73. številka.
Ljubljana, v četrtek 30. marca 1905.
XXXVIII. leto.
Uhaja vsak dan zvečer, IzimSi nedetfe in praznike, ter vetfa po pošti prejeman za avatro-ograk« dežele ca vse leto 2ft K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za en mesee 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za tm ,to 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6^K, za en mesee 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leto 6 K 60 h, za en mesee 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko ve«, kolikor znaša poStnina. — Na naročlh* brez istodobne vpoSttjatve naročnine se ne oaira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petlt-vrste po 12 h, če se se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih ulicah št 6, iu sicer uredništvo v I. nadstropju, upravništvo pa v pritličju. — UpravniStvu naj se blagovolijo posojati naročnine, reklamacije,
oznanila, L j. administrativne stvari.
Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
„Slovenski Narod" telefon št. 34.
Vabilo na naročijo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponove, da poilljanje ne preneha In da dob6 vse številke.
SLOVENSKI NAROD
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto. . K 22-— I Četrt leta . K 5-50 Pol leta . . „ 11"— I En mesec . „ 1 90 Pošiljanje na dom se računa za vse leto 2 K S pošiljanjem po pošti velja:
Vse leto . . K 25-— I četrt leta . K 6*50 Pol leta . . ,, 13*— I En mesec . „ 2*30
13" Naroča se lahko z vsakim dnevom s hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. gS" Ust se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času.
Upravništvo „Slovenskoga Naroda".
Klerikalci in učiteljstvo.
Dostikrat smo že poudarjali, kako se pehajo naši klerikalci, da bi dobili vso javnost v svojo oblast in to javnost terorizirali po rimsko katoliškem
zistemu.
Pred vsem pa se jim cede sline po neomejenem gospodstvu v Šolstvu in nad učiteljstvom. Tukaj skušajo zasaditi svoje umazane kremplje tako trdno, da bi se učitelji nikoli več ne oprostili njihovega črnega jarma.
Da bi dosegli ta svoj cilj in namen, poskušajo z vsemi sredstvi, samo da bi se jim izpolnila vroča želja, ki jo goje, odkar se jim naše učiteljstvo ne da pohlevno voditi na vrvici kot kak psiček.
Zadnji čas so se posebno razvneli na5i klerikalci. Zdaj psujejo učitelje kar se da, zdaj so polni brige in ljubezni do učiteljstva. Danes hodijo prijaznih obrazov okrog učiteljev, jim stiskajo kolegijalno desnico, prijateljski govore z njimi in ae kar tope same ljubeznivosti le da bi jih pridobili na svojo stran; drugič jim obetajo palico in jim svetujejo, naj si numerirajo kosti.
Kaj bi storili klerikalci, Če dobe neomejeno oblast nad učiteljstvom v svoje roke, povedal je pri zborovanju katoliškega šolskega društva na Dunaju klerikalec Liechtenstein. Rekel je: Ako vlada katoliška večina, bo pritisnila ta primerno na § 1 šolske postave, ki zahteva nravno-versko vzgojo, in bo uničila one učitelje, ki se javno drže veri in državi sovražnih tendenc."
S tem je dosti jasno povedana namera klerikalna. „Veri in državi sovražne tendence to je švindel; klerikalci proglašajo vse za veri in drŽavi sovražno tendenco, kar ni klerikalno. Kar velja za Nižje Avstrijsko, to velja tudi za Kranjsko; kakršnji so ondotni klerikalci, taki so naši, Če ne še za stopnjo doslednejši v svojih ciljih. Uničiti vse učiteljstvo, ki noče trobiti v klerikalno trobento, pogaziti v prah vsakega učitelja, ki se ne klanja klerikalnim prvakom in njihovim načelom, to je parola klerikalcev, za tem streme, za to se bojujejo.
Kako hudobni in denuncijantski pa so klerikalci, imamo še drug slučaj.
Klerikalni zaupnik Moser, ravnatelj meščanske šole na Dunaju, je poslal na vse župnike po Nižje Avstrijskem pismo, v katerem jim naroča in zauka-zuje, naj mu v priloženi tabeli natančno naznanijo, kakega političnega mišljenja je vsak posamezni učitelj njihove fare in v koliki meri je sposoben za nje.
Tu se vidi sistem denuncijantstva in vohunstva. Župniki so začeli nadzorovati učitelje in špijonirati, kakega mišljenja je kdo, kako voli, kake liste čita; župniki so kot vohuni začeli pri neklerikalnih učiteljih iskati pogreškov in uprizarjati spletke, da bi mogli klerikalni mogotci dotične učitelje uničiti, da bi se uresničile zgoraj navedene besede princa Liechtensteina.
Ravno taka bi se zgodila pri nas, če bi imeli klerikalci večino v dež. šolskem svetu. Učiteljstvo bi bilo neomejeno odvisno od tonzurirancev, biti bi jim moralo pokorno do najmanjše pičice in se upogibati njihovemu nadzorstvu. Župniki in kaplani bi vsakega učitelja,
ki bi se ne podvrgel popolnoma njihovemu terorizmu, denuncirali in zgodilo bi se tako, kot se godi na Nižje Avstrijskem. Kdor se zna lizati župniku, kdor je pohleven služabnik njegov, tisti avanzira, tistega priporočajo, vse drugo se pa mora pomesti s sveta, uničiti moralno in materijalno.
Pričujoča slučaja sta svarilo in resen opomin vsem svobodomiselnim ljudem na Slovenskem, zlasti pa učiteljem. Iz teh slučajev je razvidno, kako bi se godilo šolstvu in učiteljstvu, ako bi kdaj nemila usoda nanesla, da bi dobili klerikalci oblast v roke. S tisto cinično res obešenjaško brezstidnostjo, ki je lastna klerikalcem, je razvpiti princ Liechtenstein proglasil načelo katoliške ali duhovske stranke v Avstriji: Uničiti vse učitelje, ki niso klerikalci.
Proti takim sovražnikom je treba napeti vse sile. Treba je revolucijonirati javnega duha, treba je storiti vse, kar je mogoče, da se zajezi napredovanje klerikalizma, da se izpodne.se veljava njegovih agentov in sploh zagotovi prevlada neklerikalnega prebivalstva v vsem javnem življenju, kar stori v tem oziru učiteljstvo, stori v svojo lastno obrambo. _
Vojna na Daljnem Vitokn.
Poročila iz ruskega tabora.
Po poročilih iz Gančulina so se 27. t m. odpravili kozaki na pohode ter prodrli 50 kilometrov proti jugu. ne da bi zadeli ob kak sovražni voj. Rusi se boje, da bi jih Japonci znova ne prekanili. Kitajci poročajo o japonskih operacijah in poskusih, obiti rusko armado ob železniški progi proti Cioikarju in Hailarju. Za te operacije so Japonci preskrbeli ogromne zaloge provijanta in najeli 60000 Hunguzov in Kitajcev.
Operacije vzhodno od železniške proge proti Kirinu in Ninguti imajo ta namen, da se sklopi zveza s peto armado, ki bo operirala proti Vladivostoku.
General Kuropatkin je imenoval za načelnika svojega generalnega štaba generala B ver t a.
Vojni poročevalec »Novega Vremena«, Ta burno, pa brzoj a vi j a:
Povsodi na bojišču vlada po polna tišina, celo malih spopadov med sovražnimi oddelki ni. Ne ljubim jaz take tišine, ona je vaek-dar predhodnica velikih viharjev.
General Harkevič je poslal 29. t. m. to-le poročilo: Pri armadah se ni ničesar spremenilo. 26. t. m. so naši lovci naleteli pri Huanši-lin u na eno japonsko pehotno stot-niio in en konjeniški eskadron in se zapletli i njima v boj.
Is taborišča prve ruske armade pri Svetjazi pa se javlja petro-gradski brzojavni agenturi: Kakor se čuje, so Japonci pretekli teden ustavili svoje prodiranje. Svoje glavne sile so konoentrirali pri Tielinu, njihove prednje straže pa se nahajajo pri K a n g e n u.
Dnevno   povelje vladivosto-škega poveljnika.
Nadomestujoči poveljnik vladivo stoške trdnjave, general L a a t j e v i č , je izdal to le dnevno povelje:
Zadnja brzojavna poročila o splošnem teku vojnih dogodkov, sovražnikov vojni načrt, kakor tudi nekatere odredbe vrhovnega poveljnika, ki je nedavno k nam poslal svojega pooblaščenca, nam spričujejo da se približuje ura, morda je Že celo čisto blizu, ko bo trdnjava, ki je izročena naši obrambi, izpostavljena sovražnim napadom. Ni malo ne dvomim, da je vsa posadka prožeta od čuta dolžnosti in ljubezni do svojega vladarja. V domovini uvažujejo veliki državni pomen nam zaupane naloge, da branimo svojo zadnjo, pristno rusko trdnjavo na Daljnem Vztoku.
Prepričan sem, da bodemo branili to trdnjavo s svojim življenjem in da bodemo tudi umeli umreti za domovino.
Uverjen sem, da vaša srca že zđavna koprne* po boju in da bo za vas praznik tisti dan, ko se sovražnik prvič približa obzidju našega mesta.
Izliv reke Liao — prost ledu
Reuterjev urad poroča ic NiuČ-vanga: Japonska uprava je 28. t. m. proglasila reko Liao za ledu prosto.
V pristanišče je priplulo 22 ladij, ki imajo na krovu ogromne množine provijanta. Provijant se preloži na kitajske džunke, ki ga prepeljejo po reki Liao k japonski armadi, ki tabori pri Tielinu.
Za portarturške junake.
»Praviteljstveni Vjestaik« priob-čuje ukaz:
1. da se mora rodbinam onih častnikov, ki so se udeležili obrambe Port Arturja, izplačevati iz državne blagajne dve tretjini njih gaze, dokler se ne vrnejo v domovino, ali se ne izkaže, da so mrtvi; nato se jim odmeri pokojnina;
2. vsem generalom, štabnim častnikom, vojaškim duhovnikom in usmiljenkam, ki so se udeležili obrambe Port Arturja, izplača drž. blagajna poleg redne plače še posebno nagrado, obstoječo is njih mesečne plače za štiri mesece skupaj;
3. vsakemu vojaku, ki je bil pred Port Arturjem ujet, se pošlje po francoskem poslaniku v Tokiju za poboljšek 25 rub I je v; v isto svrho pa se izroči 500000 rubljev posebnemu odposlancu, ki odpotuje k ujetnikom.
Vznemirjajoče vesti.
»Berliner Zeitung« javlja iz Pe-trograda: V mestu se znova širijo vznemirjajoče vesti o armadi generala L i n e v i č a.
Govori se, da so Japonci, ki so prodirali po nevtralnem mongolskem ozemlju, obkolili rusko armado z vseh strani, čuje se tudi, da je na otoku Sahalinu buknila vstaja.
Kuropatkin.
V dunajskih političnih krogih se govori, da je med carjem Nikolajem in med velikimi knezi nastal hud razpor radi Kuropatkina. Veliki knezi so baje zahtevali, da se naj Kuropatkin odpokliče in postavi pred vojno sodišče. Car pa tej zahtevi ni
Dunajska secesija.
Dunaj, dne 26. marca 1905. II.
Poljsko umetnost sem imel priliko videti lani in letos v vseh treh delih, v katere je razkosan ta narod. Ko sem se lansko leto mudil v Varšavi, sem obiskoval tudi mesečne razstave ondotnih umetniških salonov. Varšava je slovanski Pariz, ako odštejemo od poslednjega njegovo demokratičnost in razprostrtost kulture ter ga vzamemo v njegovih kulturnih viških. Kakor tam, so se tudi tu posamezne individualnosti vzpele visoko nad občni nivo in proglasile vsako sredino za banalnost. Varšava ima umetnike v tako samotnih višinah, da na njih ni niti spomina več na rodno in empirično realnost, kompliciranost pisane, prirodne, neposredne resničnosti v vsej njeni konkretni in ljubi vidnosti. Kipar Bclestaw Biegas je samo še linija, dolga, dotikajoča se misterija,
zaupno občujoča ž njim in zroča na zemljo in njeno realnost kakor na legendo. (Bronza »Svet«, razstavljena lani v salonu Krywulta).
Poznanjska umetnost služi narodnim namenom, kakor vse, kar premore dobrega in bodrilnega poljska družba v Nemčiji. Tu se dviga z vso hitrico zaostal Slovan, da bi se vzpel na vso rast ob nastopajočem, ekspanzivnem Nemcu. Tu posameznik ne hodi svojih potov. Nikogar se ne sme pustiti ped in za seboj, vse mora vstati. Individualnosti, močnejše sile podpirajo slabejše. Same pri tem izgubljajo, a splošni narodni nii6 se giblje in dviga ... Tu vstaja iz mrt vila slovanska kultura: literatura ravno tako hitro ko racijonalno poljedelstvo, slikarstvo v istem tempu s fabriko, poezija v enem koraku z nacijonalno ekonomijo, znanost roko v roki s prvim šolskim poukom, in-teligent ob strani katoliškega duhovnika, kmet ob gospodu. Tu vlada p&trijahalna splošnost. O kaki diferencijaciji duhov in njih potence še ne more biti govora. Kjer narodu trka na vrata vprašanje: »Biti ali ne
biti ?« tam ni mesta za drugo : »Kako biti?«
Pri teh in takih razmerah je center poljske kulture dandanes v Avstriji. Ia to dejstvo jasno odseva tudi iz umetnosti avstrijskih Poljakov, ki razstavljajo letos v »Secesiji«. Kulturne razmere dajejo sredstva boljšim duhovom najti in razviti sebe ter se docela zavesti svoje individualnosti. Nacionalni poljski organizem, ki je po tolikih trpljenjih in muk h pri nas končno zadobil svoj mir, jih oploja z najboljšimi tradicijami rodne kulture in sodobna demokratična stremljenja jih vodijo v narod, da razširjajo svojo bazo, se čutijo kot organi mogočnega organizma.
To so trije glavni momenti av-strijskopoljske umetnosti, ki jo odlikujejo napram bledemu, breztelesnemu individualizmu varšavskemu in koristnemu kaosu poznanjskemu. Vrhutega so ti trije momenti med seboj v takem ravnovesju in ustvarjajo tako pokojno harmonijo, da je videti poljska umetnost med vsemi drugimi   avstrijskimi najsolidnejša,
najbolj pomirjena in ustanovljena. Celo nemška je mladostnejša in živahnejša, ki samo odpira oči in gleda vsa zadivljena v božji svet.
Med Poljaki je že precej Me-h o f f e r ves drugi človek. On nima pred seboj samo prirode z njenimi neposrednimi slikovitimi čari, on gleda na prirodo in kulturo obenem, in tudi to ne samo na svojo narodno, ampak svetovno. To je enak visok poljski diplomat, ali vnanji minister, ne politične vlade, ampak etične. Na Bvojem velikem platnu »Europa ju-bilanB« je eleganten, polnozvočen, duhovito satiričen, a vendar pri vsej svoji priznani umetniški rezervira-nosti in taktnoBti malce aktualno nevzdržen, skoraj bi rekel zaka-lopiran. Ko bi ga poznali samo s takih tribun, bi nam ne bil tako simpatičen. A ker ga poznamo iz intimnih hipov, kakor naprimer iz onega, ko je ustvaril svojo klasično »pevko«, ali iz onih ur, ko v njih z ljubeznijo ustvarja krasne in priznane svoje portrete, ga cenimo kot velikega umetnika. Med tem, ko ga »široka poteia« ni spravila iz ravnotežja, se
opaža v z&dnjem času, kakor da ga je »linija« — s katero Wyspiinski dosega take uspehe — trohico zmotila. Odtod menda nesrečni ornament v ozadju njegovega tu razstavljenega »portreta dame«.
Podobno mojstrsko sigurnost ima čopič Axentowicsa, s tem razločkom, da ima^namesto pomenljivega akcenta poljske slikarske tradicije sodobno lahkoto in razmah, ki čudovito oživljata sliko njegove, kakor iz krojnopisane množice izlu-ščene »Rusinke«.
\V y c z o l k o \v s k i je zamišljen v skrivnost prirode in ustvarja iz nje bajen misterij in obenem čarovit nakit. Jasna, enostavna in odkrita je samo »Pot v Zakopanem« s prekrasnim, prozornim in vonjivim večernim zrakom ter sočno bližino gor. Te gore nekoliko spominjajo na podobne slike edinega Neavstrijoa, ki je razstavljen v »Secesiji«, Berolinca L e is ti -k o w a. Samo da je poslednji mate rijalnejši, po Menieurjevo delavniški, energičen in realističen, med tem ko je senzitivni Poljak mehak in poetičen. Pokrajinski sliki »Črno je-
ugodil, marveč vkljub ugovoru veli kih knezov imenoval Kuropaikina za poveljnika prve mandžurske armade.
Rusko brodovje.
Z Madagaskarja se poroča, da je uvedel admiral Roždestvenski na svojih ladjah železno disciplino in red.
Trije častniki s križarke »D mitri j Donskoj« so bili odpuščeni iz službe, ker so se pregrešili proti disciplini.
Rduterjev urad pa javlja iz D urbana: »Angleški parnik »Dart« iz Raugoona je 19 t. m. srečal 250 milj severnovzhodno od Madagaskarja 44 vojnih ladij, ki so plule v smeri proti vzhodu. Sjdi se, da je bilo to rusko brodovje admirala Roždestven* skega.
Kakor »Agence Havas« poroča, je neki španski parnik ob portagiški obali srečal neko rusko križarko, ki je plula proti jugu.
Iz odsekov.
Dunaj, 29. marca. Vino rej -skega odseka enketo je danes otvoril načelnik po3l. Marchet, ki je poudarjal, kako važnost polaga parlament na novi vinski zakon. Takega zakona še nima nobena država v popolno zadovoljnost. Popolni zakon mora jamčiti za varstvo poštenim producentom in trgovcem. — Pozneje je enketi predsedoval posl. Robić. — V proračunskem odseku je otvoril debato o poglavju brambovsko ministrstvo posl. baron Schw egeL — Poslanec dr. Stranskv se je pritoževal nad naredbo brambovskega ministrstva, da morajo orožniki pisati svoje ovadbe v nemškem jeziku ne glede na to, v katerem jeziku se bo vršila kazenska obravnava pred sodiščem. Nadalje je zahteval, da se pri narocevanju obleke in obuvala za deželno brambo bolj vpoštevajo mali obrtniki. Sploh bi se naj dovolilo poveljniku vsakega posameznega brambovskega polka, da na bavi potrebščine za svoj polk v do-tičnem okraju. Posl. Pernerstorfer je naglašal potrebo reforme vojaškega kazen8ko-pravdnega reda in dveletne vojaške službe. — Posl. H o f m a n n-Wellenhof je poudarjal, da se godi krivica dijakom srednjih šol, ki pridejo pred zadnjim razredom na nabor ter jih potrdijo na tri leta. Ta trdosrčnost se mora odpraviti nared-benim potom. Nadalje je zahteval, da ge vojaki zavarujejo zoper nezgode, kakor je to na Nemškem, Francoskem, v Švici itd. — Posl. G r e k se je tudi pritoževal, da orožniki v Galiciji poročajo v nemščini oblastnijam. Grajal je nadalje nepoklicano konkurenco, ki jo dela vojaška godba civilni. — Govorila sta še poslanca Dr. Elvert in Lupul, nato pa je povzel besedo brambovski minister, ki je pojasnil vse sprožene zadeve. — Po daljši debati je bilo poglavje sprejeto, ravnotako naslednje poglavje o državnem dolgu.
VjustiČnem odseku je poročal poslanec dr. S k e d 1 o sklepu gosposke zbornice glede spremembe eksekucijskih določb. Priporočal
zero« in »Morske oči« pa sta naravnost bajki, skrivnostni, komplicirani, poljski. V vodi kakor v gori in oblakih so upodobljene samo prirodne sile, pred katerimi se preprosti Ta-tranec se trese, križa in si skrivnostno čepeče o njih.
Najzanimivejši osebnost pa je brez dvoma*Stanielaw Wyspia tiski, kot slikar in poet enako u vršen. V njem se zrcali ves razvitek zapadne umetnosti, ker ga je z najvišjo poljsko družbo sam preživel. Terminologija moderne kritike bi ga imenovala dekadenta. A s tem bi označila samo en del n egovega genija. Iq da bi ga nazvala novoroman tika, bi se ne motila, čeprav bi ga ne izčrpala. V njem je našla odziv vsa moderna, a njega ni v nji. On je svoboden, ker je velik. Oa ni igrača nervov, dasiravno razpolaga z naj-razvitejžo senzitivnostjo. V njem je našel ves kaos sodobnih iskani), vse to, kar se imenuje moderna, svojega mojstra in pokoritelja. Njegov filozo fični nazor je simbolizem, v katerem nahaja vsaka realna drobnost, vsak narodni predmet svojo dotiko z vse-mirom in velikim svetom in tako
je, naj bi se pri tem izključili občinski posredovalni uradi. — Razvila se je daljša debata, v kateri je poslanec dr. Lecher zahteval, naj se najprej povoljno reši vprašanje o odškodnini velikih občin za njihova dela v prenesenem delokrogu, preden se natovorijo občinam nova bremena.
Kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 29. marca. 01 sinoči je kombinaoija o Andrassvje-vem ministrstvu zopet v ospredju. Szdgyenyju se je namreč posrečilo pregovoriti grofa Andrassyja, da je stopil zopet z opozioijo v dogovor. Po včerajšnjem dvornem obedu so imeli posvetovanje Szogyeny, An-drassy, Kossuth in Daranyi. Najbrže sprejme že jutri oesar An-drassvja v avdijenoi ter mu poveri sestavo novega ministrstva. Za člane sedanjega ministrstva so odpustni dekreti že podpisani.
Budimpešta, 29 marca. Z veliko napetostjo pričakujejo politiki današnje konference liberalne stranke, pri kateri se predloži izjava strankinega vodstva, da stranka vztraja pri svojem starem programu, da je za skupno carinstvo, a v vojaških zadevah pa stoji na stališču, da se naj narodne zahteve izpolnjujejo polagoma brez konflikta med krono in narodom.
Budimpešta, 29. marca. I tja v a liberalne stranke je bila po daljši debati, katere se je posebno živahno udeleževal ministrski predsednik grof Tisza, enoglasno sprejeta.
Položaj v Macedoniji.
London, 29. marca. V višji zbornici je vprašal posl. C. of L y 11 o n o položaju v Macedoniji. Minister zunanjih zadev marki of Lansdowne, je obširno odgovarjal. Rekel je, da se je položal od lani izboljšal, a zadovoljiv ne bo preje, dokler se maoe-donske finance direktno in indirektno ne postavijo pod mednarodno kontrolo ter se poskrbi jamstvo, da se dohodki, ki so namenjeni za specialne macedonske koristi, ne izdajajo za druge namene. Angleška vlada ni v vedenju Avstro Ogrske in Rusije ničesar takega zasledila, kakor da bi te dve velesili hoteli macedonske raz mere izrabljati v lastno korist.
Nemiri na Ruskem.
Petrograd, 29. marca. Car naglasa v svojem reskriptu, da so nekatere skupine poljskih družb stavile pretirane zahteve glede mej pri rabi državnega jezika, kateremu mora ostati v celi državi zagotovljen visok pomen,toda brez nepotrebnega, nepravičnega zatiranja krajevnih jezikov.
Petrograd, 29 marca. Na sestanku plemskih maršalov 20 ^ubernij se je sprejela resolucija, v kateri izjavljajo: »Javno mnenje je obsodilo birokratično policijsko vlado. Rusija kot največja država nasvetu si mora iznajti svojo lastno vladno obliko. Samodrštvo je nepremagljivo,
tudi svojo razlago ter upravičenost. V slikarstvu je njegova forma linija, stil. Ne oni trdi, strmi, pretiravajoči, prerafaelitski, ki ga poudarjajo ljudje, katere moti in pohujšuje materija; ampak oni živi, utelešeni, ki se imenuje: ideja sredi svojega predmeta. In pri tem sta ideja in predmet, duša in telo, duh in materija enake važnosti, ker sta samo varijaciji ene in končne celote, ki je Misterij. Wyspi-dJMki je razstavil štiri slike, med katerimi zlasti njegovi pravljično lepi otroci dihajo neposredno življenje in obenem govore odkritje večnega bistva in večne ideje svoje.
Stanisiawski je delikaten pokrajinar. Wojciech W e i s s pa vedno isti hudomušnonaivni portretist. Pogrešajo se poljski kiparji. Kakor je videti, se je letošnja razstava, kar se skulpture tiče omejila na Du-najčane. Škoda. Zakaj razen Metz-nerjevega ženskega akta, so vse skulpture sredne vrste. S i m k o w i t z-eve linije in široke prazne ploskve so mrzle, ker mu za njih distance in premere primanjkuje čuvstva. Pošteno delo po l klasičnih vzorcih je   »Sohmachtende« Hellmerjevega
ljudsko zastopstvo se sestavi le v ta namen, da obvešča oarja o ljudskih potrebah, ne pa da bi omejevalo samovlado. Pač pa morajo imeti ljudski zastopniki pravico, da razpravljajo o proračunu in o zakonodajnih vprašanjih.
Petrograd, 29. maroa. V okraju Vorašba, (gubernija Harkov) so izbruhnili kmetski nemiri.
Poljaki na Pruskem.j
Bero lin, 29 maroa. V današnji seji državnega zbora je poljski poslanec Skarzynski odgovarjal vojnemu ministru, ki je nedavno trdil, da se imajo Poljaki za svoj kultarelni polet zahvaliti pruski vladi in ne svoji lastni moči. Skarzynski je rekel, da se imajo Poljaki edinole svoji lastni moči zahvaliti, da vkljub vsem zap.-ekanvkulturno napredujejo. Poljaki so napram germanizatorskemu prizadevanju pruske vlade v defenzivi in krivično je tedaj govoriti o velepoii-tični agitaciji. — Več nemških po slancev je nato napadalo Poljake ter zahtevalo, da se naj odreko svojim narodnim aspiraoijam, ako hočejo, da jih bo vlada smatrala za enakopravne državljane.
Ločitev cerkve od države na Francoskem.
Pariz, 29. maroa. Pet francoskih kardinalov je poslalo predsedniku Loubetu pismo, v katerem zahtevajo, naj se konkordat ohrani, češ, da predloga za ločitev je izraz narodove volje. Ako je potrebno, da se konkordat spremeni, zgodilo bi se naj v sporazumljenju med francosko vlado in Vatikanom. — V parlamentu pa je danes izjavil posl. Barthon, da bi odklonitev predloge glede ločitve cerkve od države pomenila poraz republike.
Vegova 150letnica na Dunaju.
(Izvirni dopis.)
V krasni dvorani hotela »Zur PoBt« zbralo se je v sredo lav sušoa lepo število Slovencev in Slovenk, da bi proslavili 150. rojstni dan slavnega učenjaka in junaka Jurija barona Vege. Pri tej redki slavnosti prisostvovalo je tudi mnogo čeških, poljskih, hrvatskih in slovenskih poslancev: Dr. P a cd k, dr. Herold, dr. Ladislav Dvorak, čipara, dr. Hruban, Skala, dr. Stojan, Popowski, dr. Petelenz, dr. Dluszanski, dr. Barvvinski, Jaworski, Ro-m&noznk, dr. Dulibić, dr Ferri, Spinčić, Povše, Pfeifer, Kobi č\ Plantan, dr. Tavčar, ŽiČ-kar, dr. Žitnik. Posebno radost je vzbudila navzočnost ministra dr. Rande. Prišlo je več vojaških dostojanstvenikov, med katerimi so bili Slovenci podpolkovnik Tomše, major Bezeljak, stotnik Kaučič, komisar mornarice Uršič itd. Mnogo slovanskih društev je poslalo svoje deputacije; slovansko peveko društvo je zastopal njega predsednik primarij dr. Drozda in dvorni svetnik dr. Zavadil, »Slovansko besedo« dr. L eno c h, ravnatelj Gabriel in dr. Bila so zastopana vsa slovenska društva. — V dvorani je bil kakor v
učenca K (i h n e 11 a. Edini Hrvat M e strović je našel kot Nedunajčan milost pred razsodiščem. Mladi, efektno nastopajoči umetnik mora biti Dalmatince, sin dežele in naroda, kjer je Dantejeva kultura skozi sto letja živela kakor doma. Sila koncepcije in žar čuvstev ga odlikuje, med tem ko njegov intelekt meji malone na banalnost. Njegova skupina »Timor Dei« je v svoji zasnovi miohelange-leskna — za njo bi mu mogel sam rojeni Jaljan Canciani čestitati kot bratu po talentu — ideja njena pa je skoro poulična. Evangelij, da je ideja Boga ogromna težka noga, ki tlači duševne slabiče k tlom, a silnih ne premore, ker se izvijajo njeni peti, je ideja prvega boljšega, ki ga potegneš na ulici za kuštrave lase iz »kulturne« tolpe. Ideja cenenih inte-ligentov je to, ki vzbujajo v pravem umetniku zoprnost in ga izživljajo, da jih karikira, kakor je to storil mojster Dostojevskij v »Besih« z nesmrtno podobo revoluoionarne študentke.
Dr. Ivan Prijatelj.
zelenem gaju postavljen osnutek Vegovega spomenika, delo akademiškega kiparja Ivana Zajca; osnutek je res lep, vsi so ga občudovali. V Ljubljani postavljen bode ta spomenik kras slovenskega središča. — Dvorni svetnik, državni in deželni poslanec g. dr. Friderik P loj je navdušeno pozdravil vse navzoče, zlasti gOBpode poslance češkega, poljskega in hrvatskega naroda, ki so prišli, da s Sto-venoi proslave učenjaka in junaka Jurija Vego, kojega zibelka je tekla v preprosti slovenski hiši Slovanska vzajemnost se je v lepi slogi pokazala pri ti slavnosti. Presrčnim besedam g. govornika so sledili navdu šeni živio-klioi. Slovenski moški zbor je zapel Ant. Foersterjev zbor »Samo«, nakar je imel gospod o. kr. deželni sodni nadsvetnik, državni in deželni poslan e o dr. Andrej Ferjančič slavnostni govor, ki je napravil na vse navzoče globok vtis. Govor se glasi:
Slavna gospoda! Zbrali smo se danes, da se poklonimo spominu svojega velikega rojaka Jurija barona Vega. Rojaka, ki je po svojih slavnih delih na polju znanstva, kakor tudi po svojih nesmrtnih junaških činih na raznih bojiščih povzdignil svoje ime in naše domovine slovenske. Pozno sa je širše slovensko občinstvo vzdramilo do tega spoznanja, malo da ni ostal Vega rodom Spanec, za kar so ga bili proglasili; zato so si stekli njegovi životopise! in poglavitni med njimi g. stotnik Fridolin K&učič nevenljive zasluge, da so to diko slovenskega naroda oteli pozab nosti svojih rojakov ter dokazali, da je veliki Juri Vega bil preproste slovenske matere sin. Zato pa, slavna gospoda, popravimo zamudo, skazimo čast temu svojemu rojaku ter uporabimo vse sile, da se mu čimprej v slovenski metropoli, beli Ljubljani, dvigne spomenik, ki bode poznim rodovom pričal o slavi učenjaka in junaka, slovenskih roditeljev sina Jurija Vega
Na mestu bi bilo podati pri današnji slavnosti obŠirneji Vegov životopis, omenjati njegova dela, s katerimi se je proslavil na znanstvenem polju ter opisavati njegove junaške čine na bojnem polju, s katerimi je obujal občudovanje svojih sovrstnikov, toda v okviru današnjega obširnega programa je to nemogoče in omejiti se moram ca to, da samo z nekolikimi črtioami podam njegovo sliko.
Juri Vega se je rodil dne 23. maroa 1754 v Zagorioi pri Moravčah na Kranjskem od kmetskih staršev. 13 let star je vstopil v latinske šole v Ljubljani, katere je z odliko izvršil leta 1775 BdIj kakor vse drugo so ga zanimale matematične znanosti in takoj izstopivŠemu iz liceja, staremu 21 let, se je podelila služba navigacijskega inŽenerja. Toda ta posel mu ni dolgo ugajal in vstopil je 1. 1780 prostovoljno kakor prostak k topni Carjem, kakor sam pravi »iz odločnega nagnenja za ta stan.« Komaj eno leto je služil in je bil imenovan podlajte-nantom ter so mu podelili sluibo učitelja matematike na topničarski šoli. Spoznal je takoj pomanjkljivost takratnih vojaških šol, posebno glede učnih sredstev in pričel je spisavati matematične knjige. Kmalo je zaslovelo njegovo ime ne samo v domovini, ampak po vsem učenem svetu. Tedaj se je osnovala višja topničarska šola imenovana »Bombardiekorps« in Vega je bil imenovan profesorjem na tei šoli ter je, on ki je vstopil leta 1780 kakor prostak, avanzi-ai leta 1787. za stotnika. Tedaj je tudi spisal
Slovensko gledališče.
m.
O i tistega zgodovinskega dneva,, ko se je pred več kot sto leti v Ljubljani priredila prva slovenska gledališka predstava, je vedno naš cilj, ustanoviti nacijonalno gledališče Nacijonalno v pravem smislu te besede naše gledališče najbrže nikdar ne bo. To je mogoče le pri velikih narodih. Na Francoskem in na Angleške m _j Sinagledališč res nacijonalna v tem smislu, da goje izkjučno samo domačo umetnost. Na Francoskem in na Angleškem je prava redkoBt, če pride kako tujerodno delo na oder, ali to je pri manjših narodih popolnoma izkjučeno. Saj vidimo, da še Namoi in Italijani ne morejo izhajati samo z domačo produkoijo in da posezajo prav pridno po francoskih in angleških delih. Celo gledališča, ki so bila ustanovljena kot nacijonalna gledališča, kakor »Deutsobes Volkstheater« na Dunaju ali »Dsutsches Theater« v Berolinu uprizarjajo prav pogostoma tujerodna dela.
Čisto gotovo pa je, da mora tudi
delo: »Praktičen navod za metanje bomb« Omenjam tega njegovega malega dela, ker je znamenito za ču dovite uspehe, katere je imel v naslednjih vojnah kot artiljerijski c lic-Leta 1789 je šel prostovoljno v Čete, katere so pod generalom Laudono tJ oblegale Belgrad. Liuion je bil že v skrbeh, obleganje ni imelo uspeha. Laudon in poveljnik topništva sta nadzorovala okope in tu našla Vego, ki je, ne meneč se za švigajoče krrgle, sede" mirno — računal. Ta hladno, krvnost ju je osupnila, Vego so po. stavili za poveljnika baterije možnar jev. Vega je po svojih računih pre-osnoval basanje možnarjev in pomnožil mero smodnika, potem je začel metati bombe v Belgrad. Prej bomb* niso dosezale mesta, sedaj pa se je streljalo s takim uspehom, da je bo vražno topničarstvo utihnilo, in 8. oktobra 1789 se je vdala trdnjav« Avstrijcem. Na slični način se je pro slavil Vega štiri leta pozneje v vojni proti Franoozom pri obleganju trdnjave St. Louis, ki je stala sredi Ren* na otoku in so menili Franoozi, da je ni moč zavzeti.
Ker je bilo obleganje dolgo časa brezuspešne, se je pri nekem obedu izreklo proti Vegi očitanje, da boda on kriv, če nič ne opravijo proti trdnjavi. Vega je skočil od mize in de jal, da si upa v 24. urah vzeti trdnjavo, Če se mu dovoli, da sme raspolagati z artiljerijo po svoji volji io se mu ni treba držati stare šablone. General Laner privoli v to. Vega poišče primerne prostore za havbice, jih spravi z velikimi težavami na svoja mesta, jih vravna po svojih pravilih in prične streljati i nepričakovanim uspehom, tako da je posadka že drugi dan prosila premirja, kateremu je sledila kapitulacija. Tako je Vega izvršil, kar je obljubil. Omenim podrobneje samo ta dva junaška čina, kakor najbolj značilna, ker je Vega ravno uporabljal svoje matematične podatke pri metanju bomb. General Laner ga je predlagal za odlikovanje z Mari;e Terezije vitežkim redom. Ne seda), in to zaradi zavistaih intrig, ampak dve leti pozneje, ko si je nabral še novih lavorik, bil mu je ta red podeljen, ki se podeli samo za naj-hrabrejše čine pred sovražnikom.
Se v mnogih drugih bitkah se je odlikoval Vega, kakor poveljnik topništva, tako pri obleganju utrdb okoli Weissenburga in Lautenburga in je slednje mesto s svojo neustra-šenostjo in smelostjo naravnost ustrahoval, da se je vdalo. Pri obleganju Manheima je tako spretno streljal i dvema topovoma, katera je dal sam po svojih navodilih uliti, da se je mesto vdalo cesarskim četam. Leta 1796. je branil z bravuro Mogunoijo in se odlikoval v bitki pri D.etru in 1. 1797 pri obleganju trdnjave Kehl.
S kampoformijskim mirom je bilo končano Vegovo delo na bojiščih in Vega je samo še vodil cesarsko topništvo iz nemških pokrajin ▼ Avstrijo..
L 1800. povzdignil ga je cesar Franc v baronski stan.
V znanstvenem oziru je bilo delovanje Vegovo naravnost epohalno. Materaat ko je tako obogatil in nje gova dela so imela tako trajno vred* nost, da se deloma še danes rab jo, kakor učna sredstva. N. pr. njegov logaritmovnik, katerega smo rabili v srednjih šolah, je doživel do danes 80 izdaj in čudno je to, da nam ni nihče povedal, da njegovo velilo delo
Dalj« v priloai-
■ ~~ ——=■
v našem gledališču imeti domača umetnost prvenstvo. Vsako izvirno dramatično delo mora imeti .pravu zahtevati, da pride na oder, da se ne uprizori kar tako mimogrede, nego kar mogoče skrbno, vestno na-študirano in lepo inscenirano, ne glede na to, če provzroči nekoliko več stroškov, nego je običajno pri novitetah. Slovensko gledališče mora biti v prvi vrsti zavetišče slovenske glasbene in dramatične produkcije, tako da bo slovenska muza vedno lahko rekla: Tu sem jaz doma.
V tem oziru je v zadnjem času še dosti dobro, vedno ni bilo tako. Občinstvo samo je bilo precej hladno napram domaČi glasbeni in dramatični produkoiji in en del občinstva je to še vedno. Časih je bilo tudi vodstvo dramatičnega društva vse prej kakor naklonjeno domaČim delom in če se ne motimo, se ena Cankarjeva drama še do danes ni uprizorila, dasi je izšla že pred več leti . ..
Ker se je izkazalo, da se vslie hladnosti enega dela občinstva dajo z izvirnimi deli napravljati prav lepe kupčije — z Govekarjevemi igrami
Priloga »Slovenskemu Narodu" Si 73, dne 30. marca 1906.
»Tbessurus logarithums completua« je delo Slovenca Vega.
N^i/aoimiveje pri tem pa je to, da je Vega po večem svoja dela pi s&l na rainih bojiščih. »I n t e r s r m a ailent m u s a e«, genialni Vega je pa delal v tem izjemo. Po rabil je vsak odmor, da, celo sredi žvižgajrč h krrgel, kakor smo videli v okopih pred Bdlgradom, je Vega nadaljeval svoja znanstvena dela. V predgovoru svojega dela »T a b u -lae 1 o g a r i t h m i o o -1 r i g o n o -m etri ca e«, kjer govori o težavah, s katerimi se mu je bilo boriti, da je dobil založnika za svoja dela, piše med drugim: Svoj priročni logarit-movnik sem izvršil v AUaciji 1. 1793., popolno zb rko večjih logaritmiško-trigonotnetr čnih tabel leta 1794 v Manheimu, (torej oboje na bojišču proti Francozom) in ta predgovor, pravi dalje, pišem na potu v zimsko stsnovišče po znamenitem obleganju trdnjave K?hl. Njegove zasluge na znanstvenem polju so priznale mnoge učene družbe in ga imenovale svojim čiantm.
Vega je živo ljubil svojo ožjo domovine, dokazal je to posebno s tem, da je evoja dela podaril kranj skim etanovom in jim en del izrecno posvetil s pismem, v katerem se bva ležno soominja svoje ljubljene domovine. Kranjski stanovi so ga sprejeli kakor čiana med se.
L. 1802. avanziral je za podpolkovnika. Toda Vegu ni bilo sojeno dolgo uživati sadov svojega uma in truda ter svojih junaških dejanj, ni mu bilo sojeno, še dalje se odlikovati na znanstvenem in nabirati si še đaije lavori k na bojnem polju. L 1802. je žaloval Dunaj, ko se je razširila veat, da je Vega našel smrt v valovih Donave, še le 48 let star. Mislilo se je sprva na samomor, a dognano je, da je bi žrtva zavrat-pega napada. Storilec ga je oropal in pahnil dečega čez neki most v Donavo.
To bo samo nekateri podatki iz s.cer kratkega, a slavnega in plodo-utega življenja moža, porojenega od prepreatih slovenskih staršev. Študiral je Vega v pomanjkanju in bedi. Ssopil je kakor prostak v vojake; a že po enem tetu službe je postal že Llijir, dosegel je stopnjo podpolkovnika, a da mu je bilo sojeno dalje i'veti, ni dvojbe, da bi bil dosegel najvišje vojaške stopnje. Kakor znanstvenik je bil pripoznan od celega sveta in odlikovan od številnih učenih druib. Sprejet je bil med kranjske deželne stanove in od cesarja P izdignen v baronski stan To je č-t-ž raimerno kratkega življenja Vegovega.
Kakor učenjak je V t ga eden izTi d mnogih, katere daje mali slovenski nared velikemu nemškemu bo sel u in kateri jih tako rad rekla-amje za svoje učenjake. Vega je poleg neštetih drugih živ dokaz, da v slovenskem narodu se nahajajo du-ievne s::le, katere prodirajo na \c-vršje in si priborijo veljavo v kljub najnfugodnejšim razmeram, s kate-rimi se jim je boriti. Slovenski narod je mai po številu, po nadarjenosti in duševnih vrlinah je velik nared. Zgodovina nam kaže male narode, kateri so si priborili tako v inanstvu, na bojnem polju, v umetnosti in sploh v vsej kulturi prvenstvo.
Slovenski   narod,   sedaj tlačan
svojih mogočnih sosedov, ne potrebuje drugega, k »kor da se prosto razvija   O a potrebuje učilišč ia to
od najnižjih do najvišjih in ne bode mu treba oddajati tvojih veleumov sosednim, i kulturo nasičenim narodom, slovenski učenjaki bodo dičili naia učilišča in Slovenec bede tekmoval ■ drugimi narodi a uma svitiim mečem za vse, kar je veliko in lepo. Za to nam je dokaz veleum, Čigar spominu se danes klanjamo — Juri Vega. — Slava njegovemu spominu!
Vzpored pri Vegovi slavnosti je bil v dveh delih. Prvi del so izvrševali : Slovenski moški in mešani zbor pod vodstvom pevovodje „Zvezde", gosp. magiitratnega re videu t a Vinko K r n š i Č a, operna pevka gospica Marijaniea Zmerzlikarjeva, I. jugoslovanski godbeni kvartet (gg. K a-rol Je raj, C. H one, člana orkestra c. kr. dvorne opere, cand. mech. M. Lenarčič, in cand. art S. San te I, soliit Janko Jež, član akad. društva „Save" in v dvespevu gg. Janko Jež in Vinko KrušiČ mL, član - Zvezde- in mag. uradnik, slednjič solist na goslih gosp. Karol Jeraj. Razea enega sodelovalca C. Honeta so bili vsi sami Slovenci. V mešanem zbora sodelovale so vrle Slovenke in Hrvatica gospica Herma VahČić.— Dragi del koncerta je proizvajala, vojaška godba bos. herc. pešpolka štev. 4 pod vodstvom kapelnika g. P a vi is a. Polkovnik F r. F r i s c h p 1. F a 1 k e n-klan je dovolil, da je godba pri Vegovi slavnosti brezplačno igrala, za kar mu bodi iskrena hvala 1 Koncert je v umetniškem ozira popolnoma nspel. Tudi v gmotnem ozira se ne bo pritoževati. O Vegovi 1501etnici na Dunaju so poročali naj uglednejši danajski listi, kakor „Wie-ner Zeitung", „Frem denb lat t", „Vaterland", „Deutsches Volks-blat t", rWiener Journal1*, „Zeit" in drugi.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 30. marca.
— Blamirani „Slovenac".
Ciorek ima lahko vse mogoče čez-naravne oblasti, je lahko namestnik stvarnikov in veliko več kot vsi nebeški angelji, pri tem pa vendar prav otročji in neveden« To se vidi pri duhovnikih okrog »Slovenca«. Če slii jo ime dr. Tavčarji, se jim kar možgani »kravŽlajo«, tako, da izgube vsako preudarnost. I a tedaj se redno pokaže njih velika nevednost. To imo videli povodom nezaupnice ministru Witteku. Pojasnili smo vzroke, ki so napotili dr. Tavčarja, da ni glasoval za nezaupnico, ki jo je predlagal socialni-demokrat dr. Ellenbo-gen. Vzroki so popolnoma stvarni in v kolikor se čuje, se celo klerikalni pcs'auei ž njimi strinjajo. Toda •S o venec« je čital nekaj v graški •Tagespoiti«, da Čehi niso zadovoljni s glasovanjem dr. Tavčarja in ne da bi se kaj informiral, je hitro skrpucal notičioo o tej češki ogorčenosti. In s tem se je ujel in se temeljito blamirah Dr. Tavčar se je namreč glede svoj« ga glasovanja o nezaupnioi prej domenil s svojim klnbom in s Čehi in je dogovorno s Cehi in klubom oddal prazen listek, kakor je v vseh parlamentih običaj, da se poslanee, ako neče ne pro ne contra glasovati, absentira. Kar je »Slovenec« pisal, so zgolj duhovske fantazije na besedilo, ki ga je zložila
graška »Tagespoita«. Ali se bodo Čehi smejali tej »Slovencev!« blamaži.
— Bojkot na Jesenicah.
Prejeli smo naslednji dopis: Slavno uredništvo!   Oziraje se na članek v Vašem cenjenem listu št. 71 s dne 28. marca 1905: »Bojkot na Jesenicah« Vas prosim za prijazni vspre jem popravka, da meni o prepovedi dobave lesa   za   tovarno, odnosno vožnje gg. Luki Bizjaku, Ivanu Fer-janu, Josipu MarkeŽu in J. Vovku ni čisto nič znano.  Ta članek presenečal me je tembolj, ker nikdar ne pripuščam, da bi se na kupčijsko raz merje vplivalo iz političnih nagibov in ker radi takih gotovo nisem še nikogar oškodil, kar je pač znano. Dotični lesotržoi, kateri me znajo vedno najti, meni do sedaj ie niso enakega naznanili, vsled česar tudi resno dvomim, da bi bil kaki podrejen mi organ kaj takega vkrenil, kar bi utegnilo dati povod omenjenemu  članku.  —  Sava,  dne 29. suŠca 1905. Karol Luokmann — Oigovor na to prepuščamo svo jemu poročevalcu s Jesenic.
— „Društvo slavenskih književnikov in časnikarje*". Ker je društveni odbor svojo nalogo, da našim razmeram primerno predrugaČi svoja pravila, že izvršil, sklicuje na sredo dne 5. aprila ob 8. uri zvečer v „Narodni Dom" izreden občni zbor s tem le dnevnim redom: 1. Poročilo o spremembi pravil; 2. volitev: a) predsednika; b) 9 odbornikov in 3 namestnikov j c) nadzorstva (3 Člani) in Č) častnega sodišča (b Članov); 3. določitev vpisnine in Članarine; 4. svent. predlogi. Vsi pisatelji ia časnikarji, ki st že pristopili društvu, kakor tudi tisti, ki še nameravajo vstopiti, s e nujno poživljajo, da se zanesljivo udeleže tega zborovanja. Pravila se dobe zadnje dni pred zborovanjem pri društvenem odboru. Pripomnja se, da lahko v društvo vstopijo tudi dame. Tisti gospodje in dame, ki nameravajo pristopiti društvu, se naj nemudoma javijo odboru. Ker nam doslej ni bilo mogoče radi ne dosta j a uja časa poslati drugim slovenskim Ustom društvenih obvestil, prosimo uredništva slovenskih listov, da to notico ponatisnejo!
— Najvišje priznanja. Cesar je povodom 251etnega obstoja o. kr. centralne komisije za raziskovanje in vzdrževanje umetnih in zgodovinskih spomenikov profesorju na c. kr. višji realki v Ljubljani, g. cea. svetniku Ivanu Franketu, iz* rekel najvišje priznanje.
— Odlikovanja. O.ožnik titu-larni postajevodja Martin Mihovo v Ljubljani je dobil v priznanje za junaško rešitev neke ženske iz ognja pohvalno spričevalo in remuneraoijo.
— Učiteljska vaat. Provi zoriČni učitelj na ljudski šoli v Kamniku, g. Fran Bratoš, je imenovan provizoričnim učiteljem v Pišeeah pri Brežicah.
je gledališče gotovo več zaslužilo kot z vsako drugo še tako svetovno slavno igro — je upat*, da se bo v prihodnje posve čevaladomači produkciji največja pozornost in tudi nekoliko — ljubezni. Le tako se da poap*sevati izvirna domača umetnost, Je na ta način bo slovensko gleda-1 s e tudi res naoijonaino gledališče
Pri vsem tem bo seveda tuje-roduo produkcija igrala na našeoa odru veliko in važno vlogo. Naše gedaiišće ima nalogo, da nas aezna aj& z najimenitnejšimi deli svetovne oramatične in glasbene umetnosti, beioma jo tudi izpolnjuje. V vaaki sezoni se uprizori nekaj novih znamenitih del, a vendar moramo re^i, da bi bilo giede repertoarja lahko marsikaj na boljem.
P i nas se zdaj goji opsra in drama, med tem ko se le injemoora kdt.j uprizori kaka opereta. Občinstvo ljubi opereto in »Cigan-baron« ter »Dijak-prosjak« sta gledališču gotovo več nesla kakor marsikaka velika opera, ali vzlio temu najbrže ie ne-&*j časa ne bomo prišli do tega, da bi se redno gojila tudi opereta, nego bomo ostali pri operi in drami.
Glede opere ni treba dosti govoriti. Vsi vemo, da je kvaliteta naše opere odvisna edinole od finančnih sredstev, ki so zanjo na razpolaganje. »Kein Gold keine Sohweitzer«. Ku bi imeli dovolj denarja, bi lahko naia opera tekmovala z dunajsko, a ker ga ni, ae moramo zadovoljiti s tem, kar imamo. Letos je imelo gledališko vodstvo pri angažiranju moči srečo. Razen ene pevke (ki se n. pr. kvarteta v Oojeginu ni mogla naučiti, tako da je na odru samo UBta odpirala in zapirala, njeno partijo pa je v dotičuem kvartetu pela druga povk»), smo imeli prav dobre operne moči. Gospa Skalova in gospč. Stol-zova, gg. Orželski in Oufvdnk ao moči, s katerimi se da lepo delati in ie komo imeli take moči tudi prihodnja leto, bomo gotovo zadovoljni ker za ta sredstva, ki so na razpolaganje, bi bilo talko dobiti kaj boljega.
Kar ta tiče opernega rsperto arja, moram* konstatirati, da ae je letos u pri • aorilo samo dvoje de), ki jih ie nismo videli na alovenskem odru, namreč »Bugenote« in »Dijaka - prosjaka«, ostale opere smo videli Še v prejinjih
sezonah. Seveda je tudi za naštudi-ranje teh oper bilo treba mnogo časa in je dvomljivo, če bi se ne bilo doseglo večjih uspehov s tem, da bi se bila raje nastudirala ie kaka popolnoma nova opera. Z letoinjimi močmi bi se bila n. pr. lahko prav lepo dala vprisoriti G )ldmarkova opera »Ssbaka kraljica« ali Saint-Saensova opera »Samson in Delila«, v katerih bi bil briliral g. O/želski ali »Don Juan«, kjer bi imel posebno gospod Outsdnik krasno partijo, ali »Vesele žene vvindsorske« ali Dre rakova opera »čert a kača«. »Poljub« je gotovo prekrasna opera, a naitudiranje je veljalo ravno toliko truda in časa, kakor naštudiranje kake povsem nove opere in vendar se ni opravilo s »Poljubom« niti od daltč toliko, kakor bi se bilo opravilo s kakim novim delom. Naie mnenje je, da ae že da v sezoni troje novih oper spraviti na oder.
Izrekamo to seveda le kot željo. Ker je namreč občinstvo vedno eno in isto, se sčasoma naveliča opere, ki jo je že večkrat v prejinjih sezonah slišalo, in želi nekoliko vti spremembe v opernem repertoarju.
— Repertoar slovenskega gledališča. Danes zvečer poje se kot poslednja operna predat a v a v ti sezoni v drugič in po-slednjič Smetanova Bvetovnoalavna komična opera: »Prodana ne ve a t a«.   Ker ae prihodnjo sezono ta opera vsekakor ne bode vprizorila, ter se bode morala za dalj Časa odstaviti i repertoarja je danes p<- slednjič prilika slišati še enkrat to me lodijosno delo slavnega češkega skladatelja. Predstava vrši se izven abo-nements, za  ložne   posestnike na »par«. —  V  soboto,  dne  1. aprila vprisori se kot benefica vsega dramskega osobja drugič na slovenskem odru nova izvirna narodna igra »Testament«, ki jo je po Kersnikovem romanu spisal Otokar Klas in ki se je zadnjo nedeljo z veliki uspehom prvič predstavljala na slovenskem odru.
— Benefica dramskega
osebja. Opozarjamo novic na ne-ntfioo dramskega osebja, ki bo to soboto. Uprizori se pri premijeri tako lepo uspela narodna igra »Testament«. Ker je bilo pri prvi uprizoritvi vse polno gledališkega občinstva v Trstu, ne dvomimo, da bo predstava kar najštevilnejše obiskana. Kdor ni videl »Testamenta«, temu toplo priporočamo, da si ogleda pred stavo, ne le ker s tem nekaj stori ia dramsko osebje, nego tudi, ker je igra v resnici zanimivo, dobro delo in vredna, da si jo vsakdo ogleda.
— „Splosno slovensko žensko drudtvo" javlja svojim cenjenim članicam, da je knjižnica ie popolnoma urejena po najboljšem sistemu ter da društvo tiskati prav v kratkem kataloge vseh knjig. Ker prihaja ob nedeljah prav malo članic po knjige, je določil odbor, da bo odprta odslej k n j i ž n i ca ob po nedeljkih od 6—8 zvečer ter ob četrtkih od 6—8. zvečer, torej nič več ob nedeljah. »Splo šno slovensko žensko društvo« si pridobiva čimdalje več simpatij, glavna njegova privlačna moč je prelepa, begata in izbrana knjižnica, ki nado-mestuje za sedaj ljudsko knjižnioo. Naj bi je ne bilo zavedne Slovenke, ki bi ne bila Članioa »Splošnega slovenskega Ženskega društva«!
— Odhodnico so ljubljanski prijatelji priredili dne 24. t. m. gosp. Avg. Drukarju, notarju v Gornjem gradu. Odhodnica, pri kateri je bila izrečena marsikaka krepka slovanska beseda, Je pokazala, koliko simpatij uživa g. Drakar v Ljubljani. Gornjemu gradu je res čestitati, da je dobil takega notarja.
— Afera kadetnega gojenca Malitscha, na katero je že ves svet pozabil in jo smatral za pokopano, pride vendar pred sodišče. Na občno začudenje je drž. pravdni-itvo dvignilo obtožbo proti dvema vi-sokošolcema in bo obravnava meseca maja.
—- Akudemija. V nedeljo 2 aprila t. 1. nadaljuje g. dr. Robida svoje predavanje »o higijeni«. — V soboto predava g. dr. Drag. Lončar v Kranju »o delavskem vprašanju«. — Jutri, v petek, dne 31. t. m. ob 81 zvečer je redna od borova seja.
— Na vadnicah tukajšnjih učiteljišč se pouk v 1., 2. in 3. razredu za sedaj ie ne začne. Kedaj se uk prične, se naznani pravočasno.
— Dirkaliska zadruga oddaje tudi letos v najem tennis-pro-store. Z glasiti se je pri gospodu dr. Ravniharju.
— „Društveni godbi ljubljanski" darovala je slavna „Glavna slovenska hranilnica in posojilnica v Ljubljani* vsled sklepa občnega zbora znesek 50 K; nadalje se je nabral za godbo pri odhodnici gospoda notarja Drukarja znesek 25 K. — Bodi izre čena vsem blagim darovalcem iskrena zahvala!
— Pomočniški občni zbor
zadruga krojačev, krmarjev, rokovi-carjev itd. se bo vršil v nedeljo, dne 2. aprila t. 1, ob polu 10 uri dopoldne v dvorani »Katoliškega doma«
— Iz Borovnice se nam do datno poroda o požaru na Dolu, da so okoliščine dokazale, da ponesre ceni mlinar požiga ni zakrivil; sum se je obrnil  na  druge osebe, kate rim  bode pa  zlobno dejanje težko sekava ti
— Politično društvo „Jed-nakopra vnost" v Idriji priredi v nedeljo dne 2. mal. travna ob 9. uri dopoldne v pivarni pri »Črnem orlu« javen ljudski shod s sporedom: 1.) Idrijske ftolske razmere in 2) ob-strukoija v deželnem zberu kranj skem in mesto Idrija.
— Dramatično društvo v Idriji je pri seji 22. t. m. izvolilo v novi odbor sledeče gospode, ozir. gospe in gospodične: F. Vidio kot načelnik;   Marija  Reisner, Rozalija
Vidmar, Julij Novak in Josip Reisner kot odborniki. Še aprila se priredita igri »Brat Martin« in Ganglov »Sme. —_ Dijaki mestna realka
v Idriji so priredili v soboto 25. t. m. v realčni telovadnici pod vodstvom g. učitelja Engelberta Gangla koncert na korist podpornemu društvu za idrijske realce. Ta koncert je v letošnjem letu že drugi in priča o izredni marljivosti g. Gangla in gg. sodelovalcev. Uvodna točka koncertu je bila koračnica iz B. Smetanove opere „Prodana nevesta", ko jo je dijaški orkester (16 gospodov)   pod   vodstvom Četrtošolca Zorko Prelovca prav izborno prednašal. Nato je moški  zbor zapel v popolno zadovoljstvo   tri   pesmi: Volaričevo „Slovo", narodno  „Že rožce cvetejo" in J. Aljaževo „Ujetega ptiča tožba." Vse tri pesmi so se docela posrečile is doprinesle dokaz za dobro izvežban in siguren nastop, kakor tudi za lep glasovni materijal gg. pevcev. Temu je sledil od neznanega skladatelja sestavljeni tercet za gosli, piščal in kitaro, katerega  so  proizvavajali   gg. dijaki Trošt, Dežela in Prelovec in se v tem prav  posebno  odlikovali. Pripomnimo pa lahko, ne da bi hoteli s tem količkaj zmanjšati lep uspeh terceta, da niso bila za tercet izbrana glasbila, ki bi se družila v lepo harmonijo. Največje zanimanje in odobravanje, to pa opravičeno, je dosegla 4. točka: Vlastak: „Slovana&i ciklamni", proizvajam od orkestra. Tu je skladatelj z nepravim imenom zbral v šopek najlepše ciklamne na slovanskem glasbenem polju, tako na   umetnem,  kakor   narodnem. Zelo srečno in dobro so  bili izpeljani prebodi iz enega v drug motiv, in priznati treba, da se za psevdonimom skriva nadarjen skladatelj-začetnik. Nato je dijaški mešan zbor zapel dva mešana zbora, Ipavčev „Leži pelje ravno" in narodno    „Bratci,   veseli   vsi!" Občudovati je vztrajnost gosp. pevovodja Gangla, ker vežbanja mešanega zbora vzpričo nežne mladosti gg. pevcev pač ni lahko  delo in potreba velikanske potrpežljivosti in veselja, da se omogoči zboru siguren nastop. Svetovali bi g. pevovodji, naj začenja s  takimi pevci z  lažjimi narodnimi pesmimi. IpavČev zbor: „LeŽi  polje  ravno" je za tako mlade moči vsakakor pretežka skladba, ki zahteva izurjenih pevcev. Vendar sta bila zbora zapeta brez večje hibe in v splošno  zadovoljnost občinstva, ravno tako tudi „Po jezeru" s sprem -ljevanjem orkestra. Končno je orkester igral Parmovo koračnico: „ Mladi vojaki" in Žel obilo pohvale od občinstva. S tem je bil lepo uspeli koncert končan gotovo v veliko zadovoljnost tako pri rediteljev, kakor tudi posetniksv. Poudarjati nam js treba Še z veseljem, da so si dijaki v kratkem času ustanovili tako močan orkester, kateremu je vodja četrtošolec g. Zorko Prelovec in le ta ima zasluge, da isti tako hitro napreduje. Omeniti treba Še, da je imenovani gospod dirigent s finim in sigurnim nastopom, saj ga njegova nadarjenost in ljubezen do glasbe v to najbolje uspo-soblja. Koncert je bil dobro obiskan, a Če se upošteva dobrodelen namen in lep umetniški užitek, premalo. Žalostno je pac dejstvo, da imamo v Idriji ob-čiastvo, tudi med takozvano inteligenco, ki poseča predstave kakega cirkusa, v dobrodelne namene prirejenih priredb pa se ne vdeležuje. Izmed mnogih čeških   uradnikov   nismo   zapazili niti enega, pač pa je prišel edini tukaj bivajoči češki obrtnik. Izgovor, da je lep popoldan, naj vendar ne velja ob takih prilikah. Vstopnina pa je tudi tako bagatelna, da jo zmore vsak. Takih koncertov bi se moral udeležati vsakdo, saj se s tem povečava veselje prirediteljev do dela v lep namen. Onim prijateljem podpornega društva, ki so vpo-slali vstopnino, bodi iskrena zahvala. Prireditelje ob izrazu imenitne pohvale in zahvale pa prosimo, da nam v kratkem zopet prirede kaj tako lepega.
— Gospodaratvo okrajnega zastopa v Konjicah na Štajerskem. Pri shodu okrajnega zastopa v Konjicah dne 21. t. m. so je poročalo, da je prišlo v okrajni za-stop od okrajne hranilnice v Ksnjicah za leto 1903. 3900 K, da pa je samo 2000 K ostalo v blagajni, medtem ko se je ostalih 1900 K razdelilo požarnim hrambam v Konjicah in Ločah, trgu v Konjicah, „Studenten-heim-u" v Mariboru in nemški Št. Lenartski posojilnici za katastrofo, ki jo je zadela vsled po-neverjenja Mravlagovega. Okrajni za stop konjiški nima ali pa noče imeti smisla za interese svojega okraja. Ta okraj stoji na silno Šibkih nogah, ima na vseh straneh dolgove — predvsem za lokalno železnico Polčane—Konjice, kjer znašajo zaostanki z obrestmi vred že 60.000 K — pri tem pa se daruje deuar v svrhe, ki nimajo z interesi ko njiškega okraja nič opraviti. Vzrok temu je, da Bede v okrajnem zastopa Nemci, ki b slovenskimi groši po svoje razpolagajo in podpirajo zloglasno St. Lenartsko posojilnico in nemški Studentenheim v Mariboru. Da pa upravljajo ti možje tudi hranilnico imenitno, vidi se iz tega, da je imela ta čistega dobička 5252 K 97 v., režijskih stroškov pa 6020 K 71 v. Gospodje ic
\
dajo pač dobro plačevati za svoj izboren trud!
— Učiteljsko društvo za ptujski okraj bo zborovalo v četrtek, dne 6. aprila t. 1. v okoliški šoli. Poleg važnih točk strokovnega in stanovskega značaja je na dnevnem redu tudi predavanje gosp. dr. Komljanca »o najnovejšem slaven skem pesništvu«
— Aretiran požigalec. Anton Zor k o iz Moravcev pri Ljuto raeru je bil obdolžon, da je zažgal. Pred aretacijo je ubežal. V Ptuju pa se je posrečilo nekemu orožniku, da ga je pntel in izročil eodišČu.
— Častne svetinje so do bili na Goriškem učitelji gg : T. Jug v Solkanu, A.Poniž v Rihembergu in Iv. Benko v Sovodnjah od na-mestništva za 40ietno zvesto službo vanje.
— Goriški peki prete s štrajkom. Te dni so predložili gospodarjem spomenico, v kateri zahtevajo, da se razdeli pekovske pomočnike v tri kategorije po 32. 28 in 24 K na teden; prostori, kjer se dela krub, n&j bodo čisti iu zdravi, vsi delavoi morajo imeti po en dan ca teden presto. Ako gospodarji ne odgovore do 1. aprila t. 1., začne se ta dan splošen štrajk.
— Tržaška podružnica Slov. planinskega društva priredi svojim članom in njih rod bi nsrn svoj I celodnevni fpomladni izlet na TrateJj v nedeljo, dne 2 aprila t. L, in evoj II. popoldanski spo-rci&dni izlet v Klanec pa v nedeljo, dne 9. »orila t. 1.
— Žganja do smrti napil £e je v Trstu posestnik Jakob Sol t ar, ki je imel svojo žganjarnioo. DomaČi prepiri so ga pripravili do tpgs, da ga oel teden ni bilo domu in pipival dan na dan žganje, ki ga je vkljub zdravniški pomoči spraviio v grob.
— Izpred porotnega so« dišča v Trstu. 3. decembra pr. 1. je bil pred trž»škim porotnim sodi ščem obsojen 36Setni delavec Aoton Kccjančič na 4 Irta ječe, ker je h ] obtožen, da je IS oktobra 1. 1. z nožem sunil nekega Gismcndija, mu prerezal srčno žilo, da je Gismordi vsled izkrvavljenja umrl. Obtožencev zagovornik dr. Sivo je izpeljal ničnostno pritožbo, kateri je ugodil ka-sac;jski sodni dvor. Predvčtra;§ojm Re je vršila nova obravnava, a je bil KocjanČič zopet obsojen, in sicer ca 31/« leta težke ječe.
— „Vesta1' na Dunaju priredi dne 1 eprila ob 8 uri zvečer v restavraciji Rchter (III Rennweg 3) svoi drugi občni zbor petega tečaj*. Na Um zbcrovsn,u bo predaval g. Ante G&ber o brv&tski umetnosti v Belcradu.
— Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri tuka|Šnjem deželnem sodišču. 1. France BAi, 46 let stari podobar v Kcčab, je meseca novembra lanskega leta v krčmi Janeza »iboa grozi, da mora Kcčanom po-žgati in jih pobit'. Isti dan se je s tem krčmarjem spri, in da ni orož nik v hišo stopil, gotovo bi bilo nrišlo do pretepa. Zato je pa prejel Šabec od B ileta pretilno pismo, v katerem mu je zagrozil, da ga bode zmel, da bode vedel, kako Bole melje. Bole je bil že zaradi hudodelstva roparskega umora na smrt obsojen, katera kazen se mu je v 20 letno težko ječo spremenila. To kazen je prestal leta 1898 Ni čuda, da so se ga Kočam po takem groženju silno bali. Obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe. — 2 Miha Leskovšek, delavec na Hrušici, in njegov tovariš France Trobec sta Janeza Mačka na Hrušici v prepiru napadla, Leskovšek ga je udaril s tunelsko svetilko tako močno po glavi, da se je ta nezavesten vgrudil, petem sta ga še na tleh ležečega tepla. Leskovštk je bil obsojen na 3 mesece težke, Trobec ps na 6 tednov ječe. — 3 Janez Marinko, dninar na Vrhniki, je bil zaradi hudodelstva oskrumbe, storjene na 8 let stari deklici Antoniji Istenič obsojen na 8 tednov težke ječe. — 4 Janez in Martin Urankar, delavca iz Beča pri Kamniku doma, sta kakor smo že svoječasno obširno poročati, na Gtnieljnih ukradla iz nezaklenjenega hleva kravo Janeza Peterlina. Obsojena &ta bila vsak na 4 mesece težke ječe.
— Glas iz občinstva. Piša ae nam: Polioijeki red za stolno mesto Ljubljana ne velja menda samo za posamezne esebe, ampak za skupno prebivalstvo. Po »Zvezdi« in Ž dov skih ulicah se tedaj ne sme nihče voziti s kolesom, najsibode že »boljši« eii slabši, uniformiran ali civilni vo-sač, kar se naj upošteva gleda na varnost sprehajajočega se občinstva.
— Dobrota je sirota. K tozadevni včerajšnji notici se nas naprosi poj&Bniti, da ni dala Par grčeva hranilnične knjižice Moharju, ampak Ado iu Perkotu in da ima zadnji z ijo ljubavno razmerje.
— Vlom. Dne 23 t. m. so tatovi vlomili v župniŠče v Komendi
in ukradli župniku Martinu Poču iz pisalne mize 20 K 60 vin. denarja, zlate očale in nož. Nepoklioanih gostov Se niso dobili.
— Tatvina v deželni bolnišnici. Danes ponoči je neznan tat stri šipo pri oknu neke shrambe za žimnice v deželni bolnišnici, zlezel v shrambo, tam razparal žimnioe in pokradel za 40 K žime. Ko jo je zmetal iz shrambe, je zopet zlezel skozi strto okno ven in žimo odnesel.
— Aretovan je bil po orož ništvu samski ključavničarski pomočnik Matija Pogačnik iz Krope, ki je sumljiv, da je pred nekaj časom pokradel v gradu g. barona Codelija mnogo obleke in je bil vsled tega policijsko preganjan. Oddali so ga o. kr. deželnemu sodišču v zapor.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo s jutnega kolodvora v Ameriko 20 Slovencev in 85 Maoe donoev, nazaj pa je prišlo 40 Slovencev in Hrvatov. — V Heb je Slo 90, v Meran 100. v Inomost pa 80 Hrva tov. Na Jesenioe je Šlo 40 Maoedon-cev, v Hrušioo 30 Ogrov, na Dunaj 25 Kočevarjev in 100 Lahov, v Ko čevje 40 Lahov, v Ljubljani pa je ostalo 70 Lahov. Iz Jesenic je prišlo 40 Lahov in 30 Macedcnoev.
— Izgubila je gdč. Mela Pe-trneljeva denarnico, v kateri je imela 17 K denarja.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 19 do 25 maroa 1905 Število novorojencev 20 (=b2771 °/o0). mrtvorojenca 2, umrlih 23 (=30 86 °/00), med njimi je umrl za vratioo 1, za jetiko 6, za vnetjem sopilnih orga nov 2, vsled mrtve uda 1, za različnimi boleznimi 13. Med njimi je bilo tujcev 17 (=3 73 9°/0), iz zavodov 17 (=739°/o)- Za infekcioznimi boleznimi, in sicer so zboleli za ošpicami 24, za škarlatioo 2, z* tiiuzom 1 oseba.
— Hrvaške novice. Svoj dom si gradi v Zagrebu društvo hrvaških Črkostavcev in tiskarjev. — Čudna naredba. Okrajni upravitelj v Našicah je izdal v okrožnici tajno odredbo vsem občinskim uradnikom, da izvenslužbeno ne smejo občevati z davčnimi uradniki, ker jih zadnji zapeljujejo k pijančevanju, kar se po sebno dogaja pri mesečnem oddajanju drž. davkov. Takrat se občinski uradniki tako opijejo, da se opotekajo od jarka do jarka, rjovejo kakor divji, odpirajo po policijski uri z nasiljem gostilne ter prisilijo krčmarje, da jim dajo pijače." — Proti tako obdolzitvi hočejo davčni uradniki skupno prote-stovati. — Akadsmični senat v Zagrebu ni hotel potrditi pravil .kluba hrv. vseuČiliščnikov-Židov" ter se klub mora razpustiti. — S tiri po-1 i c a j e so n a p a d 1 i v Spljetu mladeniči naborniki, jim iztrgali tovariša, ki so ga bili policaji aretovali ter policaje hudo pretepli.
— Restavracijo  oddaja v zakup »Dru tve plitv.čfc h jezera« v svojem hotelu s 1. majem t. 1. Po nudbe društvu v Zagreb do 10 aprila 1905. _
* Najnovejše  novice. —
Povod ameriško-španski vojni pojasnjen. V New Yorku so obsodili te dni nekega Rousseaua, ki je obenem izpovedal, da je bil on, ki je razstrelil ameriško vojno ladjo „Maine", VBled česar je nastala vojna s Španijo, ker so bili v Ameriki uverjeni, da so jim to storili Španci. Rousseau je ameriško ladjo v temi po pomoti razstrelil; kubanski vstaši so ga namreč bili najeli, naj bi razdjal španske vojne ladje v isti laki.
— Nevarno mednarodno tatinsko družbo so prijeli v Niči. Načelo val je družbi Tržačan Cesare Veila.
— Umrl je v Pragi bivši deželni odbornik dvorni svetnik pl. Pra-ž u k. Pokojnik je bil profesor na češkem vseučilišča.
— Bivši srbski ministrski predsednik dr. VladanGeorgie-v i ć, ki je od poroke kralja Aleksandra s kraljico Drago bival v inozemstva, se je sedaj vrnil v domovino.
* Čpiritistična sleparija. Newyorška policija ima silno veliko opraviti s špiritistično sleparijo, ki se je zadnji Čas lotila skoraj vseh družabnih stanov. Posebno neki ženski se na povelje prikazujejo duhovi, ki ji dajejo različne svete, kje bi se najboljše in najvarnejše denar naložil. Ko pa je bila ta ženska pred kratkim spet z duhovi v zvezi, stopili so v njeno sobo detektivi, ki so prekinili tajinstveai po-menek. Tudi duha so dobili, ki je bil pa čez dva centa težek ia oblečen v fosforescirano obleko in imel vsakršne priprave za proizvajanje prikazni duhov. Precej nežen duh je moral biti, da je tehtal dva centa !
* Policijaki uradnik zaščitnik nezveatobe v zakonu-rit v*-d a ja tako galantna policija le v Parizu. Tam je nedavno na vse zgo da pribsžala mlada gospa na policijski komisarja! z vzklikom: »Poma gajte, ubiti me hoče!« — In res je
takoj ta njo planil v sobo njen mož z velikim nožem v roki, ki so mu ga brl odvzeli. Mož je kričal: »Vse skupaj ti nič ne pomaga, ker ubil te bom vendarle!« Povedal je komisarju, da mu je lena oelo noč izostala z doma ter se šele sedaj zjutraj vrnila. »Toda gospod komisar«, je pripomnila zbegana žena ter zrla komisarja Že vnaprej hvaležno zaljubljena, »potrdite mu vendar mojo nedolžnost, saj vendar veste, da sem bila pomotoma aretovana ter sem morala pre biti noč tukaj na stražnici « Komisar se je le trenotek obotavljal, potem ga je pa obvladalo človeško sočutje ter je prikimal rekoč: »Ab, tako, vi ste gospa? . . .« — »Seveda, gospa L.«, mu je priskočila rešena Žena na pomoč. In mož jo zdrknil pred svojo ženo na kolena ter jo je tisočkrat prosil odpuščanja za tako grdo sum niČenje. In zakonska sta odšla ginjena roko v roki.
* Rana ura zlata ura. Neki angleški zdravnik ne verjame, da bi bil ta pregovor resničen in trdi, da je zgodno vstajanje zlasti za meščane škodljivo. Teorija, da solnoe okrepče-valno vpliva v jutranjih urah, ter da ptioe pod nebom in Živalce po polju razveseljujejo zgodnjega sprehajalca, ne pride nič v poštev. Fizijologični poskusi kažejo, da ne de'a človek najboljše in najhitrejše v jutranjih urah, ampaa okoli poldneva. Kdor rad kmalu vstaja, ni to znamenje krepkega značaja in telesne moči, ampak rastoče starosti. Starejši ljudje spe mnogo, toda ne dolgo. 05e, ki hodi ob enajstih spat in vstaja ob 5 ali 6 zjutraj, ima svojega krepkega in zdravega sina, ki do osmih leži, za največjega lenuha. Ce k uporabi »healthv and vrealthv« pride še drugi pregovor, da naj mož spi šest, ženska sedem in norec osem ur, na stane naziranje, ki lahko mladim ljudem škoduje, če so naši predniki zgodaj vstajali, so hodili tudi zgodaj spat. Sioer naj bi pa sedanji rod ne zametaval preveč zgodnjega pohajanja v posteljo.
* Nevarnosti v življenju. Neki Američan svari: ne pij vode, dobil bi legar; z mlekom se dobe tuberkuli; juha provzroča angleško bolezen; uživanje mesa dela človeka apoplektičnega; z ostrigami se lahko zastrupiš; zelenjava slabi organizem; kava in čaj provzročata nervoznost; kadi smodke, in nikoli se ne iznebiš kroničnega katarja; pij vino, pa dobiš protin. Da ostane Človek potemtakem zdrav, ne sme ničesar jesti, ničesar piti in ne kaditi; in preden sploh d bneš, storiš dobro, ako daš zrak preiskati in sterilizirati,
* Medvedka maščevala svojega moža. Blizu K ešda je naletel graščinski logar Imbro Beneš na medvedji par. DcČim je s dobro pomerjenim strelom ubil samca, je samica pobegla v goščavo. Tretji dan je logar naletel na medvedko. Iz daljave 50 korakov je ustrelil po njej, toda samo ranil jo je. Besna zver skoči proti logarju, vrže ga na tla ter ga strašno razmesari. Ljudje, ki so iz bližine pritekli logarju na pomoč, so našli le razkosano njegovo truplo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 30. marca. V tiskovnem odseku je bila danes jako zanimiva debata pri paragrafu, ki določa, da je kolportaža prepovedana pred stanovanji članov cesarske rodo vine in pred cerkvami. Dr. S trans k y je predlagal, naj se prepove kolportaža tudi po cerkvah, in je pojasnil, kako škandalozno že zdaj duhovniki kolpcrtirajo po cerkvah svoje spise. Socialdemokrat Rieger se je pridružil temu predlogu in ga raztegnil, češ, da mora biti kolportaža v cerkvi ali vsem dovoljena ali vsem prepovedana. Klerikalci se silno upirajo tema predlogoma.
Dunaj 30. marca. Vojni miai-ster Pitreich ja danes z več uradniki vojnega ministrstva odpotoval v Pešto. da se udeleži pogajanj zastran narodnostnih koncesij v armadi, ki jih dovoli krona, da se naredi konec ogrski krizi
Budimpešta30 marca Kriza se bliža svojemu koncu. Ustanovi se koalicijsko ministrstvo, ker bo krona dovolila nekatere narodnostne koncesije v ai m adi. V tej zadevi je bil poklican semkaj vojni minister Pitreich, ki je bil že danes ob dveh popoldne pri cesarju Šef generalnega štaba fcm. Beck ni bil poklican semkaj.
Budimpešta 30. marca. Misija poslanika Szogyenyija je končana. Szogyenyi je krono prepričal, da je mogoče sporazumljenje samo, če vsaj deloma ugodi madjarskim zahtevam glede armade. Krona se je vdala in vsled tega jebiloUhko pridobiti vse stranke za koalicijsko ministrstvo Sz6gyenyi je danes zapustil Budimpešto.
Budimpešta 30. marca. Kot šef koalicijskega ministrstva je določen sedanji fioančni minister Lukacs, ki je bil v tej zadevi že danes pri cesarju
Berolin 30. marca. Pri Bis-marekovi slavnostij v Darmstadtu bi bil moral imeti slavnostni govor znameniti zgodovinar Oucken Komaj je začel govoriti, ga je zadela kap.
Rusko-Japonska vojna,
London 30. marca Japonci nadaljujejo neumorno svoje prodiranju proti severu Mandžurije z očitnim namenom, da bi rusko armado še enkrat zajeli in obkolili. Rusi se umikajo v Sun gari dolino in se bodo najbrž koncentrirali pri Harbinu
London 30 marca. Zatrjuje se, da je Riasija že spe ročila Japonski negativne svoje pogoje, pod katerimi je pripravljena skleniti mir. Glavna pogoja sta: Rusija ne odstopi nič svojega ozemlja in ne plača nikake odškodnine.
Petrograd 30. marca. „Slovo" poroča, da odide meseca aprila novo rusko brodovje (četrto) v Azijo.
Poslano*)
V pojasnilo napačnega mnenja o položaju mizarjev moje tovarne in raznih govoric, katere se širijo povodom stavke, izjavim sledeče:
1. Place delavcev — mizarjev v moji tovarni so sledeče:
1  delavec K 4*—
8 delavcev „ 3*10—3.60
10       . „ 3'—
23       „ „ 2*10—2 60
1 delavec .. 1*90 (ta je šele začetnik).
Prispevek za zavarovanje
proti nezgodam plačam za delavce iz svojega.
2. Vsakemu delavcu je prosto, ostati v moji tovarni ali ne. — Ce je pa kdo 20 let pri eni in isti firmi, je gotovo zadovoljen, ker bi si nasprotno najbrž drugod dela iskal.
3. K akordnemu delu se ni nobeden delavec silil. — Prostovoljno in radi so prevzeli nekateri akordno delo, saj so zaslužili do 6 kron na dan.
4. Zvedel sem, da nekateri delavci hujskajo svoje tovariše, naj ne prevzamejo akorda. Eden poslovodja mi je naznanil, da so se delavci spoprijeli med 12—1 uro. Preiskoval sem zadevo in dognal, da sta bila dva popolnoma pijana v delavnici, 2 sta pa bila v prostorih, kjer nimata ničesar iskati. — Pijana delavca sta nadlegovala tako silno akord-nega delavca, da naj pusti akordno delo, da se je talkonČno dejansko branil, nakar sta ga dva napadla a ona dva, katera nista imela ničesar opraviti v teh prostorih, sta jima priskočila na pomoč. K sreči je slišal eden poslovodja vpitje, takoj pritekel in napravil red.
Glede na disciplino sem bil primoran navedene 4 nemirneže takoj odsloviti. —
5. Delavnica je bila dosedaj vedno ves dan odprta. — Od sedaj naprej sem odredil iz gotovih vzrokov, da bo od 12—1 ure zaprta, kakor je to tudi v vseh tovarnah vpeljano. 996
6. GL obrtni nadzornik ni našel nobenega povoda posredovati.
L j u b 1 j a n a, 30. marca 1905.
Arhitekt Ivan Hathian
c. in kr. dvorni založnik.
6 i
prane Jožef?
grenčica
„pravzaprav reprezentant grenele1*
i V. medic. odd. splošne bolnice na Dunaju )
iriaii
proti
Škatljica 4 0 vin.
Po vseh lekarnah.
Učinek presenetljiv. Ob pričetku
nahoda skoro nezmotljiv uspe0*
J       * 684--
strjeno in iel\cce
na prav tja J^pžo
belo in nežno.
Dobi se povsod.
Nepravilno krojenje snovi
je izvor na tisoče boleznim in glede na to splošno skušnjo je res nezapopadljivo, 8 kako ravnodu&nostjo zanemarja večina kulturnega človeštva, ki na tem boleha, to bolezen katere odstranitev bi morala biti prva in najimenitnejša naloga pri gojitvi zdravja. Steklenica rogaškega „T e m p e 1 -vrelcaa z vsakdanjim vinom ozdravi vspešno take bolezni, ne da bi bilo treba prekiniti življenske navade in se mu mora dati prednost pred vsemi tozadevnimi sredstvi radi milega učinka.
*VW~" v\
Zahtevajte
ilustrovani cenovnik
etja za zarit „Ideal"40
H u ar o Pollak
DUNAJ, VI., WaDguse Si
Cena lepa svetloba brez inštalacije in nevarosti. Poraba l1 4 kr na 1 uro.
Na tisoče zahval-
nih pisem iz vsega sveta obsega pojasnevalna in pedačna knjiga kot do-mači svetovalec o lekarnarja A. Tlilt*rrjJ« balzamu fn eentll*. mazilu kot nonado mestnem sredstvu. Po 6tnine prosto dobe knjižico naročniki balzama in tudi sicer na zahtevo gratis. 12 malih ali 6 dvojnatih stekle-v       a nic balzama stane K 6,
60 malih ali 3"» dvojn. steklenic K 15" -franko z labojčkom itd.  2 lončka centi: lijskega mazila franko K 360.
Lekarnar A. THIERRY v Pregradi
pri Rogaikl Slatini.
Naznanite mi ponarejalce in prodajalce po-naredb mojih edino pristnih izdelkov, da jih kazensko zasledujem. 3175-22
Zdravilski
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiškim nadzorstvom. Destilerija
Camis \ M
Trst-Barkovlje.
1 j steklenica I 5—, V, iti klenlca K 260. — la prodal v boljših trgovima 81
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa aakon.
Umrli so v Ljubljani:
Dne £8. marca: Karolina Hoge, leler.-niSkega uslužbenca hči, 4 mes, Ravnikar-jeve ulice 10, BronchitU capill. — Viktorija Gaoaoi, prodaja'ieva hči, 5', Ista. Zvonar ske ulice 7, Meningitis — Peter Hartman, nadarbinar, 75 let, Japljeve ulice 8, jetika — Ludovik Pavčić, monterjev sin, 2» 4 leta Poljanska cesta 5, ospice.
Dne 2*. marca: Anton Kovačič, vojak oskrbo v aiisčne stroke, 24 let, Dunajska cesta 1, izkrvavenje.
V deželni b olnici: Dne 26. marca: Barbara Jane, poseat-nikova hči, 29 let, Gnngraena.
Meteorologično poročilo.
VUluft nad morjem SO« i.   Srvdnjl mniai tl*k TSb 0 mm
Marec j	Caa opazovanja	Stanje barometra v mm	t: 11 h**	Vetrovi	Nebo
29.	9. zv	739 6	79	al ssahod	jasno
30. ■	7. rj. 2 pop	711 0 7390	19 184	brezvetr al. jzahod	jasno jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 78' normale: 68°. — Padavina U U mm.
Borzna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurzi dun. bone 29. marca 1906.
Haloibenl papirji.
majeva renta.....
srebrna renta.....
avstr. kronska renta    . .
„   »lata       w       . . ogrska kronska „   .   . .
„ zlata „ . . . posojilo dežele Kranjske . 4L s°/0 posojilo mesta Spliet . 4V/e ■ n Zadar . 4 ,3. bos.-herc. žel. pos. 1902 !•, češka dež. banka k. o.
it        m        i»      Ž. O. •
zst. pisma gal. d. hip. b. pešt.   kom.   k.   o. a.
10°/0 pr.......
zast. pisma Innerst. hr. „      .    ogrske cen.
dež. hr.......
z. pis. ogr. hip. ban. . obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.....
*' s°/o °°1* češke ind. banke 43 4°
»•£ „ jnž. žel. kup. Vi Vi 41 ta/0 avst pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od L 13601 , .   . .
. 1864 ....
'9
S o
0/ i I
Ji 01
s /s /|
1 '0
4,1/
* 1 0
il o/
* j .0
0 prior. Trst-Poreč lok. žel. . prior. dol. žel.
- tizske.....
,     sem. kred. I. emisije
-
DeuM
10080 100 25 100-45 119*96
98X5 118-76
99-60 10050 100 — 101*45 100-15 10015 101*60
107-75 100-10
100*60 100-—
100-— 100-76 99*— 99-60 319 25 10115
18950 283 — 171-75 307 — 805----279 — 109 — 143*50 24-65 483 — 79 — 86*-66 50 56 50 37 — «5b*— 75 — 535 —
9090 661 50
1648 — 678 — 7*2 — 249-75 676 — 620 75
[2628 — 638 25 247-— 611 — 165-—
11-30 19 10 23-46 23*92
117-15 95*35
262 50 4-84
BUgo
100*50 100*45 100*65 120*1 S 98*45 11895 101*— 101*60 100 — 102-45 100*65
100- 45 102 50
108-70 101*—
101*20 100 95
101- — 101*76
100 — 321-25
102- 16
191*50
286- -173 75 317 — 313 50 283*— 113 — 144 60 26 15 493 — 83 — 90 50 72— 58-50 39 — 69*-81*— c45*50
II.
ogr. hip. banke srbske a frs. 100 — turške ..... Bisilika srečke .   . .
Kreditne b ...
Isomoške e    .   . .
Krakovske „    .   . .
ljubljanske B ...
Avst mi križa   B   •   • ■ Ogr.    s     e      a    • • Radolfove n    .   . .
ČaicbnrŠke „    .   . .
Dunajske kom.   a   •  • •
Delnice. Južne železnice .... Državne železnice    .   . • ATstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke   . . Ogrske       n „        • •
Živnostenske        „      . . Premogokop v Mosta (Brfli) Aipmske montan .... Praške žel. indr. dr. .   . .
Bhna-Maranyi.....
Trbovijake prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne družbe . .
V Alate.
C. kr. eekin ......
£0 franki .......
SO marke .......
Sorereigna   ....  t >
Marke........
Laški bankovci ..... Bablji ...•..». Dolaiji.........i
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 30. marca 1905. Termin.
Pšenica sa april .   .   .   • za 100 kg. K 1864 Plenica  „  maj   .   .   .   .  „ 100 Pšenica „ oktober .   .   . „ 100
Rž , april.....100
Koruza   „ maj    ,  .  .  . „ 100 Oves     „ april   ...   . „ 100 EfUrtt**. Brez kupčije.
91*90
662*50 165S — 679 --794 — 250-25 68-J — 621-75 2638 — 640-25
262 — 617 — 167*—
11-34 19*13 23*54 24 — 117*35 95*55
263 50 6 —
18*50 16 80 14-64 14*92 1386
Ceno se prodajo dobro ohranjene
citre.
Več se izve na Sv. Petra cesti
št. 18, pritličje na desno. 1008—1
Otročji voziček
bel, skoro čisto nov, se poceni proda
Pod trančo št. 2, Ml. nad.
(Urbančeva hiSa.) 994
i i
išče Blažbe v mestu  ali zunaj mesta.
Naslov  pove upravništvo nSlov. Naroda". 1003
Pri
pripravni za pisarno ali skladišče, se s 1. majem oddajo. 1005 i
Povpraša se pri hišnem gospodarju, Prešernove ulice št. 7.
V najem ali na račun se želi vzeti majhna
ista ali trpit
Ponudbe: ..Zvezda", poste rest.,
Ljubljana. lu»o
Stanovanje
pbatoječe iz dveh, oziroma treh sob, •Šče mirna stranka za avgustov termin. Najljubše V bližini Glavnega trga ali Spitalske ulice.
Pismene ponudbe se prosijo pod •.P. S. 1000", poste restante, glavna £°šta. 993-1
la jedilno mast
po&ilja po 7*** v. klgr. v vsaki množini firma
LAD. URBAN & spol., Praga—Žižkov.
Trgovski pomočnik
17 let star, vešč špecerijske, železuiuske in manufakturne stroke, želi stopiti v službo. — Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1006—1
Naprodaj imam
trakasto žago
(HaiMlsagc)
Se malo rabljeuo in v dobrem stanu. Žaga je urejena na ročno gonilo in je treba za to le malo moči. 979—2 Več pove uprav. „Slov. Naroda."
preizkušen na deželnem kemičnem pre-izkuševalidču za živila v Ljubljani. -
Razpošilja v vsaki množini
IVAN MALI
v Škofji Loki. 238-28
na Javorniku, na lepem prostoru, v sredini med obema tovarnama, se daje v najem. Posebno ugodno sedaj, ko se tod gradi nova železnica. — Več pove Marija Bregant, posestnica in gostilni-Čarka na Javorniku št. 77, Gorenjsko.
Preklic.
1009
Jaz podpisanih Angela Jegliča**,
preklicem in obžalujem vse 11 e* t -* svoje in nepremišljene besede, ka-tore sem lahkorrnšljeno izgovoriš nasDroti Mariji Verbajs o gosppj Pavli Mrak v Ljubljani, Breg St. 2, ter jo s tem zahvaljujem, da mi je m »jo krivico odpusti!**.
Angela Jegličar.
Proda se zaradi r!raiina*ih razmer v Koprivnici na Hrvaškem
hiša z gostilno
na lepem prometnem kraju. Samo ob semnjih se iztoči ▼ tej gostilni na leto okoli 350 do 400 bi Ban-ie-tra vns. Proda se tudi vsa gostilniška oprava in orodje. loov—l
Kupci   naj   83   obračajo sami o?ebno  na Marina  Bilića, gostilni Carja v Koprivnici na Hrvaškem.
Za vsako rodovino valno filustrovano knjigo o premno-' *em blagoslova z otroki raz-l joiilja b prepisi več tisoče-* j zahvamih pisem tajno
1 »o h ▼ *vstr   iiifemk&h gospo A. ItAILPA Berlin B. w M LiBdeBstratM 60.
Pariška svetovna razstava 1900.
Sve^vnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod. 2921—50
E=3
J
x
□
snažno in ncpopafieno mleko prodaja in razpošilja vsako jutro na dom proti mesečnemu plačilu 999
Prva ljubljanska mlekarna
Turjaški trg štev. I.
Istotam se dobi tudi vsak dan sveža sladka in kisla smetana, fino, okusno surovo maslo, kuhano maslo, razne vrste trdega in mehkega sira, posneto in pinjeno mleko, vse po kolikor mogoče nizkih cenah. — Kdor hoče imeti za se in svojo družino v resnici dobro mleko, naj poskusi in gotovo bo vedno zadovoljen.
Se vljudno priporoča Dr.goiin Selitkar.
pri novih zgradbah in prezidavah
ce rabite patfntovane
malčevccementne stene.
Prednosti: varno pred ognjem, ne prepuSča zvoka, prihrani se mnogo prostora, traverz
ni treba. Uvedeao že po vseh večjih mestih.
-V Ljubljani pri hotela „Union14 •
(okoli 4000 m").
iS a razpolago so svedoCbe vis. kr. deželne vlade. kr. ogrskega drž stavbnega orada, mestnega magistrata zagrebškega in zagrebškega kr gozdnega ravnateljstva. Zaradi pojasnil in preračunov se obračajte na imetnika patenta
arhitekta HOENIGSBERG & DEUTSCH
c. in kr. dvorna stavbna mojstra v Zagrebu.
261-20
Voda!      Voda! Voda!
S g)     (S g) S
g)
Prva [nedina iM^M^^P3 ^°^!le naprave.
Inženir in vodni  lelmiU
stavbeni pod|eti
Fran J osip ova cesta 7 v Ljubljani Bet li o ven o ve ulce 4
prevzema sestave načrtov in proračunov za vodno preskrbltev
kakor tudi brezhibno izvršitev takih naprav po zmernih cenah.
= Tehnične izjave so brezplačne. =
Tudi načrti so brezplačni, ako se izvršitev stavbe poveri tvrdki.
Najboljša izpričevala o 25 vodovodnih napravah na Kranjskem, izvršenih pod osebnim vodstvom lastnika tvrdke, so vsakočasno
na razpolago. 3356-20
Samostojna
gospodinja
stsra 35 let, želi stopiti v službo v mestu ali na deželi.
Pismene ponudbe pod ,D. L. št. 7051 poste restante, Ljubljana. 968—3
Ribničan
(fižol)
za seme in konzum,  imata  v vsaki množini naprodaj 910—3
Lavrenčič & Domicelj
LJubljana, Dunajska cesta 32.
Društvo
974-2
daje, počenši s 1. majem t. L, restavracijo v 8YOJem hotelu v zakup.
Ponudbe, adresirane na društvo v Zagrebu, se sprejemajo najkasneje do j 10. aprila t. I.
Šola
se bode zidala pri Sv. Trojici
p. Nova vas pri Rakeku.
Dela so cenjena na 19.093 K 90 v.
Načrti, proračuni in pogoji ležijo v pregled pri predsedniku stavb, odbora Sv. Trojica Št. 7, od 27. marca do 10. aprila 1.1. Jamščine je 10%. 980-2
Meblovana
esečna soba
za enega ali dva gospoda, se takoj odda.
Natančneje pri Fr. IgHČu, Mestni trg št. II. 989-2
Vrtnar
srednjih It t, trezen, se takoj sprejme.
Ponudbe snrejme Louls Praschnl-kerjevo oskrbništvo, Me kine pri Kamniku na Gorenjskem. 973—2
Teč kloparssih pomočnikov
sprejme
Ivan Roj ina
kleparski mojster        970 —2 v Spodnji Šiftki stev. 59.
Išče se
prodajalka
za mešano trgovino, ki je že več časa službovala pri trgovini. Prednost imajo one z dežele, ki znajo tudi šivati.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 971-6
Trgovski pomočnik
za trgovino z mešanim blagom, v večjem kraju na Dolenjskem in
omu
1 j i
se dobe sveže
morske ribe
v gostilni „pri zlati ribi".
Pristna naravna vina, sveže pivo in okusna gorka in mrzla jedila vedno na razpolago.
Za mncgDbrojni obisk se priporoča
Marija Rozman
763—4 gcstilničarka.
i I i I i I i
972-2 se takoj sprejmeta.
Ponudbe  na  upravništvo „Slov. Naroda- pod „št. 250".
Češki izdelek!
F. JERIE
= v Jilemnici na Češkem
izdeluje raznovrstno platneno blago in ga
razpošilja po tvorni&kih cenah naravnost privatnim odjemalcem.
Belo predeno, Cistolaneno platno vseh Širin za moSko, žensko in otroSko periio, platneni žepni robci, beli obrobljeni ali neob-robljeni, a joar in z barvastim krajem. Namizni prti, brisalke, damastnl prtlči, kanafas za preobleke, grizet, satin, Sifon, rjuhe in druge praktične tkanine za domaČo rabo. 905—3 Ustanovljeno 1. 1899.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
& krf ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka,
Izvod iz voznegra reda.
Veljaven od dne 1. oktobra 1904 leta. ODHOD IZ LJUBLJANE jnž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m ponoči osobn vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inom ost, Monako vo, Ljubno, cea Selrthal v Aussee Solnograd, Cez Klein-Reining v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Daaaj, tez Selrthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Pizen, Marijiu« .»are, Heb Francove vare. Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak t Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am Seei Inomost, Bregenc. Curih, Ženeva, Pariz čez Am tetten na Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, dez Klein-Reifling v Steyrs Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II razr. , Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst Monakovo direktni voz I. in H razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. ari 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jnž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 28 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in H. raz.). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove var.i, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregen« Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. ur! 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca. Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rada čez Klein-Reifling, iz Stevra, Linca. Sudejevlc^ Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob S. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času. ki 'e za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani 1
9
966-3 |fa O**
z« veltkonoc
ne
praznike se dobe po najnižjih cenah moške, deške in otroške obleke kakor tudi najfinejša damska konfekcija v naj-večji izbiri od najpreprostejše do najfi-o o o o nejše izvršitve o o o o
v -/Ingleškem skladišču oblek
= 0. Sernatovič =
JWeslnt trg St. 5,    Cjttbljana    jKestni trg it. S.
640 kron
na dan si morejo gospe brez truda zaslužiti.
Natančneje:  Gosposke ulice št. 15, pisarna levo. 955-6
morske ribe
okusno po italijanski šegi pripravljene se dobe vsak petek
I    ■!■ I       M--^ŠW~MHM>-------- ■        11—11 1^   - *»
v gostilni „Miramar"
gtgStarl trg štev.!14 c
kjer se^točijo tudi pristna bela in črna istrijanska vina, kakor tudi izvrsten bizeljec. 840-3
\m r/elodčpe kapljice
preje £| jIar|jarelJi*Ue
splošno priporočene vsled ojačujočega in pospešujočega učinka na prebavila ob pomanjkanju^slasti, motenjih pre-bavljanja in drugih želodčnih bolečin.
Zahtevajte po lekernah Izre«?noj_Ie__ Bradyjeve želodčne kapljice
C. Bradv, lekarna ,zum Konig von Ungarn\ Dunaj I., Fleisch-markt 1. 3285—7
Stoj!
j Stoj!
500 komadov za samo glčL 1*80. Prekr. pozlač. 36urna preciz. ura na sidro z veriž., gre natančno, za kar se jamči 3 leta, mod. sviln. moška kravata, 3 fini žepni robci, moSki prstan z imit. drag. kamenom, jantarjev nstnik za smodfee. eleg damska broša (novost), prekr. žepno toal. ogled, U8nj. denarnica, žepni nožek s pripr, par manš. gumbov, 3 naprsni gumbi iz doublezlata s pat. zapono, mičen album s 36 najl. slikami sveta. 5 šaljivih predm. v veselje mladim in starim, prav koristen spisovnik, 20 koresp. predm. in še 400 različnih predmetov pri hiši neutrpljivih. Vse skupaj z aro, ki je sama denarja vredna, samo gld. 1 8<>. Razpošilja po po-povzetju ali denar naprej 1002
Wlndisch, izvoz ur
P-Fach 16, KRAKOV št. Z 75.
NB. Za neugajajoče se denar vrne.
Pravkar i/.»l«> :
Janez Trdina.
Verske bajke, stare in nove. Bajke in povesti o Gorjancih.
Zbranih spisov knjiga 2. 23—35 Ko je bil začel Trdina v 1. letniku ^Ljubljanskega Zvona4* 1. 1861. priob-čevati svoje bajke in povesti, je ostrmel slovenski svet nad bogato zakladnico domišljije naroda, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obliko, v kakrfini jih je pisatelj podajal. Snov, slog, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabirajoč narodno blago in priobčujoč ga širšemu sveta, ponarodnel je pisatelj sam Trdinove spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepši književni dar, in sicer:
..Bahovi huzarji in Iliri"
broš. 3 K, s poštnino 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K 50 h, s poštnino 4 K 70 h.
Verske  bajke  in Bajke In povesti o Gorjancih. L
broš. 2 K, s poštnino 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, s poštnino 3 K 40 h Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentnerja
<vr E,|»1»Z|
Prešernove ulice 3
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po fiajraznovrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ngodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujoCimi se vplačili.
Vsak član ima po pretekli petih let pravico do dividende.
vzajemna zavarovalna banka v Pragrl, Raz. fondi: 29,217.694-46 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 78,324.623-17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
m %»t**l»o*i hIovmiihUo • narodno upraio. 5—37
Vu poJMnila daje:
Generalni zaatop v Ljubljani, de?ar pisarne so v lastnej bančnej hiši
štev«
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjnje takoj in najkulantneje Oživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljujo iz čistega dobička izdatne podpore v narodne m občnokoristne namene.
311
[i U
i
h
6
1
Slaščičarna
J. GOTTHARD, Ljubljana
na Starem trgu štev. 6.
Za Veliko noč!
Izborne pince in potice, najfinejše torte in pecivo.
!!Veliko novosti!!
—js^h Mickiewicz in Vegova torta. Hgg=C ■ 1* i-si^ut* t>oiil>oniore 121 atrape.
DfcTaJaaližje cene! ^STajnižje cene!
Prekupovalce opozarjam posebno na svoje pince, ki so izdelane izborno.
Dajem znaten popust! 931~2
9
3
40000000000000000000000000000
ft *
ft » « ft * « « » »
ft
» ft ft
«
Restavracija Rasberger
ov. Patra nasip št. 97.     Ljubljana    poleg Jubilejnega mosta.
Cenjenim svojim gostom in drugemu slavnemn občinstvu najvljudneje naznanjam, da pričnem
z dnem 25. t. m
948—3
točiti poleg puntigamskega marčnega piva tudi puntigamsko
aia bavarsko pivo
iz sodca in v originalnih steklenicah, in sicer iz sodra v soboto in nedeljo kakor tudi nadalje vsako nedeljo in praznik Čez ves dan, ob delavnikih ob 10. uri dopoldne in od 6. ure zvečer nadalje do polnoči. Pivo v steklenicah se prodaja ves dan, ob vsakem času
Izborna mrzla in gorka kuhinja.
V zabavo igra najfinejši, pneumatično-električni
I3 i a vi o   Orchestrion „IPimoli".
Ta nova posebnost začara vsakega poslušalca in presega vse dosodanje god-Dcie avtomate Iz najfinejšega „Piano" preide igrajoči komad v mogočni „Forte", in nuaneira sam, kakor bi pred dobrim harmonijem sedel največji umetnik. Komade igra, kakor je iste zložil skladatelj. Maj nikdo ne zamudi si ogledati te posebnosti.
Z odličnim spoštovanjem restavrater.
« ft ft « « « « « « » « ft « ft « « « « « « « ft
O00000O000O0O00OO0OO0000000O0
Javna dražba.
V konkurzno maso g. Ivana Auerhammerja spadajoče kramarsko blago in prodajalniakn oprava v prodajalnici h. št. 26 v Kolo* dvorskih ulicah se bode prodajalo
p>o javni dražbi
MF"  dne 4. aprila 1905 H
in če potrebno tudi v prihodnjih dneh v uradnih urah od 9.—12. ure dopoldne in od 3.—6. ure popoldne. — Kupovalci se vabijo.
997—1 Konkurzno upravništvo.
Razpisano je delo
vodovoda za vasi Slavina, Koče in Žeje
koje cenjeno na 53600 K. Natančnejše se razvidi iz proračuna, kateri je nu vpogled v občinski pisarni na kolodvoru v Prestranku.
Tozadevne proSnje se morajo vložiti do 15.  aprila t* 1« pri podpisanem uradu.
Županstvo občine Slavina
dne 27. susca 1905.
982- 2
Zaloga koles
in motorjev
iz znane tovarne J. Puch v Gradcu.
Z dveletnim janmtvoiii.      486 8
FRANC ČUDEN
urar in trgovec v Ljubljani
Prešernove ulice, nasproti franč. samostana Filialka: Mestni trg, nasproti rotovža.
Drugih vrst kolesa od K120 — dalje.
===== Z enoletnim jamstvom. =====
Velika zalega šivalnih strojev.
Cen ovni ki  zastonj  in   poštnine prosto.
Izdelovanje oprem za neveste.
Ustanovljeno lota 1870.
Lastni izdelek
Lastni izdelek
|o  25 cl  4g o «s j> o d       d £t rxx &  ijn.   otroke ©4
zaradi izvrstnega kroja, natančnega dela in zmerne eene znano daleč čez meje Kranjske, priporoča
trgovina z modnim blagom za gospode in dame in trgovina za opreme
C. J. HAMANN
dobavitelj perila c. in kr. Visokosti, različnih častniških uniformiranj, zavodov itd
Ljubljana. # Mestni trg štev. 8. m Ljubljana.
Perilo po meri se prav brzo zgotavlja.
Napravljanje oprem za novorojence.
Zahtevajte pri nakupu
Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedilno milo
z znamko „jelen".
Uno je B8F~ zajamčeno čisto "^PE m brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perila neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime;
„5CHICHT" in varstveno znamko „JELEN". 108*2-63
Dobiva se povsod!
Iidajatelj in odgovorni arednik: Dr. Ivan Taviar.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne V