Poftntna slaJui* v Prezzo • Cena Lir 0<50 Štev. 266 V Ljubljani, v petek, 20. novembra 1942-XXI Leto VII. Izključna pooblašSenka U oglaševanje Italijanskega In tnlega Izvora^ Union« PnbbUcitd Italiana S. A. Milano. Oredolitvo In opravat Kopitarjeva A, Ljubljana. Redaziooe. Ammfnistrazionei Kopitarjeva & Lnbiana. § Joacesslonari* escluslva per la pubbliclti dl provinlenza Italiana ed eaterai limone Pubbliciti Italiana S. A. Milana Bollettino no. 908 Azioni aeree nell’Africa Seitentrionale II Quartier Generale delle Forze Armate comunica: I movimenti delle truppe Malo-germaniclie in Cirenaica si svolgono rogolarments. Azioni dell aviazione britannica sono State efficacemente contrastate: quattro »Hurri-cane« J-isultano distrutti dalle batterie con-Iroaeree. Lungo le coste libidi-"' bombard ieri (edeSclii hflnno ripetutamente colpito un inerociatore leg-gero ed un cacciatorpediniere. Nel Nord Afriea Francese formaoioni del-l’Assc atlaccavano forze avv^rsarie in niarcia e campi di aviazione. Velivolf nemiei lianno effettuato questa notte un’incursione su Torino: sono segnalati danili seisibili a fabbricati civili e alcuni in-cendi. prontamente doniati. Le vittim? fra la popolazione sono 24 morti e 52 feriti. I nomi e cognomi verranno publfcati sui giornali locali. II contegno della popolazione e stato calmo c disciplinato. Vojno poročilo št. 908 Zmagoviti boji pri Tuapseju in Alagiru V Stalingradu nastopajo nemški napadalni oddelki — Pri Volhovu umik sovjetskih sil po krvavih izgubah Letalski napad na Bono in alžirsko ter tuniško obalo Hitlerjev glavni stan, 20. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na odseku pri Tuapseju so bile sovjetske skupine obkoljene in uničene. Novi hudi napadi so bili včeraj zavrnjeni tudi vzhodno od Ala-gtra, obenem pa razbita zbiranja čet s topniškim ognjem in v letalskih napadih. Bojna letala so razen tega kljub slabim vremenskim razmeram uspešno bombardirala sovjetske topniške postojanke in železniška cilje. V Stalingradu boji napadalnih oddelkov. Romunske čete so na bojišču ob Donu zavrnile več napadov, pri čemer so prizadele Sovjetom znatne izgube. Novi boji so tu v teku. Ponovili sovjetski napadi so bili zavrnjeni tudi na Ribiškem polotoku. V hudih obrambnih bojih zadnjih dni se je na odseku pri Volhovu posebno odlikoval bataljon gorskih lovcev iz Berchtesgadena. Na tem odseku so Sovjeti napadali z 9 bataljoni strelcev, podprti z močnimi oddelki oklepnega orožja. Po štiridnevnih ogorčenih borbah od moža do moža so se vsi napadi izjalovili ob izredno krvavih izgubah za Sovjete. V Cirenajki so se nemško-italijanski oddelki dalje odtrgali od nasprotnika. Hitra nemška bojna letala so napadala angleške oklepne izvidni-ško vozove in motorna vozila vseh vrst. Pri napadih na angleško brodovje na morskem pod roč- Zasedba Tunisa - nov dokaz za neomajnost osnih postojank v Afriki ju okrog Derne sta bila ena križarka in en rušilec hudo zadeta po letalskem napadu. Nemško in italijansko letalstvo je bombardiralo pristaniške naprave v Boni ter motorizirane nasprotnikove sile na alžirsko-tuniški obali. V borbi proti neki ladijski spremljavi pred Casablanco je nemška podmornica potopila angleško ladjo. Pri napadih angleških letal na pristaniške kraje zasedenega zapadnega ozemlja je imelo francosko prebivalstvo velike izgube. Tri angleška letala so bila sestreljena. Letalski nastopi v Severni Afriki Italijansko nradno vojno poročilo št. 908 pravi: Premiki italijansko-nemških čet v Ore-najki potekajo pravilno. Nastopi angleškega letalstva so bili deležni uspešnega odpora. Protiletalske baterije kaže, da so sestrelile 4 letala vrste »Hnrricane«. Vzdolž libijske obale so nemški bombniki znova zadeli neko lahko križarko in n»ki tor-pedni rušilec. Vfrancoski Sevrrni Afriki so Osni letalski oddelkji napadali nasprotnikove sile na pohodu in letališča. Nasprotnikova letala so predsnočnjim izvedla napad na Turin. Poročajo o znatni škodi na civilnih stavbah in o nekaj požarih, ki so bili_pa takoj ukročeni. Žrtve med prebivalstvom znašajo 24' mrtvih in 52 ranjenih. Imena in pnimki . bodo_ objavljeni v krajevnih listih. Vedenj"' prebivalstva je bilo hladnokrvno in disciplinirano. Berlin, 20. nov. g. Uradna nemška razlaga poudarja, da sta se osni državi za zasedbo Tunizije polastili važne postojanke, ki omogoča popolno pregrajo med zahodnim in vzhodnim Sredozemskim morjem. Ladijski sprevodi ne bodo več mogli v vzhodni del vzdolž tuniške obale, kakor je to bilo poprej. Sicilski preliv je za nasprotnika zdaj postal skrajno nevaren. Vrh tega se je Os z Bizerto polastila pomorskega oporišča, ki je morda najboljše na vsem Sredozemskem morju. Vojna, nadaljuje ta razlaga, je čez in čez dokazala, da osne države do skrajne možnosti branijo vsako postojanko, katero so enkrat zasedle. Angleško-ameriška utvara, da se bodo brez strela polastile vse francoske Severne Afrike, je borno izpodleteJa in prav tako se je izjalovil načrt skočiti Rom-melu za hrbet. D« bodo ta načrt izvedli, si morajo Angleži in Amerikanci najprej osvojiti Bizerto in 1 unis. Amerikanci morajo zdaj dokazati. če se znajo v Tuniziji boriti bolje kakor na Filipinih. Morajo vrh tega dokazati, da so medtem postal) tudi mojstri v pošiljanju preskrbe. V Berlinu so s temi prvimi uspeni zelo zadovoljni. Dejstva so namreč dokazala, tla se v Severni Afriki in na celini ne zasidra-vajo Amerikanci, temveč nasprotno, da se zasi-dravajo sile Osi, ki so se vsedle na najvažnejšo strategično vojaško točko v Severni Afriki, da bodo z nje pozdravile pritepence. Rimsko in berlinsko mnenje o pravem namenu delne mobilizacije v Španiji Obračun z izmišljenimi trditvami angleške in ameriške propagande Podvojena odpornost in borbenost1 Italije po zadnjih dogodkih Berlin, 20. nov. s. Rimski dopisnik lista »DAZ« Ugotavlja, da so zadnji dogodki v Afriki podvojili odporno silo, borbeno voljo ter požrtvovalnost italijanskega naroda. Prav gotovo se Italija ta trenutek ne vdaja prezgodnjemu optimizmu in tudi ne obsodbe vredni brezbrižnosti. Ve, za kaj pri tej igri gre. Vse od začetka je vedno gledala v bodočnost s pogumom in premislekom ter ni zanemarila nobene možne morebitnosti. Prav tako Italija tudi ne pusti, da bi nanjo vplivala nasprotnikova propaganda. Italija je združena okoli Duceja, pozna svojega smrtnega sovražnika in je pripravljena do zadnjega braniti svoj žrvljenjski prostor danes, kakor ga je v času sankcij, ko se je boj proti angleškem tlačilcu prav za prav začel. Španski tisk o delni mobilizaciji v državi Madrid, 20. nov. s. Pod naslovom Pravi pomen ukrepa o mobilizaciji* piše list »fnfor-maciones« sledeče: Jasno je. da se vojna približuje naši hiši. Ne moremo več živeti tako, da bi se bavili edinole z našimi lastnimi domačimi vprašanji, pa naj bodo še tako pereča. Mi smo s Portugalci edini evropski narod, ki v zadnjih dveh letih ni mobiliziral vojaštva kakor vse druge evropske države, ko so začutile, da se vojna približuje njihovim mejam. General Franco, okrog katerega se morajo vse ljudske množice zbirati bolj kakor Kdaj prej, je sklenil pomnožiti naše obrambne sile. loda ta ukrep ne spreminja prav nič stališča, ki ga je naša domovina vedno zastopala: gre namreč le za okrepitev tega našega tsališča. Rim, 20 nov. s. Medtem ko so sile Osi pravilno ocenile in vzele na znanje vojaške ukrepe generala Franca, skuša po drugi strani britanska propaganda z zvijačnimi, pa neuspelimi napori bodisi s članki v londonskem časopisju, bodisi v radijskih oddajah ali pa končno z informacijami za tuje dopisnike v britanski prestolnici vsiliti misel, da je delna španska mobilizacija naperjena proti morebitnem vdoru Italije in Nemčije. Tukaj gre za običajno angleško nakano, da bi vzbudila dvome in sumnje v špansko nevtralnost. Podobne spletke je spredla te dni angloameriška propaganda tudi glede Turčije. V resnici pa izraža Francova odločitev, po nezaprošenih Rooseveltovih zagotovilih glede španskega polotoka in španskega Maroka, samo jasno pojmovanje gesla, »da je dobro zaupati, še boljše pa ne zaupati«. Prazna je britanska propaganda, ki bi rada poudarila, da je Roosevelt dal svoja zagotovila, dočim jih državi Osi nista dali. Jasno je, da bi bila tovrstna zagotovila osnih sil, ki sta prijateljici nove Španije še izza trdili in hudih dni v državljanski vojni, zgolj na papirju narave. Razen tega je razvidno, da se je Roosevelt čutil prisiljenega dati neza-prošena zagotovila zato, ker se je prav on prikazal kot napadalec in vlomilec v nevtralna ozemlja, ki leže v afriškem in sredozemskem prostoru prav blizu Španije in njenih korist- nostnil) področij. Po drugi strani pa Španci predobro vedo, kaj se pravi dati kaj na veljavo besed in na zagotovila Roosevelta, to je tistega moža, ki je slovesno in ponovno zatrdil in zagotavljal. da ne bo nikdar pošiljal ameriških vojakov na bojišča v čezmorskih krajih. Berlin, 20. nov. 6. Glede vojaških ukrepov, ki jih je ukazal general Franco, so v berlinskih političnih krogih dejali, da pušča utemeljitev anglosaškega napada, češ da »iščejo najšibkejšo točko, po kateri bi vojno prenesli v Evropo,« Rooseveltu še vedno odprte vse možnosti za nove napade. Zato je docela jasno in naravno, da je vodja španske države, ki se zaveda svoje odgovornosti in dolžnosti, izdal potrebne previdnostne ukrepe. Če pa špansko uradno poročilo govori med drugim o Nemška izjava do dvoumnega stališča francoske vlade ob zadnjih dogodkih v Afriki Razlogi za prijetje generala Weyganda — Neresnična poročila o francoskem odporu v Alžiru in Maroku Pariz, 20. nov. 6. Zastopnik nemškega propagandnega ministrstva je časnikarjem dal nekaj izjav, v katerih je dejal, da položaj francoske vlade v Viehyju označujeta dane6 dve stvari: ena negativna, namreč ugotovitev, da so Amerikanci z napadom na Alžir in Maroko pretrgali diplomatske zveze, in druga pozitivna, namreč predlog za vkorakanje nemških čet v nezasedeno Francijo. Treba pa je vedeti, da državi Osi sicer nič ne dvomita o stvarnosti in o dobri volji predsednika francoske vlade Lavala. da se pa zavedata, da je vichyjska vlada igrala in misli še igrati na dveh šahovnicah. To dokazuje tudi dejstvo, da 60 «e vse do danes vrstila tam posvetovanja, ne da bi bili sprejeli kak 6klep. Zagrizeni odpor francoskih čet v Alžiru in Maroku je bil 6amo v urad* !’>h poročilih, v resnici pa. razen nekaj redkih izjem ga ni bilo nikjer in nikoli. Tudi na stališče odmirala Darlana je vplivala neodločnost iz Vi* chyia, ne pa prihod italijanskih čet v nekatere francoske pokrajine, kakor trdijo nekateri. Glede generala \Veyganda potrjujejo, da so ga zaprli in da je zdaj v Nemčiji. »Zadostuje nam en Giraudjev primer,« je dodal glasnik nemške propagande v odgovoru na vprašanje o tem, zakaj 6C generala prijeli. Za zdaj še vedno pričakujejo sklepov vichyj-ske vlade. Mogoče, da bodo resne odločitve, ki jih vsi čakajo v tem, da bodo zamenjali ministre in ustanovili vlado za rešitev države. Delavski voditelj Diriot je zahteval, da je treba za notranjega ministra vzeti Jo6epla Dornauta, za zunanjega ministra Benoist-Mechina, za oborožene 6ile pa pod-adtnirala Platona. Izjava, ki jo je Benoist-Mechin priobčil pred nekaj dnevi v listu >Petit Parisien« m ki jo je postavljal na laž ter zelo obžaloval po- obrambi -nevtralnosti države«, pa 6 tem še ni rečeno, da bi vlada opustila 6voje stališče »nevojsku-ioče se države«. Te označbe, ki jo je prvikrat uveljavila Italija, ko je izbruhnila evroj»ka vojna, in jo je jjotem povzela tudi Španija, v jeziku mednarodnega prava ni in v bistvu ne pove nič drugega kakor nevtralnost, le da ima svoj posebni pomen. Ako je španska vlada zatrdila, da bo branila svojo nevtralnost, je s tem zatrdila, da bo branila tisto svoje stališče, ki ga je zavzela že od prvega trenutka, ko je izbruhnila evropska vojna. Nevtralnost in pojem nevojskujoče se države sta skoraj čisto skladna pojma, je catrdil govornik nemškega zunanjega ministrstva. V tej zvezi poudarjajo v Berlinu deset gesel, ki 60 bila objavljena v Španiji ob nastopu Falange. Ta gesla so tako jasna, da ne dopuščajo nobenega dvoumja. In v stvareh zunanje politike se Falanga popolnoma sklada z vlado, saj je 6voj čas Franco j>ovedal, da je nje- Združene države so izgubile nadzorstvo nad južnim Tihim morjem Tokio, 20. nov. s. V tokijskih krogih .razlagajo ogromne izgube, ki jih je pretrpelo ameriško vojno brodovje v »tretji bitki za Salomonske otoke«. — Poudarjajo čudni molk ameriških oblasti in pa, s kako muko so uradno priznali izgubo samo dveh lahkih križark m 6 rušilcev. Ostanek bodo dajali v obrokih in šteli kapljice kakor po navadi. Neizpodbitno dejstvo pa je, poudarjajo v japonskih krogih, da so Združene države izgubile nadzorstvo nad južnim Tihim morjem. Ce bi 6e še kdaj jjo-skušale kam zaleteti, bodo dobile tak odgovor, kakor so ga dobile v treh pomorskih bitkah za Salomonske otoke. Te tri bitke pojdejo v zgodovino kot trije kričeči jjorazi ameriške mornarice. Nastop osnih podmornic v Sredozemlju Rim, 20. nov. s. Mornariški dopisnik lista »Daily Mail« piše: Velika osna podinornrška ofenziva divja v Sredozemlju in ob preskrbovalnih poteh na severni afriški atlantski obali od začetka zavezniškega izkrcavanja. ker se je na tem prostoru zbralo veliko število sovražnih podmornic, je treba računati z velikimi pomorskimi izgubami. Pogodba za cesto med albanskimi lukami in Bolgarijo Sofija, 20. nov. s. Med bolgarsko vlado in med neko italijansko družbo je bila sklenjena j»godba za gradnjo ceste, ki naj bi vezala albanski pristanišči Drač in Bar 6 Sofijo ter z donavskim pristaniščem Ruščukom. Pogodba določa ustanovitev proste luke v Varuh. Hkrati je bila ustanovljena itahjansko-bolgarska družba za upravljanje te ceste gova vlada falangistična vlada. V nemškem zunanjem ministrstvu mislijo, da spričo dobrih sosednih in prijateljskih odnošajev med Španijo in Portugalsko slednja ne bo mogla presojati položaja po načelih, ki bi bila j>opolnoma nasprotna španskim. Opaža se tudi, da je portugalska vlada močno v skrbeh zavoljo angio-ameriškega imperializma, ki se je pokazal na tako zgovoren način v na stopu proti Francoski severni Afriki Nemška sodba o generalu Giraudu Dal je ustreliti sedem francoskih častnikov in s svojo podlostjo onečastil vso francosko vojsko Berlin, 20. nov. s. Poročilo, da je dal gene-* ral Giraud v Alžiru ustreliti sedem francoskih častnikov, ki niso hoteli priseči pokorščine, so v Berlinu sprejeli kol dejstvo, ki ga vojaška zgodovina evropskih narodov še ni poznala. Ker so se |)okoravali povelju Petaina, to se pravi, ker so hoteli biti zvesti zakonom časti, piše list Borscnzeitung«, so jx>slali sedem častnikov v smrt. Sodbo je izrekel general, ki bi ]x> vojaških j>ostavah sam moral biti ustreljen in ki je dobro vedel, da ga je Petain odslovil kot izda-p v.*er mu vze' vse ^as1' ter službena mesta, "oročilo o ustrelitvi sedmih zvestih in poštenih vojakov je naravnost grozno. General Giraud je bil vojni ujetnik v Nemčiji, kjer je hlinil bolezen, da bi mu dovolili razne olajšave. Oii pa .te to izkoristil in jiogebnil. Potem je drugič prelomil častno besedo, ki jo je dal voditelju svoje države, ko je vnovič ušel, da bi se udeležil eno najbolj nevarnih zarot proti neokrnjeni kolonialni posesti svoje domovine. Prevzel je celo vrhovno poveljstvo nad francoskimi oddelki, ki so tam nastanjeni. Ce bi ta general že prej ne dokazal svoje nravne podlosti, preden je dospel na afriška tla, bi človek mislil, da se je j>ač okužil ob zločinski morali ameriških čet. Z nerazumljivo brezvestnostjo in krutostjo je ta mož zdaj obsodil na smrt častnike svoje lastne vojske. De uaulle ima Čisto prav, da je na preži, zakaj njegov tovariš Giraud bi mu lahko bil zelo neva-ren tekmec ter nekega dne, ko bi bile okolnosli ugodne, spravil v k raj tudi njega. Za Francijo pa je izdajalec in samozvanec Giraud v vsakem primeru oseba, ki samo omadežuje čast francoske vojske. Težave pri boju za dosego angleških in ameriških ciljev v Egiptu in Severni Afriki Rim, 20. nov. s. General Aleksander, vrhovni poveljnik zavezniških vojska na srednjem vzhodu je z vojnimi dopisniki v Kairu razpravljal o sedanjem položaju v Afriki. >Ni nobenih skrivnosti,« je dejal general, »glede cilja sedanje bitke v zahodni puščavi in v Severni Afriki. Zavezniške sile napredujejo od dveh nasprotnih strani, da bi osnim državam preprečile utrditev postojank v Tunisu in Tripolitaniji. Zmaga bi pomenila izgon hitlerjancev in fašisotv s sredozemske obale Afrike in dosego svobodnega prehoda za zavezniške konvoje po Sredozemlju.* General je nadaljeval in poudaril, da je treba upoštevati težave, ki jih človek srečuje v Afriki ter je svaril pred prelahkim in nepremišljenim optimizmom. >Nasprot- slanik de Brion, odgovarja resnici. Trditve nekaterih listov, zlasti »Nouwea Temjjsa«, da bo Francija korakala z bokom ob boku z državami Osi, so samo želja k sodelovanju pripravljenih pariških krogov, niso pa še stvarnost. uik se bo trdo upiral povsod, kjer mu bo to mogoče. Oddelki njegovih zadnjih straž so se zagrizeno borili.« Ankara, 20. nov. s. List »CumharjeU prinaša v uvodniku pregled sedanjih dogodkov v Afriki na Sredozemskem morju in poudarja, da je treba upoštevati težave, ki se porajajo za demokratske države iz dejstva, da se morajo te boriti onstran morja ter voziti preskrbo po morju. Angleži in Amerikanci so v treh letih imeli zelo hude pomorske izgube in jih imajo še naprej, tako da se ne ve, ali zadostuje sedanji ladijski prostor za njihove potrebe. Nastop v Afriki nalaga Angležem in Amerikancem nova bremena in nove težave pri prevozu. Sodobni armadi ni lahko zagotoviti vsega, česar potrebuje. Neizmerne vrste ladij bodo morale pluti čez ocean v Afriko, kjer bodo Angleži in Amerikanci morali imeti vsekakor velike sile. Konec koncev se pokaže, da ta nastop, ki je bil storjeu, da bi prisilil Os k razpršitvi njenih moči, sili nasprotno demokratske države, da morajo razprševati svoje sile. Komunistična propaganda - poosebljena laž in potvorba resnice Stična, 7, oktobra. Vaška straža v Stični sc je z ognjem vrgla v metež proti prevratništvu. Postala je strah in trepet klavrnim preostankom partizanske »vojske«, ki se brez miru potikajo po gozdovih in so se prelevili v navadne rokovnjače. Stražarji jih zasledujejo povsod, partizanski bojevniki pa se »junaško« izogibajo vsem spopadom in se razkropijo na vse strani, čim jih zagledajo. Stiški stražarji so razvili živahno delavnost tudi v drugem pravcu. Zavedajo se, kako važna je poštena, odkrita propaganda kot protiutež nesramnim lažem in podtikanjem nasprotne propagande. Komunistična propaganda se poslužuje vseh še tako nizkotnih in ogabnih sredstev, da bi neločljivo povezala nase one redke, nepoučene lahko-verneže, ki v OF še zmerom vidijo nekako fato morgano na obzorju, nekako oazo — zapeljivo zelenico v puščavi. Vsakega posebej znajo pretentati na svojstven način: delavcu obljubljajo lahko delo, kratek delovni čas in bajno plačo; bajtarju zagotavljajo, da bo dobil lep kos zemlje od soseda-gruntarja; sosedu-gruntarju kakopak ne povedo, da bo moral del svojega grunta odstopiti sosedu-bajtarju, ampak mu dokazujejo nasprotno: da bo podvojil svoj grunt z zemljiščem, ki ga bodo vzeli veleposestnikom in podarili njemu. In veleposestniki odnosno milijonarji? Tudi te znajo firekvasiti na svoj način: slovesno jim jamčijo živ-jenje in imetje, če bodo z denarnimi prispevki izdatno podpirali OF. Tako komunisti z radodarno roko kot Miklavž sipljejo darove na vse strani — zaenkrat seveda samo teoretično, ker dejansko nimajo v rokah še ničesar drugega kot na milijone uši... Žalostno je, da tu pa tam vendarle kdo nasede vabljivim vabam in verjame do zadnje pike vse, kar mu komunisti načesnajo. Kakšen je komunizem v resnici, večina kmečkega ljudstva že ve. Tudi vaška straža v Stični je znatno pripomogla k iztreznenju naivnih ljudi. Kot odgovor na komunistični letak, ki obljublja svojim zvestim raj na zemlji, je izdala in razdelila po fari letak, ki predstavlja kratek presek skozi zgodovino komunističnih revolucij. Vsebina tega letaka zasluži, da bi jo preštudirali vsi oni, ki še zmerom omahujejo med komunističnimi limanicami in dejanskim stanjem. Takole moško in odkrito govorijo neme črke: Kako je prav za prav s komunizmom ? Slovanski kmeti Slovenski delavecl Ali poznaš zgodovino komunističnih bojev in revolucij'? Ta zgodovina je za naše komuniste-partizane kaj porazna, zato pa vam je zlepa ne zaupajo. Vse mogoče laži vam vsiljujejo, z najrazličnejšimi zvijačami vas skušajo pridobiti, samo resnice vam ne povejo. Pomislite samo, kako bi bilo, če bi vsa zasebna lastnina postala skupna last! — Polje bi bilo slabo obdelano ali pa sploh ne. Vsak bi odrival delo drugemu, ali pa se prepiral, da drugi premalo delajo in preveč jedo. Saj še občinske poti zlepa kdo no popravi. Vsak se izgovarja: »Zame je že dobra, naj jo popravi sosed, ki mnogo več po njej vozi. Tako je pač na svetu! Vsak najbolj pazi na to, kar je njegovega; vsak najrajši dela, če zase dela; vsak najbolj pridno obdeluje svojo zemljo. Tako je bilo na Kitajskem pred 800 leti. Vsa zasebna lastnina je bila podržavljena. A kaj se je zgodilo? — Ko so kmetje videli, da ne delajo zase, ampak za skupnost, je vse delo šlo rakovo pot. Žetev je bila zmerom manjša, obrtni izdelki zmerom slabši. Vsak je delal samo toliko, kolikor je neohhodno moral. Lenoba se je razpasla, beda in lakota sta zavladali po deželi. Že čez nekaj let je komunizem na Kitajskem doživel popoln polom. Vangganko je sam priznal. da so njegove ideje — zmota. Popraviti In izboljšati se na svetu da marsikaj, a izenačiti nikoli To pa zato, ker niso vsi ljudje enaki, nismo bili in ne bomo. Tako komunizem povsod samemu sebi koplje grob. Revolucija v Nemčiji, na Madžarskem, v Španiji in drugod Enako klavrno so propadle komunistične revolucije v Nemčiji, na Madžarskem, v Španiji in drugod. Zakaj? Zato, ker je ljudstvo povsod o pravem času spoznalo, da komunizem človeštvu ne prinaša blagoslova, ampak samo zmedo, nered, sovraštvo in nasilje. Komunisti so zatrjevali, da se borijo za enakost in svobodo — pa so namesto tega prinašali smrt. Poklali so na sto-tisoče ljudi! Komunistične voditelje je povsod doletela enaka usoda: bili so usmrčeni ali pregnani od lastuih pristašev. Komunistične laži Kmetje 1 Komunistični partizani vam obljubljajo, da bodo delili zemljo. To je nesramna laž! Komunizem delitve ne pozna. Saj že ime samo pove, kaj se za njim skriva. Komunizem je latinska beseda in pomeni skupno last, skupno upravo. Cim hi komunisti dobili oblast v roke, bi vam vzeli zadnji košček zemlje in podržavili vse. Na zemlji, ki je zdaj vaša last, bi potem morali delati kot navadni tlačani. Komunistični komisarji pa bi postali nekakšni državni valpti, ki bi vas priganjali k delu, sami bi pa lepo postopali. Komunizem potem takem ni noben napredek, ampak nekak povratek v stare tlačanske čase. Kako je torej z »novim redom« Tudi mi smo za nov socialni red. Borimo se za boljšo bodočnost našega kmeta, za boljši zaslužek našega delavca in uradnika, za blagor naših družin! Nov socialni red, ki bi bil zgrajen na partizanskih zločinih, nad pogorišči naših domačij, nad grobovi naših najboljših mož, nad porušenimi cerkvami in razbitimi križi — pa odločno odklanjamo. Mi se borimo za narod, ne proti njemu. Zato ne sprejemamo v svoje vrste propalih študentov, robijašev, delomrznežev, roparjev in morilcev kakor komunistični partizani. Ne pobijamo svojega naroda, ampak ga ščitimo. Preganjamo samo komunistične tolovaje, ki se skrivajo po gozdovih in zahrbtno morijo nedolžne ljudi. Vsi na delo za lepšo bodočnost našega ljudstva! Pravica in Bog sta z nami! Vaška straža Tako letak. In še eno zanimivost je uvedla vaška straža, Razobesila je na svoji oglasni de-ski sredi Stične celotno zbirko slik vseh žrtev, ki so bili pomorjeni od komunističnih krvolokov. Pod vsako sliko je bil kratek življenjepis umorjenca, dan in način umora. Zanimanje za to pretresljivo zbirko komunističnih žrtev je bilo izredno veliko. Ljudje so se ves dan gnetli pred oglasno desko ter dajali s pikrimi besedami in možato obsodbo duška svojemu ogorčenju nad uničevalnim delom »osvobodilne« fronte. Napis nad slikami: »Naša narodna sramota« in pristavek pod slikami: »To je* samo neznaten del komunističnih žrtev. Fantje in možje! Neštevilna razmrcvarjena trupla nemo kličejo iz groba: Maščujte našo kri! Obvarujte naš rod!« je presunilo marsikatero zakrknjeno srce, da je začelo razmišljati, kam vodi pot, ki so nam jo začrtali brezvestni mednarodni pustolovci. Radi bi seveda videli, da bi narod zaprl ušesa in oči pred porazno resnico, da so povzročitelji vsega gorja na slovenski zemlji vprnv oni sami, ki so z lahkomiselnim postopanjem izzvali stroge ukrepe. Toda narod je že naperil svoj kazalec v pravega krivca, ki mn je vso nesrečo naprtil na rame, zato mu prosto po Gregorčiču odgovarja: »Naš svetli dom bil strt je v prah, vsi kamni razmetani. Kdo kriv je vsega tega? — Ah, zločinski partizani!« Izšlo je najzanimivejše delo na našem knjižnem trgu, !o je težko pričakovano delo Miklavža Kureta »Veselja dom« zbirka iger, čarovnij, ugank, sestavljenk, računskih problemov itd., ki obsega 700 strani. Tekst pojasnjuje čez 700 risb. Tosebej opozarjamo na sestavek o letalstvu. Model jadralnega letala v naravni velikosti lahko vsakdo naroči pri upravi »Slovenca«, Kopitarjeva ulica ti, ali pa na Miklošičevi cesti 5, če obenem plača 5 lir. Naročite »Slovenčevo knjižnico«, le do božiča imate še čas! — Vsaka knjiga le 6 lir. Uradni razglasi Nadomestitev strokovnjaka pri Pokrajinski zvezi svobodnih poklicev in umetnikov Namesto fašista dr. Angiola Fabronija se imenuje za strokovnjaka pri Pokrajinski zvezi svobodnih poklicev in umetnikov Ljubljanske pokrajine fašist Aleksander Nicolera. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Razpust upravnega sveta Zadruge mestnih uslužbencev v Ljubljani in imenovanje izrednega komisarja Clen 1 Upravni svet Zadruge mestnih uslužbencev se razpušča Clen %, Za izrednega komisarja za upravljanje gori imenovanega zavoda se imenuje g. Rudolf Schauer. Imenovanje članov odsekov Pokrajinskega korporacijskega sveta 1. za poljedelsko-gozdni odsek: a) v zastopstvu Zveze delodajalcev. Združenja kmetovalcev: Černe Josip, Kržmanc Anton, Marolt Franc, Mihevc Anton, Pust Josip, Rigier Ivan, Nemanič Josip; b) v zastopstvu Delavske zveze, odseka poljedelskih delavcev: Franc Oskar, Turk Franc, Kovačič Ivan, Medle Josip, Novak Ivan, Gbderer Josip; c) v zastopstvu Zveze svobodnih poklicev in umetnikov: inž. Much Oton; d) v zastopstvu Zavoda za zadružništvo: inž. Bogdan Ferlinc; e) v zastopstvu denarnih zavodov za kmetijski kredit: Trček Franc; 2. za industrijski odsek: a) v zastopstvu Zveze delodajalcev, Združenja industrijcev: dr. Pavlin Ciril, inž. Stare Vladimir, dr. Lunaček Aleksander, Kalin Savel, Praznik Ivan, Pičman Lovro, Jelovšek Josip; b) v zastopstvu Delavske zveze, oddelka industrijskih delojemalcev: Zemljič Josip, Uar Anton, Jagodje Alojzij, Stanko Jurij, Iglič Marijan, Plantau Anton; c) v zastopstvu Zveze svobodnih poklicev in umetnikov: inž Zupančič Franc; d) v zastopstvu Zavoda za zadružništvo: dr. Basai Josip; 3. za trgovinski odsek a) v zastopstvu Zveze delodajalcev, Združenja trgovcev: Hieng Ernest, Smrkolj Albin, Majcen Ciril, Verbič Anton, Škrlj Ivan, Škrbec Franc; b) v zastopstvu Zveze delodajalcev, Združenja denarnih in zavarovalnih zavodov: dr. Slokar Ivan; c) v zastopstvu Delavske zveze, oddelka trgovinskih delodajalcev: Sitar Alojzij, Burger Ladislav, Cvetko Ernest, Lampič Ciril, Rode Milko, Klemenčič Milan; d) v zastopstvu Delavske zveze, oddelka bančnih in zavarovalnih delojemalcev: Majcen Franc; e) v zastopstvu Zavoda za združništvo: Ra-danovič'Anton; S štajerskega V mariborski bolnišnici je umrla ga. Pavla Borovka, po rodu Schneiderjeva, soproga mestnega višjega vrtnarja. Na Meljski cesti v Mariboru je umrla 64-letna ga. Marija Prelogova, žena železničarja. Na Pobrežju je umrl v visoki 6tarosti 85 let Franc Nikolič. Nadalje je umrla v Mariboru Erika Klanečkova. V Gradcu so pokopali g. Teodoro Hribarjevo, 60-letno Spodnještajerko. V Mariboru je umrl v sredo 53-letni skrbnik za vojne žrtve v Brežicah Konrad Strozer. V Prekmurju se je pri spravljanju lesa smrtno ponesrečil na Esterhazyjevem posestvu P. Lahovič. Novi grobovi. Na Teznem pri Mariboru je umrl kovačev sinko Valter Zemljah, nadalje je na ondotnem kolodvoru umrl nagle smrti 53 letni krojaški mojster Konrad Straža iz Braslovč, V visoki starosti 81 let je umrl v Trbovljah upokojeni rudniški upravitelj inž. Filip Krasnik. Za mrtve bodo proglašeni naslednji štajerski rojaki: Jožef Janže z Zavrča, ki je septembra 1914 odrinil na rusko fronto; Franc Košec iz Celja, ki je avgusta 1914 odšel v Galici (o; Janez Krajnc iz mariborskega okoliša, ki je baje padel v bojih pri Przemislu; Jernej Košlomaj iz Škofje vasi pri Celju, ki je leta 1917 odrinil na italijansko bojišče; Anton Vrtačnik, ki je bil ujet v Sibiriji, in Karel Fleisinger iz radgonskega okoliša. ki ga pogrešajo od leta 1917, ko se je boril na italijanskem bojišču. Otroka svoje sestre rešil, sam pa se je ponesrečil. Na posestvu svoje sestre v Leskovcu se je mudil 50 letni železničar Leopold Bezge. Na f) v zastopstvu Pokrajinskega poverjeništva za tujski promet: Goret Josip; g) v zastopstvu zavodov za socialno skrbstvo: inž. Petrovčič Srečko Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Imenovanje članov predsed-sivenega odbora Pokrajinskega korporacijskega sveta .Za člane predsedstvenega odbora Pokrajinskega korporacijskega sveta se imenujejo: 1. v zastopstvu Pokrajinske zveze svobodnih poklicev in umetnikov svet. inž Zupančič Franc; 2. v zastopstvu Pokrajinskega zavoda za zadružništvo svetnik inž Bogdan Ferlinc; 3. v zastopstvu Pokrajinskega združenja denarnih in zavarovalnih zavodov svetnik dr. Slokar Ivan: 4. v zastopstvu Pokrajinskega združenja delojemalcev denarnih in zavarovalnih zavodov svetnik Maicen Franc. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Imenovanje članov glavnega sveta Pokrajinskega korporacijskega sveta Za člane Glavnega sveta Pokrajinskega kor-poracijskega sveta se imenujejo: dr. Alujevič Branko, predsednik Pokrajinske delavske zveze; dr. Marchesoni Silvij, strokovnjak pri Pokrajinski zvezi delodajalcev; Dal, Prh Cinzio, strokovnjak pri Pokrajinski delavski zvezi; inž, Faleschini Alojzij, strokovnjak pri Pokrajinskem zavdu za zadružništvo: Nicotera Aleksander, strokvnjak pri Pokrajinski zvezi svobodnih poklicev in umetnikov; Pilla Brunon, ravnat prehranjevalne službe. », ?!^1a ie ,akoj izvršna in se objavi v službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Imenovanje članov poljedelsko-gozdnega in industrijskega odseka Pokrajinskega korporacijskega sveta po položaju 1. za pnijedelsko-gozdni odsek: senjor dr. Giugliarelli Dagobert, inšpektor gozdarske službe, poveljnik kohorte državne gozdne milice v Ljubljani; dr. Martini Iginij, pokrajinski veterinar Visokega komisariata; dr. Rigoni Jakob, inšpektor agrarne službe pri Visokem komisariatu; 2. za industrijski odsek: inž. Mašera Viktor, strokovnjak pri Visokem komisariatu; inž, Farina Aldo, inšpektor tehnične službe, strokovnjak pri Visokem komisariatu. Tn odločba je takoj izvršna in se objavi v Služben m listu za Ljubljansko pokrajino. 1 • = !«»&-; F‘ dvorišču sta postopali dče telici, ki se jima je približala tri in pol letna domača hčerkica. Zaradi bližine otroka se je ena izmed telic nenadno splašila, začela je brcati in je hotela napasti otroka. Bezge je priskočil na jromoč, rešil otroka, dobil pa od podivjane telice hud udarec. Prepeljati so ga morali v mariborsko bolnišnico. Žrtve nesreč. 54 letni Jr '- * borske okolice je v temi padel po stopnicah in se hudo poškodoval na glavi. Pri delu v neki mariborski industriji si je poškodoval 36 letni Alojz Osterc čeljust, 18 letni Emil Zgabej pa levo nogo. Pri Mariboru je pade! 35 letni Avgust Lešnik s kolesa in se hudo potolkel po glavi. Pri pogonu motorne žage se je poškodoval 34 letni Janez Rižnar iz S*- Bena rta v Slov. goricah, zlasti ima hudo jroškodovane oči. V gozdu se je spotaknil na korenini 52letni tesar Franc Holc iz Negove in si zlomil levo nogo, 52 letni Malija Stopar pa je zašel g palcem v stroj in je moral biti, kakor ostali ranjenci, prepeljan v mariborsko bolnišnico. Nesreče. Tomaž Vodnik, star 62 let, doma iz Trestenice, ima zdrobljeno kost, ker je nanj padel tečak kamen, 48 letna viničarka Marija Gum-1 zejeva z Meljskega hriba je prišla z desno nogo J pod kolo, ki ji je zdrobilo nogo. 87 letni žagar Anton Mlačnik iz Maribora si je poškodoval roko pri delu, na glavi pa se je poškodoval 61 letni knjigovodja Jernej Sclnvemmer, doma iz Gradca, usluzben pa v Mariboru. 27 letni Franc Lešnik si j®, protrfjfal mišico pri športnih igrah, 34 letni Vid Romih iz Radvanja pa si je zlomil qogo. Poškodovanci so bili prepeljani v mariborsko bolnišnico. S. S. VAN OINEt iSk\£vnastni tekač ■'siiiaiiiiliilfe«. •"flitliiililHItinn. '“stilfillililittii,,. “•■»imiiSSiltlttnn. ^illiiiiltSliiinu. I!!i!iii!iiiliiiiiiin. "“^Ilillilfltau. ^ - -'nniiiiiililiii:;-. ni Ziliiliiiiililiki »Tn potem,« je nadaljeval, »so še druge, pomembnejše stvari. Jasno je, da je tisti, ki je poslal Robina na drugi »vet, moral dobro poznati domače razmere pri Dillardovih. Pa ne sama to, vedel je tudi, kdo je bil takrat, ko1 se je odigral zločin, pri Dillardovih doma in kdo ne. Tako mu je bilo prav dobro znano, da sta bila v času od če-*rt na dvanajst do dvajset minut pred dvanajsto doma le hišnik Pvne in stari profesor. Prav tako mu je bila znana odaotnost Belle in kuharice. Končno je vedel, da je bil v hiš Robin in da je Speriing odšel. In kaj še? Popolnoma natančno je vedel za vse prostore v hiši, zlasti pa še. kje je dvorana za sestanke, kajti očitno je bil Robin v njej in šele potem ga je morilec zavlekel na strelišče. Ne, nihče, komur ne bi bilo vse to natančno znauo, ni mogel priti v ugodnem trenutku v hišo in vprizoriti te žnloigre... Verjemi mi, Murkhani. zločin je storil nekdo, ki biva v Uillardovi hiši, človek, ki je do vseh podrobno«!) vedel, ktko stvari stoje v trenutku, ko je zločinska roka zahtevala svojo žrtev...« Kriminalni roman »Kaj pa misliš o tistem kriku gospe Druckerjeve?« Krik gospe Druckerjeve, da... Kdo ti pravi, da zločinec ni pozabil, da je stara iz sosednje hiše doma? Ali pa, da je, v svesti si, da je starka doma, premišljeno tvegal, da ga vidi? In potem, alt je mar čisto zanesljivo, da je starka zakričala? Ona pravi, da ni, njen sin pa vztrajno trdi nasprotno. Cieto mogoče jjrbcc samo «ato pravi, da je slišal krik, ker bi rad dokazal, da je bil med enajsto in dvana jsto uro doma, medtem ko je gospa Druckerje-va morda to zanikala iz čisto drugih razlogov, ki nam niso znani. Skratka, to je prava ollapodrida. E, pa to ni važno, listo, kar nekaj velja in kar si na vsak način prizadevam dokazati, da je ta satanski zločin zagrešil samo nekdo, ki je bil v Dillardovi hiši domač. In potem še tisti skrivnostni listek, ki smo ga našli v pisemskem nabiralniku. Zločincu je bilo dobro znano drugo Robinovo ime. »Recimo, da je vprav morilo,: ua-pisal tisti listek.« »Kdo pa, če ne on? Po tvojem naj bi bil kdo drugi zaznul vso stvar kar po nekakšni telepatiji, stekel doinov sedel za pisalni stroj, spisal tisto stvor na listek in se potem v diru podal proti hiši, kjer se je zločin odigral, ter vtaknil tisti listek v pisemski predal, nc? E, pustimo to in ne uganjujmo neumnosti.« Vprav ta trenutek je prišel Ileuth. Njegov dbraz je bil nekam čudno mračen. Skoro je pozabil pozdraviti, tako je bil zbegan. Potegnil ie brž iz žepa pismo, na katerem je bil naslov napisan na stroj, ter ga pomolil Mark-liumu. »Prejel sem tole s popoldansko pošto od lt orl(Jg,< je dejal. »Pred kratkim mi je to pismo poslal glavni urednik. Kakor nravi, sta tudi »limes« in »lle-rald« dobila prepis tega poročila. Pečat na pisemskih ovitkih je bil pritisnjen dunes ob enj, kakor se vidi na njem, pisma pa so bila oddana na pošto med enajsto in dvanajsto uro. Naj-zanimivejše pri vsem, gospod Mark-hain, pa je dejstvo da so bila ta pisma oddana na pošto blizu Dillardove hiše, kajti na vseh je zaznamba poštnega urada iz tega mestnegu okraja.« Markhuni je odprl pismo in potegnil iz njega listič. Videl sem, kuko «o se mu razširile oči in napele mišice njegovih čeljusti. Nc da bi kam pogledal, je (»molil pismo Vunoeju, la ga je bral. a na njegovem obrazu pri tem ni bilo nobenega znamenja kakšnega zučudenja. Bil je to majhen li- stje. S strojem napisane besede na njem so bile popolnoma enake kakor na lističu, ki so ga našli v pisemskem nabiralniku na vogalu Dillardove hiše, Na njem je bilo napisano: Joseph ( ockritne l{obin ji' mrteo. Kdo je ubil 1 uivico? beseda Sperlnig pomeni nrabec. ŠKOF. »Nič posebnega,« je pripomnil Vanče malomurno, >skof se je bal, da javnost ne bi ničesar vedela o njegovi sali in je zato pomislil, da bi bilo dobro, če bi o njej obvestil časopise.« »Juli, «te dejali, gospod Vanče?«, je trpko vprašal lleath, »če je to šala, potem gotovo ni običajna. Bolj neumne šale še nisem videl.« Medtem je prišel nek uslužbence kluba s>tuyvesant ter Markhumu nekaj pošepetal na uho, »Naj pride takoj sem.« je ukazal Markham, nam pa pojasnil: »Arnesson je prišel. Morda nam prinaša vzorce, kako pišeta Druckerjev in Fardcejev stroj.« Arnesson je res prinesel tiste vzorce. Ko pa smo jih primerjali s pisavo na listku, ki «tno ga pravkar dobili v roko, smo hitro ugotovili, da si pisave niso bile niti malo podobne med seboj. VIII. poglavje. Drugi zločin. Ponedeljek II. aprilu ob 11.30. Odveč bi bilo omenjati, kuko globoko sočustvovanje je med ljudstvom vzbudil umor Robina. Časopisi so povsod jio Združenih ameriških državah pol ti i 1 j stolpce za stolpci s popisovanjem krutega zločina, zlasti pa se še razpisovali o načinu, kako je zločinec opravi! svoje dejauje. »Umor Cocka Robina«, »Zverinski umor pri Dillardovih« in podobno «o se glasili naslo- vi v časopisih in tako si o tem zločinu slišal govoriti tudi na ulici ekoro na vsakem koraku. Toda med vsemi časopisnimi naslovi tega zločina naj-liolj privlačen in v policiskih analih zapisan za spomin na zverinski umor pi je bil naslov »Skrivnostni škof«. Ti »skrivnost« je vzbujala nekakšno obsedenost, f brezumje in splošno razjnr; jcnost ki se je lotila tudi tistih, kj zaradi svoje nnrnve niso bili preveč nagnjeni a temu da f.l sp a't’arjali in zanimali za kriminalne dogodke. Policija ves tisti teden jw> odkritju zloiM.il n' ,mt'« miru. Vara M s11 * radovednosti ljudstva ter hrupa po časopisih, ki «o se ljudje spričo obelo-danjenja vsebine tistih skrivnostnih lističev kar tepli zanje, se je policij« na vso moč prizadevala, da bi pojas-nila zločin, lleath je delal na vse kriplje. Čepruv je bil končno tudi on prepričan, da Speriing ne more biti resnični morilec, se je vendar upiral, da bi ga spet spustili na svobodo, ter se je vrgel z vso vnemo na poizvedovanje. Foskusil je vse, da bi našel konec tako silno zamotane štrene. Naročajte »Slovenski dom«! W?-Očenaš< Izven. Nedelia. 22 novembra ob 10.30- »Sneguljčica«. Mladinska igra. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. - Ob 15: »Deseti brati. Izv. Ponedeljek, 23 novembra: Zaprlo. OPERA: C , Pete£; 20' novembra: Zaprto. (Generalka.) robota, 21. novembra ob 16: »Slepa miš«. Opereta. Krstna predstava. Red Premierski. Nedelja, 22. novembra'ob 13: »Slepa miš«. Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Ponedeljek, 28 novembra: Zaprto. ROKODELSKI ODER Sedanji čas posveča zopet več pažnje in spostovanja družini, V tej osnovi človeške družbe je vsa sreča domu- Tudi trenutna nnsprot-stva se v razumevajoči ljubezni najlepše urede . veselega stališča obravnava to snov ljubezniva komedij« »Rok si«; ki jo bo prihodnjo nedeljo ob |>ol 3 popoldne uprizoril .‘Rokodelski oder*. Novo mesto fcc je čas ta teden, da se naročite na »Slovenčev koledar« v tukajšnji Slovenčevi podružnici. Naročniki »Domoljuba«, »Slovenca«, -Slov. doma«, ^Bogoljuba« in »Slov. knjižnice« dobe koledar za ugodno ceno 20 lir. Naročniki iz bližnje in daljnje novomeške okolice tudi lahko naroče v naši podružnici. Pohitite, dokler je »e čas — ne bo Vam žal. Lepe, suhe jesenske gobe kupuje Gospodarska zveza. Krmilno peso, rumeno korenje, peso za ribanje prodaja Gospodarska zveza v svojeni skladišču v Maistrovi ul. št. 10. Od ponedeljka, 23. t. 111. dalje pa prodaja rumeno korenje in repo za ribanje tudi na mesarskih stojnicah na Pogačarjevem trgu pri Ocvirku. A D'ENNERY: DVE SIROTI »Smešno! Saj sam ne razumem tega, kar občutim. Zdi pa se mi, da 6em čisto sam na tem svetu * Ceste so s« vedno bolj praznile preti to malo skupino. Luizo, ki je čutila, da ie v oblasti ženske, ki jo je vlekla s seboj, se je začel polaščati nemir. Ko pa' je pomislila na to, da jo spremlja mladenič. ki jo je bil rešil, se je takoj pomirila. Preteklo je že nekaj minut, ko se je Frochardova nenadoma ustavila. »Kaj je mama?« Starka je pokazala na skupino ljudi, ki so jim prihajali ravno nasproti. Bili so vojaki in zdelo se je, da vodijo v svoji sredi neko jetnico. Frochardova ni hotela, da bi jo videli v družbi te slepe deklice, kajti če bii jo ustavili, ne bi vedela povedati nič o' identiteti dekleta. Zato je zavila v stransko ulico, med tem ko 6e je iz male eku-pinc oglasil presunljiv krik. »Poglej, mama, zdi se mi, da tista ženska nekaj pomežikuje,,.« je dejal šepavec, toda njegova mati ga ni hotela več poslušati, temveč je korake celo pospešila. Luiza ni zinila niti besedice, ko pa je slišala tisti krik, jo je prevzel občutek 1 bojazni in to jo je užalo6tilo. I Ženska, ki 60 jo vojaki vodili, je bila Marijana. Ko je opravila na policijski stražnici, kjer so ugotovili njeno identiteto in njen pregrešek, so fo odvedli v zapor, kjei bo morala čakati do dneva obravnave. Zenska se je udala v svojo usodo. Svojevoljno se je dala prijeti zato, da bi se izvila izpod oblasti Jakoba Frocharda in sedaj bi z veseljem sprejela sleherno kazen, katero bi ji sodišče naložilo. Ko je zapazila skupino, ki je ubrala svojo pot. je bila prepričana, da je v moškem spoznala brusača, šepastega brata svojpga ljubimca, kakor tudi tisto žensko, ki je za roko vodila deklico! Deklico! Hip nato je Marijana spoznala eno izmed deklic, ki sta jo bili tako ljubeznivo tolažili. Kai dela to dekle v družbi Frochardove in kruljavca? Strašna misel ji je šinila v glavo in iz grla 6e ji je izvil krik zato, da bi jo deklica slišala, Ne da bi pomislila na to, da je jetnica, je potem poskušala steči k njej. Toda možje, ki 60 jo obdajali, so ji preprečili vse napore. »Narednik, pustite me, da stopim k tistimle ljudem le za eno minuto.,.« »Kaj ste neumi?« »Da, nora 6em... toda pustite me, nekaj ini pravi, da namerava tista čudna dvojica nekaj narediti .,« Narednik je ukazal svojim možem naprej, če bi se pa jetnica še kaj upirala, naj jo neso, Marijana je bila vsa iz sebe od besa in se ni nehala upirati straži, ki je bila nazadnje prisiljena nesti jo. Frochardova je 6topala vedno urneje, ko pa je opazila, da so vojaki že precej daleč stran, se je ustavila itj se povrnila na navadno hojo, 'Zakaj blodimo naokrog?« je vprašala prestrašena Luiza. Udarili 61110 jo po bližnjici, dete.« Zlobnica je nadaljevala, -Pozno ie, pa tudi jaz nimam navade hodili po ulicah.« Ko se je ozrla naokrog in videla, da je nihče ne vidi, je zavila v temno, kamnito ulico. Peter je bojazljivo poskušal pregovoriti svojo mater, naj krene v zložnejšo ulico, da bi prihranili dekletu hojo po razdrapanih tleh, toda odgovor, ki ga jel dobil, ga je prisilil, da je odnehal od vsakega nasprotovanja. Kaj pa je preostalo drugega ubogemu šepavcu, ki ga je nazivala izvržek? Kaj mu drugega preostaja, če pa ne uživa ljubezni? Nič več se ni čutil osamljen in nič več ni bil žalosten. Odslej bo imel za druga 6pomin na slepo deklico in kadar bo ta našla svojo sestro, 6e bo pozanimal za kraj, kjer bosta bivali in vsako jutro bo hodil mimo njunih oken in vselej bo razigran zavriskal. Temna, ozka ulica se je pojavila pred njimi in Frochardova je ošvrknila vso okolico s predirnim pogledom Ne bi rada, da bi jo kdo videl, ko bi vstopila z deklico v hišo. Potem bi morala pripovedovati vso zgodbo in to ji ne bi bilo po godu. Stopila je naprej v temo, zmerom pa ji je 6ledil Peter, ki se je smehlja! od blaženosti. Isti trenutek, ko je Luiza zavila v ozko ulico, ki je vodila do stanovanja Fro-chardovih, se je pred ograjo vile »Dober zrak« ustavila kočija, ki je pripeljala negibno telo Henrikino, XVII. Vila > Dober zrak« je stala v enem izmed najmirnejših mestnih predelov. V teh vilah so gospodje iz vrst plemstva prirejali svoje prešerne zabave, ki so bile jM>dobne tistim ki »o jih svoje čase kralji prirejali v svo|ih zabaviščih. Sleherna teh zabav je velisla dekliške čast kakšne deklice, večinoma silno mlade, ki so jo visokorodni plemiči ugrabili ali pa kupili od njenih staršev v najbolj zapuščenih delih mesta. Imenovanie grofa de Linieresa za načelnika policije je bil znak. da misli vlada obrzdati to razbrzdanost, Ludvik XVI. je bil čestit kralj, ki se je zgražal nad razuzdanostjo mladih plemičev. Kakor je bilo rečeno, je markiz de Pre6les, lastnik vile, očaran od lepote in mladostnosti Henrike, zasnoval navadno zabavo, ki naj K s podj»ro Lafleurja vendar enkrat nasitila njegovo poželji-vost. Ta večer je imela vila takšno lice, kakor je ni imela še nikoli, odkar je umrl markizov oče. Vrt je bil razsvetljen, okrog vodometov pa 60 bili postavljeni kipi vodnih vil m krilatih dečkov. Markiz, ki je priredil fo slavje, si je začrtal dva cilja Prvič, da bi presenetil z bleščem in sijajem nekatere svoje prijatelje, ki so prišli skoraj na psa, ker so se hoteli z njim, markizom, meriti v zapravljivosti. Drugič pa zato, da bi iz-smejal imenovanje grofa de Linieresa za načelnika policije. 2e precej poprej se ie govorilo, da 6e bo tudi vitez de Vaudrey udeležil slavja. I11 dati pozneje naj bi se v Parizu in Versaillesu, kjer je bil dvor, na vsa usta govorilo o tem večeru. Povabljenci se niso obotavljali sprejeti povabilo. V prvem nadstropju je bilo možno videti de Maillyja in trEstrčeea, dva markizova dobra prijatelja. Dragi Mallly, zdi se mi, da nobena teh lepih deklet nima niti osemnajst let.« »Vino je, ki ti narekuje misel, da eo tako mlade.« »Nesramnost!« Neka deklica je stopila med njiju in ujela zadnje besede de Maillyja. Julija je bila najboljša baletna plesalka v operi, Ker jo je bil izbral in podpiral de Prešle«, ki ji je večkrat kazal svojo naklonjenost, so jo prijateljice zavidale, Lepo dekle je ta večer nosilo obleko na6tirice. Bližnji gostje so zaploskali ob prf-hodu baletke tn se že začeli zgrinjati krog nje, ko je nek glas z zapovedoval-nim tonom zahteval prostor, »Prostor za umetnico!« Pomen zadnjih spopadov na južnem delu Tihega morja po navedbah, ki jih je objavil japonski pomorski odposlanec v Rimu 1 HENRIK SIENKIEWICZ ROMAN V SLIKAH Poveljnik Tojo Mitsunoku, jjomoreki ataše pri japonskem veleposlaništvu v Rimu, je jjodal sledečo izjavo glede pomorske bitke pri Salomonskih otokih: Ce bi Amerika, ki je najjrrvo pre- trpela hud udarec v Pearl Harbourju in potem izgubila Filipine in jromorska opozorišča na Ale-utskih otokih, ki so jih Japonci zavzeli, nameravala sprožiti hud protinapad, ni imela na izbiro druge poti za okrepitev Avstralije in Nove Zelandije kakor to, da je sprožila protiofenzivo na Salomonskih otokih Po drugi strani pa je jaj>on-sko napredovanje proti Salomonom pomenilo udarec proti ameriški olenzivi in izvajanje japonskega načrta, da bi v južnih pokrajinah zgradili nepremagljivo postojanko. Vrhu tega je važno, da je japonska železna P*6! pripravljena okleniti Avstralijo in Novo Zelandijo. Zato je japonsko napredovanje na Salomonskih otokih privedlo Amerikance do tega, da sprožijo protiofenzivo, ki naj bi odvrnila vojno nevarnost od ameriške celine. Da je Salomonsko otočje zelo velikega pomena, je jasno vsem bralcem, ako le pogledamo na zemljevidu južni del Pacifika. Razlog, zakaj so Amerikanci zasedli francosko Novo Kaledonijo, je lahko razumljiv iz prej navedenih razlogov. V začetku maja 60 ja- fonske čete končale z zasedbo otokov Bornea in a ve. Nato pa so pričele napredovati proti Salomonskim otokom. Prva pomorska bitka 6e je odigrala 7. na 8. maja v Koralskem morju in je prišlo do nje zaradi nasprotnikove namere, da bi ustavil japonsko napredovanje proti Salomonom. V tej bitki je imel nasprotnik težke izgube, kar pa bralci že vedo. Med pomladjo in poletjem letošnjega leta, ko se je nasprotnik odločil za napad na severno Afriko, se je skušal polastiti tudi Salomonov in je v ta namen poslal tja ojačenja in začel s protinapadom. Prvo pomorsko bitko pri Salomonih 7. na S. avgusta in drugo 24. avgusta je sprožil sovražnik s svojim protinapadom. V obeh teh napadih je imel nasprotnik nove hude Dgube in njegova mornarica je bila skoraj uničena. Pozneje so se boji nadaljevali z ostankom nasprotnikove mornarice, ki pa je dobila že nova ojačenja. Sredi oktobra je nasprotnik poslal mnogoštevilno mornarico proti Salomonskemu otočju, jajx>nska mornarica pa jo je prestregla in jo razbila deloma v bitki na južnem Pacifiku 26. oktobra. jx>tem pa še v tretji bitki pri Salomonih od 12. do 14. novembra. Lahko se reče, da so Združene države kakor z napadom na severno Afriko tudi z napadi pri Salomonih poskušale svojo srečo, da bi ustavile svoj jx>lom, toda to upanje se je izjalovilo že prej. preden se je moglo uresničiti. Zato si je lahko predstavljati razočaranje Združenih držav. Upoštevajoč strategičen pomen tega pasu, mislim, da se bo bitka še nadaljevala. Prepričan pa sem tudi, da bo japonska mornarica nadaljevala z uničevanjem ameriške in britanske mornarice in bo končno pognala anglosaške vojne ladje z vseh svetovnih morij in tako zagotovila 6kupno zmago sil trojnega pakta.« Vojno ozračje v vseučiliškem mestu Oxford V tej častitljivi študentovski naselbini je zapihal hladnejši veter - Povsod se odražajo težki vojni časi Sofrudnik londonskega dnevnika »Daily Mail« se je pred časom jiodal v Oxford, kjer je jx> naročilu svojega dnevnika imel nalogo opazovati življenjske in študijske razmere tega angleškega vseučiliškega mesta. V poročilu, kjer opisuje poročevalec svoje vtise, navaja, da so glavne ulice v Oxfordu danes podobne londonski četrti Chea-side v mirnem času, le s to razliko, da 6e 6edaj tresejo stolpiči hiš zaradi grmenja tovornih avtomobilov ki prevažajo vse: od pušk pa do vojakov. Poročevalec ojjozarja še na drugo razliko: pred trgovinami v Oxfordu stoje dolge vrste nakupovalcev, ki jih tudi sicer lahko vidite v slehernem angleškem mestu. Veliko večjo izpremembo pa so doživeli častitljivi kolegiji, ki so bili v mirnem času podoba resnega prizadevanja in so bili skrajno pazljivo oskrbovani. Idilične vrtove tega vseučiliškega mesta je prerasla trava in v redkih učilnicah, kjer so predavanja, so danes mladi »nadebudni- mladeniči oblečeni v uniforme vseh vrst. Dijake v Oxfordu deli poročevalec v tri skupine. V prvo skupino 'šteje resne znanstvenike, ki še danes ne študirajo več kakor štiri leta in so brez izjeme V6i v vojaški civilni službi (Hotne guard). V drugi skupini so častniški pripravniki, katerim je vojaško poveljstvo ukazalo poslušati posebna predavanja, ki so vse prej kakor akademska. V tretji ekupini pa so oni, ki uživajo posebne prednosti in ki so se na jrodlagi priporočil prejšnjih šol rešili vpoklica k vojakom in kažejo svojo ljubezen do domovine z obiskovanjem j>re-daVanj. Poročevalec nadalje obžaluje, da vsakoletne tekme z osmerci, ki so sicer dajale temu vseučili-škemu mestu ptosebno vabljivost, ne trajajo tako kakor v mirnem času ves dan, ampak so opravljene brez vsakih slovesnosti v pičli uri. Pri tej priliki je imel jx>ročevalec tudi možnost poslušati razgovore akademikov-veslačev. Akademiki so se Duh italijanskih rojakov r angleških koncentracijskih taboriščih je na višku in je skušalo že mnogo vojakov pobegniti, poročajo sami angleški listi. Taki poskusi so vsak dan, zlasti v nekem taborišču ob vznožju Himalaje, kjer Angleži ne spoštujejo mednarodnih določil glede vojnih ujetnikov, Madžarsko-hrvaški sporazum o pravni pomoči bo podpisan v madžarski zbornici prihodnji teden. pritoževali, da je dve tretjini kolegijev zasedla vojaščina in da je vhod v institute zaprt z ovirami. V ostalem pa so se razgovori akademikov gibali zlasti o vprašanju prehrane. V kolegijih da kuhajo tako slabo, da 60 skoraj vsi dijaki odpovedali hrano v skupni menzi in 6e sedaj hranijo v ox?ord-skih restavracijah. Paket, ki je prišel po 28 leuii Prejšnjo svetovno vojno je bil poklican pod orožje tudi nek poljedelec iz Aue. Preden je odšel na fronto je naredil majhen zavitek, v katerem je bilo nekaj obleke in osebnih stvari, ter ga poslal svoji ženi. Paket je prišel v roke osebi, ki ji je bil namenjen, šele pred nekaj dnevi — po osemindvajsetih letih. Ni pa to krivda napačne poštne dostave, ampak krivda jrošiljateljeva, ki je v naglici pozabil v zadnjem trenutku zaboj odjroslati in ga pustil v neki shrambi v vojašnici. Našli so ga šele sedaj in ga jioslali naslovljenki. 1 i I 105. Cesar se je med dvorjani razveseljeval s kockanjem. Nenadno je vstal od igre ter vprašal: »Kdo me je v svetišču obdržal, ko me je prevzel strah pred Vesto?« »Jaz,« je odvrnil Vinicij in stopil pred cesarja. Neron ga je prepoznal, saj je Vinicij bil nekdaj veliko z njim. Zahvalil se mu je, potem pa se je nečesa domislil In dejal: »Kako je s tisto deklico ozkih bokov, v katero si se zaljubil in ki sem jo vzel Au-lovim zaradi tebe?« Vinicij je zardel in morda bi se bil zarekel, da ga ni rešil Petronij, ki je dejal, da je Vinicij dpkle ob drugih ženskah že zdavnaj pozabil. Tako je cesarja preslepil, da m dalje spraševal po Ligiji Neron je povabil Vinicija, naj se udeleži veselice, ki jo bo prefekt ~Tigelin priredil na Agripovem jezeru. ;*#5j lili \ t ff »Kralj valčkov« je bil iteplesalec Znani slavni skladatelj Johann Strauss, »kralj valčka«, je dal svetu neštevilno skladb, samih lepih in f>oskočnih valčkov, za katere so se ljudje, zlasti pa plesalci navduševali, koder koli so te skladbe zaigrali. Zanimivo pa je pri tem, da je bil Strauss, jk> čigar valčkih se je vrtelo nešteto milijonov ljudi, šsthi neplesalec. Nekoč je nekemu svojemu prijatelju napisal sledeče: »Ne moreš si misliti, kolikokrat so me že povabili ,na plese in kolikokrat so me hoteli potegniti v plesni vrtinec, kadar so igrali moje valčke ali pa jjolke. Kakor pa veš, v vsem svojem življenju »e nisem niti enkrat zaplesal in zato moram, četudi mi to povzroča neugodnosti, vselej zavrniti tudi jronudbe za ples, ki prihajajo od najljubkejših ljudi«. Hčerka generala De Gaullea stopila v samostan List »Po|M>lo dTtalia« piše v eni zadnjih številk sledeče: Hčerka znanega francoskega generala I)e Geulleja, voditelja tako imenovanih V svobodnih Francozov, ki se bore v angleških vrstah, je sklenila stopiti v samostan. 18 letna Elizabeta De Gaulle je živela zadnje čase v Jeruzalemu. Ko je njen oče na svoji propagandni poti prispel na Bližnji Vzhod, je prišla z njim tudi hčerka, ki se je jjolem za stalno naselila v Jeruzalemu. Nedavno pa se je razvedela novica, da bo Elizabeta stopila med Sionske sestre v Je- 106. Ko so omenili Tlgellnovo prireditev, se je Neron spomnil, kako mu v Rimu že vse preseda. Začel je tožiti. »Ostal sem v Rimu zaradi Vestine volje, toda tega no-morem prenašati. Duši me v teh tesnih ulicah, od koder prinaša veter smrad v moje vrtove. Oh ko bi potres uag-ndbil Rim ali ko bi ga ra*, jarjen bog zravnal z zemljo, potem vam bi pokazal, kako se mora zidati mesto, ki je glava sveta in moja prestolnica!« Oči so mu zasijale v domišljavem veličastju in zazrl se je nekam v te svoje privide. ruzalcmu. List pravi, da jo hčerka vedno tožila, da ji delovanje očeta ne ugaja preveč in da smatra njegovo ravnanje za izdajalsko. To jo je silno bolelo in vest ji menda ni dala mitju. Zato je sklenila vstojjiti v samostan in prevzeti nase odpoved vseh življenjskih sladkosti, baje zato, da bi s tem oprala krivdo, ki jo je bil njen oče zagrešil nad svojo domovino. Skrivnostna Kitajska Novo leto na ukaz a Peking. Vlada je že drugič poskusila določiti kitajsko novo leto na prvi januar. Toda tudi drugič se ji je to (»onesrečilo. Njen uspeh je lem vidnejši, ker je komaj kakemu drugemu narodu tako lahko vladati kakor Kitajcem. Kitajci imajo )>red politiko svet strah in pred oblastmi so tako brez (»omoči, da vsak Kitajec, ki dobi že rahel udarec, pade' na tla in kriči: »Umiram, umiram!« Samo vojaki in roparji (to so bili v srednjem veku sestrski poklici) so iz trše snovi. Bolj energični narodi iz severa so okolnost, da je Kitajce lahko vladati, vedno izkoriščali. Samo tako si lahko razlagamo, da je peščica Tatarov ali Mandiujev lahko vladala nad milijoni Kitajcev. Tem poslušnejši, bi človek smatral, bi morali biti Kitajci na-pram vladi svojih lastnih rojakov. Mesto tega pa je ojraziti vedno naraščujoč odf>or. Odj)or seveda, ki se spričo kitajskega narodnega značaja kaže bolj v pasivnem odporu kakor v nasilnih dejanjih. Celo skupna nevarnost — eventuelni jajjonski vdor — da kitajski vladi samo kratkotrajen ugled. Kajti tudi to obrambno vojno vodijo generali in plačani vojaki brez narodnega sodelovanja. Kitajski narod je vesel, da ga puste pri miru, v ozki povezanosti s svojimi družinami in cehi. v prastarih običajih njegovega priprostega življenja. Za ceno notranjega miru je kitajski narod stoletja prenašal tuje gosj>oetvo. Seveda so bili mandžurski in tatarski cesarji dovolj pametni, da so sjroštovali očetovske običuje podjarmljenega ljudstva. Čeprav so bili tujci v deželi, so bili vendar toliko Azijati, da so se zadovoljili z oblastjo in z denarjem in da niso skušali vzgajati Kitajcev po svojem vzoru. Vlada v Nankingu pa se je pokazala bolj tuja narodu, kakor tujerodni cesarji. Njej namreč manjka azijatska vzgoja. Njeni ministri 90 vzgojeni zapadnjaško. Šolali so se v misijonskih šolah ali amerikanskih kolegijih, znajo komaj pravilno pisati po kitajsko, kaj šele kitajsko misliti. In, ker se neznanje rado druži z domišljijo, zaničujejo staro kulturo, ki je počasi in dosledno zrasla da kitajskih tleh. Fred očmi imajo Ja|>onsko, ki se je v kratkem času »poza|>a-dlla: in kateri so morale tudi zapadne sile priznati, da sme nanovo navajati. Zato vlada v Nankingu hiti in hiti. Industrializirati, meha- nizirati, militarizirati in kakor se sploh še imenujejo blagoslovi naše civilizacije. Pri tem pa manjka tem »domov vrnivšim se študentom« (kakor jih imenuje narod), ne samo japonska jiridnost, ampak tudi spošto-vanje do pristnih narodnih običajev. Zaradi pravičnosti moramo ugotoviti, da ne leži vsa krivda na vladi. Tudi na pol jx>zapadnjeni Kitajci bi lahko dosegli več uspeha, če bi imel njihov narod jajx>nski čut za državo. Toda narodovo zanimanje ne seže nad družino in — v najboljšem slučaju nad njegovo domačo jKikrajino. Pojm države, ki so ga Jaj>oiici dosledno razvili iz pojma družine, je Kitajcem tuj. To, da mora plačevati davke, mu je že znano stoletja in smatra kakor potrebno zlo. Komu plačuje davke, mu je vseeno. Glavno je, da niso previsoki in zaraditega je za Kitajca hvalevredno, če nalaže uradnika. Kdor pred- sodnim ali davčnim mandarinom pove resnico, izgubi na ugledu. • Ne maramo izreči nobene prehitre sodbe o tujem narodu (zlasti, kadar gre za moralo plačevanja davkov). Toda vedno moramo imeti pred očmi. da bi bilo politično pasivnim in gosjx>darsko pridnim Kitajcem lahko vladati, če bi vladajoči imeli razumevanje za njihove posebnosti. Toda prav to manjka »pristnim kitajskim« vladam. Precenjujoč svojo, komaj prežvečeno šolsko izobrazim, podcenjujejo pomen starih kitajskih narodnih dblčajev. Namesto da bi svojo zapadno izobrazbo produktivno izkoristili (s tem da bi deželi, ki je brez prometnih zvez, dali ceste in železnice, ali da bi vzgojili kmete k pametnemu obdelovanju zemlje), se izčrpajo v zunanjih poizkusih, »jmzapaditi« kitajske življenjske oblike. V času. ko deset tisoči Kitajcev umirajo od lakote, želj vlada, da si vse Kitajke dajo striči svoje lase »a la bubi« in prav v istem času. ko kitajski otroci tekajo za tujci in jim kriče: »Ze tri dni nisem jedel!« (in imajo tudi tak videz), se kitajska vlada trudi, da bi Kitajkam prefiovedala nositi po vsej deželi oprsni pas. Med tem ko so skoraj vsi uradi podkupljivi, obrača vlada pozornost, ne morda proti temu tolikokrat grajanemu zlu, ani|>ak proti neodvisnim časnikarjem, kj s kitajsko vljudnostjo svare pred podkupovanjem. >Squeeze« podkupovanje dovoljuje, toda časnikarje daje zapirati. V okvir tega tragikomičnega jiozapadenja spada tudi poskus vlade v Nankingu, da bi prestavila Novo leto, večtisočletni najvišji praznik na prvi januar. Doslej so (kakor naša Velika noč) slavili po mesečne min ne jk> sončnem koledarju in je bilo Novo leto običajno v februarju. > Res je sporno, kaj je bolj praktično. Če se je pa cela Kitajska privadila temu, da praznuje novo leto v februarju in uredila svoje gospodarstvo po tem dnevu — trgovec urejuje takrat svoje dolgove, kmet najemnino za svoja polja, delo- dajalec odjrovende roke za delavstvo in njegove zahteve za plače — tedaj se tako važen dan ne more prestaviti brez zadostnih priprav. Sicer bi morali Kitajci to približno jrozapadenje plačali s jx)|K)lno zmedo v svojem gosjjodarstvu. Toda vlada pozna svoj narod tako malo, da misli, da zadostuje samo enostavna odločim: »Novo leto je treba praznovali 1. januarja.« S tem je vse opravljeno. Toda za to se ne zmeni nihče. Aha, si je mislila vlada v Nankingu, mi tega nismo zadostno pojasnili. Zato je torej izdala šop novih odredb. Prvič: »Prodaja vseh koledarjev, ki označujejo novo leto po starem, je jx>d kaznijo prepovedana.« (Nad tem se jeze samo knjigarnarji. med tem ko se narod drži starega koledarja, v katerem je novo leto za šestdeset let naprej določeno). Drugič- »Samo 1. januarja je dovoljeno izpuščati žabice, na-poljnjene s smodnikom.« (Ta odredba je zadela že bolj v črno: kajti pri pravem kitajskem novem letu jrokajo žabice ves dan in vso noč. Deloma od veselja, deloma zato, da užugajo zle duhove. Kljub vsemu pa je včeraj na dan 1.. januarja počila ena sama Žabica in še to je zažgal nek angleški fantiček. Februarja pa — stavim kar hočete — bo na Kitajskem f>očilo na milijone žabic, ne da bi stražniki mogli ugotoviti krivca. Treba je namreč vedeti, da stražniki sami zažigajo žabice). Tretjič: >1. januarju sploh ne sme iziti noben časopis, 2. in 3. januarja pa samo vladni časopisi«. (»Čeprav,« pravijo Kitajci.) četrtič: >1. januarja morajo biti zaprti vsi uradi, banke in pisarne.« (»Hura« kriče nastavljenci.) »Petič: »Običajni novoletni sejmi na prostem so prosti vseb dajatev.« (V Pekingu so s tem privabili le redke trgovce. Toda tudi ti so ostali osamljeni in so kmalu |>ospravili svojo robo, svoje posve-titvene kadilne palice in rdeče papirčke za srečo.) Kljub odredbam vlade in uradni razsvetljavi je bi) 1. januar tudi tokrat novo leto samo za tujce. Ti so popivali v klubih, plesali v hotelih in se točno ob 12. uri zakleli, da bodo pričeli novo življenje. Kljub vladnim odločbam pa bo v februarju spet pravo pristno kitajsko novo leto z zažiganjem žabic, plačevanjem dolgov, z zažiganjem posvetilnih dišečih paličic pred slikami pradedov, z račjo pečenko in s precejšnjo količino riževega žganja. Po vsem Kitajskem bo takrat čudno veliko ljudi bsolnlh; to vsi vladni uradniki se bodo tedaj priglasili za bolne. Za ljudsko tiskarno » Ljubljani: Jo/c Kramarič - Izdajatelj: Inž Sodja - Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12 - Me-tečna naročnina 11 lir, za inozemstvo 1» lir — Uredništvo; Kopitarjeva ulica fc/01 — Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon štev. št 40-01 do 40-05 - Podružnica: Novo mesto