESU FIDACA. BEOGRAD, I. sept. Na kongresu Fi-daca v Pragi zastopa Jugoslavijo podpolkovnik Milan Radosavljevič, predsednik Udrtiženja rezervnih oficirjev in bojevnikov. MEDNARODNI PAROBRODARSKI KONGRES. RIM, 1. septembra. Mednarodna zveza za kongres parobrodarstva, ki ima sedež v Bruxellesu, je sprejela predlog Mussolinija in izbral Italijo za sedež 15. mednarodnega parobrodarskega kongresa. — Kongres se bo vršil od 20. do 23. sept. pod predsedstvom tajnika fašistične stran ke Giuratija v zgodovinskih dvoranah doževe palače v Benetkah. Mariborski Cena 1 Din jMlU % Mariborski V E C E R N I K Jutra V Mariboru, dne 1. IX. 1931. h moHti spominov PO USODNEM STRELU V SARAJEVU. Mariborski in Ko se je na Vidov dan 1914 razvil v Rušah sokolski prapor, sem zabil tudi jaz za Zvezo zlat žrebelj kot znak narodnega navdušenja slovenskih železničarjev za sokolsko idejo. Dosegli smo že tretjo stotino članov, ko je na dan, ko smo proslavljali razvitje prapora v Rušah, počil osvobodilni strel v Sarajevu, ki je meni, Lukačiču in tolikim drugim narodnim železničarjem prinesel toliko gorja. Mene so vtaknili v zapor, vse skupaj pa so nas kakor divje zajce gonili in preganjali. Razpršili so nas na vse strani in severno od Gradca je bil skoro na vsaki postaji eden. Ko so me izpustili 4. 10. 1914 in ko je bila koncem marca 1915 preiskava proti meni zaradi »pomanjkanja dokazov«, ki jih je prosluli major Seliger z automobilom zastonj iskal po Mariboru in okolici,, u-stavljena, sem bil koncem aprila 1915 prestavljen v Leoben. Vsi moji protesti s.o -bili zaman. Udal sem se v usodo in nastopi! po 7 mesecih 27. 4. 1915 službo v Leobnu, rodbino pa sem moral pustiti v Mariboru, ker ni bilo dobiti stanovanja. Kmalu sem pa opazil, da sem tudi v Leobnu pod nadzorstvom. Moja pisma so redno romala na glavarstvo, kjer so dobila svoj žig in šele na to sem jih jaz pre jel in le neki opazki mojega prijate’ja Blažona, ki je bil takrat tudi tam, na-pram tajniku glavarstva, se imam zahvaliti, da je ta šikana prenehala. Ker smo bili stalno vsi pod policijskim nadzorstvom, se spočetka nismo mogli kaj posebno gibati. Počasi je tudi to prenehalo, zlasti, ker nas tamošnii Nemci niso tako sovražili ko domači nemškutarji. Ker nas je bilo kakih 12 blizu skupaj, smo se še razmeroma dobro imeli. Drug drugemu smo dajali pogum, ki nam ga je vsem skupaj manjkalo, vendar pa nismo obupavali. Ako so bili tepeni Nemci, smo se veselili, ako je bila tepena antanta, pa tolažili, da najbrže ne bo ta- ko hudo, kakor se čita. Naša glavna skrb je bila, kako se preživeti, ker pomanjkanje vsega je bilo v teh krajih neznosno. Pri tem smo na tihem kovali načrte za bodočnost. Sredi leta 1917 smo bili že toliko ojunačeni, da smo začeli zopet misliti na organizacijo. Ker mariborska podružnica Zveze ni bila razpuščena, smo sklenili, da v Mariboru oživimo Zvezo jugosl. železničarjev, ter smo sklicali 9. 12. 1917 občni zbor, h kateremu so prišli tovariši iz vseh krajev. Jaz sem zopet prevzel predsedstvo in začelo .se je nove delo. Ker je bil Gradec bolj v sredini. smo se shajali redno vsak mesec, dasiravno smo bili prepričani, da nas zasledujejo, zakaj opazili smo marsikak znak, ki nas je v tem potrjal. Ker je moja žena v Leobnu stalno bolehala (dvakrat sem jo moral poslati rta k'niko v Gradec!) in ker vse moje prošnje niso nič pomagale, sem se koncem leta 1917, ko se mi je ponujala služba pri Balkanu v Ljubljani, odločil, da sprejmem službo in da grem v pokoj. Začetkom i. 1918 sem se javi' bolnega ter se brez vsega preselil začetkom aprila v Ljubljano. Cas pa, ki je bil vmes, sem porabi za agitiranje za Zvezo. Prepotoval sem Sp. Štajersko, Kranjsko in Primorsko ter zbiral ljudi. Vlagal sem pravila za podružnice, toda glej ga spaka, ko se e izvršil občni zbor kake podružnice, m je čez teden dni prišel odlok, da je ustanovitev prepovedana. To pa me n; prav nič motilo, kajti odbor je bil že tu inčla-ni tudi in ti so delali naprej kljub prepovedi. Eno sem pa dosegel: naši ljudje so bdi pripravljeni na vse, kar je za tem prišlo. Neposredno pred preobratom smo se se-šli v osebni blagajni Pregelj, Gregorka, Šega, Manfreda in jaz ter se dogovorili o vseh podrobnostih, kar je blagodejno vplivalo na poznejši potek dogodkov. (Konec sledi). Iz železniške službe. Premeščen je oficiial Franjo Kajzer s postaje Maribor gl. kol. k oddelku za kontrolo dohodkov generalne direkcije drž. žel., pripravnik Marcel Jančič s postaje Tezno v Zalog, Adam Ciril s postaje Št. lij na Tezno. Petje Glasbene Matice v letošnji sezoni. Meščani, uradništvo, pedagogi in šolska mladež se vračajo iz letovišč in počitnic; napočil je namreč zopet čas rednega dela, na katero se pripravljajo tudi razna kulturna društva, ki že z največjo vnemo sestavljajo ali celo obdelujejo svoje toletne sporede. Tudi pevski zbor Glas bene Matice je že določil svoj program za 14. društveno leto in prične dne 4. septembra z običajnimi pevskimi vajami. Letos, ob 501etnici smrti enega največjih ruskih skladateljev, Musorgskega bo proizvajal zbor pred mariborsko publiko svetovno znano delo tega mojstra »Borisa Gadunova«, ki se po krasoti in veličini vredno niza na številna in velika muzikalna dela, ki jih je svojih 13 let že proizvajala Glasbena Matica. To bi bil prvi koncert v tem društvenem letu, njemu pa sledi še program, ki je namenjen za dom in drugod. K sodelovanju se vabijo vsi »stari« člani in kolikortoliko v petju iz-vežbani novi pevci in pevke. Kdor ima veselje do tega, gotovo najlepšega kulturnega dela, naj pride sam ali pa se da vpeljati po kakem članu. Moški zbor poje v torkih, ženski v sredah, skupaj pa v petkih, vsakokrat od 20.—22. ure v 3. nadstropju dvorane v Unionu. — Odkritje spomenika kralju Petru v Ljubljani Četrtinska vožnja. Z odlokom ministra saobračaja M. S. br. 22219 je veljavnost vozne olajšave podaljšana na dneve od vštetega 4. do vštetega 10. septembra in razširjena na celo državo. Način Izdaje teh legitimacij po odboru za postavitev spomenika v Ljubljani ostane isti kakor doslej za vse kraje dravske banovine in sosednih srezov do Zagreba in Karlovca. Udeleženci iz krajev izven dravske banovine pa si morejo preskrbeti legitimacije ali potom občin, kjer prebivajo, ali pri zastopstvih Putnika v Zagrebu* Splitu, Šibeniku, Sarajevu, Dubrovniku, Novem Sadu, Subotici, Velikem Bečkereku, Beogradu, Osijeku, Vrnjački Banii in na Sušaku ali pa neposredno pri Odboru v Ljubljani — Kongresni trg 1 II., če vpoš-ljejo istočasno z naročilom po 2 Din za vsako naročeno legitimacijo, bodisi v gotovini, bodisi v znamkah in priložijo tudi potrebne znamke za pošiljatev legitimacij. Lahko pa tudi naročnik zahteva na pošti bianco-položnico poštne hranilnice, katero izpolni z naslovom »Odbor za postavitev spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani, Kongresni trg 1 II« in s številko ček. računa tega odbora 14.673; od pošte potrjeno položnico pa priloži svojemu naročilu, nakar mu bodo legitimacije takoj odposlane. Kresovi. Na predvečer slovesnega odkritja spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani dne 6. septembra se bo v Ljubljani otvorila vrsta svečanosti s slavnostno bakljado po mestu in z razsvetljavo celega mesta. Dne 5. septembra ob 20. uri (8, zvečer), ko bo zažarel v svitu nebroj luči starodavni ljubljanski grad, se bo raz njega razlegala daleč v okolico Ljubljane slavnostna fanfara v znamenje pričetka slavnosti. Fanfaro bo prenašal radio po celi državi. Tedaj naj bo po vseh kraiih po starem slovenskem običaju ta znak prevzet od vrha do vrha, kjer naj zažare daleč vidni kresovi, znamenje veselja in radosti. Torej 5. septembra ob 20. uri na-' vse vrhove in daleč vidna mesta kresove! Vožnja v Ljubljano in povratek. Do- sedaj je že prispelo nad 20.000 prijav za železniško vožnjo v Ljubljano k odkritju spomenika dne 6. septembra. Ogromno število jasno priča, kako je prebivalstvo pravilno razumelo veliki pomen tega dogodka. Prijave pa še vedno prihajajo. Jasno je, da bo pri takem številu udeležencev naval na železnice izredno velik in bodo mogle slednje zmagovati ves promet le tedaj, če se bodo vsi udeleženci točno ravnali po navodilih, ki bodo prihodnje dni objavljena v časopisih. Za sedaj moramo še objaviti, da bosta vozila iz Maribora dva posebna vlaka, na katera bodo najbrže imele priključek tudi stranske proge. Poseben vlak bo vozil tudi iz Trbovelj, od koder se je priglasilo 1600 udeležencev. Za povratek bo tudi poskrbljeno in bodo vozili dne 6. septembra med 10. in 11 uro zvečer iz Ljubljane posebni vlaki v vse smeri, tako da bo vsakomur omogočena udeležba pri odkritju, ne da bi imel prekomernih stroškov s prenočevanjem. Železniška uprava je tudi odredila, da se moreio kupiti polovične karte na podlagi legitimacij za vožnjo v Ljubljano k odkritju tudi že v predprodaji, tako da ne bo posebnega navala tik pred odhodom vlakov in da ne bi vsled tega na-stale zamude. Poslužujte se zato v čim večji meri te predprodaje, ker si s tem tako sebi kakor tudi železniški upravi pomagate. Mednarodna organizacija cojr . nikov zavezniških čet. Pred kratkim je naš list poročal o med narodni organizaciji bojevnikov zavezniških čet, ki so se skupno borile proti osrednjim državam. K poročilu še dostavljamo, da je med drugimi član uprave te organizacije, ki se imenuje »Fidac« tudi mariborski trgovec g. Jokob Perhavec, ki je pretekli petek odpotoval na kongres Fidaca v Prago, kjer bo zasto pa' tudi »Udruženje rezervnih, oficira i ratnika« in »Savez dobrovoliaca«. — !! Svengali !! Akademska letalska skupina Aerokluba j ; v Mariboru se naijvljudnejše zahvaljuje sledečim cenjenim mariborskim tvrdkam, ki so pripomogle k dograditvi brezmotornega letala: g. Perglerja za izborno brezhibno lakiranje ter režijski transport, tvrdki Doctor in drug za platno, tvrdki Pinter &. Lenard za jeklene sestavne dele ter tvrdki Eylert v Melju za obdelavo jeklenih delov, za obdelavo lesa Drofeniku in Domicelju, za železne dele Kuharju. Za razstavo brezmotornega letala je foto-tvrdka Pečar v Gosposki ulici brezplačno izdelala povečave, ter s tem omogočila fotorazstavo. Tvrdki Wipplinger in Meinll & Herold hvala za posojeni ojačevalec in plošče. Mestno električno pod jetje je dalo na razpolago reflektorje in žarnice. Vsem prisrčna hvala! — Opozorilo trgovcem radi novoletnih koledarjev. Na mnoga vprašanja zaradi razdeljeva nja novoletnih koledarjev opozarja Trgovski gremij vse trgovce v Mariboru na sklep letošnjega občnega zbora, da se mora ukiniti razdeljevanje koledarjev šele za leto 1933 in se toraj sklep ne nanaša na koledarje za leto 1932. — Živinski sejem v Mariboru. Na zadnji živinski sejem je bilo prignanih 14 konj, 11 bikov, 279 vo'ov, 354 kr v •in 8 telet, skupno 666 komadov, prodanih pa je bilo 390 komadov, od teh v Italijo 59. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli, 1 kg žive teže, 4.25—6.50 Din, poldebeli 3.75—4, plemenski 3—3.50, biki za klanje 4.25—4.50, debele klavne krave 4—4.75, plemenske 3—3.50, za klobase 1.50—2.50, mlada živina 4.50—5, teleta 6—7 Din. — Brlvskj In lasničarskl pomočnik] v Mariboru so imeli v nedeljo v navzočnosti predsednika Saveza brivskih radnika v Jugoslaviji, g. čurlča, svojo glavno skupščino. Po pozdravnem govoru predsednika dru štva g. Pulka je g. Franjo Knez v daljšem govoru opisal težkoče, s katerimi se morajo boriti brivski pomočniki in brivski naraščaj. Opozarjal je tudi na važnost organizacije. Konečno je še predsednik Saveza g. Curič poročal o splošnem položaju brivskih pomočnikov, o zdravstve nih razmerah ter o potrebi strokovnih šol v več'ih mestih, da se ako preoreči nameščanje tujih delovnih sil v naši državi. Poceni meso. V četrtek, dne 3. sept. se bo od 7. naprej prodajalo na stojnici za oporočeno meso pri mestni klavnici 250 kg govee-ga mesa po Din 5.— in sicer na osebo največ 2 kg. — Težka nezgoda pri delu. V pivovarni Union nameščeni Ivs Moge je dobil pri prestavljanju težkež ledenjaka na levi nogi tako težke Poškodbe, da so ga morali na odredbo zdravnika prepeljati v splošn- bolnico. Ulice Maribora so zopet ožiyele... Konec počitnic je. Živahno čebljanj® malih fantov in deklic daje mestnim unčam nov kolorit. Vidno osvežena od zdra vega zraka na deželi se vrača mladina v šolske sobane, srkat znanje in modrosti za življenje. Spremljajo jih dobri očetje in mamice, iskajoč primernih zavetišč za svoje najdražje. Kmalu bo zapel šolski zvonec in konec bo brezskrbnih dni. — Obup radi nesrečne ljubezni. Včeraj popoldne je 21-letna M. Ž. 5 Pobrežja izpila v samomorilnem namen11 večjo količino oetove kisline. Kot mc'-v obupnega dejanja se navaja razočaran!* v ljubezni. Ponesrečenko so odpremili * reševalnim avtom v r-Iošno bolnico. Izsleden vlomilec. V noči od 27. na 28. avg. je bilo vlom* Ijeno v garderobo LSK Maribora in So* kola-matice. Zlikovec si je prilastil nar različnejše obleke, aktovke itd. za kr^ 1800 Din. Včeraj so policijski organi $ ulici izsledili 201etnega brezposelne^ kleparja Mirka S., doma iz Prekmurja, *' je imel na sebi dele ukradenega blaga-Aretirali so ga in našli so pri njem še sk°* ro vse blago. Tatvino je priznal in je ki' oddan v sodnijske zapore. — Božjastni napad je dobil včeraj na Juigioslov. trgu 28-let» Branko P. Z rešilnim avtom so ga odpremili v domačo oskrbo. — Tovarišico okradla je v neki gostilni brezposelna služkinja Jožefa D. Izmaknila ji je 300 Din. Ko so je aretirali je sprva tajila, vendar so Py telesni preiskavi našli denar prav rafinirano skrit, nakar je priznala. Oddali s® jo sodišču. •v je otvoril svojo odvetniško pisarno^ Sodni ulici 14, pritličje v prostorih bivše pisarne dr. I. Kimovca. Skrivnostno zdravilo. Kmetica — Nacetova Mica, je imela •isto navado kakor večina vseh zakonskih žensk. Vselej je prav kreko zmerjala svojega moža, kadar se je pozno vrnil 9 gostilne domov. Najprej je nastal prepih zatem vpitje, sledile so še bunke. Nasled' nji dan -je Mica hodila okrog vsa potrt* in obvezana. Vaščani so seveda tako! vedeli, da je bila poprejšni večer »domača vojska« v hiši. Pa se je enkrat domislila Mica in *‘a k župniku, prosit za pomoč, Stari, izkušeni dušni pastir je dal Mici malo stekle-ničico in je smeje rekel: »Tu notri je čudodelna voda! Kadar bo tvoj mož pri^® pozno domov iz gostilne, vzemi v ust3 to vodo in jo imej toliko časa v ustih, “3 se mož odpravi k počitku!« Mica je to storila enkrat, dvakrat in -j® večkrat, toliko Časa, da ji je zmanjka*® »čudodelne vode«. Pa glej čudo! Mica j1 bila več tepena, mož ni nič več rogovi19 in se je lepo podal h počitku 1 . Pa je šla Mica znova k župniku r »čudodelno vodo«. | Župnik pa se je prav od srca nasmej* in ji rekel: »Vidiš Mica, da so b*'a .ta zdravila dobra! Pa vedi tudi, da je to čisto navadna voda, ki si jo imela, ustih. Veš, ko si imela vodo v ustih, mogla govoriti in s tem razburjati sv jega moža, Sedaij to lahko brez v° opraviš! Zapomni si, da vse žene tepe njih jezik! Če pride mož pijan doffl»v, zmerjaj ga takrat, ampak mu vse to v vej, ko bo trezen!« . bj)0 Tako je delala potem Mica, pa *e*ene vse prav — delajte tako tudi dru** — na bo vsa nravJ v fliari-Dorra, . se je ustanovila takoj in trajno po-*™ie in vzgledno, naša pa se je zvijala v ez'kočah različne narave, katerih nočejo na tem mestu razmotrivati. Toliko “ai bo pa omenjeno, da je obstojal že le-? 1925. pripravljalni odbor, ki pa ni pri-j čez formalnosti in tak odbor se je na *°vo sestavil tudi leta 1928 z dr. Bezja-°m na čelu, a bolezen poslednjega je ZoPet ustavila vse delo. Šele v zadnjem so se odločilni krogi lotili perečega Prašanja z vso resnostjo in novi priprav Jalni odbor, kakršen se je konstituiral na uestanku dne 30. julija, je sklenil, da se stajiovitev pevske župe izvede brez *)z'ra na število prijavljenih članov društev. cembra vsakega leta. Župa si, analogno kakor Hubadova pevska župa, prisvaja kot svoje ofidjeino glactilo pevsko revijo »Zbori«, ki jo izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani, pri čemer ostane razumljivo samo po sebi, da je glasilo celokupnega JPS, »Muzr/ški glasnik«, ki izhaja v Beogradu, tudi glasilo naše župe. Ko si je upravna eksekutiva, po pravilniku obstoječa iz predsednika, tajnika in pevovodje, zabeležila nasvete nekaterih udeležencev v tehničnem in organizato-ričnem pogledu, je predsednik prof. Mirk v daljšem govoru polagal važnost na čim resnejše in smotreno delovanje ter izrazil nado, da bo tako možno dati župi pravilen in izdaten razvoj v korist našega zborovskega petja, ki mora doseči čim večjo umetniško stopnjo. Zahvalil se je vsem udeležencem za številen obisk ki zaključil to izredno lepo in prijateljsko zborovanje. Pripominjamo še sledeče: Občnega zbora se je udeležilo csem pevskih zborov, ki so se obenem včlanili v pevsko župo. Hubadova pevska župa šteje nad 30 članov. Tako število lahko doseže tudi naša. Treba .e le dobre voije, iskrenega razpo.ozenja in primernega smisla. ... ! Jugoslovenski pevaČki savez in s tem nje lako je prišel tudi dan ustanovitve na- j govi pododdelki, pevske župe, imajo na-r; Pevske župe in v soboto dne 29. avg.; men, zbirati pevska društva in jih pov-v ,Je vršil v prostorih Glasbene Matice i zdigniti na čim večjo umetniško stopnjo, Mariboru njen ustanovni občni zbor, ki j podpirajoč jih pri tem z vsemi sredstvi , se ga udeležili zastopniki glavnih ma-js katerimi razpolaea (nrirei*n,« n«.v«kni škodbe. Ta prizor je videl neki sprehajalec, katerega, je v zaprepaščenosti zadela srčna kap in ae bil na mestu mrtev. — Weissov zakon je bil razveljavljen, ga. Weiss pa se je poročila z industrijalcem dr. Julijem Koritschonerjem, ki je bil prej oženjen s Frido Frank, nekdanjo ženo Pavla Franka. Salon te gospe je bil znan radi svojih visokih literarnih in umetniških gostov. Ga. Frank je bila morfinist-ka in je umrla pred dvemi leti, ker si je z brizgalko za morfij zastrupila kri. Dr. Koritschoner se je navzel od strasti za morfijem in je v Carigradu! v momentu duševne razdvojenosti izvršil samomor. Še pred svojo smrtjo pa je navadil svojo kasnejšo ženo, ločeno Weiss, na uživanje morfija. Temu klubu sta pripadali tudi Marija Grška in Mimi Kott, ki sta pravtako končali s samomorom. Ugotovili so, da sta bili obe težki niorfinistki. Poslednja žrtev v te. verigi je sedaj Ernst Weiss. ki leži v bolnici. Po teh številnih tragedijah se je za. Mija Weiss vendarle zbala bodočnosti in se popolnoma odpovedala strupu ter je posvetila vso pažnjo svojim otrokom. Arbtik — zemlja bodočnosti Arktičnih krajev ne raziskujejo samo iz geografskih razlogov, nego tudi zato, ker so velike gospodarske važnosti in navsezadnje tudi ključ za obveščanje o vremenskih prilikah. Te so odvisne za zmerni pas severne polkroge od severnega tečaja; vpliv arktika je namreč tako velik, da ga je čutiti celo v tropskih krajih. Vremenske napovedi s severnega tečaja so velike važnosti za gospodarstvo. Zato je ena izmed najvažnejših nalog polarnih raziskovalcev proučavanje meteoroloških priiik na severnem tečaju. Med zemljami, ki v poslednjih letih tek .. .... j - razpolaga (prirejanje pevskih «*• T i—■—«.« -°0rskih (tudi iz okolice;, celjskih m j tečajev, zborovodskih tečajev zalaganje mujejo z ekspedicijami v severne kraje, foških društev. Na ustanovni občni zbor j potrebnih muzikalij oziroma druaih Dri- ---------------------------------------------*----! « Prišel tudi pevovodja Hubadove pev- j pomočkov, itd.); nadalje ima namen pc-Ske zuPe> Zorko Plovec, znam glasbe-1 svetiti posebno pažnjo umetniškemu -ar. J4 m urednik pevske revije »Zbori«, voju naše pa tudi ostale slovanske Pev-Mojster Matej Hubad je pozdravi, usta-i ske literature in najvažnejšim ooavom Jovitev Pevske zupe s posebnim pismom, zborovskih umotvorov vseh narodov, da- DrAflCorliriiV Ml1iIVJinlr\X70 rvatrcilra ^itno j* j j i . ’ ije da. sodeluje v Vseslovanski pevsk. zvezi, da goji družabnost med pevskim zbori, da izvojuje primerno uvaževanje prekorištnega delovanja pevskih zborov, ki so za narodno kulturo najmane tako važna kakor športna društva; konečno se bodo v pevski organizaciji ublažila marsikatera osebna in druga nasprot-stva, ki so škodljiva prirodnemu razvoju duševne kulture. Vabljena so torej vsa pevska društva, da se včlanijo v na novo ustanovljeno pevsko župo, vabljena so vsa brez razlike naziranua, vsa, ki jim je podvig našega petja sveta stvar. Prijavijo naj se pismeno na naslov: Odbor Ipavčeve pevske župe v Mariboru, ki jim pojde tudi z vsemi potrebnimi nasveti in pojasnili na roko. Ravnatelj drž. konservatorija v Ljubljani, Matej Hub a d, je naslovil na usta. novmi občni zbor Ipavčeve župe pismo naslednje vsebine: »Zelo me je razveselila ta vest, rad bi sam osebno prišel k Vašemu zborovanju in. Vas navdušeno pozdravil in spodbujal k složnemu, harmoničnemu, skupnemu delovanju v župi bratov Ipavcev v okvirju Jugoslovanskega pevačkega saveza I Le ta naj se razprostira po celi naši državi Jugoslaviji v slogi in bratskem tekmovanju. Pozdravljam Vas torej pismeno in Vam kličem: Živela novoustanovljena župa bratov Ipavcev! Živelo bratsko, harmonično, skupno delovanje vseh pevskih društev bivše mariborske oblasti t Živeli zborovalci!« Slično navdušen je tudi brzojavni Pozdrav, ki ga je poslal zborovalcem dr. Švigelj, predsednik Hubadove pevske župe. Predsednik Hubadove pevske župe dr Švigelj pa je poslal brzojavni pozdrav. Ob takem splošnem ugodnem razpoloženju je predsednik pripravijailnega odbo-ta. prof. Mirk, otvoril občni-zbor, pozdravil udeležence in izrazil svoje vesele nad dejstvom, da je tudi pri nas prodrlo razumevanje potrebe po skupni pevski organizaciji in podelil besedo zboro-valcema Vok ač u in Faganelu, ki sta P°dala kratek historijat o predpripravah 2a ustanovitev, nakar je naš Prelovec v Zanimivem in izčrpnem govoru pojasnil ^Noge točke pravilnika in nas sezna-z resnimi stremljenji celokupnega 'zlasti kar se tiče upoštevanja viso-e kulturne vrednote zborovskega petja strani kompetentnih faktorjev. Pravilih sam se ni prečital, ker je njegova sebina itak vsem znana. Nato se je prešlo k izvolitvi župne u pave v smislu 61. 7. in 10. Pravilnika. Zvo!jeni so bili: prof. Vasilij Mirk za ^edsednika; Rudolf Bradač (»Oljka« Celie) za podpredsednika, Franjo , 0 r d e j (»Drava« - Maribor) za tajnica, Albin Živko (isto) za njegovega amestnika, Joško Lukša (»Jadran« -pribor) za blagajnika, Joško Rojc p °) za njegovega namestnika, Janko ašparič (»Maribor« - Maribor) in ibin Horvat (»Drava.« - Maribor) za j^Dni zborovodji, Anton Jagodič (Gl. p ica Maribor) za arhivarja in Marija ^ 0 z m a n (isto) za njegovo namestnico, J°f- Konrad Fink (»Celjsko pevsko dru-jtvo« . Celje), Joško Hrastelj (»Mari-jj°r« - Maribor) in Mirko Logar (»Glas-ena Matica« - Ptuj) za člane uprave, v 3dzorni odbor pa so bili izvoljeni Janko rnuš (Gi. Matica, Maribor), Jakob Ro-iT^} (»Lira« - Radvanje) in Joško Vokač rava« - Maribor). I Sprejeti so bili nadalje naslednji pred-/®1: Naša pevska župa se v počastitev ^ P^iHa prvih slovenskih glasbenikov iz ‘n d”6 ^tajerske> bratov drja Benjamina z n *3 ^“stava Ipavca, Čijih delovanje je ittiJ “vijem bilo najožje spojeno, loi;,nuie Ipavčeva župa v Mariboru; do-Žun ?e Prva nedelja v maju kot skupen b0(]J ^vski praznik, ob kateri priliki se Pevski*'* tuc^' re^n'' občni zbori in Štey 1 koncerti včlanjenih pevskih dru-mi. k0ziroma eventuelne tekme med nji-n 0se sodelovanje župnih članov rt>slavah na državni 1. de- Zrtve morfija Na Dunaju je nedavno skočil iz tretjega nadstropja na dvorišče 39-letni trgovec Ernst Weiss. Lažje poškodovanega so ga odpeljali v bolnico. Weiss je bil prejšnie čase bankir, pozneje pa se je posvetil literaturi. V literarnem svetu je sodeloval kot Ernst Weit. — Na Dunaju, v Berlinu in v Pragi je imel mnogo znancev. Nekaj let je minilo, odkar se je poročil s hčerko nekega dunajskega zdravnika Mijo Hasterlick. Žena pa se je spoprijateljila z nekim praškim pisateljem in to je dovedlo do ločitve zakona. Ga Mia Hasterlick je skočila iz okna, da bi se • zadobiia pa ie le srednje težke po- stojita na prvem mestu Rusija in Amerika. Rusi so sestavili celo posebno komisijo za raziskovanje polarnih krajev; uredili so institut za raziskovanje severa in postavili celo mrežo meteoroloških in radiopostaj od Nove zemlje do Wranglo-vega otoka. Orjaška ledolomilca »Kra-sin« in »Malygin«, cel oddelek polarnih letalcev in v poslednjem času zgrajeni le dolomi''ec »Georgije Sedos«, ki je lansko leta zasadil sovjetsko zastavo na Franc Jožefovi zemlji in tam uredil močno radio stanico, vse to predstavlja pomožna sred stva, s kakršnimi ne razpolaga nobena druga država. Severni polarni kraji imaijo vse polno prirodnih zakladov. Na večini otokov severno od Kanade so odkrili premog, ki nikakor ne zaostaja po kakovosti za onim iz zmernih pasov. Najdišča premoga na Spitzbergih bi zadostovala za stoletno u-porabo premoga v Skandinaviji in vzhod, ni Evropi. Pa tudi petrolejski vrelci so bili najdeni v Arktiki. Na Aljaski ga začenjajo Amerikanci že celo pridobivati. V arktiku pa so našli tudi večje količine zlata, srebra in platine; eksploatacija pa je bila radi neprimernih vremenskih pri. lik nemogoča. V severni Kanadi so zgra dili Amerikanci vzdolž Hudson o v ega zaliva železnico, ki naj bi služila eksploataciji bakrenih najdišč v večji meri, obenem pa bo ilažje vzdrževati aeroplansko zvezo z najsevernejšimi deli zemlje. Tudi flora polarnih krajev je zelo važna. Severno in južno od polarnega kroga se razprostirajo ogromni gozdovi, ki dajejo diven materijal za kurivo, zgradbe in papirno industrijo. Po sedanjem stanju poljedelske tehnike pa bi bilo mogoče gojiti na severu tudi razne vrste žita. Za časa trimesečnega poletja pa uspevajo cs-lo nekatere rastline. Tudi na živalstvu so ti kraji silno bogati. Sarmo za arktično in subarktično Aljasko cenijo, da živi na njej okrog štiri milijone sobolov. Isto velja tudi za Sibirijo, ki lahko vzdržuje sto milijonov sobolov. Je pa še množica dru-Končno pa je arktik kakor ustvarjen za zračni promet. Tu se bodo v bodočnosti križale zračne poti med Evropo, Ameriko in Azijo. Več ko en milijon Izvodov časopisov ekspedira dnevno češkoslovaška poštna uprava. Lansko leto je glasom poštno-prometne statistike bilo ekspediranih skoro 400 milijonov izvodov, in sicer od domačih časopisov v notranjosti države 363 milijonov, v inozemstvo 2,660.000, inozemskih časopisov pa 20 in pol milijona. Zanimivo je, da je bilo v Jugoslavijo ekspediranih en milijon izvodov. Lep uspeh mariborskega kolesarja. V nedeljo se je vršila v Zagrebu kolesarska dirka na 200 km in sicer na dirkališču v Crnomeru. Startali so najboljši dirkači iz cele države. Prvi je dospel na cilj član mariborskega »Peruna« gosp. Štefan Rožman. Drugi je bil Simonovič (Železničar, Zagreb), tretji Gregu rati (So kol, Zagreb). SK Železničar v Bielovarc V nedeljo dne 6. tm. gostuje jr v o mo-štvc SK Železničar \ Bjelovaru ter bo odigralo pro-| ^irkaiSniemu prvaku SK Gradjanskemu DrIjaie’.;sko tekmo. JSSI- Maribor:SK Rapid. Jesenska derby tekma se bo vrs:!a v torek dne S. t. m. na Rf*pidovem 'grišču. Finale za iuniorski pokal Ilirije. Prva f.naina tekma se bo vršila dne 6. septembra v Ljubljani, druga pa dne 8. septembra v Mariboru. Srečala se bosta ISSK Maribor I in SK Ilirija II. Občni zi»r Medklubskega odbora LNP se bo vršil v soboto dne 5. septembra v hotelu Orel. ISSK Maribor, tenis odsek. Člani se pozivajo, da se zanesljivo n-deleže sestanka, ki se vrši v sredo dne 3. t. m. v Ljudskem vrtu. Načelnik. Motociklistična dirka, ki jo priredi »Motoklub Maribor« dne 6. in S. septembra, ie vzbudila v vseh športnih krogih največje zanimanje. Dospelo je že več prijav iz inozemstva, med drugim tudi od bratov Hansa in Huberta Hubmann, najboljših vozačev Avstrije. Ravnotako je dospela prijava tudi od gosp. Franca Schmirmaula, ki velja za najboljšega vozača — v kategoriji 250 ccm. Nemški vozač Fric Be-hrendt bo dirkal z aparatom Delta Gnom 350 ccm. — Nadalje se pričakuje še prijava mojstra-dirkača Ceccioniia s Koroškega, kakor tudi naših tuzemskih najboljših dirkačev iz Ljubljane, Zagreba, Beograda, Osijeka itd. Ker poteče prijavni rok šele 3. septembra, se upravičeno pričakuje, da se bo število promi-nentnih vozačev, ki bodo pri dirki sodelovali, znatno povečalo. — Dirka bo organizirana po vzorcu inozemskih prireditev in je radi tega pričakovati interesantnih in težkih borb, kakršnih Maribor še ni videl. Vsa pojasnila so interesentom na razpolago v tajništvu Motokluba Maribor, Gosposka ulica 37/1. gih severnih živali, kj bi se dale zelo dobro izkoristiti. Lahkoatletski miting v Zagrebu. V nedeljo se je vršil v Zagrebu lahkoatletski miting, ki ga je priredil Concor-dia ob priliki 201etnlce. Na tekmovanja so startali tudi trije slovenski lahkoatleti. Stepišnik M. je do$egel v metu d^ska tretje mesto t 39.41 m, kar je nov slovenski rekord, dalije tretje mesto v metu kladiva s 35.49 m. V tej točki je zmagal Manajlovič (Concordia) s 40 JI m, kar je nov državni rekord Izven konkurence je vrgel Južnoumerikanec Gajič 46.80! V meru krogle se je plasiraj na drugo mesto Zupančič (Ilirija) z rezultatom 11.88 m za Ambrozijem, ki je vrgel 13.17 m. Na istem m tlnga je postavil Tučan (Hsšk) nov državni «ekord t.v 1500 m % 4 ‘52 3. Sokolstvo Sokolsko društvo Tezno pri Maribora priredi v nedeljo, dne 6. septembra, oziroma v slučaiiu slabega vremena v nedeljo, dne 13. sept. ob 15. uri otvoritev svojega Tyrševega letnega telovadišča, združeno s prvim javnim telovadnim nastopom. Tezno pri Mariboru je izrazito industrijski kraj ter je tamkaj Sokol za naš narod tem večjega pomena, ker se nahaja v kraju samem im okolici še znaten preostanek predvojnih neslovanskih elementov. Mlado društvo si je z izredno pridnostjo ter vztrajnostjo uredilo svoje potom kredita nabavljeno letno telovadišče ter je opravljalo vse članstvo dolgo časa »kuluk«. Da bo to mlado društvo Jah to vršilo sokolsko nalogo na tako važnem mestu z isto vnemo naprej, kot do-sedaj, prosi okoMška bratska društva tet ostalo občinstvo, naj prvo prireditev So-cola Tezno počasti po možnosti polnoštevilno s svojim obiskom. Telovadišče se nahaia tik šole na Teznu. Zdravo! Stan ^ UTeriBoraftl V E C E R N T K Jutra V Marihoro> dne 1. IX. 153« ■^'WL»ujM«weu^WB4H^^rBSEl:-'^-- 33EE3CEz2sIfi Dr. O. “Dva sos mo- Povast ie preteklega stotetja. Cestnik pa je zahteval tudi od svojih ljudi, da morajo govoriti z gospodo iz trga le nemški, ker to velja in vleče; jezili se je nad svojo ženo, kateri tuj jezik ni šel v glavo; če jo je kregal njen mož, zakaj ne pozdravi gospode v nemškem jeziku, se je odrezala nevoljno: »Govorim tako, kakor sem se napodila, vaših treparij pa ne razumem!« Zato pa se je hči Rozika kaj trudila, da je mogla Hehetati v tujem jeziku in imela je pri tem tudi po- vedeta bi ti še kaj povedati, kako se v trgu godi.« »Nimam časa, draga, pridi popoldne k nam, ram hiteti.« To rekši, se Rozika še enkrat nasmehlja, stisne Justiki roko, v tem pa že zgine pri vratih na ulico ter stopa z brziimd koraki doli po trgu. Justika pogleda za trenutek za njo, a se hitro obrne in nasmeje sama pri sebi, na pol glasno govoreč: »Tako, tako, sedaj vem za vzrok te naglice.« In stregla je odjemalcem dalje, dokler se niso vsi razgubili na različne strani. Cestnikova Rozika in more postati le ž njo srečen. bi prišlo do tega, a zgoditi se je rr.c Justika je imela bistro oko in je. uganila pravo. Tam na voglu sosedove hiše je stal mladi davčni adjunkt Mirko Kodrič. Pisal se je seve Kodritsch, ker seben namen, češ, Če zna nemški, dobi lažje boljšega so bili tedaj taki časi. ženina. Zato se je porogljivo ozirala po drugih dekle- Bil je zal človek v najlepših letih, visoke postave, Mogoče drugače. , . Vesela narava davčnega adjunkta,^ njegova ^ postava, še bolj pa njegova dobra služba so PreV Roziko popolnoma. Kadar je prišel, postregla mu J največjo pozornostjo, gledala je včasih že skozi o j če prihaja in če ga je zagledala, je oblekla hitro dr s krilo, si pripela nov, bel predpasnik ter si vtaknil* skrbno spletene lase kako cvetlico. _ A kakor je bil Kodrič veseljak tako je bil tudi p viden. Zavedal se je svoje prikupljive postave in ga ženske obožavajo. A ravno to mu je dalo mis-j • Bil je strogo vzgojen, pred očmi mu je stal resni oc tov obraz, ki mu je vedno rekel: »Premisli dobro, storiš, da se ne kesaš!« In v duhu je slišal često mili glas svoje draž^ matere, ki je na smrtni postelji blagoslovila svojega si* tih, ki niso razumela nemškega jezika. Čestokrat je re- bujnih las kostanjeve barve ter modrih oči. Lice je ka- na ter rekla: »Mirko, ohrani čisto srce, to je tvoja kla tej ali oni tovarišici: »Kaj žlobudraš ta okorni jezik, to je za pastirje tam na pašniku, nemški moraš znati, tedaj šele človek nekaj velja.« zalo še vso svežost zdravega, veselega človeka. In če se je posmejal, je bil tako zvonk smeh, da je potegnil še drugega seboj In se je morala nazadnje smejati vsa družba. Pa saj je bil tudi zabaven, znal je peti, da je bilo veselje ga poslušati, in brenkati na kitaro. S svojimi šaljivimi pesmicami je razvnel vse in spravil celo Toda poglejmo za Roziko, kam tako hiti iz cerkve družbo v najboljše razpoloženje, po cesti po trgu. Minulo je skoraj tričetrt leta, odkar je bil dodeljen Njeni koraki so bili usmerjeni v bližnjo prodajalno kot davčni adjunkt davkariji v trgu Humu. Spočetka k prijateljici Justiki, ki je imela prodajo tobaka ter je je kazal nekoliko otožnosti po svojih gorah, med kate-razpečavala razen raznovrstnega blaga tudi lep papir rimi je zrasel ter deloval kot uradnik, a pozabil je za pisma okrašena s cvetlicami, med katerimi je bilo kmalu, kajti vse ga je vzljubilo in kjer je bila kaka naslikano od Amorjeve pušice ranjeno srce ali pa dvo- večja družba, je moral biti navzoč tudi Mirko Kodrič je rok, ki sta se ovite s spominčicami tesno oprijemale v nerazrušljivo vez. junkta posebno justika je že čakala v svoji prodajalni na ljudi. Kadar je tako stopal po trgu, zelenkast klobuk na Pred mašo so že prišli moški, ki so si kupili tobak, se glavi, pomaknjen nekoliko na stran, v roki pa vihteč potem postavili pred prodajalno na stopnicah ter kresali črno palčico s srebrnim držajem, se je prikazala iz te-ob kamen, dokler se ni vžgala goba, katero so potlačili ga in onega okna nežna glavica, včasih že tudi katera v pipo, da se je vnela natlačena zelenjava. Ko so še bolj priletna. nekaterikrat potegnili sapo nase iz pipe, so začeli po- Mirko Kodrič se je delal kakor bi nič ne videl, a lagoma spuščati iz nje posamezne oblačke dima ter pri njegov rahel smehljaj okoli usten je razodel, kako se tem uživali vse rajske dobrote te oboževane rastline, upirajo v njega oči trških lepotic ter tudi drugih, ka večja sreča!« , » Toda skušnjave so bile od začetka sveta in 1 prva dvojica v raju jim je podlegla. Ni čuda tedaj, o so se nastavljale tudi veselemu Kodriču in tudi on J bil prisiljen spustiti se ž njimi v boj. Adjunkt Kodrič je zahajal pogosto k Cestniku, k®' teremu je novi gost zelo ugajal, saj je bila njegova trn želja, da se poroči njegova hči s kakim tržanom ali P uradnikom. j Rozika je bila vedno vsa iz sebe, kadar je prisel Kodrič v očetovo gostilno. Njene oči so visele na njeift in dotikrat jo je morala mati poklicati, če se je zatf* a U1 .__________________________________ ________ slila, ko je ljubi gost odhajal. Govoril je ž njo prijaztkj Zato pa ni čuda, da se je zanimal za lepega ad- jo prijel tudi za roko, ki mu jo je mirno pustila, da J® ta posebno nežni Evin spol. je gladil, saj je bila pri tem vsa srečna. Težko ji je Zdajci nekaj prišumi — skozi odprta vrata je stopila Cestnikova Rozika, držeč v eni roki molitvenik, ovit z belim robcem, v katerega je bila vtkana z rdečo nitjo črka R. Z drugo pa si je popravljala ruto, kateri se je poznalo, da je iz čiste svile. »O, dobro jutro Rozika, pa si ti danes prva,« pozdravi došlo Justina ter ji krepko stisne roko. »Kaj pa si danes tako razgreta?« »Seni tudi lahko, saj vročina je neznosna in mudi se mi 'tudi, ker mpram hitro domu.« terim šegava narava ni prinesla toliko zaželjenih darov. Kakor drugi uradniki, je prišel tudi on v Cestniko-vo gostilno, saj davkar Gorjan je zahajal z veseljem po uradnih urah v okolico in se rad pomudil tam, kjer Bog roko ven moli. Hodil pa ni rad sam in tako je naneslo, da ga je moral dostikrat spremljati adjunkt Kodrič. Tako se je zgodilo, da je spoznal Roziko. Marsikateri človek napravi s svojim obnašanjem »Vendar ne bo taka sila,« meni Justika, »saj nimaš na koga, ki ga še ne p^zna, na prvi trenutek najbolj tako daleč.« i »Moram, moram, veš, popoldne pridejo tržani, malo godbe bo tudi in tako se moram požuriti.« Pri tem se je Rozika sladko nasmchl.ala, obenem pa pogledala z enim očesom skozi okno na cesto. »Justika, imaš lep papir za pismo, moram pisati prijateljici v mesto, različne, stvari mi mora naročiti.« »Takoj, takoj Rozika,« reče Justika postrežljivo ter položi pred svojo prijateljico v škatlji celo zbirko ugoden utis, a prepričati se more kma’u, da se ie varal. Tako je bilo tudi glede Rozike. Kdor jo je videl v Justikjui trgovini, si je mislil, da je to prav dobro dekle, toda bilo je drugače. ' Zavedala se je svoje lepote in svojega obnašanja, ki jo je odlikovalo od drugih deklet. Vedela je tudi, da je edina hči in ima pričakovati lepo premoženje. Ni čuda, da je oni in drugi fant pogledal za njo ter najrazličnejših papirjev, »tu imaš na izbiro za prijate- se trudil, da si pridobi njeno naklonjenost. Toda vsak l#co.« Justika je posebno naglašala zadnjo besedo ter pogledala z rahlim nasmehom Roziki v oči, ki je hipoma zardela ter se sklonila nad papirji, da bi prikrila zadrego. Med tem so prišli že drugi ljudje in izrazili svoje je odšel z dolgim nosom, Rozika se je šalila s tem in onim-, se mu tudi prijazno nasmehkala, tako, da se je marsikateri upal ziniti kako besedo o sreči, če bi mogel reči, da si je prisvojil njeno srce. A tedaj bi jo moral videti. Ošabno je dvignila glavo, ter pogledala dotlčnega različne Želje. Eden je hotel imeti kos mila, drugi svečo, z 'izrazom, ki je dal jasno čutiti, češ, kako se upaš kaj tret.H znamko, katero je morala Justika prilepiti na pis- takega misliti o meni, za te so druga dekleta dobra, mo, ker dotični ni znal, na kateri strani in kako se mene čaka kaj boljšega. mora to zgoditi. Tako je šlo naprej, vsakemu je dala In tako je odšel marsikateri fant, v ušesih mu je Justika prijazno besedo, četudi je kupil le malenkost, še zvenel porogljiv nasmeh prevzetne gostilničarjeve Tako je bilo za Roziko kaj ugodno, da je nemote-1 hčerke, no prebirala med papirji, pri tem se pa večkrat ozrla A zvedelo se je sčasoma, kako brije norca s kmet- skozi okno. Zdajci se ji razjasni obraz, hlastno izbere skimi fanti. Zato so se je ogibali, ker so uvideli, da bi zaželjeno, vpraša Justiko za ceno, naglo plača in se bil njih trud zastonj. že tudi posloVi. Le Bolnikov Tone je bil drugih misli, utepel si je če se je nahajal Kodrič v večji družbi in so ga--------- trške gospodične kakor nočni metulji svetiljko. Te®3; se ji je krčilo srce in žele'a je, da bi jih odnesel vih®*’ bati se je morala, da ga ne omami katera krasotica ® tega ne bi prenesla, izpraskala bi ji pri prvi priliki očn Zato pa je ugibala sem in tja, kako bi uredila, “ se Kodrič jasno izrazi, kajti spo-znala je, da tudi 0119 ni njemu ne všeč. Že je minulo pol leta, odkar sta se poznala, tod® nikdar se ni ponudila prilika, da bi si povedala to, ka* je bilo obema pri srcu. Mirko Kodrič je imel kot dobro vzgojen sin nava* do, da je zahajal ob nedeljah in praznikih v cerkev. Najrajši' je šel kakor drugi tržani v zakristijo, tam s® nič ni opazilo, če je prišel kdo malo bolj pozno in j® mogoče tudi odšel še pred zadnjim blagoslovom. Ko* j driču na čast bodi rečeno, da je prihajal točno in tudi šele zapustil cerkev, kadar je šel duhovnik od oltarja* Cestnikova Rozika je imela svoj sedež v prvi klo* pi pri oltarju, odkoder se je videlo v zakristijo. Ce j® pre tu in tam izostala od božje službe, tako se je cd tega časa, kar je videla tudi Kodriča v cerkvi, do cela poboljšala. Ni je bilo nedelje in tudi ne praznika, da M ne prišla v božji hram. Da se je pri tem vedno lepo oblekla, je razumljivo* saj je računala, da se s tem prikupi zalemu adjunktu. Le prekratka je bila za njo božja služba; bila i® nemirna, če je šla v cerkev, saj bo videla zopet njega, ki ga ljubi na tihem. Le prepogo-sto so se ji zgubile oc> tja proti zakristiji, da ugotovi, če je že tam. Kedar P® ga je zagledala, ji je šinila rdečica v obraz in srce bil® ji je močneje. Zgodilo se je pač, da njene misli niso brl® zbrane in je raztrešeno gledala v molitvenik, zrave® pa obračala oči proti zakristijskim vratam, kjer je sta* adjunkt Kodrič. Pripetilo se je tudi, da sta se trela nj®' na pogleda za trenutek, a se zopet ravno tako hib® skrila z njimi kakor bi se bala, da bi eden drugega ®* zasačil pri tem, kar je čutilo srce. Po ko-nčani službi božji se ie pač navadno zgodi1®* da sta se sešla ad.unkt Kodrič in Rozika ter po prija®' nem pozdravu spregovorila nekaj besed. To se je ponavljal-o že nekaj nedelj. A danes e bil posebno lep dan in zato je bilo t®u’ »No, pošalaj še «ejcaj časa, da se malo phmenive, v glavo, da ni nobene druge na svetu kakor edino le razpoloženje popolnoma drugačno. Vzame se dva dijaka na stanovanje in hrano- Naslov v upra- 2495 vi. Sprejmem abonente na dobro brano, dnevno Din 12.—. Frankopaoova ul. 2. 2539 Oddam s 1. septembrom stanovanje sobo in kuhinjo za Din 300.— mesečno v Cankarjevi ulic! 5 v Studencih. Natančne informacije se dobijo y Gozdni 'ulici 55 v Pobrežju. 2537 Iščem stanovanje za dijaka. Naslove do četrtka, pustiti v upravi »Večernika«. 2536 Opremljeno sobo s posebnim vhodom takoj oddam. Vr-hamova ul. 28, pritličje, desno. 2534 Sobo, mirno in čisto z električno razsvetljavo oddam dvema solidnima gospodoma. Naslov v upravi »Večernika«. 2535 Ugledna rodbina sprejme dijakinjo v popolno oskrbo. Klavir! Vprašati je na naslov: B. Guštin, Cankarjeva 24. 2513 Mlad, temnorifjav dakel se je zatekel v parku. Oddati ga je treba proti nagradi pri Kagerju, Vetrinjska ul. 30. 2541 Učenca sprejme galanterijska trgovina Rosina, Vetrinjska ul. 26. Drago 2490 Dijaka višješolca sprejmem na stanovanje in hrano. — Stanovanje prvovrstno: kopalnica, gla sovir, centralna kurjava. Naslov v u-pravi »Večernika«. 2533 Brivskega pomočnika, starejšo moč, dobrega delavca, sprejmem takoj ali po dogovoru v stalno službo. Istotam se sprejme učenec. — Oferte na Fr. Novak, Aleksandrova cesta 22. 2522 Atelje za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20 prevzame: Popravila nogavic, ažuriranje, entlanje, pred-tiskanje: 2500 Rabljene avto In moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična nc lavnica Justin Gustinčič, Tattenbuch®' va ul. 14. aktovk« otroški nahrbtniki otroške nogavice otroški čevlji po zelo ugodnih cenah v galanterijski trgovini Drago Rosina Vetrinjska ulica 26 Cenjenemu občinstvu naznanjam, da se®*’ znižal cene prvovrstnemu prsp nemu dalmatinskemu vinu, črno, belo in oooi<* vse po 10 Din liter obisk se priporoča lastnik £oS^(n,_ Za obilen uU,„. — —...... „Prl stari pošti1" in gosiilne „Evrop nasproti glavnega kolodvora. - , Franjo .lnfV v (jnhl|an>; nredatavnlk izdalatoUo urednik: FRAN B.R* > l\ i\ IC v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d, d, predstavnik Sl ANKO Up.L.- v Marlbont