Stev m F---- Naročnina ss za državo SHS: m oelo leto naprej Dlfl.120-— s« pol leta M .. * S"'— sa četrt leta „ •• ■ 30-. M en mesec « • • « 10*— za inozemstvo: ealole.no.....D n. 2 8-— mesečno . , . , . „ 18-— b Sobotna izda]a: a ▼ Jugoslaviji. . . Din. 15 — v tnosemutvn.....3S-— Posamna šlev. 75 por. HT UredniMvo Jo t Kopitarjevi allol itev. 6/Ul. RoUoplsl so a« vračajo; nslranktrsns pisma se sprejemajo. Dredn. leleL štv. SO, aprtvn. 41 v. 328. Leio L. es Cone lnseratom:s Enostolpns petitna vrsta raatt oglasi po K 4'— ln K O —, veliki oglasi nad 45 mm vK Sine po S 8 —, poslana it (L: po K 12 —. Pr! večjem naročila popust« Izhaja vsak dan izvzemU ponedeljka ln dneva po praznika ob 5. ori zjutraj. Mesečna prllofi«: Vestnik SKSZ. ini. DprsTs ja t Kopitarjevi al. 8. — Rsčnn poitae hran. ljubljansko it. 060 sa naročnino ln ŠL 349 z* oglase, s»|reb it.811, sarajev. 7583, prašSoIndnnaj. 24.797 Krn. Gorica, 18. julija. Nepregledna je vrsta krivic in nasilij, ki jih je italijanstvo zagrešilo nad našim narodom že pod avstrijskim režimom, posebno pa odkar je njihova oblast podjarmila naše primorske pokrajine. Iz te nepregledne gromade krivic in zlih činov se pa dviga eden kot najtemnejši in najpo-šastnejši: Krn. Krn, ki je pogodil naše ljudstvo z bičem sredi obraza in mu pljunil vanj, Krn, ki nas peče in duši kakor živ ogelj. Zaradi poškodovanega krnskega spomenika so divjale fašistovske tolpe po naših krajih in pognale nedolžno prebivalstvo v gore in gozdove kakor brezpravno zver. A to še ni bilo najhujše. Strašnejše je bilo nasilje, ki so ga izvršili nad dušo naroda, ko so ga prisilili, da je izvrševal >zadostilna< dejanja za čin, ki ga ni zagrešil, dejanja, b katerimi je samemu sebi bil v obraz, samega sebe teptal. Kaj takega niso zagrešili nad zasužnjenimi narodi niti Turki, to je bilo pridržano italijanskim nacionalistom 20. stoletja, pijanim na cenen način pridobljene >zmage« v svetovni vojni. Nad tem nasiljem se je še narava zgrozila; v soboto in nedeljo je divjala strašna nevihta in Krn se je obdal z nepristop-nostjo. Namesto tisočev ^romarjev-: in blesteče slavnosti, je videl le par sto ljudi, med temi 15 našili, ki so bili na to pot prisiljeni, a 3zadostilno~ opravilo je bilo v strašnem viharju zelo kratko in hladno — brez maše itd. Tudi fašisti si bodo ta dan na Krnu zapomnili 1 Drežnica jo bila vsa v italijanskih zastavah — prinesenih in vsiljenih seveda. Toda hiše so bile zaprte in prazne — prebivalci so zopet pobegnili v gozdove in se-jiožeti, ker so bili v soboto zvečer pridrvili v vas fašisti in začeli groziti s popolnoma izmišljeno pretvezo, da so Drežničani streljali nanje. V Kobaridu se je izvršila >zadostilna« slavnost v celem obsegu. Prisostvovati so ji morala slovenska občinska starešinstva in šolska mladina. Podžupan iz Sužida je )otegnil italijansko zastavo na drog, slovenski otroci so zapeli italijansko pesem, a kobariški župan Juretič je prečital go-Vor, ki mu ga je bila v to svrho izročila Vojaška oblast in zaključil z Evviva T Ita-ia! Tako so si Italijani izsilili >zadošče-ije« za krnski spomenik. V tem pa italijanske oblasti kljub zahtevi Slovencev še redno niso uvedie preiskave, kako se je Spomenik pokvaril! Nepristranski, resni ljudje trdijo, da je spomenik poškodovala 'trela. Se-li italijanska vlada boji pre-skave? Brez vsakega tehtnega vzroka so orej italijanski nac nalisti izlili svoj pereči žolč nad slover 'rimi sodržavljani, jih fctrahovali in jim prizadejali najgrenkej-fca ponižanja. Vse to z vednostjo in delo-toa celo s sodelovanjem italijanskih oblasti, kamo-li da bi bila oblast katerega iz-ned krivcev, ki so zlostavljali Slovence na ljih lastni zemlji, v njih lastnih domovih, loklicala na odgovornost. Ali so italijanski nacionalisti popolno-na pozabili, kakšne kadove so v dušah ijihovega naroda rodile manjše krivice in tasilja avstrijske uprave? Ali mislijo, da se krivica maščuje samo tedaj, kadar gre :anje in njihove koristi, da pa večna pravica izgubi svojo veljavo in svojo moč, ka-lar gre za — Slovence, kadar so tlačitelji >ni sami? Italijani naj vedo, da krivica in poni-anje, ki ga je doživelo slovensko ljudstvo imenu Krna, peče v duši celokupni slo-enski narod, ki tega nikdar ne bo pozabi. S Krnom so Italijani umazali svojo astno zgodovino in se globoko zadolžili 'red svetovno zgodovino. Kadar prihruje "adnje nekoč nesreča, naj se spomnijo na ^Krul DR. SUSTERŠIČ - RADIKAL? Belgrad, 19. jul. (Izv.) Današnja Pravda« sporoča, da je skušal dr. Šuster-stopiti v demokratsko stranko, da bi se 110gel vrniti v Slovenijo. >Pravd,a« pravi, h je to bilo radi njegove preteklosti ne-ro"oče, da pa je dr. Susteršič stopil v ra-"knliio stranko ter da bo skušal organi-'"U radikalno stranko v Sloveniji Razprava o proračun?! prosvetnega ministrstva. SOCIALIST DIVAC PROTI VERSKI VZGOJI. PROSVETNE PRITOŽBE NA HRVATSKEM. ODGOVOR DR. DEŽELICA. DR. GOSAR 0 ŠOLSTVU. Belgrad, 19. julija. (Izv.) Današnja seje narodne skupščine se je pričela ob pol 10. uri dopoldne. Nadaljevala se je razprava o proračunu ministrstva za prosveto. Prvi je govoril soc. dem. posl. Divac, ki je početkom svojega govora protestiral, ker se predava v šoli — o veri. Ko je nadaljeval svoj govor proti religiji in navajal, da se v zadnjem času opaža verska intolerant-nost, so protestirali poslanci Jugoslovanskega kluba in radikalci. Dr. Šimrak mu je zaklical: »Katoličani nimajo ničesar proti pravoslavnim. Mi smo krščanski bratje in se bomo zedinili proti brezverstvuk Opozicija je posl. Divca in posl. E. Kristana, ki ga je podpiral, prisilila k molku. Za njim je govoril v imsnu Jugoslovanskega kluba posl. dr. Deželic. Dasi je hotel preiti na konkretna dejstva, vendar ni mogel preiti preko napadov v atestičneni govoru Divca, ki je plediral, naj se ukine pouk veronauka popolnoma, ker da je verski pouk velika škoda za otroke. Dr. Deželic je pri reagiranju na to trditev povdarjal, da so se pri govoru posl. Divca oglašali z medklici pravoslavni in katoličani in da bodo vsi, ki so za pozitivno religijo, vstali proti ateizmu, ki je vzgojil brezdušni kapitalizem in krvavo diktaturo svojati. Ves svet se čimdalje bolj bavi s tem, da se dvignejo ljudje iz ostudnega materializma in o religiji so pričele pisati večje kapacitete, kakor je g. Divac, ki se je dvignil proti njej. Nato je posl. dr. Deželic govoril o dijaških štipendijah in podporah. Naglašal je, da morajo načelno imeti vsi talentirani in marljivi mladeniči možnost doseči najvišjo naobrazbo. Ako je to za sedaj nemogoče, bi morali dobivati štipendije samo najbolji in najbolj sposobni dijaki. Razdelitev štipendij pa je govornika iznenadila, ker so skoro vse štipendije uvrščene med podpore v proračunih za Srbijo, Črno goro in Vojvodino. Štipendije bi moral razdeljevati profesorski zbor, ne pa strankarska vlada. Štipendije bi morale biti večje in bi se morale razdeliti po pokrajinah z ozirom na odstotek djjaštva. Štipendije bi se morale povečati na maksimum ter bi se morala ukiniti praksa nameščanj pisarjev po raznih uradih, kar se vrši pristransko. Povdarjal je, da je nepravično, ker se edino v Hrvatski in Slavoniji nahajajo pogodbeno nastavljeni učitelji, ki jih nočejo izenačiti s suplenti v ostalih pokrajinah. Ti učitelji so nastavljenci, ki niso imenovani za profesorje. V Srbiji so suplenti s petimi semestri fakultete, v Hrvatski pa z osmimi semestri. V Hrvatski je kvalifikacija boljša, vendar pa imajo suplenti v vseh pokrajinah ugodnost, da poučuiejo samo 10 ur na teden radi priprav za izpit, medtem ko morajo v Hrvatski poučevati 18 ur na teden za isto plačo. Sploh je kvalifikacija prečanskih profesorjev veliko boljša, kadar pa radi svojih poklicnih razlogov nastopajo posebej, se jim očitajo politične tendence. Govornik je napadel dejstvo, da se ženam državnih uradnikov, ki imajo enako kvalifikacijo in dolžnosti, odvzema polovica draginjskih doklad. Žalostno je, ako to akademske delavke, ki ne služijo iz objestnosti, prejemajo mesečno samo po 500 dinarjev plače. Radi malenkostnih prihrankov se tlačijo cele generacije naše dece v nelr^ijonske šolske prostore. Razredi so prenapolnjeni tako, da se ne morejo niti prezra-čevati prostori. Govornik je predlagal, da bi se najelo veliko kulturno posojilo, ki ga bodo naši zanamci rajši odplačevali, kakor pa da bi plačevali posledico takih prihrankov. Varčuje naj se s tem, da bi se ne dajale 10.000 dinarske podpore raznim tujim društvom in ustanovam, framazon-skim ložam, nepoznanim dijaškim listom, da se ne prične z izdajo bo-sednjaka srbskega jezika, medtem ko Jugoslovanska akademija v Zagrebu ne more izdati svojega klasičnega beednjaka hrvatsko-srb-skega jezika. Nato je govoril posl. dr. Milan Roje, ki je naglašal, da je v proračunu za Hrvatsko in Slavonijo za prosvetne namene tako malo določenega, da mora vse prosvetno delo v teh pokrajinah prenehati. Govornik je izpopolnil izvajanja posl. dr. Morn-čila Ivaniča, v toliko, da nima belgrajsko vseučilišče toliko fakultet kakor zagrebško, dasi dobiva mnogo več v proračunu, kakor pa zagrebško vseučilišče. Dr. Momčilo Ivanič je pozabil vstaviti v dohodke bel-grajskega vseučilišča 8 milijonov dinarjev tako, da dobiva dejansko belgrajsko vseučilišče nad 17 milijonov dinarjev. Nadalje je pozabil dr. Ivanič, da medicinska fakulteta v Zagrebu ne bo mogla razviti svojega dela. Potrebno je okoli 3 milijone dinarjev, predviden pa je samo 1 milijon dinarjev. Radi tega bodo morali polovico bolniških postelj odpraviti iz klinike. Ničesar ni tudi storjenega, da se otvori v Zagrebu osem semestrov. Vscučiliška knjižnica in etnografski muzej ne bosta mogla poslovati. Govornik je povdarjal, da je treba razločevati režim od države. Režim bo propadel, država pa bo ostala. Ves čas so med govorom dr. Rojca vpadali z medklici bratje Pribioeviči. Ko je končal svoj govor, jih je zaprosil, naj izvolijo pobiti njegova dejstva, ki jih je navedel. Radikalci in demokrati pa so sedeli na klopeh in so pri tem molčali. Po dr. Rojčevem govoru so kritikoval i vladno prosvetno politiko soc. dem. E. Kristan, demokrat Svetozar Gjorgjevič, zemljoradnik Moskovljevič ter član skupine dr. Spaha posl. Hadži Kadič. Zatem je govoril v imenu Jugoslovanskega kluba posl. dr. Gosar. V prvem delu svojega govora je polemiziral s posl. Div-cem, ki je naglašal, da mora biti šola državna. Govornik je poudarjal, da bi morala šola preiti v privatno iniciativo, država pa bi jo morala podpirati. Država ne sme monopolizirati šolstva. V šolstvo je treba uvesti belgijski sistem. Govoril je nato tudi o verskem pouku v šoli ter poudarjal, da nima država pravice vmešavati se v idealno versko življenje, ker to ne spada v njen delokrog. Posl. Divac je izjavil, da se je religija diskvalificirala, kar pa ni resnica, ko je vendar religija najmočnejši moment v vzgoji mladine. Govornik je izjavil, da bi bilo treba v prvi vrsti preurediti srednje in ljudske šole. Na drugi strani pa bi morale biti šole v vaseh drugačne kakor pa v mestih. V visoke šole naj se uvede praktični pouk. Zatem je podrobneje govoril o ljubljanskem vseučilišču. Nato je govoril še demokrat Pavle čubrovič, nakar se je seja zaključila. Danes se še ni glasovalo o proračunu ministrstva za prosveto, ker finančni odbor še ni rešil vprašanja amendementov tega ministrstva. Prihodnja seja bo jutri dopoldne in popoldne ter bo na dnevnom redu državno posojilo. LITVINOV POPUŠČA. Haag, 19. julija. (Izv.) V skupni seji nejuske in ruske komisije je bil ruski delegat Litvinov veliko bolj spravljiv, vendar pa ni stavil novih predlogov. Izjavil je, da je, tudi ako zavezniške države ne bi dovolilo sovjetski vladi kreditov, pripravljen poslati Moskvi predloge, naj prizna dolgove in odškoduje one osebe, čijih imovina je bila nacionalizirana, in naj bi se podrobnosti uredile neposredno med interesiranimi in sovjetsko vlado tekom dveh let in sicer glede dolgov in glede njihove imovine. Litvinov je zahteval rok štirih do osmih dni, da more dobiti navodila iz Moskve. Neruska komisija bo danes sklepala o teh predlogih. Računajo, da se bo konferenca prekinila za nekaj dni. DR. LAGINJA V BELGRADU. Belgrad, 19. julija. (Izv.) Semkaj je dospel bivši hrvatski ban dr. Matko Lagi-nja, ki je tekom dneva predal zunanjemu ministru dr. Ninčiču in našemu delegatu za izvršitev rapallske pogodbe dr. Krstlju pisma, v katerih ju opozarja na težavni položaj občine Kastva, katere ozemlje je razdeljeno na tri dele tako, da je najlepši del z gozdovi pripadel Italiji. Občina Kastav je radi svojega teritorialnega položaja v propasti. Povodom izvršitve rapallske pogodbe mora vlada staviti posebne zahteve glede na to občino. Tekom dneva jc dr. La-ginja posetil tudi Jugoslovanski klub, kjer je bil prisrčno sprejet. Dodatki k proračunom ministrstev. Belgrad, 19. jul. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora se je razpravljalo o amendementih proračunov ministre' %v za notranje stvari, za šume in rude, za kme-tjistvo in za trgovino in industrijo. Debata se je večinoma vršila radi amendementov notranjega ministrstva. V predlogu notranjega ministrstva se zahteva povečanje kredita za 51 milijonov dinarjev. Finančni minister pa je izjavil, da pristaja samo na povečanje za 9 milijonov dinarjev. Poročevalec sekcijo Angjelič je dokazoval, da je prosv. minister pristal prvotno na vsoto 59 milijonov dinarjev. Dr. Šečerov je predlagal, naj se določi pavšalna vsota za rezervni kredit, iz katerega bi se izplačevale najnujnejše potrebe, predlagane v amendementih. O tej zadevi so govorili poslanci dr. Šečerov, dr. Dulibič, Radovič, Pušeujak, Piletič in drugi. Poslanec dr. Dulibič je nastopil proti prediogu o rezervnem kreditu, ker obstoji bojazen, da bi se denar trosil za drugo namene, kakor pa za one, za katere se denar zahteva. Pristal pa je na oni del predloga, ki pravi, da se kredit, predviden v amendementih za materialne izdatke, vstavi v proračun, kredit za osebne izdatke pa se naj vstavi pavšalno v poseben fond, s katerim razpolaga finančni minister. To je predlagal radi tega, ker se je izračunalo, da so za osebne izdatke predvideva v proračunu 1800 milijonov dinarjev. Z ozirom na to, da je ta vsota popolnoma zadovoljila potrebam ,se ustanovi ta rezervni fond, katerega vsota se bo določila pozneje, ko pridejo v razpravo vsi amondementi. Končno se je pri notranjem ministrstvu uvrstilo v proračun zvišanje 13,898.000 dinarjev, namesto 59 milijonov dinarjev, pri ministrstvu za šume irt rude 150.000 dinarjev, pri ministrstvu za trgovino in industrijo 2 milijona dinarjev, pri ministrstvu za kmetijstvo pa 7 milijonov dinarjev namesto 8 in pol milijona dinarjev. Posebej se je uvrstila še nadaljnja vsota 250.000 dinarjev za gospodarske šole na Hrvatskem. —■• Poslanec P u š e n j a k jo kritikoval poslovanje vlade, ker se posamezni organi vlade in posamezni člani sekcije ne strinjajo niti v lastnih predlogih, ki jih postavljajo. žerjavova afera in demokratski klub. Belgrad, 19. julija. (Izv.) Dasi so postali demokratski poslanci zadnje čase pri varovanju tajnosti o klubovih aferah nekoliko bolj diskretni, je vendar prišlo na dan, da vladajo razna naztranja v vprašanju zadeve ministra dr. Žerjava. Poslanci se v tem pogledu dele v tri skupine. Prva zahteva, naj dr. Žerjav ostane na svojem mestu kot minister za socialno politiko. — Drugi žele, da odstopi, ker bo na ta način imel lažje stališče pri obravnavanju njegove afere z Jadransko banko. Tretja skupina demokratskih poslancev, levica, stoji odločno na stališču, da je dr. Žerjav tako zelo kompromitiran, da mora definitivno odstopiti od svojega mesta. Ta zadnja skupina ima tudi pri radikalcih precej zaslom-be. V radikalnem klubu so baje celo o tem govorili, cla je od afere dr. Žerjava odvisen obstoj kabineta. Minister dr. Žerjav je medtem obvestil predsednika vlade Pašiča, da je prevzel resort socialne politike od ministra dr. Krstelja. S tem činom je hotel svoj klub jpostaviti pred izvršeno dejstvo. Samostojni že omahnili? Zagreb, 19. julija. (Izv.) Današnja >Riječ< prinaša zanimivo vest o stališču vlade do samostojne kmetijske stranko v Sloveniji. List piše, da so poslanci te stranke, ki so se danes povrnili iz Ljubljane v Belgrad, dobili navodila, v zmislu katerih so začeli popuščati. Danes popoldne sta se imela sestati predsednik vlade Pašič in minister Pucelj, da bi se zadeva enkrat razčislila. List poroča h koncu: Vlada vztraja na svojem stališču, vsled česar se mor« sklejiati, da more biti govora" o popuščanju le pri samostojni kmetijski stranki, ki je na neparlamentaron način spravila vlado pri glasovanju o proračunu v narodni skupščini v zelo neugoden polo-i.ŽajU Strm 2. SEOVENEC, (Tne Julija 1522. Stev. 162. Parlamenta™ wognoza demokratov. Belgrad, 19. julija. (Izv.) Danes je Vaš dopisnik imel razgovor z enim izmed prvakov demokratske stranke, ki mu je približno očrtal politični položaj, kakor sledi: Po sprejetju proračuna in državnega posojila se bo rešilo vprašanje notranjega ministra in vprašanje imenovanja državnih svetnikov. Radikalna stranka bo bržkone popustila glede imenovanja Rada Jo-vanos iča za državnega svetnika, demokrati pa ne bodo vztrajali na kandidaturi Dragutina Pečica za notranjega ministra. Ako radikalci ne morejo sprejeti kandidature Pečica ,potem tudi demokrati ne morejo sprejeti Ljube Jovanoviča radi solunske afere in Nastasa Petroviča. Z ozirom na to bi samo preostala kandidatura Koste .Timotijeviča za notranjega ministra. Kakor izgleda, ne bodo radikalci nasprotovali njegovemu imenovanju. Za jesenski program predvideva vlada kmetijsko zakono-dajstvo in misli predložiti zakone o kmetijskih kreditih, o zavarovanju proti toči in živinskim kugam, iiričetkom prihodnjega leta pa bo predložila skupščini novi proračun. Sedanjemu parlamentu poteče doba z 28. julijem 1923, ko se ima po ustavi razpustiti ter bi se mogle nove volitve izvesti v septembru leta 1923. Mussoiinijeva napoved meščanske vojne. Rim, 19. julija. (Izv.) V današnji seji poslanske zbornice je izjavil nacionalist Mussolini, da je vlada prešibka. Ako bodo proti fašizmu nastopili z nasilno reakcijo, bodo fašisti odgovorili z največjo energijo. Njegovi pristaši štejejo nad en milijon duš in bodo na vsako reakcijo odgovorili z vstajo. Vendar pa so za zakoniti razvoj. Pristaš italijanske ljudske stranke Gronchi naglaša ne vzdržnost meščanske vojne, pri čemer ga je desnica neprestano prekinjala in je utemeljeval dnevni red, v katerem pozivlje k nastopu zoper nasilje. Posl. Turatti je izjavil, da je vlada ujetnica fašizma in kapitalistične reakcije. Dejal je, da ima zbornica danes odločiti ali naj bo Italija v bodočnosti civilizirana dežela, ali pa da zapade v barbarstvo. Zbornica je nato prešla k poimenskem glasovanju. Rim, 19. jul. (Izv.) Stavka v Novari traja dalje. Čete in lašisti se neprestano spopadajo. Fašisti napadajo lokale, kjer se shajajo socialisti in jih zažigajo. Zaradi tega je proglasila delavska zbornica v Torinu splošno stavko. Tudi v Piemontu so se delavci proglasili solidarne s tovariši v Novari. Vpad mafarskih tolp v Burško. Dunaj, 19. jul. (Izv.) Uradno se objavlja: V noči od včeraj na danes so Madžari napadli s puškami, strojnic -ni in ročnimi granatami obmejno vas Kagersdorf v južni Burški. Avstrijske čete so odbile napad madžarskih tolp po dveurnem boju. Vlada je odredila vse potrebne ukrepe vsled tega madžarskega napada. Vlada je takoj, ko je zaznala, da so se zopet zr.čele snovati madžarske tolpe, uvedla vse diplo-matične korake, da na ta način prepreči ,vsak poizkus ponovnega vznemirjenja Bur-žke. RAVNATELJ VOC AR V MACEDONIJO. Belgrad, 19. julija. (Izv.) Posl. dr. Deželic je danes v svojem govoru povodom razprave o proračunu ministrstva prosvete povdarjal, da je minister Pribičevič ustanovil žensko učiteljišče v Mariboru samo zato, da je zagotovil ravnateljsko mesto pristašu demokratske stranke prof. Voglarju. Ustanovitev tega ženskega učiteljišča je bila popolnoma nepotrebna. Ko je ugotovil, da je v Sloveniji hiperprodulc-cija učiteljic, je zaklical minister Pribiče-cič, da jih bomo poslaii — v Makedonijo. Poslanci Jugoslovanskega kluba, so odgovorili, naj pošljejo torej tja prof. Voglarja. PODPORE ZA OŠKODOVANE. Belgrad, 19. jul. (Izv.) Posl. Zebol je že v drugič posredoval pri pristojnih ministrstvih radi podpor vsled hudourij in toče v ptujskem okraju. Obljubilo se mu je, da se bo deloma znižal davek in da se bo pomagalo prebivalstvu s prodajo semenja po znižani cenai. Občine naj pošljejo okrajnemu glavarstv in davčnemu uradu točen popis poškodovanih parcel, ki ga izdela cenilna komisija. PRIMANJKLJAJ ČEŠKEGA BUDGETA. Praga, 19. julija. (Izv.) Kakor dozna-va »Tribuna«, bo primanjkljaj državnega proračuna za leto 1923, ako bodo obstojala dosedanja ministrstva, znašal preko štirih milijard kron. KRUŠNA BORBA NA DUNAJU. Dunaj, 19. juli ja. (Izv.) Danes ob devetih dopoldne se je pred parlamentom zbralo kakih tisoč delavcev iz simmerinške tvornice vagonov in milarne in svečarne Apollo v Penzingu in so protestirali proti draginji, zlasti pa proti današnjemu novi-šanju krušnih cen. Mir se nikjer ni kalil. Mnogo trgovin v notranjem r^stu je bilo zaprtih. Deputacija delavstva je odšla v parlament, in je tam razložila svoje zhteve. Popoldne so so demonstracije mimo končale. Novice iz Rusije. Upostavljanje ruske mornarice. »Politikom javlja, da je Nemčije začela aa petrogradskih in kronštatskih ladjedelnicah upo-stavljati rusko vojno mornarico. Nove vojne ladje bodo največjega sistema, med njimi štiri a 33.5 cm kalibrskimi topovi in 32.500 tonami vsaka. To-naia baltiškega brodovja bo znašala 285.000. Fraucoiiko-poljgko-latiška zveza? -Aftcnbladet« poroča, da se je Latija pridružila francosko-poljski vojaiki konvenciji. V Rigo dospe francoska vojna mornarica, ki bo latiško armado reorganizirala. To se ima zgoditi v kratkem času, ker »e pričakuje v Rusiji preobrat. Razkol v ruski cerkvi je popoln. Glasom poročila Roberta Wiltona v »Journal des Debata* je poglavar »rdeče cerkve«, škof Antonin«, že dejansko začel s svojo reformo. Odpravil jc ikonostaae v cerkvah, uvedel pridige, v katerih se poveličuje socialistični režim, in že spreminja staroslovan-ske liturgične speve ter posvečuje pristaie režima za Skofc. Medtem ko je Antonin izobčil iz cerkve ruske škofe, ki so v emigraciji, je njihov poglavar, škof Antonij v Srcmskib Karlovcih, označil Antonina za apostata, t katerim je treba pretrgati vsako zvezo. Sovjeti z vsemi močmi podpirajo razkol, ker upajo dobiti v novi cerkvi silno zaslombo, ko ne morejo vere na noben način pogrešati, pa naj je tudi modernistična. Smrtne obsodb«. V Novočerkasku so ustrelili dva duhovnika, enega dijakona in več laikov zaradi odpora proti rekviziciji cerkvenih dragocenosti. Ljenlnovo zdravje. Ruski sovjetski delegat Krasin je na potu preko Rige izjavil napram ondotnim žumalistom. da so specialisti izjavili, da Ljenioova bolezen ni kronična. On živi v okolici Moskve in dela na vrtu. K njemu nikogar ne puščajo. Listov ne dobiva. Na ta način ga hočejo obvarovati vsakega razburjenja, ker je bolan na živcih. Mislijo, da se bo vrnil na državno delo tekom 5—6 mesecev. — Nasproti temu je dobila »Morning Post« pismo iz Moskve, kjer se trdi, da boluje Ljenin na progresivni paralizi na leutični podlagi, kar je dokazala tudi analiza krvi. Ima tudi na isU podlagi rane v želodcu. Nafta na Kavkaza. V Groznem na Kavkazu se je pojavil nori vrelec nafte, ki daje dnevno okoli 200.000 pudov (1 pud je 16 kg) nafte. Ker ni zadostnih priprav, sc veliko nafte izgubi zastonj. Kulturno življenje V Rusiji. Kulturno življenje v Rusiji je kljub velikemu pomanjkanju izredno živahno. »Centro-arbiv« izdaja nova doslej neobjavljena dela Dostojevskega: »Izpoved Stavrogina« in »2ivljenje velikega grešnika«. Cena zadnje knjige znaša primeroma malo, 200.000 rubljev. — V Petrogradu je začela izhajati »Nova Evropa« in revija pe-trogradskega filozofskega društva »Misel«. — V Moskvi je ustanovljeno društvo za proučevanje spisov mistika-lilozofa Rozanova. — Tamkaj se izdaja tudi zbirka »Ruskih mislcccv«. — Moskovski »Tiskovni dom« je imel v dveh letih svojega obstanka 80 literarnih večerov, 60 političnih referatov in disput, 34 gledaliških diskusij, 40 predstav, 20 muzikalnih večerov in 26 naučnih referatov. Korupcija carističnega režima. Izdajateljstvo »Slovo« v Berolinu jc izdalo zbirko dopisnic, ki jih je pisala carica Aleksandra Fjodorovna čaru Nikolaju II. v letih 1914 do 1917. Te dopisnice je pokojni car hranil pri aebi in so mu jih boljševiki odvzeli leta 1918. v Jeka-terinburgu, ko so ga ustrelili. Iz teb dopisnic sledi, da carica ni imela nikakih grdih odnošajev z znanim Raspulinora, podajajo pa naravnost reliefno sliko o strahoviti moralni korupciji in razpadu v dvornih in birokratskih krogih Pelro-grada, kjer je Rasputin igral vlogo »svetnika« in vodilnega državnika. »Delovanje« ruske emigrantske cerkve. Šef ruske emigrantske cerkve v Jugoslaviji, episkop Antonij se zavzema za nastanjenje gla-dujočih otrok iz Rusije v Srbijo, in sicer pri pravoslavnih družinah, da ne bi sc pokatoličanili. _ Isti episkop Antonij je izdal proglas na vse ruske inozemske organizacije, naj se zavzamejo za patriarha Tihona pri vseh vplivnih evropskih organizacijah »izvzemši rimskega papež a 1 € S katehetskega kongresa v Zagrebu. Nad sto strokovnih katehetov se je zbralo ▼ dneh 5. in 6. julija v Zagrebu iz vseh katoliških Škofij Jugoslavije. Časovne potrebe, kulturnobojne namere vsega proticerkvenega življa, enotna učna osnova, prireditev šolskih knjig in še marsikaj je dalo povod omenjenemu skupnemu kongresu. Podrobneja poročila bodo objavljena v strokovnih listih. Tu navajamo samo resolucije k posameznim referatom. Sprejete so bile vse soglasno, četrta pa z veliko večino glasov. Resolucije« 1. Katoliški roditelji imajo naravno pravo m dolžnost, da odklanjajo vzgojo brez vere in brez Boga ter da zahtevajo šolo, v kateri bodo njih otroci vzgojeni in poučeni v katoliški veri. 2. Zahtevamo, naj ministrstvo prosvete poskrbi, da ne bodo niti uradne niti neuradne osebnosti ali udruženja zanašale politike ali političnih borb med šolsko mladino. 3. Zahtevamo, da se zakoni in odredbe, ki se tičejo verske odgoje šolske mladine, ne izdajajo brez prejšnjega sporazuma s kom-petentno duhovno oblastjo. 4. Ker je radi javnih in jasnih protlkato-liških tendenc sokolstva celokupni jugoslovanski episkopat z okrožnico ddto 6. maja 1921 katoličanom zabranil sodelovanje v sokolstvu, zahtevamo, da ne sili ne ministrstvo prosvete in tudi ne druge šolske oblasti, dijakov katoliške veroizpovedi, da bi se morali vežbati pri Sokolu, ali da bi se vzgajali v sokolskem duhu, ki je izrazito protikato.iški. Nai se ne ponovi več slučaj, da bi bil katoliški katehet kaznovan od šolske oblasti samo radi tega, ker je — vprašan od učencev — opozoril, da je celokupni katoliški episkopat naše države zabranil katoličanom sodelovanje pri Sokolu. Sploh pa naj se že neha s sokolizovanjem šole. 5. Opozarjamo ministrstvo prosvete, da delovanje »Saveza jugosl. srednješol. udruženja« glasom statuta, ki ga je potrdilo ministrstvo prosvete (št. 19.753, ddto 18. nov. 1919) v zvezi z rešitvijo ddto 23. okt. 1920, štev. 15.898 S. 735, ni podrejeno nikakemu nadzorstvu šolskih oblasti; da temeljenj razpisa ministrstva prosvete ddto 19. jan. 1920, O. IV. 374. nadzorstvo nad sokolskim naraščajem ne spada v delokrog ravnatelja ali nastavnikov, marveč sokolstva; da se nad delom Marijinih kongregacij, ki so dccela verstvena ustanova katoliške cerkve ter podrejena izključno cerkvenemu nadzorstvu, zahteva vrhovno državno nadzorstvo šolskih oblasti; da so kongre-ganisti izpostavljeni raznovrstnemu preganjanju šolskih oblasti. Zahtevamo torej da preneha to neupravičeno ravnanje in preganjanje Marijinih kongregacij, katerih člani so navadno najboljši in najvzornejši učenci. 6. Zahtevamo svobodo.snovati privatne konfesionalne — osnovne, srednje, učiteljske, strokovne in visoke šole. 7. Prosimo ministrstvo prosvete, da pošilja vbodoče načrte zakonov in odredb o šolskih vprašanjih, ki se tičejo verske vzgoje ali pouka, na vpogled in pretres tudi »Hrvatskemu katol. katehetskemu društvu« in »Društvu slov, katehetov« v Ljubljani # * * a) Z ozirom na sedanje, v katehetski književnosti obče osvojeno načelo, da se mora versko poučevanje v prvih letih graditi na zgodovinski podlagi, sklene katehetski kongres, da se za kraje, kjer še ni sličnih knjig, sestavijo novi šolski učbeniki, ki naj bodo prirejeni po principu, ki je bil merodajen slovenskim katehetom pri izdanju »Krščanskega nauka za prvence«. b) V 4. in 5. letu se uči deca po fod du-hovske oblasti odobrenem) katekizmu ter zgodbe sv. pisma. Katekizem se razlaga na temelju biblijske in cerkvene zgodovine. » * • I. Opirajoč se na statistiko, ki izkazuje, da je v kraljevini SHS ogromna večina (99%) konfesijonarnih državljanov, a niti 1 % brez-konfesionalnih, ter izvajajoč iz tega naravno neoporečno pravo ogromne večine tudi za konfesionalnost v šoli, zahtevamo v ime narodne in v ime vsestranske ter občne kulture, da bodi veronauk obligaten za vso katoliško mladino v vseh razredih osnovnih, strokovnih, srednjih in njim sorodnih šol. II. Da prihaja katoliška mladina iz šol docela značajno utrjena ter versko in etiško zrela, je nujno potrebno, da izpolnjuje občne cerkvene zapovedi, kakor n. pr., da se udeležuje sv, maše, da prejema sv. zakramente. * * * Poskrtyjeno je, da bodo resolucije prišle v roke vseh kompetentnih oblastnikov._'_ Politične novice. + Demokratje proti Puclju? Belgraj-ska »Pravda«, glasilo srbijanskih demokratov, poroča pod naslovom »Neuspeh kmeti-jaca«, da je vlada kor.čnoveljavno sklenila, da se iz ameriškega posojila zgradi v Sloveniji le proga Ljutomer—Murska Sobota, ki bi jo bili morali r"T*""'1'f' že iz sredstev notranjega posojila. Vsled tega sklepa vlade pa bodo samostojneži prisiljeni izstopiti iz vlade popolnoma. Svojo zahtevo so stavili samostojneži v zelo neugodnem trenot-ku, kar je izzvalo nevoPo pri vseh klubih. Zato so tudi doživeli neuspeh in kar je zanje najhujše: izzvali so nevoljo in obsodbo vseh vladnih klubov. Zato bo ostavka g. Puclja "otovo sprejeto. — Tako poroča »Pravda«. Ni pa prav jf>°no, ali je to stališče demokratov proti Puclju iskreno mišljeno ali pa kakšen manever. Z druge strani pa javlja »SI. Narod da so radikalci pristali na Pucljeve zahteve. -f Radičeva zvezda ugaša? Te dni se je vršil v Zagorju velik shod neodvisnih kmetov, ki so se izjavili proti politiki Stje-pana Radiča in njegovi abstinenci ter se izrekli za močno državno kmetsko stranko, ki naj dela na parlamentarnih tleh. — Tudi iz drugih znamenj se da sklepati, da so bodo hrvatski seljaki vendarle preje, nego se misli, osvobodili Radičeve hipnoze. Zdi se, da je dobila njegova avtoriteta močen sunek tudi vsled odkritij o njegovem nemajhnem premoženju, kar na preprosto hrvatsko seljaško dušo, ki hitro vidi nasprotje med besedami in dejstvi, ne more učinkovati blagodejno za voditelja hrvatske seljaske republike. Tudi v Radicevem f »Slobodnem Domu« se zadnje čase opaža i neka nervoznost, ker se njegov urednik še ' bolj bole^tno-kričavo pusti častiti kot »solnce hrvatskega ljudstva« itd. nego je to delal doslej. Njegov zadnji napad na du-hovščino je tudi njegovo stališče moral omajati, ker utegne izgubiti simpatije tudi onega dela hrvatske duhovščine, ki je dosedaj njegov pokret več ali manj simpatično gledala. Radiča bo pogubila neomejena zaljubljenost v samega sebe. 4- Skrbi ruskih pravoslavcev t Jugo-slaviji. V ruskih cerkvenih krogih v Belgradu se je pojavila bojazen, da se ne bi začela med emigranti propaganda za prestop v katoličanstvo. Izmed raznih pripomočkov zoper to nevarnost se priporoča tudi ustanoviti s pomočjo dobrotnikov po raznih krajih religiozne pravoslavne revije. — Gospod Pašič bo gotovo kaj odrinil v ta nn men. -f- Rapallski dogovor, oziroma revizija tega dogovora, kakor so jo formulirali naši in italijanski delegati v Sv. Margeriti in Rimu, še vedno ni ratificirana, ker se nahaja v odseku italijanskega parlamenta za zunanje adeve. Italijanski nacionalisti bi radi ratifikacijo sploh preprečili in se pri tem poslužujejo argumentov, ki so značilni za njihovo nestrpljivost. Ta dogovor dovoljuje Italijanom v Dalmaciji, da smejo op-tirati italijansko državljanstvo, ne da bi izgubili občinsko pravico tam, kjer stanujejo — torej privileg, kakršnega ne uživa nobena narodnost na celem svetu na tujem teritoriju. Vsled tega bodo n. pr. odvetnik, ki so optirali za Italijo, smeli v Jugoslaviji vršiti svoje posle dalje. Vrhtega smejo dalmatinski Italijani, ki jih je okoli 5000, vla-gati na naše oblasti vloge v italijanskem jeziku. In še to jim ni zadosti! Nekateri nacionalistični poslanci zahtevajo namreč, da sme Italija v Dalmaciji vzdrževati svoje državne šole, kar je naša vlada po pravici odklonila. Po italijanski nacionalistični logiki bi morali mi trpeti na svojem ozem lju šolsko avtonomijo tujih državljanov pod tnjo suvereniteto in garancijo, dočim je italijanska vlada zaprla slovanske šole v Primorju, prepovedala slovenski občevalni jezik z uradi in slovansko prebivalstvo stra-huje z roparskimi in požigalnimi bandami. Naša vlada je itak preveč popustila. -f- Notranjepolitična kriza v Nemčiji je rešena. Republikanske stranke — tako socialisti kakor buržoazne stranke in centrom — so sprejele zakon o zaščiti republike in so odgodile vprašanje o izpopolnitvi vlade do jeseni. + Notranjepolitična kriza grozi tudi v Italiji. Ker so fašisti v Cremoni zazgali hiše ne samo več socialističnim poslancem, nego tudi znanemu krščansko^ocia1 9mu levičarju Miglioliju, ni izključeno, da bi socialisti (122 poslancev) in popolari (106 poslancev) šli združeno v opozicijo proti kabinetu Facte, tem boli, ker je minister za zunanje zadeve Schanzer v Londonu doživel popoln fiasko glede zunanje-politi-čnih načrtov Italije. -j- Vladna kriza na Poljskem. Konservativna večina poljskega 6ejma je z 219 proti 206 glasovi levice designirala za mi nistrskega predsednika Korfantyja, znanega dolgoletnega voditelja poznanjskih Poljakov, ki zaradi raznih afer ne uživa dobrega slovesa. To imenovanje je tembolj izzvalo krizo, ker šef poljske republike Pilsudskij ne mara delati skupaj s Korfan-tyjem. Ker je Korfanty znan po reakcionar-nem mišljenju, so socialisti izdali oklic na delavstvo, v katerem označujejo politični položaj za zelo resen in poživljajo delavstvo na zaščito demokratske republike. Tudi kmetska ljudska stranka napoveduje Korfantvjevi vladi ljut boj. + Notranjepolitični položaj na Poljskem je postal popolnoma nevzdržljiv. Zdaj ima poljska republika kar dva ministrska predsednika: Slivinskega, ki je podal demisijo, a je šef repuflike, maršal Pil-sudski, ni sprejel, in Korfantyja, ki ga je designirala neznatna konservativna večina, a ga maršal noče priznati. Za Korfan-tyjem stoji aristokracija, za Pilsudskiffl demokratični elementi, t. j. soialni demokrati pod vodstvom Daszynskega in kmetska stranka pod vodstvom Vitoša. Armada je na strani maršala. Druge pametne reši tve ni kakor volitve v sejm, kojega sestal ne odgovarja narodni volji, ker je velik« poslancev vanj samo imenovanih, nanovc priklopljene pokrajine, kakor Volinj, Po-dolje, Poznanj, Šlezija pa sploh še niso vo lile. Državni deficit ne znaša nič menj, kakor okoli 400 milijard mark. Socialisti in kmetska stranka javno pretijo z državljansko vojsko in požiganjem veleposestev Zmerni elementi pa trdno upajo, da s( Pilsudskemu posreči odoleti preteči anar kiji. -f- Angleški lordi so še vedno mogočni. Njihova zgornja zbornica je bila sicer 1 1909 in 1911 temeljito reformirana. ZIz jugoslovenščine N. N.t Gospodu N. N. moramo ua njegovem izumu čestitati. Morda se mu s časom posreči še jugoslovanski esperanto. — Sokoli in J. N. N. O. V novosadskom listu »Zastavic čitamo, da je tamošnji odbor jugoslovanske narodno napredne omladine sklenil, da ko-optira v svoj odbor zastopnika Sokolov, da kontrolira nacionalno delat članov JNNO. — To ne samo idejno, temveč tudi dejansko zvezo med Sokoli in jugofaiuiiti je treba za vsak slučaj javno podčrtati. — Ali smo v isti državi? V Bosanskem Brodu je bil v službi že precej časa neki mladenič iz Ljubljane. 10. t. m. je ob prostem času napravil Izlet v Slavonski Brod, kjer so ga brez kakega vzroka prijeli policaji in ga držali do 18, t. m. v zaporu ob skrajno pičli brani. Konečno so ga kljub temu, da jo imel vse legitimacije v redu, odgnali prisilnim potom v Ljubljano, kamor je prispel včeraj ves izmučen in izstradan. V policijskem zaporu mu je zmanjkala tudi večja vsota denarja. — Tem razmeram, ki rušijo ugled države Ln zaupanje v javno upravo, jo treba narediti temeljit konec. — Obsojeni jugo/ašisli v S in ju. Svoječasno smo poročali o orlovskem izletu v Sinju, ki so ga nekateri omladinci hoteli moliti in so izzvali celo pretep. Liberalno časopisje je takrat poročalo po svoji stari navadi, da so nemire izzvali Orli. Sodaj jo sodišče ugotovilo resnico. Kolovodji jugotašistov, neki Pavič in Majic, sta bila kaznovana vsak na 21 dni zapora. Njihova pritožba ni zalegla in je višje sodišče odredilo, da morata kazen nastopiti. — Koliko analjabelov je v češkoslovaški armadi? Kakor so da posneti iz »C. O.t, so naštoli letos čeboslovaški armadi 3266 analfabetov, t. j. niti 3% vsega moštva. Od teh je 1586 Slovakov, 1122 Rusinov, 308 Madžari, 86 Nemcev ter 112 Cehov. V primeri s celim številom svojih vojakov v vojaški službi imajo Nemci dvakrat toliko analfabetov kakor Cehi. — Glad n« Krimu. Nansen poroča Mednarodnemu odboru za stradajoče na Ruskem, da jc btlo na Krimu 4. junija približno 870.000 ljudi, med temi 185.000 otrok, ki so trpeli lakoto. On-dotna pomožna organizacija hrani približno 100.000 otrok ter 60.000 odraslih. Umrljivost znaša v neka- terih krajih kar 50 odstotkov. Prebivalstvo rano- r gih sol je izumrlo. — Kako se delijo razsodbe. Osiješki »Hrvatski Liste piše, da je bil trgovec Peter NValter iz Valpova obsojen na 2000 K globe, kei je na Vi-dov-dnn ob 7. uri zjutraj prodajal razne živežne potrebščine. Sodbo je Izrekel oficial okrajnega poglavarstva ( kotarska oblast). Da bi ne imel pri tej težavni razpravi veliko posla, mu je predstojnik napisal na dotični akt: »Peter Waller naj se obsodi na 2000 K«, kar se je seveda tudi zgodilo. —Razmere v Vojvodini opisuje osiješki list »Hrvatska Obrana« in v daljšem članku oplsujo vse nezakonitosti, ki jih morajo pretrpeti Bunjev-ci. Vlada je zaplenila vse bunjevške verske šole in šolska zemljišča, večino šol zaprla, učitelje raz-gnala in postavila na njihovo mesto nekvalificirane pristaše vladnih strank. — Dijak zastrupil svojega tovariša. —■ V Sabeu v Srbiji je nenadoma umrl dijak petega razreda Vaša Zikif, Pri obdukciji so dognali, da e bil zastrupljen, vsled česar so aretirali osuni-jenega njegovega tovariša Svetozara Bugarskega, ki je svoj zločin na sodišču priznal. — Tihotapstvo igralnih kart. Osiješka policija je aretirala večjo število »trgovcev*, ki so v našo državo vtihotapljali igralno karte, ki so podvržene veliki carini. Ker so karte prodajali zelo po ceni, jim je prišla policija na sled. — »Poštena trgovca*. V Belgrad je prišel neki grški trgovec po poslu. Takoj na kolodvoru sta se mu pridružila dva elegantno oblečena možaka in se mu predstavila kot trgovca ter mu ponudila večjo količino lesa na prodaj. Spremljala sta ga nato na svojo žago. Spotoma sta ga napadla in mu pobrala ves denar in izginila. — V vednost vpokojencem južne železnice. Med vpokojenci južno žoleznice se širi govorica, da je vlada razpustila društvo vpokojencev južne železnica To pa ni resnica. Resnica je, da je vlada razpustila »Prvo društvo jugoslovanskih vpoko-jencevt. S tem razpuščenim društvom pa društvo vpokojencev južne železnice nima nikakega stika. Vpokojenci južne železnice naj vzamejo na znanje, da društvo vpokojencev južne železnice deluje se naproj. Obenem prosi člane, ki le niso poravnali članarine, da to čimprej store. Vse vpokojence južne železnice, kateri še niso člani društva, se opozarja, naj no gledajo od strani, kaj društvo dela, ampak vsi od prvega do zadnjega naj se društvu pridružijo, da bo tem lažje delovanje. — Društvo vpokojencev juž. žel. v Ljubljani. — Vodja komunistov dr. Triša Kaclero-vič je tc dni obiskal v Osijeku obsojene komuniste in je pri tej priliki plačal vse stroške zagovornikov, ki so obtožence zagovarjali. — Izprememba paketnih pristojbin v prometu z Avstrijo. Težne pristojbine za pakete iz naše države v Avstrio so odslej naslednje: do 5 kg 17 Din 50 p, do 10 kg 25 Din 50 p, do 15 k« 33 Din 50 p, do 20 kg 41 Din 50 p. — Izšle so nove portovne znamke: po 5 (oranžne), po 10 (zelene), po 25 (rožnate) in po 50 Din (temnorjave). Navedene znamke pridejo tekom dveh tednov v promet. — Za dva dni veseljačenja. dve leti zapora. Pred zagrebškim sbdiščem ie bil obsojen na dve leti zapora 241etni Štefan Kralj, ki jc svoji materi ukradel 265.000 kron in jih v dveh dneh in dveh nočeh zapravil oo raznih barih in javnih zabavališč h v družbi šoferjev, kočijažev in raznih žensk. — Eksplozija smodnika. Pri gradbi železniške proge Topč der—Mala Krcna je eksplodiral smodnik. Ubita sta bila dva delavca, več je ranjenih. — Požar skladišča lesa. Na postaji Gra-bovac v bližini Karlovca so iskre lokomotive zažgale veliko skladišče lesa, ki ic popolnoma pogorelo. Škode je mnogo milijonov dinarjev. — Straža ustrelila generala. V mestu Policzka v Nemčiji se ie vračal general Rad s sprehoda mimo skladišča- Ker sc na poziv stražnika ni ustavil, ie vojak strelial in ga usmrtil na mestu. — Proti izgredom in proti nošenju orožja je izdalo zagrebško policijsko ravnateljstvo najs rožje odredbe in bo občutno kaznovan, kdor bo brez dovoljenja nosil orožje. — Prikrita najdba. Mat ja Grošicar je izgubil 10. julija 1921 v Grosupljem v železniški restavraciji listnico, v kateri ie bilo 9000 K denarja. Našla jo je Marija Zorman s Sela, ki io ni vrnila, ampak si denar pridržala. Deželno sodišče ie obsodilo Zormanovo na štiri tedne ječe. — Žaljeni? straže. Franc Homec se jc vračal 3. marca 1922 ob 18 po Poljanski cesti domov. Ker ic razgrajal, mu ie stražnik Franc Homec napovedal aretacijo. Homec je zakričal nad stražnikom: ....., tatove aretirajte, ne mene, ki sem le malo piianl — Deželno sodšee ie prisodilo Homcu 1 leden zaoora. — Na 100 dinarjev globe ie bil obsojen Miroslav Jenkolc, ker ie 26. marca v Čušraerku zagrabil postaienačelnika Julija Cuznaria na orsih za obleko in ga tresel in ker ie v vlaku kričal: Pri državni železnici je sama Iumpa-rija in svinjarija. štajerske novice, š Nova maša. Na Ponikvi ob j. ž. se je v nedeljo, 16. t. m. prav slovesno obhajala nova maša č. g. Alojzija Zdolška. Vse je bilo lepo okrašeno in ovenčano. 7 slavolokov je s pomenljivimi napisi na?narjalo čute in želje vernega ljudstva. Poleg drugih je dobil tudi zaradi razbite spominske plošče seclaj še bolj znani »Slomškov orehe okoli debla ovit ta-le nanis: »Slomšek iz višin — varuj svoj spomin!« Pridigal je prav ognjevito veleč. g. kanonik Arzenšek. Ljudstva pa je bilo toliko, da se jc kar trlo. š KatoTški shod v Središču, združen z nastopom Orlov in Orlic, je kljub slabemu vremenu prav lepo uspel. Več kot 6000 ljudi jc v nedeljo 16. t. m. prisostvovalo sv. maši, ki se je vršila na trgu v Središču. Po sv. maši je zbrani množici vernikov govoril prof. Ve-senjak o katoliški vzgoji, nakar se jc moralo zborovanje vsled dežja prekiniti. Ko je zopet posijalo solnce, se je ob nezmanjšani udeležbi vršilo zborovanje dalje in je govoril č. g. p. Pavel o mladinskih organizacijah, poslanec Žebot o katoliških načelih v javnem življenju in dr. Jerovšek o katoliškem tisku. Popoldne je dr. Jerovšek blagoslovil novi društveni dom, popoldne pa sc jc vršila lepo uspela or- lovska telovadba. — Tudi katoliški shod t Središču je nov dokaz globoke vernosti slovenskega ljudstva. — Radi razžaljenja časti obsojen na tisoč kron. Pred okrajnim sodiščem v Mariboru se ie moral zagovarjati 19. t. m. poštni uradnik in gostilničar Rudolf Lorber iz 2alca. Obtoženec, ki ni došel k razpravi in ki ga ie zastopal dr. Boštjančič, je ponovno razširjal o glavnem uredniku Rihardu Wazlaveku, neresnične in_ žaljive vesti brez vsake podlage, radi česar ie bil g. Wazlavek prisiljen, da ic vložil po svojem zastopniku dr. Rihardu Fa-ningerju tožbo radi žalienja časti v zmislu § 491. Obtoženec ie tajil, da bi razširjal žaljive vesti, vendar pa ic več zasl šanih prič potrdilo inkrimiranc izjave Lorberja, vsled česar je bil obsoien na podlagi S 495 na 1000 kron globe, ozir. 5 dni zapora. š Iz Ljutomera. Prostovoljno gasilno društvo Ljutomer obhaja dne 20. avgusta t. 1. 50 letnico obstoja in priredi na ta dnn veliko veselico v Seršenovem logu. Sosedna društva se naprošajo, da upoštevajo našo prireditev. Gospodarstvo. PADEC NEMŠKE MARKE. Zadnje dni zre ves finančni svet z veliko pozornostjo, da ne rečemo skrbjo, na rapiden padec marke. Istočasno s padccm marke so pričela padati tudi plačilna sredstva Francijc, Italije in vseh nasledstvenih držav z izjemo Češkoslovaške. Nekaj nenavadnega na svetovnem deviznem trgu je ravno istočasno nasprotujoča si tendenca tečaja marke in češkoslovaške krone. Ko je marka rapidno padla, je češkoslovanška krona zrastla. Ta pojav je vzbudil na borzah vseh nacionalnih držav velikansko konsternacijo. Poglejmo nekoliko tečaje curiškc borze dne 28. junija, 11. julija in 18. julija. Dne 28. junija je notiral Berlin 1.52 tri-četrt, Dunaj 0.03, Budimpešta 0.53 in pol, Zagreb 1.69, Varšava 0.12, M lan 25.15. —- Dne 11. julija: Berlin 0.96, Dunaj 0.02 cnčetrt, Budimpešta 0.37 in pol, Zagreb 1.55, Varšava 0.09 in pol, Milan 22.92. — Dne 18. julija: Berlin 1.13, Dunaj 0.015, Budimpešta 0.41, Zagreb 1.525, Varšava 0.095, Milan 24. — Temu nasproti pa se je dvignila češkoslovaška krona od 27. junija, ko je notirala 10, dne 11. julija na 13, to je za 30 odstotkov. — Dne 13. julija pa je padla nazaj na 11.10, a se 18. julija dvignila na 11.70. Stvar jc na prvi hip paradoksna in bi bila lahko umljiva, če bi Istočasno z marko pričela padati tudi češkoslovaška krona skupno s plačilnimi sredstvi drugih držav. Marka je na evropskem deviznem trgu najbolj iskano plačilno sredstvo. Posebno še v državah bivše monarhije, zato, ker je potreba sukcesijskih držav po nemškem blagu silna. Zakaj se je vsled padca marke samo češkoslovaška krona opomogla a so druge valute nazadovale? Amerikanci in Angleži so nakupili velike množine mark, ker so upali, da se bo Nemčija z antanto mirno in ugodno poravnala. Ko se je to izjalovilo, so pričeli z vso naglico razprodajati marke in nakupovati češkoslovaške krone. Ponudba mark je bila velika, povpraševanje po češkoslovaški kroni silno. Zato je kurz češkoslovaške krone na-rastel in bo ras tel še naprej, če nc bo Češkoslovaška sama ustavila tega naraščanja. Glede nemške marke pa ni upati, da bi sc kmalu znatno opomogla. g Žitni tro. Cene žitu so bilo v Vojvodini sledeče: pšenica 15.15 K, oves 12.30 K, koruza 12.30 K, pšenična moka (št. 0) 21.80 K. — Ten-deuea nespremenjena. g Vinski trg. V Sloveniji je trgovina z vinom precej slaba. Cene so nekoliko padle, šibkejša bela in rdeča vina od 8 do 10fo alkohola se prodajajo po 2200 do 2500 K hI, boljša vina pa 2G00 do 3200 K lil. Zadnjo dni se ponujajo po 1900 K hI. — Stanje vinogradov je dobro in obeta se zelo dobra trgatev. V Dalmaciji so tujci, predvsem Fracozi, po kupili precejšno množino vina tako, da se računa, da ni v Dalmaciji vina več na prodaj kakor 100 tisoč hI in to večinoma v severnih delili Dalmacije. Cene so se zadnjo dni znatno dvignile. Ceno za šibkejša vina se gibljejo od 100 do 120 K, a za boljša 130 do 150 K stopinja alkohola. Na Vlsu sc prodajajo boljša vina po 2500 do 2600 K hI. — V Ravalu vlada v trgovini vina popolen zastoj. Radi volike množine še neprodanega vinn cone vinu še vedno padajo. Vino se ponuja po 10 do 12 K liter. BORZA. Zsatrob. 19. julija. (Izv.) Berlin 18—19, Dunaj 0.225-0.25, Budimpešta 0.40-0.50, Bukarešta 49— 50, Italija 400-403, London 379-380, Neuvork 84.50—85, Pari/. 700—704.50, Praga 192—193," Sofija 51, Švica 1025—1070 — Valulo. Dolar 83 do 84.50, avstrijsko krone 0.29—0.32, bolgarski levi 55, 20 kron v zlatu 250, marko 20—21. Belgrad, 19. julija. (Izv.) Devize. Dunaj 0.23, Bukarešta 48.75. Budimpešta 6.50, London 695, Milan 380. Curih, 19. julija. Berlin 1.075, Nev York 520.75, London 28.20, Pariz 44.40, Milan 24.85, 1'raga 11.65, Budimpešta 0.395, Zagreb 1.525, Bukarešta 3.30, Varšava 0.095, Dunaj 0.015, avstrijsko krone 0.01875. ilerlin, 19. julijo. Dunaj 1.28, Budimpešta 37.70, Milan 2267.15, Praga 1115.60, Pariz 4149.80, London 2197.25, Ne\v York 4S3.86, Curih 93bS.2o. Vraga, 19. julija. Dunaj 0.095, Berlin 9.25. Kini 209.50, Budimpešta 3.275, Pariz 378, London 199.875, New Vork 44.675, Curih 809, avstrijske krono 0.11. italijanske liro 200.75. Dunaj, 19. julija. Devize. Zagreb 110.17— 110.53, Helgrad 111.88—442.12, Berlin 78.20— 78.30, Budimpešta 28.72—28.78, London 168.275 168.325, .Milan 1749.70-1750.30, New Vork 37.711 I 37.756, Pariz 8234.50—8285.50. Praga 837.40-887.60, I Sofija 249.95—250.05, Curili 7248.75—7251.2", Va-j lulo. Ameriški dolarji 37..644— 87.556, bolgarski le-i vi 241.45—241.55, nemške marke 78.70—78.80, angleški funti 108.225—168.275, francoski franki 3219.50—3220.50, italijansko lire 1729.70-1730.80, jugoslovanski dinarji 486.38—439.62, romunski leji 224.94-225.06, Švicarski franki 7287.75 -7211.25, češkoslovaško krone 835.90—836—10, madžarske kroue 28.87—28.98, Sfran % BEOVENEC, 20. julija 1952. Btev. 162. Resolucije državnih nameščencev. Na zborovanju državnih nameščencev dne 2. Julija 1922 v hotelu »Union« v Celju so bile sprejete sledeče resolucije: Državni nameščenci vseh strok in brez razlike ua politično pripadnost zbrani na stanovskem zborovanju v Celju: 1. Smatramo, da je čimprejšnja in zadovoljiva ureditev činovniskega vprašanja ena izmed najnujnejših nalog Narodne skupščine. Ministrski svet naj zato predloži osnutek zakona o civilnih državnih nameščencih z od stanovskih društev predloženimi spreminjevalnimi predlogi predsed-ništvu narodne skupščine v svrho pospešenega delovanja vsaj tako, da stopi zakon v veljavo najpozneje 1. avgusta t 1. 2. Protestiramo proti maksimiranju draginj-skih doklad nižjim državnim nameščencem in zahtevamo, da se to maksimiranje takoj ukine ter prizadetim razlika od 1. maja naknadno izplača. Protestiramo ob enem proti nameravanemu maksimiranju draginjskih doklad ostalega uradništva. 3. Zahtevamo ponovno, kakor že na zborovanju dne 11. okt 1921 in 21. nov. 1921, da se Vsem kategorijam državnih nameščencev temeljne >plače enotno urede na podlagi ofcirskih plačilnih stopenj. 4 Zahtevamo, da se draginjske doklade regulirajo avtomatično sorazmerno z naraščojočo oziroma padajočo draginjo. 5. Zahtevamo ponovno, da se uvrsti Ieto-..viščarsko mesto Celje v isti draginjski razred, kakor Ljubljana in Maribor, ker ne zaostajajo cene življenskih potrebščin prav nič za onimi v imenovanih mestih. 6. Zahtevamo takojšnje ukinjenje pobiranja rraznih davščin na uradniške plače, kakor tudi ukinjenje določna, da ne dobe oni, ki plačajo 5 oziroma 800 Din na direktnih davkih, draginjskih ■doklad. Ljubljanske novice. lj Za provincijala slovenske frančiškanske provincije je bil na današnjem provincijalnem kapitlu v Ljubljani pod predsedstvom P. dr. Frančiška Luliča izvoljen P. Mariofil Holeček in sledeči: P. Regalat Čebulj, kustos, P. Salvator Zobec, P. Bernardin Mlakar, P. Kerubin Tušek, P. Teodor Tavčar, definitorji. — Mnogobrojni prijatelji P. Mariofila pozdravljajo njegovo izvolitev z iskreno radostjo in mu žele, da dolgo let vodi slovensko provincijol lj Tedenski zdravstveni izkai. Od 9. do 15. t. m. je v Ljubljani umrlo 7 moških in 8 ženskih, skupaj 15 oseb. Umrli so vsled: jetike 5, vsled možganske kapi 1, vsled nalezljivih bolezni 8. — Rodilo se je 34 otrok in sicer 19 moških in 18 ženskih. Med temi sta bila dva mrtvorojenčka. Od nalezljivih bolezni ni bil prijavljen noben slučaj. lj Našel se je majhen »sandal«. Kdor ga je izgubil, ga lahko dobi v Jugoslovanski tiskarni, kolportažni oddelek. Prosveta. pr KatoliSko kulturno delo v Franciji. V junijskem zvezku nemške jezuitske revije »Stimmen der ZeiU priobčuje p. Don-coenr S. J. zanimiv članek o stanju katoliške kulturne misli v Franciji. Za katoliški pokret na Francoskem je značilno, da je bolj literaren nego političen. Iz katoliškega svetovnega nravstvenega nazora se je rodila cela bogata literarna šola, ki se ži-i vahno udejstvuje na polju poezije, romana in drame. Omenjamo samo Pavla Cllaudela. Enako intenzivno je dusnopa-stirsko delo v ožjem pomenu besede. Z neverjetno vnemo se vpostavljajo semenišča, župnije in cerkve ter se obnavlja kler, ki je izgubil med vojsko strahovito število 3000 članov. Danes se semenišča zopet polnijo in sicer celo s člani iz drugih poklicev, zdravniškega, častniškega, advokatskega itd. Da se premaga duh povojnega dobičkarstva, verižništva in uživanja-željnosti, se prireja socialni tečaj za tečajem, kjer se skuša začrtati socialno-nrav-stveno obnoviteljno delo bodočnosti. Lo-vanjsko vseučilišče razvija po razdejanju zopet živahno delavnost; septembra meseca se priredi od strani tega kroga tečaj za verstveno zgodovino in narodoslovje v Til-burgu na Nizozemskem. pr Nove skladbe. Pred tedni so se na zabavnem večeru društva »Soče« v Ljubljani izvajale prvič štiri Še nenatisnjene skladbe za moški glas s spremljevanjem klavirja in violine, ki so med navzočim občinstvom žele splošno priznanje, pa so v širši javnosti ostale docela neopažene. To so skladbe v naši javnosti še neznanega skladatelja Novaka, našega rojaka. Kakor slišimo, se nahajajo v tisku. Prvo teh skladb »Tebi, sreča moja« s skladateljevim besedilom, preveva mehka, domotožna lirika. Druga, »Serenada«, po besedilu M. Kraglja, je dete južnega podnebja. Motivi romance: valovanje morja, barkarola, globoka ljubezen — so izborno pogodeni; iz muzike slišiš razločno šumenje valov, sušlja-nje cipres, trepetanje plahe prve ljubezni. Tretja Novakova skladba »Kadar za gorami...« Kettejevo besedilo izraža v težkih klavirskih akordih bistvo večne raziskavajo-če umetnikove duše ter v nežnih spremljajočih zvokih violine izprva plaho, a v crescen-du bolj in bolj naraščajočo ljubezen, ki izzveni v en sam veličastni akord. — »Mornarjev po-vratek«, besedilo M. Pretnarja ,je balada po francoskih motivih in spominja na Prešerno- vega »Mornarja«. Lirični Intermezzo, ko opeva mornar ob vrnitvi iz vojne rajno vince kot božji dar, je odel skladatelj v tako mehke in preprosto zveneče akorde, da utegne ta del pesmi a časom se ponarodetl. Popolno sodbo o teh Novakovih novitetah bo mogoče podati, ko bodo natisnjene. Orlovski vestnik. IZLET V BRNO. 1. Dovoljen je skupni potni list. Le kdor ne gre tja in nazaj s skupnim vlakom (izletniki v Prago itd., oni, ki želo zaostati na Čehosl., na Dunaju, itd.), si mora oskrbeti pri svojem okr. glavarstvu osebni potni list, katerega naj potem takoj pošlje na J. O. Z. (Pripr. odbor za Brno), da mu oskrbi še čsl. in n. a. vizum. Potne liste dobite v roke v vlaku. Kdor želi še kak drug vizum (poljski, nemški), naj si ga oskrbi najprej sam (v Zagrebu), potem pa pošlje list na J. O. Z. 2. Vojaškim obvezaneem (vsem!) je 13. jul. od vojn. mlnistr. dovoljen dopust in potovanje v Brno. Da si bodo mogli izposlovati od svoje komande osebno dovoljenje in dopust, naj vsak, kdor tega ne more od vojn. okruga dobiti (L j. letniki 1903, 1904, rekruti, oni na vajah in aktivni), takoj piše na J. O. Z. (Pripr. odbor za Brno) po potrdilo, da je res priglašen za nastop v Brnu in s tem potrdilom prosi pri vojn. okrugu (neakUvni) ali pri svoji četi (akUvni) za dovoljenje potovanja tn dopust. Potuje se v orl. kroju ali civilno! Vlak odide iz Ljubljane 9. avg. ob 4. uri pop. in se vrne v Lj. 17. avg. zjutraj (dopust od 8. do 18. všteto). Kdor ni do 30. jul. vplačal polne svote in se javil s podatki Pripr. odboru, ne more več potovati skupnol 3. Vse legitimacije, znake, potne liste ttd. dobite v vlaku. Ne pozabite jedilnega orodja! Pevci, pripravite se! Telovadci in tekmovalci ne morejo v Prago pred poned. 14. 8. Zato dobe druge ugodnosti. 4 V svrho sestave skupnega potnega lista naj takoj vsak odsek, ki še morda ni prijavil vseh izletnikov osebno, pošlje seznam oseb (ime, občino, roj. leto, okraj). Kdor do 30. julija ne bo osebno javljen, ne bo mogel iti brez osebnega poln. lista. 3. Vse legitimacije, znake, potne liste itd. splošnem. Posamezniki (vojn. obvez., uradniki itd.) naj si še osebno vse urede, plačajo zaostalo in slede navodilom Pripr. odbora — in potovanje se bo vzlic nebroj težavam, ki so že večinoma premagane, gladko izvršilol Pripr. odbor. V Ribnico! 23. t m. priredi ribniško orlovsko okrožje svojo prvo prireditev, javno telovadbo. Nastopijo znani govorniki. Prireditev bo gotovo ena najlepših na zavednem Dolenjskem. Pevski vestnik. Na občnem zboru Pevske zvezo v Celju dne 23. t. m. bo predaval g. kons. svet. P. H. Sattner o razvoju moderne glasbe. Za prireditev Pevske zveze v Celjn vlada veliko zanimanje. Izkaznice za polovično vožnjo po državni in južni železnici smo poslali vsem, ki 60 se priglasili. Izkaznice veljajo za tri dni: sobota. nedelja in pondeljek, za vse potniške vlake. Vozni listki, ki jih kupite pri vstopni postaji veljajo tudi za vožnjo nazaj in jih pustite žigosati ter jib ne oddajte. Vožnja iz Ljubljane v Celje stane tja in nazaj 19 Din. Če se namerava še kdo udeležiti celjske prireditve iz Ljubljane, naj pride po izkaznico danes ali jutri popoldan od 2 do 3 v Ljudski dom, IL nadstropje. Učiteljski vestnik. Pedagoško-socialni tečaj. Doslej se je priglasilo že lepo število učiteljstva za pedagoško socialni tečaj, k so bo vršil na Brezjah od 3. do 5. avgusta. Kakor kaze, bo letošnji tečaj še lepši od lanskega. Predavanja bodo: 1. Ljudska univerza in nje etični cilji. (Prof. dr. Josip Puntar.) — 2. Cilji in pota krščanskega socializma. (Dr. An-derej Gosar.) — Inteligenca in umetnost. (Monsg. V. Steska.) — 4. Literatura iu učiteljstvo. (Rudolf Pečjak.) — Po predavanjih debate. — Dnevni red: 1. ob 7. uri skupna sv. maša s kratkim govorom o religijoznem življenju in delovanju kat. učitelja. — Ob 8. url pričetek predavanj in po predavanjih debate. Ob 12. uri kosilo. Po kosilu izleti na razne strani. Po predlogih nekaterih naj bi bil letošnji tečaj v Celju. Tamkajšnji merodajni čeni-telji pa so v zadevi prenočišč odgovorili negativno, zato je za letos ta misel pala v vodo. Mislilo se je, da bi se s prireditvijo v Celju olajšala udeležba tovarišem in tovarišicam s Štajerskega, Prek-murja in Hrvatske. To jo sicer res, a preko razmer ne moremo. Vabimo pa vse ondoliie tova-rše. in tovarišice, da pridejo na najlepšo slovensko božjo pot! Letos jim bo to tem lažje, ker končajo šolo tudi tam že 29. julija. Prijavo je čimpreje poslati na naslov: Iv. Štrukelj, nadučitelj, Vič. Duhovne vaje za učiteljice bodo tudi letos zadnje dni avgusta ali prve dni septembra. Tovarišice, ki prihajate vsako leto, pripeljite s seboj tudi še druge gospodično koleginje, ki še ne poznajo blagodejnega oddiha v tihem samostanu. — Natančen čas se objavi pozneje v »Slovencu«. Maturantinje uršulinske pripravnice iz leta 1907 obhajajo koncem duhovnih vaj 15letnico v samostanu. Udeleženke naj se prijavljajo na naslov: Anica Lebar, Ljubljana, Sv. Florijana ulica, št. 7. — Na voseio svidenje! Dijaški vestnik. Blejska podružnica S. D. Z. ima v Ljudskem domu v Radovljici dne 26. t. m. ob 9. dop. 6voje počitniško zborovanje. Sestanek je važen zato udeležba za člane obvezna. Gg. starešine vljudno vabljeni. — Odbor. d Kongres delegatov Ferijalnega Saveza so je vršil od 12. do 15. julija v Saborni dvorani v Zagrebu. Prisotnih je bilo 70 delegatov iz cele kraljevine, ki so zastopali čez 60 podružnic. Za tekoče leto je bil izvoljen za predsednika g. Vladimir Lapajne, profesor na drž. vel. realki v Ljubljani. Dobra žena tn mati ima doma vedno nekaj steklenic lekarn. Feller-ja prijetno dišečega >Elsa-fiuida«. Dobro služi za drguenje hrbla, rok. nog in celega telesa, kot kosmetikum za usta. kožo in glavo. Je mnogo močnejši, izdatnejši in delujoči kot Franc, žganje. 8 dvojn. stekl. ali 1 špecij. steklea z zamotom in poštnino pošlje za 72 K: F.ugen V. Feller, Stubica donja. Elsatrg 134. Hrvatsko. Strgalke (radirke) Jpie 3lex. Go., juittbljana Polepšavajoča sredstva: Amerikanski Hair Petrol in tu rt Id balzam za rast brk in las. Flocken Scbampon proti prhljaju. Bloudin D'Or, temni lasje postanejo po njem zlatosvetli. Barva za lase vseh nians. Brilantin za sijaj in mehkobo las. Rožni sok za blede osebe. Daje licu naravno rdečo barvo. Zoraida krema za lice. Odstranjuje mozole, lišaje, maščobnosl s polti, gubančenje čela. Pomladi stare osebe za 20 let. Alabaster krema proti rdečilu nosa in lica. Krema in prašek za zobe, da bodo beli ko biseri. Novela voda za izpiranje ust in grla. Zoraida pasta - milo za osebe lepe polti, daje licu večno mladost. Milo in pasta za briti itd. Pudri cel rga sveta, seveda samo najbolje. r— Razpošilja po poŠti: URAN - PARFUMERIJA, LJUBLJANA :: Mestni trg 11. Ilnnnlrn zdravo in krepko, iz poštene ULCilIVU hiSe, v starosti 15 let, ki je popolnoma vešča v računstvu, z lepo pisavo ter primerno šolsko predizobrazbo sprejmem. Lastnoročne ponudbe s spričevali ter event. priporočilom domačega župnika je vposlati najkasneje do 30. julija na tvrdko IVAN ŽARGI, Kamnik. Fnohollalr Cprcjo A. Rasberger) , UGlJGlJCm Ljubljana, Sodna ul. 5. Največja zaloga gramofonov, orkestrionov, plošč, zvočnic, igel, peres in vseh gramofonskih delov. Ceniki brezplačno. RUDOLF MED VEN JOŽICA MEDVEN roj. LEGAT POROČENA 17. julija 1922 Radovljica Lesce Pošteno rlplflirn za izvršitev ter pridno UCIVlIbU notranjih ter zunanjih pisarniških poslov, katera je tudi zmožna nekoliko strojepisja, se sprejme z dnem 1. avgusta v pisarni JOS, STADLER, Ljubljana Sodna ulica St. 11. Predstaviti se je od 2. do 4. popoldne. ženifna ponudba. Vdova brez otrok, srednje starosti, s pohištvom se želi poročiti event. tudi z vdovcem iz boljših slojev. Ponudbe Sod »Značajnosl« na Anončni zavod irago Beseljak, Ljubljana, Sodna nI. 5, SUKNO za promenadne in športne obleke v bogati izbiri A. & E. SKABERNE Ljubljana, Mestni trg 10. Sprejmem takoj izvežhano KUHARICO v večjo hišo. Ravno tam tudi SOBARICO proti dobri plači. Naslov pove uprava SLOVENCA pod Stev. 2838. Na stanovanje in hrano s^spr^me gospodična Kje, pove uprava lista pod štev. 2836. opremljena, na zelo prometnem kraju, kranjsko-primorski meji v Savodenj, sc odda takoj v najem. Pojasnila daje A. SUŠNIK, Ljubljana, Zaloška cesta št. 21. Plavalne pasove iz plutovine izdeluje tovarna za-maškov JELAČIN & Ko., Ljubljana. 2423 izvežbano, zanesljivo moč za samostojno prejemavanje JAJC- Nastop takoj ali pozneje. — Ponudbe pod: FR. OSET, podružnica Brežice. Konkurs na mesto zubnog lekara. Savezu Zdravstvenih Zadruga (Beograd, Birčaninova 32. b. II) potreban je ambulantni zubni lekar, koji če vrtiti praksu u područnim Zdravstvenim Zadrugama, odnosno Zdravstvenim Odeljcima tih Zadruga. Praksa \e ogromna i vrši se na licu mesta bez konkurencije. Taksa ie odredjena Savezovim poslovmkm u Srbiji. Uslovii 1. Isprav-ne kvalifikacije i specialnosti 2. Dobar karakter I dobro zdravlje; izdržljivost u radu. — Celu opremu daje Savez. Stupanje na dužnost 15. avgusta. — Lično ili poitom podneU dokumente do 1. avgusta. Obaveštenja daje Savez radnim danom izmedju 7—13 časova. SAVEZ ZDRAVSTVENIH ZADRUGA. Pozor! Potniki In tujdl Pozor! Grand tiotel PETROGRAD Belgrad, Wilsonov trg 118, T«l. It. 23-13. (preko železniške postaje) Odprt 5. junija L L Hotel j« moderno nrelen, opremljen s 130 sobami, elegantno meblovan, v vsako aobo je napeljana gorka in mrzla voda. Hotel razpolaga s kopališči, saloni, separeii in t vsem komlortom, t lastno parno kurjavo in električno razsvetljavo. Restavracija in kavarna i Izborno knhinJo in pijačo, prvorazredna iraneotka in srbska kuhinja. Cene tolidn«. Postrežba hitra in točna. RAVNATELJSTVO HOTELA. Vsako množino kupi tovarna stolov in lesnih izdelkov JOS. STADLER, Ljubljana Sodna ulica St. 11. Prodam POSESTVO v irgu Vače šl. 3. Nadaljne po izvedbe istotam pri lastniku Josipu Majdiču, Vače pri Liliji. Ulja z velikim ograjenim vrtom, v niOH kateri sc je že več let izvrševala gostilniška obrt, je na prodaj. — Istotam jc na prodaj tudi lepa KOČIJA Kandušer, Mengeš. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava 4 Din.) FOTOGRASKI A TELI JE: Grabiec Franjo, Miklošičeva cesta št 6. »ILIRIJA«. LESNA TRGOVSKA IN INDUSTRIJALNA DRUŽBA Ljubljana, Kralja Petra trg št. 8. KLEPARJI: Remžgar & Smerkol. Florijanska uL 13. Produktivna zadruga kleparjev, instalaterjev, kotlarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 28. Kotu T„ Poljanska cesta štev. 8. MEHANIČNA DELAVNICA za popravo gramoionov in drugih godb. strojev A. Rasberger, Sodna ulica 5 (veža, desno), Ljubljana. MEHANIČNA DELAVNICA za pis. stroje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. »OREL« POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kunovur Ivan. Stari irg štev. 10. PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran. Ljubljana. Cankarjevo nabr. 5 PARNA PEKARNA: Jenn Schreya uasL Jakob Kavčič, Gradišče štev. 5. PLESKARJI, SOBO- IN ČRKOSLlKARJIi Produktivna zadruga, reg. zadr. z o. z., Ljubljana, Gosposka ulica št. 4. SOBNO SLIKARSTVO: Zuran Martin. Mestni trg štev. 12. SPEDICIJSKA PODJETJA: >0rient« d. d., Sodna ulica 8, TeL 463. Ranzioger R., Cesta na juž. železnico 7—9. STAVBENO PODJETJE: Vižintin Ivan, Ljubljana, Vodmatski trg?, STAVB. IN GVLANT. KLEPARSTV0: Perone & Fuchs, Ljubljana, Mirje it 2. TRGOV. Z DEŽNIKI IN S0LNCNIKI: Mikuš L„ Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽEI.EZNIN0 IN CEMENTOM: Erjavec & 1'urk pri »zlati lopati«, Valva- zorjev irg štev. 7. URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA' SeliSkar Ivan, Pot v Rožno dolino it, 10, (Ceno in točno.) ZA LOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. Nc. I. 570/22—1. 2913 BBB BES 9 BBSB SBBBBBB BBV Poravnajte naročnino! BBBBBBBBflBBBBBBBBBBI Vžlgalno vrvico 2£ nudi najugodneje uvozna tvrdka I. Raz-borSek, Šmnrtno-Litija. Ker bo monopolna taksa v doglednem času zopet zvišana, si vrvico nabavite čimprej. 12 stavbenih parcel v velikosti po 300 do 500 m>, te mod« v Zg. Šiški- — Dopisi pod šifro: K 120-—« na anončno družbo: Aloma Company, Ljubliana, Kongresni trg Stev. 3. 2819 Na prošnjo ge. Marije Trnkoczy v Ljubljani in ostalih solast-nikov se bode prodajala dne 10. avgusta ob 1. uri popoldne v holelu »Zlalorog« ob Bohinjskem jezeru na prostovoljni javni dražbi nepremičnina pod vlož. šl. 285 d. o. Studor kot celola (gozd Slrgarjevec). Izklicna cena znaša 2,000.000 K (reci: dva milijcna kron. Ponudbe pod to izklicno ceno se ne sprejemajo. Morebitne zaslavne pravice labularnih upnikov ostanejo ne-dotaknjene, prodajalci pa se zavezujejo izročili dražiielju prodano nepremičnino bremenproslo v lasi. Zdražilelj je na svojo ponudbo takoj vezan, prodajalci pa si pridrže rok 14 dni za pomislek, ali prodajo odobre ali ne. Vsak ponudnik ima položiti pred začetkom dražbe kot vadii 10% izklicne cene v roke sodnemu komisarju. Ostali dražbeni pogoji se lahko vpogledajo v pisarni podpisanega sodnega komisarja ali pa v pisarni notarja g. Aleksandra Hudovernika v Ljubljani. Nepremičnina vi. št. 285 d. o. Studor sestoji iz: pare. štev. 1814, travnik, obseg 1 ha, 85 a, 30 in2 pare. štev. 1813, travnik, obseg 3 ha, 77 a, — m2 pare. štev. 1815, travnik, obseg 2 ha, 59 a, 25 m2 skupaj ... 8 ha, 21 a, 55 ma Pripomni pa se, da so te parcele v resnici gozdi. ALOJZIJ PEGAN, notar kot sodni komisar. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik Mihael Moškem v LinbHanL Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,