Največji ilortniki dnemik v Združenih državah
Vetja za T»e leto ...	$6.00
Za pol leta .....	$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za mosenutro celo leto	$7.00
TELEFON: OHelsea 3—3878
GLAS NARODA
IisfslovenskihJelavcevv Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
liwed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
NO. 184. — ŠTEV. 184.
Entsred m Second Claw Matter September 21, 1903, st tin Post Offlos at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: OHelsea 8—8879
NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 8, 1933. — TOREK, 8. AVGUSTA 1933
VOLUME XLL — LETNIK XLL
NEMŠKI FAŠIZEM IZVAJA VPLIV NA JUGOSLAVIJO
Vojaštvo je zasedlo mesto Havano
MEDTEM KO JE POZORNOST VSEGA SVETA OBRNJENA NA NEMČIJO, UTRJUJE VLADA SVOJE STALIŠČE
Govorice o preteči revoluciji so utihnile. — Odredbe, ki jih izdaja beograjska vlada niso glede strogosti niti senca Hitlerjevih odredb. — Srbski ra-dikalci se zopet pripravljajo na opozicijo proti vlad'.. — Napetost med Italijo in Jugoslavijo je ponehala.
Newyorski "Times" je dobil iz Beograda sledeče poročilo:
Med silami, ki morajo biti hvaležne vladi kanclerja Hitlerja, je jugoslovansko diktatorstvo.
Ne da bi Hitler nudil neposredno pomoč abso-lustičnim tovarišem v Beogradu; njegova želja, da si zagotovi Mussolinijevo pomoč, to zabranjuje.
Toda svet, ki ima vso svojo pozornost obrnjeno na nepričakovani prihod fašistov v Nemčiji, ni imel časa opazovati delovanja starejšega in manjšega diktatorstva v Jugoslaviji.
Pristaši jugoslovanske demokracije in pospeše-vatelji federalizma proti centralizmu ne vživajo pomoči svetovne javnosti, ki je bila skozi dolgo dobo največja ovira diktatorstva.
Absolutizem v Jugoslaviji, ki je pred šestimi meseci izgledal, da bo ponehal, se je zopet ojačil.
Sedaj je le malo govorjenja o preteči revoluciji, ki se je spomladi zdela neizogibna in je izgledalo, kot da bo izbruhnila jeseni. Hrvatski voditelj dr. Vladko Maček, ki je pred tremi leti ušel zaporni kazni za izdajstvo s pomočjo javnega mnenja, je bil sedaj za tri leta poslan v zapor za nič drugega, kot da je ponovil zahtevo po "hrvatski avtonomiji, katere ni nikdar nehal zagovarjati, odkar je bilo vpeljano diktatorstvo.
Hrvatje, ki so se lansko leto uprli v Liki, so bili v Beogradu strogo kaznovani.
, Naslednik dr. Mačeka, dr. Predavec, je bil pod skrivnostnimi okoliščinami umorjen. Mogoče je bilo zasebno maščevanje, toda ni izključen političen vpliv, ker so sedaj Hrvatje brez voditelja.
Vsi ti dogodki, kateri bi bili drugače sprejeti 7 ognjevitimi protesti, so prešli z malo več kot pridušenim godrnjanjem. Ni tedaj čudno, da Beograd-čani pravijo: "Diktatorstvo je dolžno Hitlerju zahvalo, kajti cela po voden j poročil o fašistovskih grozodejstvih v koncentracijskih taborih in preganjanju židov jasno kaže, da je strogost našega diktatorstva samo kaplja v morje.'*
Z ozirom na nezmožnost svoji političnih nasprotnikov je kralj Aleksander obiskal Liko, ki je bila pozorišče lanske vstaje, m je imel spravljive nagovore, kar je podprl s tem, da je pomilostil hrvatskega častnika in druge upornike, ki so bili obsojeni na smrt.
Največja jugoslovanska stranka srbskih radikal-cev, katere opozicija je bila posebno škodljiva, se zopet vrača iz svojega prostovoljnega pregnanstva in se zopet pripravlja na opozicijo proti vladi.
Vsled Hitlerjevega nastopa so tudi jugoslovanski izseljenci bolj utihnili, kajti vsled glasnih pritožb nemških izseljencev proti nemškim grozodejstvom njihovega glasu ni več slišati. Poleg tega pa je tudi vsled nazijskega militarizma vstavljena jugoslovanskim izseljencem najpoglavitnejša podpora — italijanski denar.
Ker se skuša Italija zbližati s Francijo, je naravno, da ne bo podpirala propagande proti zaveznici Francije — Jugoslaviji.
Mussolinijevo orodje proti Jugoslaviji, hrvatski in macedonski revolucijonarji — so bili potisnjeni v ozadje vsaj za toliko časa, da jih bo zopet poklical na pomoč. S tem je hitlerizem, ker je javno mnenje obrnil na sebe, združil prijateljico in sovražnico Jugoslavije ter napravil beogradskemu diktatorstvu Veliko uslugo, da se je moglo ojačiti.
MAJNERJI BODO KMALU J0PET NA DELU
Frickova družba bo šele v sredo odprla svoje rove. Komunistični agitatorji na delu.
Harrisburg, Pa.f 7. avgusia.— Na tisoče štrajkujočih premogar-jev v zapadnem delu Pennsvha-n i je noče ničesar vedeti o "gospodarskem miru", ki ga je proglasil predsednik Roosevelt koncem prejšnjega tedna.
\ zrok temu je komunistična agitacija, ki j« zelo razvita po stavkarskem okrožju. Zvezna vlada je bila prisiljena naročiti agentom justičnega departmenta. naj iztrebijo komunistične agitatorje.
Da mirovna prizavedanja predsednika Ron.sevelta ni.so našla za-želj ivega odmeva med premogar-ji. je razvidno rz dejstva, da bo H. C. Friek Coal Company šele v .sredo odprla svoje premogovnike, da.si jih je nameravala odpreti že danes. Frickova družba je podrejena United States Steel Corporation.
Komunistični agitatorji dele med štrajkarje letake, kojih vsebina ni naperjena le proti konseir-1 vativni premoganski organizaciji,' I'rtrted 'Mine Workers of America. pač pa tudi -proti pedsedni-,' ku Rooseveltu in njegovim metodam.	i Preganjanje komunistov je poverjeno pomožnemu zveznemu ( praydniku Lloyd W. Brvanu.
Bryan zatrjuje, da radikalni in • "rdeči agitatorji" ovirajo mirov-1 na prizadevanja ter sabotirajo o-! gromno delo iza obnovitev ameri- j škega gospodarstva, ki ga je za-počela vlada.
Istega mnenja sta tudi .P. T. > Fagan in William Feenev, pred- ] sednika 5. oziroma 4. okraja United Mine Workers.
Neki letak, ki je bil izdan v imenu komunistične organizacije, National Miners Unian, vsebuje sledeče obdolžit ve:	/
-— Lewis. Fapran, Feenev in to- \ variši vlečejo za nos sedemdeset tisoč štrajkujočih premogarjev. 1 — Predsednik Roosevelt. kate-ramu premoga rji zaupajo, načel ju-je tej slepariji. Imenoval je namreč razsodišče, k?i ne bo nikdar razsodilo delavcem v prid.
Letak je naperjen v prvi vrsti proti Johnu S. Lewisu, ki je v družbi governerja Pnichota, indu stitijalnega diktatorja Johnsona in zastopnikov premogovnih baronov sestavil pogoje "gospotlar-J skega premirja".
ŠTRAJK TAKSIJEV
_V LONDONU
London, Anglija, 6. avgusta. — Vozniki londonskih taksijev so za-štrajkalo v protest proti vladnem povišanju najnižjega plačila za vožnjo od 6 na 9 pencev. Vozniki trdijo, da bo vsled tega znižana njihova napitnina.
USTANOVITEV
NOVEGA MESTA
Rim, Italija, 6. avgusta. — Benito Mussolini je položil temeljni kamen za novo mesto Salbaudia, ki "bo zgrajeno na posušenem pon-tmskem močvirju. Mesto bo posvečeno 21. aprila prihodnjega leta in bo imelo 50,000 prebivalcev.
MLEKARJI VZTRAJAJO V STRAJKU
Oblasti so proti njim brez' moči. — Štrajk se širi dalje. — Bati se je še večjega prelivanja krvi.
Utica, N. Y., 7. avgusta. — Mlekarski štrajkarji imajo popolno obla.st nad petimi največjimi mlekarskimi okraji države New York in štrajk se bo najbrže razširil po celi državi.
Civilne oblasti v teh okrajih — Chenango, (hieida, Madison. Herkimer in Lewis — so popolnoma izgubile kontrolo nad položajem. I^e malo mleka je bilo pripeljane-! ga v mlekarne v tem okrožju. In to mleko j<e bilo včeinoma poslano v Utica.
Oblasti teh petih okrajev same priznavajo, da so brez moči proti štrajkarjeni in bodo obvestile governerja Lehmana o resnosti! položaja. Šerifi v teh okrajih niso bili preveč navdušeni za gover-nierjevo priporočilo, da pomnožijo število pomožnih šerifov. Se-nifi tudi pravijo, da morejo pomožni šerifi s pomočjo traperjev le tedaj varno spromljevati mlekarske truke, kadar jih spremljajo v velikem številu iin so oboroženi s solznimi bombami, in drn-j gim orožjem, s katerim je mogoče preprečiti izgrede.	.
V	vseh dosedanjih slučajih so| bili šerifi in truperji v manjšni s J štrajkarji. V nekaterih slučajih je prišlo nad 40 šerifov in truper-jev nad dva tisoč farmerjev. In vsi farmerji so izelo razjarjeni ter ni treba velikega povoda, da jim jeza izbruhne na dan.
Rochester, N. Y.f 7. avgusta. — Ko se mlekarski štrajk na^rlo širi po osrednjih okrajih države in se napadi na farmerji. ki so voljni prodaj-atii mleko, m nože. so se šerifi v dvanajstih okrajih prepričali. da je zelo težko dobiti novih pomožnih šerifov in da je neobhodno potrebno, da governor pošlje vojaštvo.
V	spopadih blizu Roeiiestra j<e bila enemu faimerjn prestreljena roka. dve ženski pa sta bili tepe-ni. Blizu Canadaigua pa je nek štrajkar z železno palico udaril truperja Harolda W. Reach po glavi in jra težko ranil.
Saimo v Erie okraju so farmerji glasovali proti štrajku.
ZADNJI STEBRI PR0HIBICIJE SE RUŠIJO
Jutri bo odklenkalo pro-hibicijskemu uradu. — Dedščino b o prevzel preiskovalni odelek ju-stičnega departmenta.
Washington, D. C., 7. r v gust a. Jutri opolnočii bo odpravljen pro-hibicijski urad.
Pomožni ravnatelj J. S. Hur-rev je rekel: — Za obnovo prohi-bicijske uprave nimamo še potrebnih načrtov. Zaenkrat bo izvajal določbe prohibicije preiskovalni oddelek justičnega departmenta.
Preiskovalnemu oddelku bo pri-deljen tudi Hurlev.
Z odpravo te oblasti se bodo stroški za izvajanje prohibicije znižali za letrnih osem milijonov dolarjev. Zanaprej bodo potrošeni v to svrho le štirje milijoni dolarjev na leto.
Ko bo wlobren protiprohibicij-ski amendment, kar se bo zgodilo še pred koncom tega leta, bo denar uporabljen za kontrolo, da ne bo mogoče pošiljati alkoholnih pijač iz "mokrih" v "suhe" države.
HERRIOT JE POVABLJEN V RUSUO
Marseilles, Francija, 7. avgusta. —No pa vabil o sovjetske vlade bo bivši francoski ministrski predsednik Edouard Herriot obiskal Rusijo. To »e je izvedelo šele, ko se je s parnikom odpeljal na Turško.
NAZIJCI SO MORALI
IZBRISATI SWASTIK0
Inomost, Tirolska, 7. v gust a. — Policija je aretirala 27 nazijcev,' ki so morali pod policijskim varstvom »iti visoko na goro, kj«er so bili primorani izbrisati velikanski -znak swasbike na skali v višini 600 čevljev.
To delo so morali izvršiti po novi odredbi, ki določa, da so vsi člani odpravljene nazijske organizacije odgovorni za čine, ki 89 jih izvršili neznani ljudje, najbrže pa naaijci.
GENERAL VON BUEL0W JE UMRL
Bil je šef generalnega štaba pod Hindenbur-gom. — Živel je v državi North Carolina.—Zadela ga je kap.
Wayncsville, N. C., 7. avgusta. General baron Hans von Buelow. ki je bil proti koncu svetovne vojne poveljnik nemškega kora na izapadiki fronti, je nepričakovano umrl v hotelu, kjer je stanoval. Pred lfekaj dnevi ga je zadela ka-p. Oeneral vo^n Buelow je s svojo soprogo prejšnji mesec
prišel v Waynesville na počitnice.
Washington, D. C., 7. avgusta. Baron Hans yon Buelow je igral zelo odlično vlogo v nemški ar-maldi. Vsa njegova družina je bila vojaškega stanu. Ob svoji smrti je bil star 74 let.
V začetku svetovne vojne je bil general von Buelow šef generalnega sta'ba za generala Paula von Hindenburga. fed je bil tedaj poveljnik na vzhodni fronti.
Pred svetovno vojno je šel- v Argentino, kjer je bil svetovalec v vojaških zadevah in je postavil argentinsko armado na moderno podlago.
Von 'Buelow je bil priznan ve-ščak v vojaških zadevah ter je spisal več vojaških knjig. V Ameriko je prišel teta 1919 in je ves čas živel ločen od javnosti.
Njegova žena je Amerikanka iz Columbia. S. C. Ko jo je general poročil, je bila vdova Fredericka Trumbull iz Philadelpliije.
PREDSED. MACHAD0 JE SKLICAL POSEBNO ZASEDANJE KONGRESA
HAVANA. Kubo, 7. avgusta. — Ko je zasedb vojaštvo mesto, je bilo usmrčenih šestindvajset o-seb, stošestdeset jih je bilo pa nevarno ranjenih. To je bil odgovor predsednika Gerarda Machada na zahtevo vseh političnih strank, naj brezpogojno odstopi,
Havana, Kuba, 7. avgusta. — Predsednik (Jrerard Machado je sklical posebno zasedanje koigre-sa, da ukrene potrebne odredb" za poravnavo štrajka. Položaj j" tako resen, da je ameriški poslanik Welles z vso resnostjo pose-gel v štrajk. ker je nevarnost, da so iz njega razvije revolucija.
Močna revolucijonarna organizacija pošilja iz tajne radio postaje oglase na prebivalstvo, kako se mora zadržati v tem štraj-ku. zatrjujoč, da je to revolucija. ki ima nanifi vreči predsednika Machado. Vlada je .skušala ustaviti to radijsko postajo.
Mnogi vladni uslužbenci bodo v najkrajšem času pričeli s štraj-kom. Ves promet je ustavljen, tako da parniki. ki prihajajo v pristanišča ne izkrcajo potnikov in ne razlože -bla»a ter takoj odplu-jejo.
Predsednik Machado bo najbrže priporočali kongresu, da prekliče ustavne jamščine in da je vladi dovoljeno poslužiti se vojske ter z njo prisiliti štrajkarje k delu.
Predsednik je izdal odredbo, s katero daje mestnim policijam dovoljenje, da se predajo pod vojaško poveljstvo, kjer je taka potreba.
Kakor je žalosten položaj v Ha-vani. je po deželi še mnogo slabši. Iz mnogih mest prihajajo poročila o velikih izgredih.
Policija se je v soboto zvečer in v nedeljo vozila v »klopnih avtomobilih po mestnih ulicah in streljala. Najmanj dve osebi sta bili ubiti. Policisti so pretepjivaJi štrajkujoče delavce, da bi jih prišli! i. da se vrnejo na delo. Revolucijonarna organizavija je naro-
LETALCA STA PRISTALA _PRED CILJEM
Codos in Rossi dosegla rekord na daljavo. — Nad Parizom sta vrgla pisma za svoji ženi.
Pariz, Francija, 7. avgusta. — Paul Codo* in Maurice Rossi sta na poletu, na katerem bosta napravila rekord na daljavo.
Po radiju sta sporočila, da sta nad otokom Ilodesom na južnem koncu Egejskega morja.
Kadar dospeta do Aleppo, bosta preletela razdaljo 5402 milji J in bosta potolkla rekord, katere-' ga sta napravila angleška letalca Gaylord in Xicholetts na poletu iz Lympne v Angliji v \Val-fish Bav v Južni Afriki.
Codos in Rossi sta odletela iz Xew Yorka ter nato letela preko Paniza, Nemčije. Avstrije. Ogrske in Jugoslavije. Spočetka sta imela tako slabo vreme, da nista mogla določiti mesta, kjer se nahajata. Letela sta med grškima provincama Traeijo 'in Macedoni-jo, nad Egejskim mor jeni proti Aziji s svojim ciljem Bagdad. Mogoče bosta celo letela v Indijo. dokler jima ne poide zaloga gazolina.
Letalca morata na koncu svojega poleta varno pristati. Ako sta iz kakega vzroka prisiljena spu-
stiti se na zemljo, se jima to ne ( čila prebivalcem otoka, da osta-šteje za rekord.	nejo v svojih domovih, da polici-
Ko sta letela nad Bourget leta- ja ne bo imela povoda streljati liščem pri Parrzu. sta vr«rla iz ae- j na nje.
roplana pisma za svoji ženi. ki sta Ameriški poslanik Stunner AVel-bili na letališču in sta mahali z les se je že mnogokrat posveto-žepnimi robci.	(val s predsednikom Machado.
Tzvedenci v letanju so bili zelo Javno mnenje je. da je edino upa-začudeni na Floyd letališču v Xew nje za poravnavo štrajka ako srt Vorku. kako naglo se je dvigni! paslanik "Welles sam postavi za
njun aeroplan, kajti s tega letališča še nikdar ni odletel tako težak aeroplan.
Zadnja poročila pravijo, da sta pristala v Siriji.
Varočite se na "GLAS 1TAR0DA", največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
GIBSON V R10 DE JANEIRO
Rio de Janeiro, Brazilija, 4. avgusta. — Sem je dospel s svojo soprogo novi ameriški poslanik Hugh Gibson, ki je -bil prej poslanik v Belgiji.
JAPONSKA PROTESTIRA PROTI AMERIKI
London, Anglija, 7. avgusta. — Japonska vlada je pri vladi Zdr. držav vložila protest proti ameri-rrškemu načrtu za zgradbo novih bojnih ladij, trdeč, da pomeni to nevarnost za Japonsko. Japonski protest tudi 'zagroža, da <bo pozvala Anglijo h konferenci treh držav z namenom, da se izpreme-ne londonska in washingtonska mornariška pogodba.
posredovalca med vlado in štrajkarji.
Tajnik predsednika Machado. Ramiro (iuerra, je rekel, da predsednik nima namena odstopiti, temveč se bo boril do konca kot prejšnje čase.
Havana, Kuba, 7. avgusta. — Havani. glavnemu mestu Kube. preti lakota. Restavracije so zaprte. ker ne morejo dobiti živeža. Na tisoče prodajalcev živeža počiva. Gospodinje so v veliki zadregi. ko se jim manjšajo njihove naloge.
SKRIVNOSTEN GLAS
Brasej, Belgija, 6. avgusta. — Več žensk je omedlelo in veliko število ljudi je bilo pohojenih. ko je 150.000 ljudi šlo v vas Beau-raing, kjer je bilo napovedano, da bodo slišali glas Matere božje.
Pred vaško cerkvijo so postavili velike megafone. iz katerih je bilo slišati skrivmoetni glas, ki je pozival ljudi, da zgradijo novo baziliko.
MEW YORK, TUESDAY, ATOUflT 8, 1933
THE LARGEST BLOVKKE DAILY la P. 1.
Glas Naroda"
and Published by
ot above officers:
G LA 8 NABO DA . CVeftee ef Ike P ^le)
P«J E*«v>pt Bandavs and Holiday«
ftipd
Now York aa eelo >009 ......f7.00
teta it»imm»>««m»n #3.00
lfioienitro at celo leto ......	$7.00
pol I^tA	$3.50
fcutecrlpCloB Yearly «8.00
idvertlMBuat on igneaant
"Glas Naroda* labaja vaakl Oan la
nedet) In praanlkor.
la ni^MBB<l m mm prlobCaJcJo. Denar noj ae blasoroll HflUetf po Money Order. Pri spremembi kraja narofcoHtor. proataao, da ea iub tndl prejšnje btrallHe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
*flLA8 NARODA". Sil W. 18th Street, New I«
Oflelaea 8—S878
K I
ALI BO RUBLJA OSREČILA SVET?
Brooklyn, K. Y. j Hvala gre tudi slovenskim ca-
Zadnji izM. pevBk^» tad—.	**	7
društva "Domovina" J,- tako mu--	»	»
J	■ j „	»otje vabilo in korist. -Poglejmo
ninsil laletntke, da se je od več	„ » , ,	7. .
i-r^o,;]-,	• - i -	na8e slovenske naselbine, kjer je
strani Fzrazila zelja, naj se se kaj	i- on 4.- - i- j- «.• • Z.
t»ir«<»	-7 V	•	la—30 tisoč ljudi. Ce bi vki tr-
takega priredi. Zato se. je omenje- .	' - enk__t na
no društvo odločilo. da napravi ^ oglašali vsaj enkrat na me-
__ . • , . , .	„ , , *et*» koliko konsti bi bdo to nam
ponovni izlet k jezeru Rokonko- :
ma v soboto 12. avgusta.
•Kdor želi iti z nami. naj ae priplazi telefonično ali pismeno na' spodnji naslov do četrtka zvečer.'» u _ , ,.f • Zbrali se bomo pri Slovenskem dohre** kf.1,f1or^eana- ..Na ^J1
Domu, 253 Irving Ave.. Brooklvni™°	k"3 * 'Z UJim ^^
v. n	. , T ... _ • dni,	jaz nisem dolgo premislje-
ob 9. uri zjutraj, vrnih se borno! ,	-	.	'	J,
I val.	m .sem stavil predlog, da
i gremo z njim na "Slovenski hrib v
Willow Spring. — Predlagano,
•« ' .•..■•-«* - - - • \ ■ Iz Jugoslavija
in našima časopisom. Potean bi nasi časopisi »boljše napredovali. I Xadaljem Tam naznanim, da 'Narodni Vitezi" imajo par »sodov
Oni, ki zatrjujejo, »da ni imela svetoma gospodarska konferenca, ki se je pred kratkim zaključila v Londonu, nobenih pozitivnih uspehov, imajo deloma prav. Nekaj ee pa ne da tajiti: začasa gospodarske konference se je svetovna diplomacija bistveno izpremenila.
Sovjetska Unija, ki je bila še predkratkim tako zaničevana in prezirana, je nenadoma stopila v ospredje, in velesile kar tekmujejo med seboj, katera si bo pridobila več njene naklonjenosti.
Zastopnik Sovjetske Unije, Maksim Litvi nov, je imel y Lonkionu bogato žetev.
Sklenil je nenapadalne pogodbe z Estonsko in Letsko, j 6 Poljsko, Romunsko, Turško in Afganistanom; kratkoma-Jo z vsem doavami, ki meje 11a zapadu in jugozapadu na Jlusijo. /t
Uravnal je spor, ki je bil nastal med Anglijo in Rusijo zaradi znane špijonažne oziroma sabotažne afere ter Ugladil pot za novo angleško-rusko trgovinsko pogodbo.
Precej dolgo se je temeljito posvetoval z Roosevelto-"vim zastopnikom profesorjem Molevcm, iz česar se da sklepati, tia ni več daleč čas, ko bodo Združene države prignale Rusijo. •
Francoska vlada mu je pa priredila v Parizu tak
pa približno ob 10. uri zvečer. Vabljen .je vsakdo, kdor želi ve* dan dan užitka v prosti naravi. Vaemite s seboj tudi kopalne obleke.
Cena za vožnjo tja in naizaj je en dolar. otroci polovico. Priglasite se torej pri članih "Domovine" ali pa pri:
Anton &nbelj. 6f?36—€7th Place. Glendale, L. I. Tel.: H agrarian 3—9027.
Concmaugh, Pa.
Tukaj je dne 3. avgusta 1933 ubilo v premogorovu ' rojaka Pr. Dremelja. Bil je več mesecev brez dela. Ko je dobil delo, ga je drugi dan takoj zjutraj ob 7. uri u-bil. Xa njega j° padlo več ton kamenja. Bil je mrtev v isti minuti, kajti njegovo trnplo je bilo stlačeno kot popir.
Bival je v Conemaugk, Pa. od leta lSOS in je bil vedno delaven na društvenem polju. Bil je precej veliko k?t predsednik društva "Sinovi Slave", št. 168 S. N. P. J.
Poročevalec.
podpirano in odglasovano. da gremo na hrib 27. aivgusta 1933. Vabljeni ste vsi rojaki in rojakinje na to božjo pot na Slovenski hrib. Sa tem hribu je prostor za kvar-tanje. base ball in »balinanje.
Tudi Bohemian Beer Garden ima izvrsten prostor za igranje balina, kjer bo otvoritev -balina 12. avgusta. Zmagalci bodo dobili lepe nagrade. Bohemian Beer Garden ima tudi pripravne sobe za 'kvartanje. Vsak večer brezplačen ple«. Bohemian Beer Garden ima 75 sob na razpolago po najnižji ceni in najcenejšo gostilno v Chieagi in priporoča obiskovalcem svetovne raizstave. Cene vidite v oglasil.
Največja hvala ter pozdrav
Otto Spolar. upravitej Bohemian Beer Garden, 1921 Blue Island Ave., Chicago, III.
Buhl, Miren.
ROJAKE PROSIMO. NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
Tragedija v ljubezni.
"V Subotici sta »si v sporazumu vzela žrvijeuje 25-letni železniški uradnik Predrag Baravski in ti j e-gova zaročenka Bijel-a Nedeljko-va. hčerka občinskepa uradnika iz Hor<»oša. Bijela je- obiskovala še gimnazijo, ko se (je spoznala r mladim železniškim uradnikom. Ta je te dni svojemu očetu razodel. da hoče skleniti zakon k svojo izvoljenko. Oče. ki je to prepovedal. in ker se sin ni vdal. je potem v nekem subotiškem list-u objavil izjavo, da ne pozna več svojega sina. Tudi dekle ni našlo pri svojih starših nobenega razumevanja <za svojo »rečno zadevo j in "to je mada zaljubljenca napotilo. da sta odšla v smrt. Predrag j se ji je omračil um in so jo posla-je ustrelil najprej dekleta in po- li v bolnišnico, kjer je kmalu podlegla. Dne 2. avgusta' je bila pokopana hi položena v <rrob poleg svojega moža. kateri je bil poko pan pred kratkim.
V mestni bolnici v Clevelandu je umrl rojak .John Dežnian. star 40 let. Ranjki je', bil doma iz Radovljice pri Trgu. in je biva i v •Ameriki 20 .fetti V Ameriki zapušča ženo in hčer ter več sorodnikov, v starem kraju pa očeta in mater, brata in tri sestre.
— 'Xa Greany. ^linn., je te dni preminula Barbara Globočnik. Pred kratkim je umrl njen blagi mož Frank Globočnik. To je na pokojno ta.ko močno iFplivalo. da
tem šele sebe.
Oče zabodel gina.
Kmečki fant Janez Vidovič vr. Slatine v Halozah ge prišel s svojim očetom navskriž. Ker je bil oče nekoliko vinjen, je v prepiru segel po nož ter »zabodel sina v desno stran prsi. Dovolj hudo poškodovan je bil Janez prepeljan v ptujsko bolnišnico.
Kevarnega vlomilca
Vukašina Markoviča. ki je sodeloval pri vseh velikih vlomih v Zagreibu letos in lani. je po velikih ovinkih pot privedla v zagrebške zapore, v katerih «o že precej časa vsi njegovi tovariši. Markovi«. ki je rodom iz Beograda in star komaj 21- let. je bil že na najboljšem potu. da bi postal med-, narodni vlomilec. Lokalno je v tej stroki kaizal velike talente v Beo-

teprejem, kakoršne je svoječasno prirejala le zastopnikom ruskega carja. Povsem verjetno je, da bo posledica Lit-\"vinovega obiska v Parizu rusko-francoska zveza, ki bo naperjena proti Nemčiji. ^^ Kako čudno se razvija zgodovina!
Izza leta 1917 je bila Rusija »lična sodu smodnika. Po protirevoluciji, ki je trajala od lota 1919 <lo 1921, je belim armadam sicer odzvonilo, obstajala je pa možnost, da bodo e pomočjo reakcijonainih skupin na Poljskem, Romunskem, v Angliji in Franciji zQpet napadle Rusijo. J Se leta 1927 je predlagal Sir Austin Chamberlain, naj vse države Rusijo gospodarsko 'bojkotirajo, !toda po za-Islugi tedanjega nemškega kanclerja Stresemanna predlog ni obveljal.
Leta 1931 je pretil konflikt med Rusijo in Japonsko, . , , ,	,
'	....	. ninzlo in dobro pivo. katero nam
iki so ga hotele izkoristiti protirevolucijoname skupine, »bo pripravil naš oskrbnik, j Danes pa vse evropske države tekmujejo za naklo-' jnj^nost Rusije. Celo poljski diktator Pilsudski, smrtni jBOvražnik Rusov, je sprejel sovjetskega odposlanca kakor ikneza.
f Rusija o kateri so se pred kraitkim govorili, da ogroža ves svet, je naenkrat postala najmočnejša opora Evt rope.
BarbeHon, O.
Nekatere "tovarne so začele nekoliko boljše obratovati, ali žali-* bog za jako nizko plačo. Navzlic temu smo zadovoljni v teh vročih dneh, da si moremo hladiti žejo z mrtzlini pivom, katerega smo vedno težko čakali. Sedaj smo dobili moža na krmilo, kateri nam je vsaj pokazal, kaj se more doseči v slogi in prijaznosti. Vsi bi morali delovati prijazno in složno in vsi za enega in eden za vse.
Slovensko samotslojno društvo "■Domovina" v Barbertonu nam je v prvi vrsti za pomoč v slučaju bolezni ali smrti. Dragi člani dru štva "Domovina se udeležite prilrodn-je seje -vsi brez izjeme. Tudi naše sosestre
Iz našega železnega okrožja se malo kdo oglasi, kakor da se je v letošnji vročini vse črnilo posušilo. dasiravno se izgodi vedno kaj novega. Ne vem. 'kje se teta pro-sperfteta potika, da se k nam še vedno ne prikaže. Par rudnikov se je sieer odprlo in vposlilo nekaj mož veliko jih pa še vedno tava od matjne do ma>jne, proseč dela.
Tudi smrt se ka.i pogosto oglaša med rojaki. Pretekli teden *»n»o imeli kar dva mrliča naenkrat. Prvi je iWrl Math Klarič, ki je bolehal že par let in umrl v sanatoriju. Doma je bil iz Delnic. Tukaj za/pušča vdovo in dva še .mlada sinčka. Druga* je Mrs. Johan
-vabim vas. da ^Polar-	(ie »mrla na pone-
srečeni operaciji. Bolehala je samo par dni. Zapušča žalujočega
— 31. .julija zvečer, ko se je vsula tista ploha in je prigrmel nad Milwaukee in okolico silni vi har. je med bliskom ni gromom vozil proti West Bendu svoj avto sovenski odvetnik Matt Schi-menz. Jr. v družbi dveh prijateljev. V silnem pišu in dežju, ki je ■za'krival vsak razgled in vse luči na avtomobilu niso pomagale nič. je v bližini West Benda zgrešil cesto ter za vozil v jarek. Da-si je vozil počasi in previdno, se je avtomobil a- precej globokem jarku prekotalil tako nesrečno, da je Matt pri padcu dobil široko rano na glavi in si poškodoval tudi levo roko. Manjše praske sta dobila tudi njegova tovariša. —
gradu, Zagrebu in po Dalmaciji, i 8c"men" P"?*1^ v
v West Bendu. kjer so ga zdravniki preiskali in mu obvezali rane. po treh dneh pa se je smel vrnili iz »bolnice domov v Mihvau-
Ko je pred nekaj meseci izginil I iz Zagreba, se je nekaj časa poti-' kal po Medjumurju in Prekmur-ju. potem p£ ijo je ubral preko madžarske meje. Zalotili so ga pri nekem vlomu v Budimpešti in potem izročili jug. oblastim.	•
k-ee. kjer sc zdaj nahaja v zdravniški oskrbi dr. Stefaneza. Matt se je nahajal na poti k svoji soprogi. ki biva z otroci v poletnem Zagoneten samomor bivšega banc- bivalis*» v Silverbrook letovišču
nega ravnatelja.	i1>n, Weest Bendu- kakih 30 iz
Bivši direktor Kovinske banke, ^'l^aukee. zdaj lastnik parnika. Ludvik En- j —V Richmond. Cal.. je dne 18. gler. »e p<» te dni ustrelil. Kaj ga julija umrla Agne?* Kostele. roj. je pognalo v smrt. ni znano. Eni Stubler. doma iz Malih Lešč bi-
pravijo. da je bil težko bolan, drugi pai zatrjujejo, da so ga pognale v smrt težke gmotne razmere.
Gospodinjskega kluba se vabi ,s<>Pr0Sa' tri *inove> h*er- dv^ »c-Toraj vsi na sejo. katera se vrši.^"' eno v	Mu«-, in
13. avgusta ob dveh popoldne. Po' dru-° pa v	M»nn.t kakor
seji si .boste ogledali spodnje pro- j hldl ™	sorodnikov. Do-
Btore. kat-ere je društvo pr^ure- 'nm Je b,la 1Z »VOTSke Vasi, fara dilo in dobilo licenco za točenje |A>llke iva. Veliko je še naših članov, f,va?a v n,iru! ateri ne vedo, kako krasni so!.	. izrekamo
Pi
kateri spodnji prostori.
Toraij pridite, ker bomo imeli
pa nase
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
▼ JUGOSLAVIJO
Din 260.......... ..........4.35
Din 300..........................S 6.40
Dto 400.........................4 8.40
Din 600...........................$ I0i40
Dta 1000...........................20.75
Dtn 5000...........................$10130
V ITALIJO
Ur 100 ........................... $ 8.10
Ur 200 ............................ $15-90
Lir 300 ........................... $23.45
IAt 400 ............. $31.15
Ur 500 ________________________ $38*0
Lir 1000 ............................ $77.25
KER 8E CENE SEDAJ H1THO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI, GORI ALI DOLI
Za t$ptoftUo veijlh zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih
ali Urah dovoljujemo fte bolje pogoje. ' x HTUOILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za tapia&Uo morate posuti— $ 5.7«
** »> tlOjOO " " _.$10.85
it »» $15.00 " M ____.tlG^-
« n $204)0 » m	Mun
SLOVEMC PUBLISHING COMPANY
^GluNtrod mu BTRMMX •
ff
Torej nasridenije^ 13. avgusta!
Z bratskim pozdravom
John Ujčič, pur-edsednik.
Chicago, HI.
V prvi vrsti se -zahvaljujem slovenskemu občinstvu ea tako veliko udeležbo pri otvoritvi Bohemian Beer Garden dne 29. julija. Posebna zahvala gre Oh. Po-gorelcu, upravitelju "Proletarca", ki je pripeljal pevski zibor "Sava", kateri je tako lepo zapel. ka-. kor n« Triki gori zvonovi, kadar je žegnamje. Hvala g. We«celmi, slovenskemu mlekarjv, ki je pripeljal veu-svoj base ball team. Hva la tudi Riehardu Zavrtniku. na-, šemu mlademu odvetniku 'ter nje-, govim prijateljem. Vsem skupaj iskrena hvala.
iskreno sožalje.
Poročevalec.
OBTOK DENARJA V ANGLIJI
"GLAS NARODA
zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za evoje «orod-nike ali prija&elje, to liklro atori. Naročnina za stari kralj stane $7. V Italijo tista ne po-
TRAGEDIJA VITEZA Z ZLATO tiOČUO
V Budimpešti so imeli te dni zanimivo dražbo: 'Prodajali so pohištvo in zlato'4§očijo viteza Ev-gena pl. Fre.vstadtalerja. ki so o njegovem bogastvu pred vojno krožile cele legende. Po svojem o-četu je bil podedoval 25 milijonov zlatih -kron in živel je aelo razkošno. Najbolj fte je bftihai s svojimi konji in kočijami. Oprema njegovih konj je ibila okrašena z izlatom m dragulji. Vsako leto je naročil ez Anglije najnovejše modele kočij. Najbolj znana je -bila njegova pozlačena kočij«. To je 'bil pratvi simbol njegovega pravljičnega bogastva-. Kadar se je vozil v nji po mestu, so ljudje kar strmeli.
«Po vojni je pa začelo Frey-stadtlerjevo bogastvo usihati. Vitez se je spustil v špekulacije 8 hišami, ki ..so ga uničile. Zadnje čase je živel zelo skromno, dohodkov ni imel nobenih in -vedno iiolj je dežel v dolgove. Ni se pa mogel odločiti ea izselitev iz svoje palače, dokler ga ni <k tenm prisilita. terjatev v znesku 9000 pen-g«. Hewda je prišlo na dražbo nmngo kupcev, ki so se kar pulili za ikrasno starinsko pohištvo, samo pozlačene kočije ni tiotel nihče kupiti, čeprav so jo cenili samo na 500 pen^o. ^O-letni "vitez x adwto kočajo" je we lani posku-nl priti denarja. Napisal je »pdmine, pa ni mogeQ titjti založnika, ker so bih ibage iib|mwii ni j zelo alabo,. naivno in dolgočasno.
V Angliji vsako leto preštejejo denar. Zadnja leta bo skoraj ves »rebrni dertalr iz leta 1^20, nadomestili iz noviin in obtok kovanega denarja je bil <znižan. Zdaj je kovanega denarja v ohtoku približno za 70 -milijonov funtov-štcrlingov od tega za 8.000,000 medeninastega. Prva povojna leta je hilo v obtoku za 100 nnilijo-nov tako zvaiiih trdili novcev. <zdaj je pa razdeljen ta denar na banke in ~na prebivalstvo, tako da ga imajo banke približno -za 18 milijonov, prebivalstvo pa za 32 milijonov.
.Mnogo več je seveda v obtoku palpirnatepa dnearja. Bahkowev, ki j A je izdala anglesfka banka, je v o'btoku -za 448 milijonov funtov šterliagov. tem se pa pridruži še za 37 milijonov «kotskih in irskih bankovcev. Od 448 milijo-
zu Suhorja pri Metlrki v Beli Krajini. V Ameriki je bila 20 let. večji del v Californiji in v MaTtine-zu. Cal., (zapušča moža in nedo-rastle otroke, nekje v Ameriki eno ses*tro in drugo v starem kraju.
— V San Francisco, ('al., je umrl Jože Kamnik, star ^(i let in doma iz St rek j eve a pri Metliki v 'Boli 'Krajini. Zapušča ženo in sinčka.
nov je za 175 milijonov bankovcev v rokah bank in tudi Angleške banke. 310 milijonov bankovcev pa služi potrebam prebivalstva. S kovanim denarjem vred je v Angliji v obtoku za 362 milijonov funtov •štcrlingov denarja.
iZadnja leta se je okus ljudi glede bankovcev močno menjal. Leta 1921 je bilo v obtoku za 258 milijonov -bankovcev po 1 funt, lani pa samo za 219 milijonov. Parse je ta čas povečal obtok bankovcev po 10 funtov od 83 na 89 milijonov. kar pri(v*a o padanju kupne moči v Angliji.
B JMHOMTE PRIREDITI
VESELICE,
A	*
ZABAVE
_i
i * V ». , ;	*
O GLAŠUJTE
■ > 1
•ML

"GLAS NARODA" ne Sta samo članstro, pač pu Td Slorend r *ažl okoUct
" .....111111 1 ■ ■ , ■ i y "! -
355
stMtmm
CHEIA OGLASE SOZBEm
— Zuati je treba '— pravi pregovor.
Predsednikov načrt bo splošno-sti dobrodošel, dosti posameznikov bo pa vsled njega prizadetih. Industrijalni diktator Johnson je določil za neko gotovo industrijo petnajst dolarjev minimalne plače na teden. O nekem nevvyorskem podjetniku poročajo, da je imel zaposlenih nad sto delavcev, katerim je plačeval od dvajset do petindvajset dolarjev tedensko. Prejšnji teden je vse odpustil in jim je milostno dejaJ: — Ce hočete, vas vzamem nazaj na delo, toda plačam vam toliko kot je določil Johnson, namreč po petnajst dolarjev na teden.
V NVw Yorku je že na trgu malo in drobno grozdje, ki da baje zelo dobro vino. ki se pa dolgo časa ne drži. Zimo še prenese, ne pa pondadi in poletja. Važno je. da se drži do onega časa. ko bodo -začele prihajati velik-e poši-1 jat ve grozdja iz Californije. Ohio in gorenjega New Yorka. Tedaj, ko se grozdje melje in preša. je ponavadi najhujša žeja, ki postaja tem večja, čimbolj jo z vodo gasiš.
*
O priliki bom opisal "Beer Garden". ki ga je otvoril rojak Obreza na 116. cesti. Dosedaj me pa še ni pot zanesla tja. Mogoče drugi teden. Zaenkrat naj omenim veliko izpremembo. ki s° je za vršila v slovenskem "Beer Gardnu" v Downtovnu.
Gospodar je dobil pomočnico joziroma tovarišico v osebi živahne žive vdove, ki skrbi, da je vse najlepšem redu, vse lepo pospravljeno in dobro skuhano, vse počiščeno in skomandirano in v vseh ozirih olrajt. Postavna je in močna. da lahko naenkrat prinese deset ali dvanajst vrčkov in jih na mizo postavi.
Za mir in red bo pa skrbel orjaški Andrej, ki je v "Beer Gard-nu" stalrii gost in pazi nanjo kot
na punčico v svojem očesu.
*
Rojak Spolar poroča iz Chica-ge. da mu podjetje dobro uspeva in se vsem svojim gostom lepo zahvaljuje. Dostavlja, da mu je dosti pomagalo, ker oglaša svoje
podjetje v slovenskih časopisih.
*
Že tri nedelje zaporedoma so priredili newyorski rojaki piknik. Tudi zadnjo nedeljo je bil in prihodnjo nedeljo .bo ter v nedeljo. dne 20. avgusta. Prihodnjo nedeljo se bo skorajžilo društvo sv. Jožefa, ki je po članstvu največje v greatemfwyoTijki naselbini. Piknik bo v Glendale. L. I.
Podrobnosti boste pa eitali v oglasu, ki -bo v četrtek objavljen
20. avgusta bo piknik Samostojnega. o čemur boon še natančneje poročal.
*
Iz Detroita mi je poslala rojakinja štiri -štiriperesne deteljice, češ. da bom imel več sreče v splošnem in pri ženskah posebej. Tri dni jih nosim pri sebi in sem že začel izgubljati vero. da štiripe-resna deteljica prinaša srečo človeku. Nobenega pisma ne dobim, nobenega telefona, nobenega vabila in nobenega prijaznega pogleda nisem <deležen.
—	Koprive! Koprive!--bo naj-
brže svetovala Kuharjeva Mar-janea v Clevelandu. Če ne bo drugače. se botn res moral bičati « koprivami ali s kakim drugim bodet%n osatom.
*
Nekateri Ijndje niso nikdar zadovoljni. Znan mi je naprimer slučaj starega, godrnjavega farmer ja . ki je poslal svojega sina v viseko šolo. Prvo leto mine, ain pride na počitnice in prinese izredno dobro spričevalo: drugi je bil v v.sej šoli.
Oče pogleda spričevalo in ee razsrdi: — Prokleto si slabo Študiral. Prvi bi moral toiti!
Fantu so ale te besede k srcu. Drugo leto se je še bolj potrudil in je bil zares prvi v vsej Soli.
—	No. oče. kaj jpa sedaj pravite * — ima je pokazal veselega o-braza spričevalo. Prvi sem v vsej soli.
Farmer nekoliko pomisli in ce™ m erne odvrne:
—	Prokleto mora biti slaba sola. če si ti . v /<nji jnajboljtii učenec ....

mmmmm
f
•GXJtJ JilbB A"
PtttT H V.«.«
F/?/C REVTER:
STOIC BRE2IC V TOPLICAH
Pomlad je minula, poletje je slušaj — doktor mi je vse to raz-priSlo. Takrat pa dobil Ovsenek v ložil — tisti salamenski podgrom nedeljo zjutraj pismo od strica je prva vseh bolezni — to je mati-Brežiea, naj čez dan ostane doma,, ca vseh bol^ni. Tz nje izvirajo vse češ, da je prišel zopet domov in druge kuge. ona prihaja iz protin-tia ga popoldne obišče.	ske snovi, ki si jo zaužil kot elo-
In tako se je zgodilo. Brežič je veško hrano, kakor na primer kot pri jahal na svojem liscu in tako brinjevček ali tobak ali pa kaj iz gibčno skočil s konja, kakor bi se z apoteke. Vidiš, človek, ki ima pro-cbema. nogama hotel vdreti v zeui- tin, .se mora toliko časa potiti v ljo.	1 mokrih rjuhah, dokler s potom ne
"Oho!" mu je zaklical O vse- izguibi vsega tobaka, ki ga je bil v nek. "Saj postal uren ko ptič." življenju pokadil, in vseh tistih raa.
"Na novo podkovan, Korel! — Jih brinjevčkov, ki jih je bil v Kar pomladil sem se."	življenju popil. Vidiš. Korel, po-
zrak mora biti, odprite okno On odpre in odide. — Jaz pa lepo mirno ležim ves povezan in si ne mislim nič hudega. Naenkrat, pa na-j no vprašal, kako se kaj počuti. —
prav vljudno: "Gospod Bredič. nikar ne zamerite, danes popoldne ste malo preveč vzbujali pokornost." — "Kako to?" pravim. — "Seveda." pravi on. "ko ste skočili skozi vrata, je šla prav takrat gospodična Cizara čez hodnik, ta je pa strogo zaupno to povedala drugim. — "In zaradi tega," pravim jaz, "mi ne privoščite naravnega sočutja? Zaradi tega se gospodje smejejo in mi -dame obračajo zadnjo plat? — Ne, to je <pa že preveč! Če bi bila gospodična Ci-gftra s toliko čebetnimi želi stopila predme, bi jaz vsako jutro skrom-
"No. kako pa se ti je godilo, dečko?" je vprašal Ovsenek, ko sta sedela na zofi, in sta se pipi že kadili.
tem pa izgine strupena snov, za njo protinska snov in nazadnje preklicani podgrom." j "Kaj si vse to preizkusil 1"
mt iv.,, .,	i "Kaj pa misliš, Korel ? Tega ne.
Le poslušaj. Korel! Sama m o-' , .. J. . - . „ , i .	-	»drži živa duša m se se nobenemu
krota pa mm'., da ti ne morem po-	,	...	, „
v • l	j • »i človeku ni pngodilo. — Nekoč >o
vedati. Kar za bo narede iz clove- •	, f.	„ ...
v. • ^ i	..	imeli nekoga, ki s<» je toLiko ea*a
ka, m pred no se olovcaka narava	, •	, .. . .
_ j- -	„ >otd. da je nazadnie dišal kakor
navadi na žabjo naravo, mora clo-	. , , „ ^	, ..
,	.	. . . .. , prava trabuka. Zato je pa tudi mo-
iek toliko pretrpeti, da si zeli, da ] . , , .	, .	.. , .
...	i kri doktor vse bolnike pripeljal k
hi bil kot zaba prišel na svet. Do- ! .	,	. . . ,	v
.	, . ., T	. -	.njemu, da so se lahko lastnoročno
bropa le stori! — Le pusluaai! —	- i- i l • • *
v .	- . '	Iz nosom preprean o duhu. in je to
Zjirtraj >e moras dobro prepoti	J
ti. Zavijejo te v .mrzle rjuhe — prav mokre — potem pa v volneno odejo in te tako povale in stisnejo, da ti tvoje človeško telo ne more ganiti z drugim, kakor s prsti na nogi. Potem pa te vzamejo takega kot -vi in te preneso v kopalnico. Prei tabo pa kar naprej einglja-da ženske propode, saj ves zaradi |K>huj.šanja Potem te p« takega, kakor te je Bojj ustvaril, po-loze v kopanju in ti tri vedre vode vlijejo čez glavo, če jo ima« Potem pa zastran njih lahko greš —
todi potem i>ostavil v vodne bukve. Nazadnje pa je prišlo na dan. da je dedec na skrivnem kadil cigaro,
stane okrog mene čudno brenčanje, in ko pogledam kvišku, plane skoči okno noter cel roj čebel, matica pa naprej. Saj jo poznam, to veš, Korel, ko sem čebelar. In ta matica bi se zdaj rada udomačila v moji volneni odeji, ki mi jo je- bil doktor potegnil preko glave. Kaj naj zdaj storim? Ganiti se nisem mogel. Pa pričnem pihati pro:i n.iej, piham, pihani, da mi sapa poide. Vise zaman! Mreina se usede prav nad mojo golo glavo — saj ves. Korel. da bar oko vedno sna-mem, da škode ne trpi. Zdaj ti pa pride ves poj in mi brenči okrog obraza. — No. zdaj je bila pa sila! Zvalim se s postelje, čmok ! padem na tla in se valim iz volnene odeje in iz mokre rjuhe prav do \rat. nad mano pa tako, da Bog nas varuj. Jaz pa planem .skozi \rata in se pretepam s čebelami, kakor obs^nlen in vpijem na pomoč. Hvala Bogu. vodenega doktorja eksisent — za Skazo se piše — me dobi in me »pravi v drugo sobo. od
Človeškega sočutja pa ne moreš kupiti na vsakem sejmu. — Zdaj pa pojdiva. g<*pod doktor, da mi ■žela potegnete iz telesa." — Pa pravi, da tega ne more. — "Kaj ?" pravim jaz. "še žela ne morete potegniti tz kože?" — "Ne." pravi on, "lahko bi siceyr. pa ne smem, ker to so stvari, ki so za operatorja, za to .pa jaz nisem kvalificiran."
"Kaj?" pravim jaz. "Vi mi hočete prot.in pregnati iz kosti, po postavi mi pa niti žela ne smete potegniti iz kože? Vi se še s kožo zunanjega človeka ne smete pečati, pa bi mi radi mojo skrivnos'-oo notranjost oplaknili s tisto salamensko vodo? — Hvfela lepa!" Vidiš, Ko-
ZAPLETENA SLEPARIJA Z ZAVAROVALNINO
Na ."eeeti, vodeči iz Vilie-iMar-tini v Croisetville v Franciji, so našli 15. julija 1931 prazen avto. Cesta je speljana ob strmi »kali m takoj so domnevali, da je avtomobil ist po nesreči ali pa .v samomorilnem naonenu skočil s ceste v prepad. Luči avtomobila so bile ugasnjene in nikjer ni bilo nobenih sledov nesreče. Kmalu so oblaisti ugotovile, da je avto la«t 24-letnega Kristijana Navarra, ki ima v Ija Rliche v okolici Tour-sa s svojim bratom zavod za svetlobno reklamo. Prejšnji večer se je Jbil pripel«jal Navarre z ženo svojega brata in s svojo zaročenko iPolovo 'V ]>a Oroise in svojo zaročenko je pustil tam v penzi jomt. Proti večeru se je pa odpe Ijaj. češ, da mora po opravkih v La 'Riche. Strokovnjak je ugoto vil. da je bil avto zavrt. 'Navar-rov brat Roger se je takoj obrnil na 'zavarovalnico z zahtevo, naj mu izplača 500,000 frankov zava rovalnine. Brata sta se bila zava rovala pred dobrim mesecem.
Preiskava je tudi pokazala, da je živel Nevarre a- težkih gmotnih razmerah in da sta se brata že poproj pogajala z drugimi zavarovalnicami. Požar njunih tr-
kar je prepovedano — brinjevček * tam pa v potrebno »obleko. Naj-^je tudi prepovedan. — Pa naj na- j manj dve uri sem počival, da sem prej povem, kako dan poteka. — ' mogel iti doli v obednico — seve-Po prhi zopet v tek. med tem se da najmanj z dvajsetimi čebelnimi je pa že znočilo. Potem pa lahko želi v koži. Pričnem se pogovarjale letaš v temi okrog, kar delajo ti z gospodi, pa se mi smejejo. — nekateri, gostje iin gospe, lahko pa greš tudi noter in si z branjem delaš kratek <"as. Jaz sem zmerom prebiral tinte vodene knjigre, ki jih
je napravil prvi izmeti vseh vodenih doktorjev. — Korel. v njih je
Ali misliš, da je jjotein konec?
To misliš ti. Korel. « *daj se šele ^ vse. kar hoces. Ampak človek
1 el. od tega trenutka sem izguhil | gOVf*kih lokalov je vrgel bratoma vse zaupanje v vodenega doktorja. 250.000 frankov zavarovadirtne. Kar odpeljal s^em se in si dal žela izvleči od drugega doktorja — In s tem je konec mojega pripovedovanja o vodeni umetnosti. Dobro na le stori. Človek dobi čisto drugačno vero. Čeprav ne prežene tistega preklicanega podgroma. pa jvotem vsaj malo razumeš, kaj vse prenese človeška natura. Tukaj-le. Korel. pa sem ti tudi prinesel vo-dt no knjigo, da ob zimskfh večerih lahko preštudiraš to znanost."
prav začne. Dobro pa le stori. —
Vidiš, zdaj moraš pa iti na Sprehod na krajih, kier nimaš prav nič opraviti. Jaz sem se svoje žive dni dosti izprehajat, ko smo orali in vlučili, kadar stihi gnojiti in fižol sadili. zr*ven sem pa vedno imel i kaj opraviti. Tukaj pa prav nič! — Zraven moraš pa piti vodo. kar naprej vodo! — Korel, nekaj takih je vrne*, ki je pri njih tako, kakor bi vodo v rešeto vlival, pa ti stoje tu in stokalo: "Oh, ku.ko dobra voda!" — Nič jim ne verjemi, Korel, hinavcem. Že na zunaj je \ oda huda. prav huda. na znotraj je pa že kar grozna. Dobro j>a le stori! — Potem pa prideš v sedmo kopel. — Ali se ti kaj zdi. kako je to pri štirih stopinjah? Akurat tako. kakor da si v peklu in te je hudobec i»osadil na razbeljen že-lA^en *»tol in k»r naprej kuri spodaj. Prav taku |>eče. vidiš. Dobro pa le stori! — Potem pa zo|>et le-do opoldne in nato kosiš. — O tem se t i p« aiit i ne sanja ne. Ko- { rel. Kaj i»e naj človek uživa ob vodeni umetnosti? Voda mora vendar salamensko sušiti! — Korel, tam nem videl ženske, ozke in tanke kakor kol, pa ti taka trlica poje tri bržole. kakor pehar velike. In pa krompirja! Za božjo voljo! ai mernik sveta bi lahko i>osadil z njim. — Zato so pa tndi vodeni doktorji obžalovanja vredni, saj jjm vae pojedo. — Popoldne pa zopet vse pridno pije vodo, in potem se tudi z damami lahko pošteno zabavaš, saj zjutraj ti ne privoščijo besede, ker kakor divje letajo okrog, te z mokrimi nogavicami, kakor bi bile prišle <r. račjega lova, druge z mokrimi rutami okrog gla-ve, vse i ki z raziiM »enimi la»*mi. — Pa jim pripoveduj, kar hočeš, težko da boš dobi odgovor, ako ne za, čnei govoriti o njih boleanih, kolikokrat »o že dobile spušča je po koži in mozole in pege. To je, veš, pri vodni umetnosti najbblj olikana zabava. — Ko si se na ta način dovolj zabaval, potem moraš pa pod dušo, ppd prano kopel, kakor pravijo, da boš prav razumel. Dobro pa I« stori! Sploh pa si, Korel, tole (zapomni: Vse, kar ima alab okus, kar se oloveku. gabi, da ga kar stres«, to je adr«vo za človeško telo."
težko razume, izatio pa tudi nisem prebral več kot prvi dve strani, pa s« m imel dovolj. Ko se-m to prebral. se mi je tako pričelo .vrteti v glavi, kakor bi bil pol ure stal na njej. Ali mivlifi. Korel, da je svež zrak svež zrak ? ftog ne daj ! In mi-s!iš, da je voda iz tvojega vodnjaka voda ? Kaj še! Le pomisli! Sveži zrak obstoji iz treh delov: iz kislega dela .iz dušnega dela in iz črnega oglenea. Tvoja voda v vodnjaku je pa iz dveh deflov: iiz kislega dela in i/, vodenega dela.. Vsa vodena umetnost pa obstoji iz vode in zraka. — Zdaj pa pomisli. Korel. kako pametno je narava vse napravil: kadar človeška narava hodi po svežem zraku, skozi navadni sapnik sprejema črni ojrlenec in diiMii del. Teh dveh pa ne prenese. Pa ti pride na pomoč vodena n-metnost in te reši teh dveh ostudnih par tako. da ti kisli del v vodnjaku strdi črni o«rI*»ne*\ vodeni del pa ti dušni del s potenjem požene \/ telesa. Ali nie r«umeš Korel?"
"Ne," je rekel Ovnenek in se veselo smejail. "tega pa že ne moreš zahtevati."
"Ne nmei se stvari. Korel. ki je ne razumeš. — Vidiš, pregnani dušni del sem pri potenju sam du-hal. Kje pa ostane «trjeni črni oglenec? Vidiš, to je tisto, dalje pa v vodeni znanosti nisem prišel. — Misliš, da naš župnik kaj ve o tem ? Včeraj, sem ga vpraša1! — on pa še manj ve. — Boš videl, Korel, črni oglenec mi še vedno tiči v telesu in zaradi njega bom zopet dobil preklicani protin." .
"Zakaj pa nisi malo dalje ostal tam in se dal popolnoma pozdraviti?"	.	,
"Korel," je rekel Brežič, in zamišljen povesil oči, "od mladih nog me poznaš. Ali si že kdaj videl, da bi se bil jaz nedostojno vedel vpričo žensk?"
"Ne, Brežič, takega spričevala ti pa ne morem dati."
"No, vidi«. Pa vendarlel — V I>etek teden me je zopet nesramno pričelo trgati v 'palcit na nogi — prav na don-cu se vedno pričenja ta vrag! Pa je rekel vodeni doktor; -Gospod Brežič, zdaj bo pa treba prav posebnega ovitka. A poteka rjev strup se »zopet oglaša; ven mora J
GROZEN ZLOČIN C1GANQY
se smeiala. Korel? Ti ne veš, jaz pa tudi ne vem. — Zato se ohrnem k eni izmed dam iu jo prijavno ogovorim zaradi vremena. Ona pa postane rdeča kot kuhan rak. Zakaj je izardela zaradi vremena ? Jaz tegra ne vem, ti pa tudi ne veš. Korel. — Zdaj se pa obrnem k drugi, ki je bila pevka, in jo prijazno poprosim, na j še enkrat
zapoje tisto lepo pe*em. ki jo jei naži| iMetfie^a pohabljenca, ki pela vsak večer. Kaj st^ri, Korel ? Hrbet, mi pokaže. Ko sem potem
Pri vasi Ribara blizu Kuršum-lije so ugrabili.' cigani 8-letno ihčerko Radomirja Vladisavljevi-ča ter ji Staknili oči in zlomili obe nogi. V ciganskem vozu so
pričel lepo mirno premišljevati, pride vodeni doktor in mi pravi igo hoteli cigane pobiti.
je pravil, da so tudi njega pred 7 leti ugrabili, mu iztaknili oči in zlomili noge. Ogorčeni k met je
poleg tega je pa dobil Roger 100 tisoč frankov, ker si je odsekal nekaj prstov na roki. Ker se je zdelo zavarovalnici črnino, da se nesreče tako hitro vrst?, je izplačila zavarovalnine »»klonila, češ. da ni izključeno, da je Kristijan Navarra še živ in da je treba počakati, da oblasti potrdijo njegovo smrt. kar bi se zgodilo šele čez 30 let, če bi njegovega trupla ne našli. Roger je pa tudi £ vedel, da so njegova brata videli v Saint-Nazaireu in pozneje v Lvoniu.
Dne 14. avgusta 1931 je prišel Kristijan Navarre k svoji nevesti Polo vi. Glavo in obrvi je hnel o-brite in tarna je. da čuti silne bolečine. Ljudje so začeli govoriti, da se mu je- 'zmešalo, in sicer za radi bolečin pri operaciji. Govoril je namreč o maski >z& narktotizi rajije. Policiga je začela celo iska ti do7?devnega brezvestnega kirurga. jki naj bi bil delal na možu eksperimente. Odlični kirurgi in psihijatri ^o Novarra preiskali, fotografirali in »rontgenizirali pa niso mogli ugotoviti nič dru-
Knjigarna "Glas Naroda"
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 16th Street, New York
POVESTI in ROMANI
piv	IZ • • v •
bplosna Knjižnica:
(Nadaljeva nje*
Štev. 39. 141 Boheme_________JO
St. 47. Misterij duše ______________1—
Stev. 48. Tarzanove tirali ___________H
Štev. 4». Tarzanov sin, trd ves_1291
Št. 50. Siika De Graye ................1JW
Št. 51. Slov. balade la romance.....88
6t 54. V metdta --------------------------Iv—
6t. 55. Namišljeni bolnik _______________5«
Št. 56. To in onkraj Sotle................3«
fit 58. Glad (Hamsun) ................JO
i
fit 59. (Dostojevski) Zapiski iz .mrtvega doma, i. del...................1.—
fit. 60. (Dostojevski) Zapiski is .mrtvega doma. II. del ............—L—
fit. 01. (Golar) Bratje In sestro.....75
Št. 62. Idi jot, I. del (Dostojevki .90
St 62. Idi jot, TI del _________________JO
fit &4. Idijot. III. del ________________JO
St 05. Idijot IV. del .................JO
Vsi 4 deli ............................$.25
fit 60. Kamela, skozi obo šivan-
ko, veseloigra__—.......................45
Slovenski pisatelji D. n.:
Potresna povost. Motavske slike, Vojvoda Tero I TerSen, Čr-
-2-50 1-—
No, pfi*em «i«e p» £»to znebil me je kar 8mn pavii m
protin^, «aj se ti je vedno grozno ml* voda.
še svoj« ikn dni <mm imel opraviti « vodno UBMtTTptjo. — L« pOn
tako trdo, da sem komaj sopel. On pp pravi, 4?a je e&me zrak -manj por
Tebi me pa kmr <vidi, Korel, da treben kakor voda, in hoče celo o-
Tigrovi zobje .——................
Tik za irOnto ..........______________„70
Tati*, (Bevk), trd. ves. _________________75
TH indijanske povesti ________________JO
Tntoel, soc. roman .........................1.20
Trenotki oddiha .....................BO
Tnrld pred Dnnnjem -----------------..SO
Til lecčnde t> eazpeln, trd. ves. ....MS
Tisoi in ena not (Rape)
vet. mala ladaja _________________i.—
I; grabi Jani milijonar
V	lu inplJBi krilililk
V	robstvn (MatteW)
V	g«
k •
V okl
1. M v 2. Sel
OBA SKUPA J
kno upreti. — Ne, pravim jarc, to-lilco pa raziunem tudi jaz, svež. Veliki infcvixftor ..
1.20 .1J0 1J0
Isti „.1.60
Vera (Waldova), broš.......36
Vojska na Salkana, s slikami .........25
?nw, (Rabi ad rana t b Tsgoro),
trdo vezano .75 broSIrano------------------------------JO
Volk spokornik hi drago povesti....l.— trdo mano ........._____________.„1JS3
Vojni, mir afll poganstvo, 1. wv. ...,J6
V pnsUv Je Ha, HI. sv....................85
Valentin Vodnika izbrani spisi ____SO
Vodnik svojemn narodu ....................25
Vodnikova pratika L 1927 ...........JO
Vodnikom pratika I. 1928__________59
Vodniki io preporoki ___________________6«
Zmisel smili __________________________.00
Zadnje dnevi nesreluega kralja___J0O
Za kruhom, povest ..........................85
Zadala kmečka vojska__________75
Zadnja pravda, ves.-----—_________..„70
Zgodovina o nevidnem flovekn__,..„S5
Zmaj is Bosno_____________
Življenje slov. tipiaa. Izbrani vpisi
Aleiovec, 8. sv. skupaj ........1J0
Zlat okopi .............................................»90
Ženini naše Koprnele _______________—05
Zmote in konec g&L Pavle________45
Zbirka narodnih pripovedk:	*
. I. del______________
* H. del ...............
Znaamije itirlh (Doyle) Zgodovinske anekdote — Z ognjem in Zločin in
I. in II sveaek .................
vezana .......................
Zgodb« Napoleonovega bazarja vezana ____________
Zlati
______1—
__JO
__70
____JH.
.1.30 AM AM

Tisoč in ena noč:
I.	zveaek _________...
II.	svexek______
III.	avesek___________
1 KNJBSE 9KCFJJ
ZBIRKA SLOVKNSKXH fOVWH
1.	av.Tija—li aH
2.	ST. Bado
J. m
i zv.Tsveofl la flko
5.zv. fitndent naj daaji krak _
be. — Srni
SPISI ZA MLADINO
(GANGL)
3.	sv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti --------------------------------------j|
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti .............................................gg
5.	sv. trdo vezano. Vinski brat ........JO
6.'	zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ..................... ... ________—.JO
IGRE
Beneški trgovec, Igrokas v 5. dejanj .80
Cyran de Bergerae. Herlčna komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ........................................1.50
Edela, drama v 4. dej...... ...............90
Gospa s morja, 5. dej.................75
Lokalna ielezmea, 3. dej.................jg
Marta, Semenj r Richmond n, 4. dejanja....................................ja
Ob vojski. Igrokaz ▼ fttlrlh slikah ..,
Tončkove saj ne na Miklaviev večer. Mladinska Igra s petjem v o. dejanjih .......................... .,..,
K. U. -S. Drama v 8. dejanjih s predigro, (Čapek). ves. ..............
Revizor, 5. dejanj," trd* vežami .!..
Za krit in svobodo, Igrokal v 5.
dejanjih ..
.JO
■ JO
...45 .75
Ljudski oder:
4. sv. Tihotapec, 5. dejanj _______...JO
B. sv. Pa *2 letih.'4. delanja.........JO
ZMrka ljudskih Iter :
3. snopič. Mlin pod semljo, 8v. Nela, Sanje ................................00
13.	mopič.^ Vestalka, Smrt Marije Device, Marijin aOrsk ...................JO
14.	snopK. Bv. Mit Jan, Bails Km deklica« Materin blagoslov_________«0
15.	snopič. Turki pred Dunajem.
FrfVMa in ftMa Z.L..ZZHZ...M
V00WJ1K0VE KNJIGE
za leto 1934
lahko že sedaj naro čite. — Pošljite nan?
in knjige Vam bodo poslane naravnost ne dom.
lJiročila sprejema:
"GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y.
gega, nego da se mu je zmešalo.
X^kaj tednov je prebil v sanatoria u, "potem »e mu je pa zopet dekana vrnil razum in spomin. Samo eaf>a od 1<5. julija do 30. septembra se ni mogel prav nič spomniti. Potem se je javil policiji neki hotelir, češ, da je po fotografiji, objavljeni v listih, spoznal v Navarrovem bratu mladega moža. ki je prišel 25. avgusta k njemu po kovčeg inženirja Roberta Cruilleiaumea. Inženir je stanoval v hotelu tri tedne in je picst.il kovčeg v njem. Ivovčeg so Kristijanu Navarru izročili. Guil-leaume je pa policiji v Toursu prijavil izgubo svojih listin. Mož je bi (zaposlen pri bratih Navarro in trdil je. da so njegove lLstine izginile tik preden je izginil Kristijan Navarre. Roger Navarre je pa iajavil. da dotičnega hotelir-aa nikoli ni videl in da o Guilleau-movih listinah ničesar ne ve. Kri-
stijana Navarra pa niso mogli za- la p()žirkaj je umr]a d ma slisati. ker se mu je b.lo mešalo. morda zato ker je pUa mauj v mrežo zagonetk bratov Na- jaz
rarre spada tudi vprašanje, za- Skrivnot	Poletnega Sicili-
kaj se jepreiskava vlekla ceh dve jailCH utegne biti skrivnoet pre leti. Ta eas ae je Kristijan Navar- mno?ih njefrovih rojakov. Iuji. re oženil, toda n-p .s Polovo. Pred jani so znani v Kvetll kot zHo tre. sodiščem je kazal Rog^r Navarre zen narod ^ to bo wljalo ^^ sdno ogorčenje, njegov brat se ie L,a bolj 2a „ornJih deN^t tiriod. Za pa delal blaznega. Ničesar se ni.dplaTOe ljndi je vino	kruh
hotel spominjati, na vse je samo j in kmetje. ^i pričnejo <lan ua majal «z ulavo m molčal. Dva psič ; rfie z?<)(,aj vinon, in vra spravi. hijatra sta izpovedala, da se je jo do VP,-.era na 12 1. ne da bi jim Kristijanu zmešalo, druga dva sta biK> docsti )>o/.nati. V Benetkah
pride ena gostilna na 75 prebi-valoev, všteti so tudi dojenčki. Ita-lija proizvaja 50 milijonov hektolitrov vina in samo 2 milijona i gresta v izvoz, tedaj sledi iz tega. da jih gre ostalih 48 milijonov skozi grlo italijanskega ljudstva.
pa zatrjevala, da je simulant. Tn (ini je trajala obravnava in končno iie bil Roger «\avarre pogojno obwojen zaradi sleparije na 8 mesecev. njegov brat ,pa na 9 mesecev ječe. Komaj je predsednik sodišča ra-zglasil sodbo, je Roger Navarre zakričal nanj: "To sem tudi pričakoval! Ali ste tako bedasti. ali pa podkupljeni! Najbolj verjetno je oboje. Koliko so vam plaoa.li faa varovalu in e Za to žalitev je dobil še H mesecev ječe, toda ne pogojno.
Živimo v zlatem stoletju, kajti j čast se prodaja za jslato (Properc/*. j Iskati resnico in i i slediti ter tie-
TUDI RICEPT ZA STWiT Imgimdobro t > lela jo ljudje,
j ki so najbolj jwdobm bo«ru (Pyta-j goras).
I Bogastvo služi pametnemu, nespametnega pa obvlada (Seneka).
IZREKI MODRIJANOV
NO ŽIVLJENJE
Rimski list "Gazzetta del Popo-lo,T sporoča svojim čitateljem recept. po katerem je 10o-Ietni Si-eilijanec dosegel svojo visoko .starost. Mož je dejal:
Ko sem (pred 80 leti nekoč obolel. nem poklical vaškega zdravnika. abstinenta, in ta mi je dejal: Vino mora z vaše mize, ne sme več v hišo. ven z vinom! ^ Nje-pov nasvet sem poslušal, in sicer tako. da ni steklenica nikoli več stala na moji mizi. temveč tik ob mojem stolu, da sem jo imel takoj pri roka'1). če sem si požel>el po-žirka. In pil tudi nisem v hiši. tcnvvee sem stopil'pred vrata, na sveži «zra:k in srkal dosti več nego prej. Tako sem dočakal 105 let. zdravnik, ki mi je dal tisti receipt, je pa že davno umrl. Tudi moja dobra žena. ki mi ni brani-
Nennvni Ijudie ne poznajo dobro tega. kar imajo, dokler vsega ne iagube (Sofokles).
Nihče ni pred smrtjo srečen (Solon).
Kdor dobra dela dela, posnema boga, kdor jih zahteva i*azaj. je lakornnež. kdor se baba « njimi, jih zahteva nazaj (Svrns).
•Tok pristoja redkim ljudem, smeh pristoja skoraj vsem dobro, zato se pa dajejo ljudje slikati v smehu Cllippel").
Prava blaženost ne pride nikoli skozi oko v sree (Young).
Kdor velikih ne more trpeti pri sebi. je sam maihen (Kocehue).
Nihče ni tak nore«-, da bi našel še večjega, ki je pripravljen občudovati ga (Boileau).
Sreča življenja je v tem. da vedno upamo (Gan^anelli).
.
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
OAS NARODA"
U
21« W. !8th Street New York, N. Y.
POPOLEN CENIK JE PRIC«CEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
/
LA» IAIODA"
NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 8, 1933
THE LARGEST SLOVENE DAILY tal U. S JL
DEDSClNfl
ROMAV
a
ŽIVLJENJA
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H.
PREVAJANJE GOVOREČIH FILMOV
i 92
—	Torej, skušaj svojo mater kakor mogoče dolgo zadržati v 8t. Moritau, za par tisoč mark -mi ni. Naravnost ti povem, četudi ni bilo posebnega prepira, vendar cela stvar ni potekla popolnoma mirno.
—	Torej — kratko povej; papanu ni prav, da ni več edini vladar cele dežele. Razumem!
—	Torej, vzemimo, da je tako, kot ti rečeš. Toda tvoji materi bi prizanesel, da ne bi -opazila, da sva si nekoliko v laseh, tvoj oče in jaz. Saij veš mama je mirna duša in ni jc treba razburjati, ako je mogoče to preprečiti. Zato bi najrajši kolikor najmanj prišel skupaj s tvojim očetom vpričo tvoje matere. Ali mi moreš pri tem pomagati?
Jo lan da premišlja.
—	Bets me plentaj, stric Ludvik, ako moj roditelj ni nekaj napravil. Vse izgleda kot kako kazensko prestavljenje. Toda — da
Najpreprostejša metoda za pre-. zvočno aparaturo prevod, mora vajanje tujejezičnih zvočnih *fdl- napraviti njegov govorec (speak-mov, ki jo še čcsto srečujemo v 1 er) celo veirsto skušenj in pri sne-kinematografih, je pač ta, da se manju samem ne govori (oz. po-najbolj značilni momenti v dialo- je) kar na pamet, ker bi v tem gu prevedejo v jedrnati obliki v primeru pri najboljši volji ne do-podebi napisov in se potem vko- segel tempa poudarka in drugih
MOŽ. ŽENA IN PRIJATELJICA
pirajo na .primernih mestih v po samezne prizore.
Ta metoda je lahko izvedljiva
posameznosti, ki jih zahteva film, temveč pred njim se vrti v natančnem tempu predvajanega o-
in poceni, ni na posebno priljub-1 rigialnega filma tako zvana sin-ljena niti pri producentih niti pri hronska plošča, na katero so po publiki. Ta običajno veliko rajši j rezultatih zgoraj navedene ineri-sprejema popolni, govorjeni pre- tve zaibeleženi potrebni prevede-vod kakšnega tujega filma v enem J ni teksti z vsemi znamenji za poudarke, pavzami itd. Govorcu ni treba drugega, nego da sledi s
izmed velikih mednarodnih jezikov, ki ji je pač najbolj razum-
Pred sodiščem v Budimpešti sc jc zagovarjala 23. julija, mlada, zelo lepa žena ing. Totfalvyja paradi nevarne grožnje. Tožil jo je njen mož, češ, da mu je nekoč zagrozila, da bo obračunala z njim in da živi od takrat v neprestanem strahu. In ker se je bal, da bi se utegnilo zgoditi nekaj strašnega. s» je obrnil na sodišče s prošnjo, naj ga zaščiti. V tožbi je bilo rečeno, da je spravila žena svo;ega moža že v neznosen položaj. Ko jc šel nekega dne s svojo prijateljico po mestu, ga je žena Brez povoda, napadla ter pretepla z dežnikom in
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YOBK, N. Y.
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE
SLAVNI SLADOKUSCI
se veliki filmi izdelajo Istočasno vsaj v treh velikih jezikih, na pr. v angleščini, francoščini in nemščini.
To otfičajno ne gre tako, kakor
Ijiv. Zato se je -utrdila praksa, da'svojim glasom ali molkom kazal- [ njegovo aktovko, ki mu jo je iztr-
cu, ki "otipava" v točnem tempu gala iz rok. Xa cesti so se začeli tana sinhronski plošči v spiralni | koj zbirati radovedneži, ki so se liniji zabeleženi tekst in znake.
Ije ne vprašam, ker si nočem vzeti še malega ostanka spoštovanja lblI<) naj,ažj<" in najpopolnejše, ■ - -	" . ".------- se zagrozila. <ia ho obračunal;
do svojega očeta. Toda mama ne sme o tem ničesar izvedeti; ako 1 da bi snemali film istočasno v ra*- z vsemi ,pavzami in drugimi ™a-;njim in je mo£ prcsil, naj *voip<ra izutir«]^ nP rmoro w ohnžpvnti so i; -rvn.0-rp.7r. o	I no jezičnih verzijah z istimi igral-' menJl za tilmsko platno, in sicer 1.
9. avgusta:
New York
Po drugi metodi družbe Rhvt ma<grafie sc projicira novi tekst
evojega izatiralca ne more več oboževati, se ji pogrezne svet.
Ludvik jo pogleda z resnimi očmi.
—	Zelo si razumna za svoja Leta.
Okoli Jolandinih usten se skoro pokaže izraz bolesti.
—	Zakaj sem se tedaj zatekla za svoje svetovno naziranje, stric Ludvik? Ker sem prerazsodna. da bi hotela, da bi tudi jaz bila kdaj eužnja kot je moja mati. Saj domišljevati si nočem niče.sar. Da. prepametna sem, da bi ne mogla spoznati .da se pri nas igra komedija, toda nočem povedati, kdo jo igra. In to naredi človeka slabega in zlobnega. Nedavno mi je Eva Marija zielo resno in prijavno govorila na mojo vest in če je tudi med tem prekrižala moje račune, nič za to, jaz bi naprarvrla ijito. Toda. kar mi jc tedaj povedala, mi je takoj odprlo oči, kako slaba sem postaia. Tn od tedaj sem tem mnogo razmišljevala in sedaj vem, od kod to pride. Mene kar jezi, da mati vse tako potrpežljivo prenaša. Toda ne govoriva več
nojezičniti verzijah ci. ker bi takšno snemanje zahtevalo grozovite denarne žrtve. Včasi tudi takšne žrtve ne igrajo vloge, a vendar si filmska industrija pomaga rajši z nekaterimi drugimi metodami, ki so sicer še dovolj zapletene ni tudi ne poce-ni.ft vendar dosti cenejše.
,	. -.	• 1 ve vioge
Med temi metodami omenjamo! • , ••
obe najvažnejši. Tu je pred vsem metoda družbe Tobis-Polvphou
inženjeriu smejali, in tako mu ni preostajalo drugega, nego brž odnesti pete. Žena mu je pa pri tem še zagrozila, da bo obračunala z
jo
. . i_ . • 1 , ,- , sodišče strogo kaznuje, so faan s tem tekstom izdelali ka-1 m „ , T. - ? , , -, . .... . ,. . „ Tozenka. ki pa ni tako bojevita, kor pri prejšnji metodi natančno1. , . . .'	. ,
• .	t,- •	• ■ kakor jo je opisa moz. je pred so-
po izvirnem filmu. Ker 1? v o»ri-,	. 1 , , , ,
ginalnem filmu celo vrsia nasto-' ?,S!'em tiho izpovedala, da je hote-
pajočih oseb. govori in poje pre-|lH m,mo svojega moza in njego-
vod njihovih tekstov tudi cela vr-'ve ^r,jatelj,ce' t(xla 1,as v h,I>u. ko
sta govorcev, a njihove posamez-^0 m,mo- se Je	niozeva
ne vloge ozir. istočnice ,za njiho- ■ prijateljica o nji tako grdo. da se
ve vloge dajejo pri ritmocrafski.ui m<*,a obvladati. Spominja
projekciji različne barve/ znakov, jse sani°« <la ^ rabila svoJ fležnik in
I da je mož hitro pobegnil. Po za-
Sinhronizaeija filmov. kakor vi
nim legam originalne govorice (ali petja), se po tej metodi natančno izmerijo lege govorečih ust na originalnem filmskem tra-
streza vsak njegov glas. vsak poudarek kolikor mogoče tem legam.- Preden pričnejo snemati z
FRENCH LINE:
'ILE DE FRANCE" preko Havre:
o tem, ker nič ne pomaga. In kar zadene mene. se bo zgodilo, da j vodeni tekst tesno prilagodi ust bom mamo kar mogoče doLgo zadržala v St. Morifczu. Čudno je. ako dalje časa ni več pod očetovim vplivom, tedaj nenadoma oživi in postane popolnoma drugačna. Dobro 'bo to za njo. Samo dobiti moraš najvišje dovoljenje našega očeta, kajti brez tega maiVia ne bo šla.
Ludvik pomilovalno pogleda Jolando. Razumel jo je. razumel je tudi to, česar ni hotela izgovoriti, ker je poznala njenega očeta. &koda -za dobro tvarino. ki je bila skrita v Jolandi; izplačalo bi se. da se spravi na dan. Erva Marija je imela prav, ko je rekla, da je Jolanda boljša, kot pa se kaže. Toda Jolandi tegia. <necpove. ker je čutil, da pomilovanja ne bi prenesla. Toda zavzame se, da bo iz te mlade duše še črpal izlato. Morebiti jo bo pozneje mogoče dobiti iz očetove hiše in jo odtegniti slabemu vplivu.
Ludvik samo reče:
—	O -vsem tem bova še ob priložnosti govorila. Jo. in verjemi mi, Eva Marija ti je v srcu mnogo Mižje, kot pa misliš. Ko bi slišala, kaj jc meni govorila o tebi. Trdno veruje v dobro v tebi — in — jaz tudi. In dovoljenje tvojega očeta bom jaz dobil.
Ludvik opazi, da se Jolanda bori z globokim občutkom, vidi. la si je naglo obrisala solzo. Toda naglo zopet mirno rče.
—	Samo ko bi to dosegel? iXikar si ne domišljuj preveč; oče ima 6vojo glavo tza sebe.
—	Jaz tudi — in kar obljubim, držim.
Jolanda ga začudeno gleda.
Kot rečeno: zelo mi ugajaš in samo škoda, da te ne morem poročiti.
—	O, Jo, to ti ne bi ugajalo; prvič sem za tebe prestar in dru-fcič bi morala zavreči vse svoje svetovo naziranje.
Jolanda ga začudeno gle^da.
—	Za moža. kot si ti, bi se mogoče izplačalo. In razu tega — vidim, da je moje nazirane 'zadnje čase dobilp mal udarec.
Ludvik jo prime za roko in jo trdno stisne.
—	Brez šale, Jo, srečnejša boš, ako poizkušaš, da izhajaš brez tega naziranja.
Okoli ustnic ji drgečejo žile in zdih ji dvigne prsi.
—	Bom videla, kaj bo mogoče napraviti. Torej, mamo bom v St. Morit zu zadrževala, dottier hočeš in če bi morala bolna leči v posteljo.
—	Upam, da tega ne bo treba.
Tako govorita 5e nekaj časa ; Ludvik ji pripoveduje o "Armadi", o velikih campos, preko katerih dirjajo konji in o »rebrnem rudniku ki je last njegove pastorke. Jolanda pazno poshiša in oči ji žare.
—	Tam bi rada preživela nekaj tednov počitnic, — pravi smeje.
—	Je zelo dokgočosiio in od rok.
—	O, mislila sem. da so camrpos zelo obljudeni, da tam žive Portugalci z živimi očmi in jezdeci, ki dirjajo na neosedlanih konjih.
—	To seveda -delajo konjski pastirji in celo moja mala Dolores, ki je zelo dnzna jahalka. jaha neosedlane konje in meče lasso. Toda konjski pastirji, ti n? bi ugajali in elegatnih kavalirjev tam »ploh hi.
Jolanda zatogne ustnice.
—	Potem pa hvala lepa!
In smeje govori dalje. Toda v njenih očeh je bil še vedno njej sicer tako tuj zamišljen izraz.
t	...	-	slišan ju obeh strank je skušal spr-
(Topolv). Ker gre pri sinhroni-, dinio. ni baš preprosta in lahka |ta zak«»nea pomiriti, ko pa mož o zaciji tu jezične jra filma v drug' stvar, zahteva ogromnega dela in S|>rav; n; nič(>sar slišati in ie jezik v glavnem za to, da se pre j sposobnosti v vseh osebah, ki si ž; vz|rajaj 1)a (]H mora fcjtj nje_
Francoski listi so se spomnili t*1 dni zanimive stave, ki jo jc sklenil I. 1836. pisatelj Vinel Castell. Stavil ;e, da bo pojedel v najinie-nitejši pariški restavraciji za 300 frankov jestvin. I11 res je stavo dobil. Za večerjo jc imel juho. nekakšen ragout, ki ga jc žalil s to-kajeem, karpa 11a xereskem vinu. pitano prepeieo, postrv iz Ženevskega jezera z račjo omako, ki jo , je žalil iz johaniberškim vinom, pečenega fazana, nadetega s strnad-jim mesom, gomolje, ki jih je zalival z rdečim vinom clos vougeot. ; kompot iz martiniškega sadja z najfinejšim likerjem. š>bert z mara-( skinam. stil tonski sir z maršal o. ( grozd e z Malage ter kipersko in ( const an.sko vino. Teh dobrot bi s seveda še daleč ne bil mogel privoščiti ,za denar, ki ga jc plačal . takrat.
j Francozi imajo pa še druge slav« I ne sladkokiLsce in požeruhe. Tako •je mogel znani revolucijonar Dan- i 24. avgusta*. . ton pojesti za veeerjo 10 kapitalnih ^iTl" eTe"^ porcij najfinejših jestvin in zaliti
Havre v liambuu
19. avgusta:
l!e d»- France v Havre Rex v Genoa 21. avgusta:
Reliance v Hamburg 23. avgusta: Olympic, Cherbourg
SHIPPING NEWS
v Hamburg
11.	avgusta: Paris v Havre MHjcBlic v Cherbourg Rotterdam v Boulogne
12.	avgusta:
Saturnia. v Trst Aquitui.la y Cherbourg
15. avgusta:
Bremen v Bremen Sta ten da m v Boulogne
16. avgusta:
Manhattan v Alb-rt Ballln
njo služijo svoj kruh. Potrebna j pa je. dokler bomo ljudje vztra-|
gova žena strogo kaznovana, je s»o-dišče tfrženo oprostilo. T-«^. da žena
jali na ibabilonskem prekletstvu1	- 1 » -i
J ... .	.	'	, nc more mozu z dežnikom nevarno
svojih .jezikov m sa ne bomo od-
ločili za uvedbo kakšnega medna-
groziti.
ku in se prevod izdela tako. da u-! rodnega jezika, ki se ga bodo ob
vezno naučili vsi ljudje za razu- Naročite sc na "GLAS SA RODA"
------ slovenski dnevnik v
mevamje tujejezičnih duševnih produktov.
največji Združenih državah.
... SKUPNA ... POTOVANJA
j.
• in cene vožnji:
Jolanda v resnici v nekaj dneh odpotuje s svojo materjo v St. Moritz. V njeno veliko začudenje ji je oče brez vsakega ugovora dovolil. Mertens se je čutil olajšanega, ker ni bil vedno izpostavljen fikrbečim očem svoie žene. Na njeno vprašanje, zakaj se je tako naglo odpovedala svojemu mestu, odgovori s prisiljenim nasmehom:	. ,
—	Mnogo bolj me je mikalo postati sam svoj. V moji starosti »e nikdo rad ne ukloni novemn gospodarju, ki je še mlajši kot jaz, In po tem — potrudil se bom najti kaj v Berlinu. Jolanda si je vedno želela v Berlin in tam bo prej našla moža po svojem okusu; tudi na otroke moramo malo misliti.
Meianija je toila nad temi besedami vsa ginjena. Jolanda pa, ki je to slišala, je bila tako presenečena, da ni mogla ničesar pripomniti. Očetova prijaznost in njegova odločitev, da se hoče zaradi nje preseliti v Berlin, je 'bQa -zelo sumljiva. Poznala ga je predobro, da bi mogla to verjeti.
—	Torej, kot sem že rekla stricu Ludviku, vse izgleda kot kako kazensko prestavljanje. Prav gotovo je papa kaj napravil, take da ga je »tric'odslovil. — si misli Jolanda. Tn tako se je vse gladko izšlo. . Jolanda je šla tudi v vilo Rod-en-berg z velikim šopom cvetlic in je Bvi Mariji čestitata k zaroki. Ne reče nobene besede, da ji Eva Marija ni bila odkrita. .Dovolj je bila poštena, da si je prignala. da si je sama s svojim obnašanjem zaigrala lepo priložnost. Eto Marijo poljifbi zelo iskreno m pravi smeje:.	^
—	Mislim, da sta vidva pravi par. -In samo ob sebi se razume, "da bom pri poroki tvoja tovarišica.
(Konec prihodnjič.)
"PARIS" preko Havre "CHAMPLAIN" preko Havre
ITALIAN LINE:	r'
"SATURNIA" v Trst "VULCANIA" v Trst t "SATURNIA" v Trst "REX" preko Genoa
"Conte de SAVOIE" preko Genoa
CUNARDLINE:
"AQUTANIA" pr. Cherbourga .
"BERENGARIA" pr. Cherbonrga
19.	AVGUSTA . .. 5. SEPTEMBRA
23.	SEPTEMBRA 11. AVGUSTA ..
9. SEPTEMBRA
24.	AVGUSTA
20.	SEPTEMBRA
12. AVGUSTA ... 9. SEPTEMBRA 23. SEPTEMBRA 39. AVGUSTA ... 16. SEPTEMBRA 2. SEPTEMBRA 30. SEPTEMBRA
12.	AVGUSTA ... 6. SEPTEMBRA
26. AVGUSTA
13.	SEPTEMBRA 21. SEPTEMBRA
N. Y.	ZA TJA
LJUBLJANA IN NAZA J
... $101.23 $182.00
$ 99.23 $ 91.73
$178.50 $171.50
$ 97.50 $171.50
$109.50 $185.50
$102.34 $182.00
HAMBURG-AMERICAN LINE:
"DEUTSCHLAND" pr. Hamburga 14 ALBERT BAT.T.TN" pr. Hamburga
NORTH GERMAN LLOYD:
"EUROPA" preko Cherbourga
30. AVGUSTA ... 27. SEPTEMBRA 16. AVGUSTA 13. SEPTEMBRA
$ 91.73 $171.50
11
BREMEN" preko Cherbourga
9. SEPTEMBRA 26/ SEPTEMBRA
15.	AVGUSTA 31. AVGUSTA
16.	SEPTEMBRA
$104.84 $185.50
Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval.
PIŠITE ŠE DANES NA:
Slovenic Publishing Company
TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street	New York, N. T. 4
KAP
Med kaipjo in kapjo je velika razlika. (V poči samo majhna žilica v možganih, jc to vse kaj drugega, nego če s«* razlije v sosednjo možgansko tkivo večja količina krvi iz večje žile.
Majhne krvavitve v možganih se očitujejo včasi le z glavobolom, omotico, šumenjem v ušesih, ini-gotanjem pred očmi. morebiti tudi z lahkimi mrtvoudi. Po kakšni omotici opazimo na pr.. da sc liani je-zik malo zapleta ali da nam je. kakšno roko žirom a nogo težje dvigniti.
Ti lahki napadi ne pomenijo sami 11a sebi nič, so pa važni zato. ker so večinoma •znanilci kakšnega težjega napada. Ce jih tedaj ne prezremo in ob vest i 1110 zdravnika. se da morda preprečiti kakšno težko zlo. Zahtevajo vse k ako. da se izognomo velikim mišičnim naporom, obilnih obedov, popivanja. duševnih razburjenj in podobnih stvari, ki dajejo povod težkim napadom, ki se končujejo s smrtjo ali vsaj z grdimi mrtvoudi.
Seveda more zdravnik tudi v takšnih primerih storiti še marsikaj -za rešitev bolnika.
Cherbourg Cherbourg
,	... : 25- avgu»ta:
j to izdatno veeervo z enajstimi vr- Veejidnm v Boulogne
i staini vin. Danton jc znal pojesti t 2«. avgusta: j ostrige iz Ost en de. ki jih je j»riiK>-' Ito"'* v uenos I Ijal ]K)-eben s«'l in ki s') bile pot g-> njene iz n> >rja samo zato. <la bi 1 prišV nemudoma na njegovo mi-'o. 7. ostrigami j-> prišla na vrsto moč-1 na jnlia 7. mesnini ekst rak t oni. 7 ali S funtov t -ž ik puran, nadet z go-I mol:i. \»'lik renski karp. ki .so ga morali pripeljati živega iz Strass-jlnirga. nadete prepelice, pečene na maslu, velika postrv, nadeta z račjem rkstraktom, pečen fazan, špi-nača na prepelični masti, dva ducata strnrtdov, povrhu pa še pošteno p>rcijo sladoleda, da.
Berenguria
29.	avgusta: Levin than <
30.	avgusta: De Urasse v Havre Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre Dfutuchland v Hamburg
11. avgusta:
Bremen v Bremen
2.	sept-mtra.
Con le di Savola v Ceno«
5.	septembra:
lie rle France v Havre Stateiulam v Boulogne
6.	septembra: Aquitania v Cherbourg New York v Hambuig
3.	septembra: Olympic v Cherbourg
9. septembra: Pari« v Havre Vulronia v Trat Volendfim v Boulogne Kuro»>a v Bremen
13. septembra: Lafayette v Havre Manhattan v Havre Berenj^arfa v Cherbour-Albert Rallln v Hamburg
15.	septembra: Rotterdam v Roiilogne M a je* tic v Cherbourg
16.	septembra: Hex \ Genoa Rr»>mon v Bremen
18. septembra: Ueliiinre v Hamburg
20.	septembra: Cliamplain v Havre
21.	septembra: Aqult;inia v Cherbourg
23. septembra: Saturn in v Trut lie de France v Havre Veendam v Boulogne
26.	septembra: Kuropa v Bremen Statendam v Boulogne
27.	septembra: Washington v Havre Mauretanla v Cherbourg DeutMchlan«* v Hamburg
29.	septembra: Paris v Havre Oivmpi« v Cherbourg
30.	septembra:
Conte di Savola v Genoa
Poziv!
Izdajanje lista je y zvezi z velikimi stroiki. lino go jih je, ki so radi «la-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili« da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "O. N.
»»
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU
PARIS
J t. AVGUSTA i'. Septembra — 29. Septembra
ILE DE FRANCE
10. Avgusta — 5. Septembra
CHAMPLAIN
24. Avgusta — 20. Septembra
NiZKE CENE OO VSEH DELOV
JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vpra-šajte naše pooblaščene agent«
Srertek J&ne
19 STATE STREET. NEW YORK
CENA
DR. KERNOVECA BERILA
JC ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berila
(ENGLISH SLOVENK RBAOM) Iva« aun«
Narc4lto gm prt
KNJIGARNI GLAS NARODA'
ti« West lfltta MrttC Rtv Ink CMf