Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. Tečaj V. srèdo 6. kozoperska 1847. List 40 Siarcek kraljicu a kraju miru posvećenim Kleči mož star, zrel sad prahu In zdiha za svojim zgubljenim Zamišljen ? ? v križ Bogá Sinu. Ko loči se od svet'ga križa Vtolažen in s pobožnostjo, Suhôti se mertvaški bliža Mertvaško vzame vùn glavó Ko ogleduj ? P rij aha memo kralj mlad Ta, radovedin, poprašuje, Zakaj tak gleda to merlad Na kralj . » » starček reče: »Tii najti znaminje želim Je živel tiho alj sloveče, Katerga gl tu deržim?« »Je živel morebit přemožen Ko kdajne čase slavni Krez? Alj se je z mano vred nadložen Opiral na beraški les?« »Je kmética rodila njega, Alj bil kralj eviga rodu? Zastonj! zastonj! od vsiga tega Ne najdem znamnja, ne sledu.« Glej po smerti smo enaki • f 1 . I V • Zatorej spomni se, kralj De sir omak si s siromaki, De clovek vstvarjen ?z nič r si nič.« Zdej starček póta gré neznane. Kraljić po(l križam obkleči, Dokler cerkovnik zjutraj vstane I »Angelj Gabrijel« zvoni. ? Bmanvel Tomšič Kmetijske đrolitii&ice razuiga sežka« ob dokler še ni nič ali saj clo malo žita v shrambo nasutiga bilo. — Potem začni vsak dan pràv rahlo snopičke iz žitnice jemati in našel boš obilo tega merčesa na pirji nabraniga, ki ga z nogó potéptaj. Si takó 10 ali 14 dni ravnal, bos pregnal nadležne žužke. — Takó svetjejo nemške kmetijske Novice illustrirte Bauernzeitung" imenovane. Gosence iz repe ali zelja, ktere vavcam dostikrat hudo 3) II eto y v nadlegujejo, naCeskim takóle preganjajo : Cele mravljiša gojzdnih mravlja v žaklje naberejo, jih po repi ali želji potresejo in kmalo so gosence od njih pokoncane. Kjer je dosti gojzdnih mravljá, ondi je to lahák pomoček. En funt soli da pet funtov masti pri reji goveje živine, pravi nek skušen živinorednik. To je pa Ie takrat, kadar živina zraven soli obilo piče dobi, kér sol ima prečudno moč do želodca in vse njegove sokove. Sol oživlja poželjenje do piče ; ston de se vžita pića do dobriga v želodcu pokuha, de gre vse bolj v kri, mesó in loj, in do stikrat tudi še cio slabo pičo v želodcu popravi de mu ne škodje. — Če živinorednik ne more svoji živini solí dajati, kér je morebiti sam dovelj nine bo nikdar svoje živine v nar boljši stan ma pri pravil. De se v dimniku clo nič saj ne prime ? ki se preobilo nabrane dostikrat vnamejo, se lahko ta kóle pomaga: Zidar naj precéj na debelo oméče dimnik z navadno malto, kteri je pa še nekoliko solí, apna in ila primešal. Mlade jagnjeta velikrat bolézin napade, ki se hrom (Láhme) imenuje. Vsak to bolezin lahko spo zná, ktera nar rajši 2 tedna stare jagnjeta napade. Jagnjiče postane žalostno, vročina ga mami in na vsih štirih nogah oterpne, ki so tako terde, de ne more vec stati, ampak se mora vleči. Kmalo tiho Tako bolne jagnjeta se ne obleží in pogine dajo več ozdraviti; vsaka pomoč je zastonj. De ti r v ves pa na ti hudi bolezni zboléle ne bojo kaj imaš storiti? Ne dajaj doje ci m mater am Kdor hoče žito žužka, to je, žitniga červa preveč dobre piče, posebno krompirja ne obvarovati, naj si nabere bezgoviga perja ? naj in berž ko si zapazil, de začnó nekteri mladički ga poveze v snopičke, in naj snopičke položí sem- takó bolehati, daj materam namést poprejšne pře-tertje po žitnici, posebno v kote in po špranjah, dobre piče,ki premastno jagnjičam škodljivo mléko S f - 158 k delà 5 le he slame in se Takó bodeš bole zin lahko in gotovo Še en pomoček odvernil y nja prasét e žré, v tem obstoji, de se posilijo kos kuhaniga špéha požreti. lo. Zvezdoslovje. (Dalje.) Natora stavnih zve z cl Star pregovor med našimi kmeti je de y če bi Mako pohištva v mesťils in po kmetih zvezda na zemljo padla, bi vesolni svet pokrila. V tem ognja varovali. pregovóru je veliko resnice y zakaj y kakor bi dva mer Med gasivnimi (Konec.) brizgljami zasluži zavoljo posebne nika zita na žerno graha stresena, ga dobro zasula pripravnosti pràv veliko hvalo takó imenovana tiroljska 7 sežnjev viso- gla ali ročna brizglja. Ta brizglja, ki nese , vaga komej 10 ko, 10 do 12 pa delječ več ko 10 gold., vsak clovek jo lahko funtov, ne veljá in brez takó bi tudi sonce padsi na zemljo, jo kar dobro pokrilo. Vsi nar imenitniši zvezdoznanci jo terdijo z enim sam, de vse stavne zvezde so sonca, de imajo tedej svojo lastno svitlobo, de niso samo velike kot naše sonce, nêse težave ž njo tudi v daljni kraj na pomoč hiti; postavi se v škaf z vodó napolnjen, ali v kako drugo posodo, ïn se brizglja ž njo, kamor je treba. Še posebna dobrota ampak vecidel nezapopadljivo veći od njega. Od 50 let doli so najdli na nebu čez 2000 dvoj na tih zvezd — od kterih niso popřed clo nič sanjali tó je y tacih y kterih se ena okoli druge ver ti; večkrat ogmj zno ročne brizglje je pa ta, de se z njo lahko trej v pohištvih in sicer v nar boljtesnih krajih gasi, kamor nobena druga pomoč ne more. — Več tacih briz-gelj skupej zamore po vaséh toliko pomagati kot ena ali dve veliki se vidi med njima komej za noht prostora, in taka zvezda de se okoli potřebuje 500 ali še več lét, krat osuče. Kakó bistre oči morajo imeli zvezdogledi druge po en de take řeči vidijo, razločijo in prevdarijo! y brizglji. Kér se vse y naše domače zvezde s soncam vred Naj bi si pae vsak přemožen kmet, vsaka grajšina, okoli svoje podvozi sučejo ali obračajo, mislijo in sodijo vsak farovž tako brizgljo napravil, in si za majhne učeni, de se tó tudi pri vsih stavnih zvezdah denarje veliko pomoč omislil! —Pràv bi tudi bilo, ko bi tó tolikanj več, kér mnogotere poznajo, ki so se pri godi, in se ob posebnih priloznostih namesto daril ali premij v kazale, potem pa skrile, in cez več časa zopet prika denarjih ali svetinjah kmetam take brizglje darile. de je se to zale ; — oni menijo, de take so od ene straní bolj svitle, Tudi rézanica dobro gasi. Skušnje so pokazale, od druge pa bolj z madeži zakrite in tamne. Kakor se v ze dostikrat rézanica toliko zdala, kot voda. Kakó okoli našiga sonca veliko planêtov in komêtov verti, so zgodi, bojo v gosp. Vertovcovi „kemíi" podu- dijo zvezdogledi, de ravno takó je pri vsih stavnih čeni bravci lahko razumeli. rézanica takrat, kadar v kakim pohištvu take ktere bi se z vodó preveč poškodovale ali Posebno hvalo zasluzi zvezdah, ktere tudi svojim planêtam, njih lunam i • * i i. v r r •• i a i .ili i j . v. i. . . . r JÏL y reci gore, clo v nič ali tudi komêtam svitlobo, gorkoto in življenje delé. Že iz tega, de okoli nekterih, ki so mende grozno veči od pripravile, postavim pisma, knjige, podóbe, banknoti našiga sonca, se V tacih krajih, kjer vode manjka, bi imela svitlobo verté, y druge svitle i. t. d. sodijo y , tedej manji sonca z lastno de tolikanj več se okoli sled-planêti, morde tudi z lunami vsaka hiša rézanico pripravljeno imeti za pomoč v po- nje tudi tamne zvezde trebi. Kakó jo pa spraviti ? bojo nekteri vprašali. Pràv in še kometi vertijo. Ce že ni izreci števila stavnih v navadnih slamnicah zvezd, ki so sonca, za koliko veči je pa še število njih Kakó neizmerljivo je stvarjenje lahko jim odgovorimo (štrozokih), ktere naj bi se namesto slame z rézanico nevidnih planêtov! Božje ! napolnile. V sili ognja se na goreče reci v hiši le rézanica iz slamnic izsuje — in obvarovane so! Pràv koristno bi tudi bilo, ko bi si vsak kmet v Kakor naše sonce z vsimi svojimi planêti in komêti y ima tudi vsaka stavna zvezda v globocim nebu z vsi ----/ lilia IUUI Y DUIVU DIUYUU VliUU » çlUUUVllil UVWU j it » Ol tacih krajih , kjer vode manjka, pri svoji hiši na pri- mi svitlimi ali tamnimi zvezdami, ko bi jih tudi na mi pravnim kraji jamo skopal in jo z ilovico dobro zadělal, de bi deževnico deržala, ktera bi bila dobra pomoč dřu°*im stavnim zvezdam na nebu. Iijone bilo, ki se okoli nje verté, le eno težo proti vsim v sili. Saj je znano, de bi se bil oginj v začetku lahko pogasil, ko bi bili le nekoliko vode pri rokah imeli ! Kolikrát so že drevésa okoli hiše oginj ubranile, vsak vé. Kmetje! obsadíte tudi zavoljo varnosti svoje pohištva ssadnimidrevési! Od neprecenljive dobrote družb sv. Florijana ali asekurancij je bilo v naših Novicah že toliko go- nič y kakor vorjeniga, de nimam tukaj slehernimu hišnimu v sercé vtisniti, de naj pristopi k ti družbi, ktera S druziga pristaviti ospodarju pràv vživo še enkrat je v nesreći ognja nar veci pomocnica Rekli smo, de nase sonce stojí; de vse stavne zvezde ostanejo tudi na svojih mestih; — zvezdoznanski možaki pravijo pa, de rimska pót (Milchstrasse), podobna plošnjati krogli ali lečnimu zèrnu, h kteri šte-jejo tudi naše sonce in vse veči zvezde, ki jih na nebu raztresene vidimo, je po težni moči vsih stavnih zvezd iz kterih obstojí, v eno teló zvezana in združena pravijo, de ta rimska pot, tedej z vsimi njenimi zvezdami se okoli suce, brez de bi pa zvezde med sabo svojih primér ali daljáv kaj zgubile ; pravijo, de naše sonce y y Ko bi vsak hišni gospodár k ti družbi pristopil z vsím y kar je po tezni moci z njim zvezaniga, se v y bi se letno placilo tako ponizalo od sto goldinarjev več kakor en de ne bilo treba odrajtovati. Kér pa je veliko nemarnih gospodarjev, ki nimajo svojiga gros 24 urah le za 834,000 milj na taki poti naprej po makne. Naše lune bi se po tem takim čveterno šukale okoli sebe y okoli y planeta, s planêtam sonca, in se pohistva pri nobeni taki družbi zavarvaniga, ce so ravno že tolikrát opominjevani bili, in ki so pri vsim tim ostali, hočem poslednjič še en dober svčt dati, gluhi kakó nemarneži k ti dobroti prisiliti mogli de bi se taki namreč: naj bi se nobenimu tacimu nemarnimu pogorelcu nikjer na pomoč ne prišlo; naj bi se za take pogorelce nikjer milodari ne pobírali! Saj taki lenulii niso usmiljenja vredni. Kar z lepim ne s soncam na rimski poti. Na globocim nebu vidijo zvezdogledi veliko trumic lepih zvezdic obdanih ali zavitih večkrat v bele inegli-ce ; ali niso tó druge daljne rimske poti, ktere imajo svojo težo ali vago z našo rimsko potjo, de je tako celo vidno in nevidno stvarjenje veno teló zvezano? — Komu se ne bo tukej misel vstavila? Od zacudenja in mi gre y se mora s hudim poskusiti. J. logrôze mora človek tukaj ostermeti! (Konec sledí.) 159 Zakaj še liucljé v bolezni pri laziijivih babah ? in goljufnih mazacih pomoci išejo? 4. (Konec.) Včasi se dogodi, da se bolnik, ki se je De bi bilo grojzdje práv dozorelo, so 12. dan tega mesca bendímo sklenili in jo za 27. kimovca oznanili; ravno takó tudi v nižjim Aj do v ski m kantonu. V teh de ni bilo takim vra- dneh je bilo pa tako vreme za grojzdje ? da Bog pomagaj! cam zaupal, ozdravi. Zdaj je upitje, Pa vrač ni s svojim vrastvam pomagal, ampak terdna po boljim prašati; kar natora je bolezin premagala. Poznam sosesko, v kteri je bilo gnjiliga se je čisto posušilo , vse drugo je pa takó dozorelo, de bodo mende ípavci imeli še bolji vina od lanjskih, in to za tolikanj več, ste lani dve kmetici umerle, kterima je tudi neka laž- vec, kér grojzdje v poslednjih 14 dneh ni ne moče ne njiva baba clo na dušo prisegla, da nju bode ozdravila, suše terpelo ; tudi je bilo saj do danes v práv lepim m ne dolgo, kar se je ravno v tisti soseski še tretja od ravno tište babe ozdravljavati dala. Ali se ne pravi tó : Očí imajo, in nočejo viditi." 5. Mnogi bolniki nimajo poterpezljivosti. Enkrat zdravitelj pride, in bolnik že hoče zdrav biti, kar pa nemore biti, in zató posije po mazača, in meni, on mu bode poprej pomagal. Kdo pa je mnogokrat kriv > da bolniku zdravitelj nemore pomagati? Bolnik sam kér tega ne storí kar zdravitelj naročí. V soseski A. so se neki ženi hudo pljuča vnele. Njeni mož gré po dohtarja, in ob kratkim je bolezin premagana. 5? bode z bozjo pomocjo boljsi poldnevam; samo recejo dohtar pazite, in varite se posebno vina. u Vse pred So- se d a pa bolni skrivé vina prinêse. Na večer mož po dohtarja prihití. Za božjo voljo í kaj ste moji ženi dali ? zdaj in zdaj bode preč. Dohtar grejo, vse na tanjko izprašajo — zadnjič bolna le pové, da ji je soseda vina přinesla, kteriga je močno želela. Tretji dan so jo '»* že na slamo djali. Dragi Slovenci na kmetih ! ako k vam pridejo taki brezvestni vrači, kteri se brez vednosti in brez pravice z ozdravljanjem ljudí pecajo, ne zaupajte jim svojiga zdravnikih. življenja. Išite pomoci v bolezni pri učenih, pametnih Pravi zdravnik, kteri hoče z božjo po- človeško telo zvunaj in znotraj in vse bolezni na tanjko poznati. Njemu morajo > inoejo bolnikam pomagati, mora • r tudi zdravila, in vse reč i i iz kterih zdravila obstoje ? Zató se pa tudi mnogo lét na dobro znane biti. On mora se veliko vec vediti, kakor jaz tukaj povedati vém. to v šolah učí. Učeni zdravnik bode vunder več znal / kakor hlapee, kteri je nekdaj pri zdravitelju služil; kakor lažnjiva baba, ktera terdi, da je bolezen narejena; kakor kovač, ki le zna konjam pušati ; ali kak brez- v se vesten križar (meznar), ki v cerkvi kadilo in sveče krade, in jih ljudém za vse sorte bolezni prodája. Sodíte, ali ne govorim resnice? — Koliko ljudí bi bilo lahko veliko lét veselo na svetu živelo, ko bi se ne bili zaupali sleparskim pred časam v kertovo deželo ! vraćam ; zató so pa tudi šli A. Kreft. fpavska íergatva Lanjsko léto so bili obstojni deli grojzdja v pravi priméri; grojzdje je bilo zgodej dozorelo, de se je 14. kimovca občinska bendíma odperla. Vina so posebno dobro slovéle, in poprodale so se na debelo od 5 do 10 krajcerjev bokal, pa takó čisto, de 14 dni pred letašnjo bendímo bi ga mende ne bil od Sent ne eniga soda več na prodaj našel. Vida do G Letašnjo spomlad je bilo jelo grojzdje čeznavadno zgodej cvesti, pa ojstro vreme je bilo nastopilo takó de se je cvetenje do blizo mesca vleklo. Pri tacim cve tenji ni bilo enakomérne zrelosti pričakovati, tudi poletno vreme ni bilo kaj grojzdju tečno ; zadnje dni véli- in perve ciga serpana — ki je bil cel pr hladán dni kimovca je močno deževalo , mehko grojzdje je bilo ze zacelo o* ft njiti ? sèmtertje so toce nekoliko pobile tacih prikazkih ni bilo obilno pričakovati. ? pa ; pn tudi ne dobriga vina Takó Slovenci v legen.« Radgonski fari pravijo »auf die Bahre vremenu potergano Danes tretji dan terganja so mali kerčmarj Notranjskiga, kterim is so se bili sodci čisto posušili ? vdarli v . de ga précej spod nog jem ze obilno v ljejo. Mi želimo in privošimo, de bi vsi vinoredniki okoli in okoli tako zrelo in zdrave grojzdje in pri takim le pim » kot ípavci vremenu ter Sent-Vid nad Ipavo 29. kimovca 184 M. Verto Pohvala in priporočenje 'i? še eniga umetalniga podobarja, malarja in zla tárja na Krajnskim. Naše ljube Novice, ktere vse pogovore, kar je dobriga, lepiga in obenokoristniga, večkrat v svojih spiskih sloveče umetnike oznanijo in pohvalijo. Pràv je to, kér je to namen Novic. Zakaj bi torej tudi jez na znanje ne dal umetnika, ki je zastrán svojih umetnih izdelkov gotovo vse hvale vredin? In ta umetnik je Jakob Mik se, posestnik v in zlatár. podóbar, obraznik Cerkniei na Notranjskim, Ze od mladih nog je on v lepih umetnostih podóbarstva in obrazništva od svojiga očeta, ki je v akademijski šoli izucen bil, pervi poduk prejél, in je šel po od tadanjih slo Ljubljano, ondi za moj stra zneje v risarsko šolo v večih umetnikov, kakor tudi odLajerja v Krajnji i. t. d. še popolniši v teh potrebnih znanostih izuriti se, in si mnogih podob in zgledov pridobiti. In v resnici! podo- borezMikše že vec lét svoje déla z veliko umetnostjo včinja. Nar več njegovih dél se vidi na Notranjskim in Primorskim, pa tudi po več krajih na Krajnskim. On ne izdeljuje, samo novih oltarjev, tabernakeljnov, priznic, in več taciga, kar podóbarsko umétnost vtiče, ampak mala tudi oltarne podobě,' križev pot in druge reci, pa vse na íirnažasto ólje, kar njegovim izdelkam terdnost pa tudi posebno ličnost daje. Zlasti beli farbi zna on tako stanovitnost dati, de ne otamni in svoje lepote, pa tudi blišobe ne zgubi, razun tega, kar se podóbe vprašé, £kar se po cerkvah sploh rado zgodi), se zamore podoba z vodó umiti in izbrisati, de spet svojo poprejšnjo lepoto in bliš dobi. Mikše pa ne mála samo s firna-žastoóljnimi farbami, ampak, kar je morebiti do zdej malokterimu zlatárju znano bilo, on tudi na ólje zlatí in sreberní. To je umetnost visoke vrednosti. Res je 7 de je mal na lim (lažiranje) urniši, in v začetku svit Práv radi razglasujemo v Novicah pridne in omikane roko-déle, pa pri tacim oznanjenji se moramo večidel zanêsti na besedo p r ip or o čnika, de za tó, kar piše in hvali, tudi dober stojí. Vrednik ni vsigavedin; nekteri bravci pa vunder to Božjo Iastnost od njega terjajo in hudo zabavljajo, če se le kak nar manjši pregrešek v Novicah pripetí. Takó je někdo, ni davnej, hudo zabavljal, de je bil neki podobar v Novicah pohvaljen, ki po rnislih tega nasprotnika ocitne hvale ne zasluži. Morebiti de je res taka ? ali mi nismo tega krivi, ampak tisti, ki ga je hvalil. Ce nam kak pošten člověk, od kteriga lahko mislimo, de njegova razsodba kaj veljá, kako reč hvali in pod hvalo svoje imé podpise, nam nihče za zlo vzeti ne more, de smo tak sostavek v Novicah natisniti dali. Torej naj vsakteri, ki očitno hvali, popred dobro prevdari: ali je pohvaljena reč tudi zares hvale vredna. Pravična hvala je lepo delo, kriva hvala pa je graja za pisavca, Vredništvo. 16© lejsi; ali le malo casa terpi, zlasti v mokrôtnih cerkvah 9 Vf • • zenijo 9 ali pa se z vodo keršujejo, in takó po eni pipi kjer se farbe lušiti začno in odpadejo. Mikševa ma- dobro in slabo vino na visoko ceno toeijo. larija pa je stanovitna, desiravno je njegovo zlatenje miloblišeče. Njegov sláj je pristojin. In vecidel po natóri J. P. terd Gorenec. marmorja izobrazuje deljec pripeljal. 9 v kteri umetnosti jo je pràv Od resnice receniga se zamore le tišti prepričati 9 kdor je njegove izdelke sam vidil, ali od tacih umetni kov hvaliti slišal, kteri so jih vidili, in jih pràv preso diti zamorejo je 9 kakor na Fužini na Hrovaškim 9 kjer na cesarske potroške veliki oltar čisto iz noviga iz v « 9 ali v B elk ah s. Kriza podružnici v Verhniski š. Lorenců pri Tem en ci na Do- naredil; pri délai fa r i lenskim, kjer je Mikše vse 3 oltarje farne cerkve pre 5 novih podob na veliki oltar po malal in prenovil, in stavil, ktere so tako lično in v pravih primérah izdelane 9 de slednjiga obudé. 9 ki jih vidi, ginejo 9 in k serčni pobožnosti Cena njegovih izdelkov ni previsoka, in zaderža nje Mikšet ga vsim duhovnim g trebujejo 9 je priljudno in hvale vredno. Zatorej spodam in družim, kteri njega po- priporočim, ter jim oblju- iz lastniga nagiba bim 9 de bodo resnico mojih besedi poterdili. Š. Lorenc 30. dan maliga serpana 1847 J. P Odperto pismo zlast Gorencam zastran ipavskiga vina. Vi po navadi ipavca med slabe vina so ravno za silo 9 štejete, ktere pa ne kaj pràv zdrave glavi in že- lodcu. Tudi jez sim bil take misli, kakor ste vi, dokler nisim na Ipavsko přišel; in kér zdej z očmi, z nosam in z ustrni svojo poprešnjo pomoto spoznavam, želím tudi vam ocí odpréti, in vam na pot stopiti, de ne bote 9 s svojo nevednostjo vec tolikokrat oštirjam priložnosti k lažém dajali: zakaj povém vam za resnico, de ipavske vina, ktere so pràv kuhane, To morate pa že po pameti soditi, de vse enake ne morejo biti, nektere so boljši, nektere slabji; ali veliko so sploh dobre in zdrave. veliko ipavskih vin je, ktere se tudi dobriga zastaraniga štajarca ne vstrašijo; pa vi taciga vina ne pijete za ipavca, ampak za druge po svojih mislih dobre vina. Vozniki vina se vam samí skrivé posmehavajo in nam odkrito povéjo, de vi dosti dostikrat, kadar kličete bre žanke, rebulje je ali stariga štajarca 9 pijete ipavca, in vam všeč, kér je zares dober, le iména „ípavec " ne smete slisati. Zavoljo vase uterjene pomote jo gorenski oštirji enoglasno terdijo, de je treba ipavca v drugo suknjo obléci, to je, mu drugo imé dati, de dobro gré ospodje, ne le Se cló samo kmetje se dajo dostikrat takóle ■■ HHHHHJP zmotiti in goljufati. Vém, in povém vam en izgled blizo ipavske doline : Ukazal si je namreč někdo v gosposki suk- barigljico dobriga, stariga štajarca perpeljati iz Ljub ljane. Voznik inu ga je za res kupil » tode na cesti ga nesreća zadene, de se mu posóda odmaší in vino čisto čisto izteče. De bi mu vender prazne barigljice nazaj ne , jo na poti skozi Ipavo napolni z dobrim, ne še léta starim ipavcam. Třepetaje gospodu barigljico z perpeljal vinám odda 9 kér se je bal, de bo njegova » oljufija spoznana in razodeta. tèrdil, de še taka, pa In glejte cudo ! gospod jo je nikdar ni takó dobriga štajarca pil! Ravno tudi na Gorenskim godí. se bolj pogostama, se De pa nektere vina vašim glavam in želodcam niso zdrave, vain rad verjamem 9 pa tega v A ni vzrok sploh ípavec, ampak velikoveč preobilno ožépljenjenje in ne nasitena lakomnost nekterih vinovoznikov, ki mnoge beige delajo ljuz 9 kér tudi take vina, ki se ne Ijubijo 9 po sili Pojili rakam žviz at Babi t Rabi Hirs Danemark, ki je nekako pred dvěma letama v Ljubljani bil, je bii letas přišel zopet svoje čuda prodajat. línikrat so se bili gledavci prepričali, de V 9 ta Rabi sleparsko rabi; zdaj pa se je se bolj pokazalo de on veliko obljubi, pa malo spolni. Takrat so bile Novice sicer nekaj od njega povedale ; de se pa svet ne bo dajal njegovimu obetanju speljati, naj bravci se tole zvedó: 1. Prečudni Rabi je obetal v oznanilu, de bo v slehernih hebrejskih bukvah, kakoršnih poprej ni vidil, vsako mesto précej na pamet (iz glave) povedal, de mu bodo gledavci le stran in pa število verstic povedali. Pa ni bilo takó, temuč, de mu učenost ni ušla, je mogel bukve sam v roke vzeti, v njih poprej nekoliko semtertje prebirati, si gredé kako besedico s svojim ojstrim očešam vjeti, in v tišti kraj — kakor je znati 9 . V nevidama svoj spicasti nohticek vtakniti, potim ravne tisto stran pogledavcam naproti sam odpreti, ter na videz za stran bukev, in število verstic prašati. Per vsim tim se mu je večkrat umetnija spakedrala. De je bilo le sleparstvo, se iz tega razodene, de ni mogel vec naprej povedati, kot le tište besede, ki jih je z očešam stàknil. 9 Je obljubil, de bo rekel z iglo neko število listov v hebrejskih, sebi popolnama neznanih (učenimu Rabi-tu?!!) bukvah prebosti, in, ne de bi v bukve pogledal 9 9 bo povedal besede, skozi ktere je igla šla. je nekoliko drugači rabil: vzel je namreč bukve, v njih Tudi to prebiral, si neko stran z ocrni in s perstam urno vjel, in rekel enimu pričijočih, bukve pogledavcam naproti áribčni zapeřte obernivši, tje iglo vtakniti, kjer je on svoj perstiček deržal ; potém je povedal besedo, ki jo je bil poprej z očmi spazil, in ukazal iglo ondi vtakniti. 3. Je v oznanilu obetal, ki so iz dežele čuda in mraka; pa vsiga tega ni zati hotlo nic na dan priti. še marsiktere reci poka 9 Ko je po mestu gledavcov iskal za svojo umetnijo 9 ni hotel biti uni Rabi, ki smo ga pred dvema letama Rekel je, de je on svétjemo mu torej, naj gré svojo lačno čedo past, ter jo kaj pametniga učiti; ne pa s vidili, ampak le učenik uniga škof 60,000 Izraelcov; tacimi burkami ljudi slepiti. toliko od njega povedati, pride s svojim želtovim in môlovim blagam. Pojdi ra de 9 Dolžnost nas je vezala bodo poznali, kamor ga kam žvižgat, Rabi ! L. in J. Sađiia razstava 5 ki se je v pondeljk začéla, je vKrižankih v pervim nahišji od 8 12, in od 2 5 viditi. Gospoda iu kmetje, stari in mladi, pridite jo ogledovat! Današnjimu listu je perdjan sedem in dvajsetí del kemije. v V laj ubij ani i V Krajnju Kitili kup (Srednja cena). 27. Kimovca. 1 memik Pšenice domaee • • • • I 2 » banaske»•• I 2 Turšice............i 1 Soršice............ Reži..............I 2 Jećmena...........| 1 Prosa.............I 1 Ajde............. • I 1 Ovsa.............. 1 1 1 1 1 1 1 > > > > > > > 46 55 45 1 > 13 31 54 34 5 gold. 2 2 1 2 0 1 1 1 kr. O i/ 40 45 41 5 25 20 20 40 48 Vrednik Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.