Stev. 17. V hjubljani, v četrtek, 22. januarja 1942-XX Lelo VII. IsklJaOoe pooStalfrnfa n oglaševanje ftalltanskcee to tujegs I uredništvo to apr a »a Sopitarfeva k Lfublfana | Concesslonarls eieloslve pet la pobbltrlM dl provenienca ttaltao« Utora: Uoiooe Pubbliat* ttalians a. A. Milana 5 Hedazione Amnnmstrazione Kopitarjeva 6. Labiaoa = ed eatera: ilaiooa Fubblicit* llaliaoa ti A. Milana Bpefflrione In abbon&meiito postala Poštnina plačana ▼ gotovini Japonski bližnji in daljni cilji v sedanji vojni »Japonska se hoče polastiti vojaških oporišč in surovin v veliki Aziji, povečati svojo vojno moč ter se z Italijo in Nemčijo boriti do konca vojne, ki utegne biti dolga in trda...« Vojno poročilo st. 598: Delovanje topništva in letalstva v Cirenajki Uradno vojno poročilo šl 598 pravi: Slabotno delovanje topništva na bojišču v Cirenajki. Letalske skupine so uspešno napadle mo-torozirane kolone iti angleška oklepna vozila in so uspešno bombardirale tudi pristaniške naprave v Derni in v Tobruku, kjeT j'^ bil zažgan zasidran parnik. Nemška letala so med mnogimi napadi na otok Malto metala bombe srednje in velike vrste na važne vojaške cilje. \ pristanišču La Valetta je bil zadet parnik srednje velikosti. Med letalskim bojem je bilo srstrclje-no eno letalo vrste »Hurricane« in en »Gla diator«. V noči na 20. januar so angleška letala letela nad pokrajino E 1 e_u s i s (Grčija) in metala zažigalne bombe, ki pa so povzročile škodo samo na zasebnih poslopjih. Tokio, 22. jan. s. Japonski ministrski predsednik Tojo je včeraj v zbornici imel govor, v katerem je znova zatrjeval, da misli vse svoje sile posvetili izpolnjevanju svojih dolžnosti, da bi se dosegli cilji sedanje vojne in da .bi se tako izpolnila cesarjeva misel. »Zadovoljstvo nam vzbuja misel, da so cesarske vojne sile od začetka vojne za veliko Azijo povsod tolkle sovražnika in na vseh odsekih dosegale stalne in sijajne zmage ter v kratkem času uničile večino sovražnikovih vojaških postojank v veliki vzhodni Aziji. Tudi proti kitajski vladi v Čungkingu smo postopno povečali svoj pritisk, medtem ko je naša obramba na severu zanesljiva in kar najtrdnejša. Moč in ugled našega cesarstva sta se utrdila na znotraj in na zunaj, to pa zlasti po kreposti našega ljubljenega vladarja. Želim povedati čustva svoje hvaležnosti zvestim in hrabrim častnikom ter vojakom iz vojske in mornarice, ki so se borili pogumno in živahno, posrečilo, da so z nekaj oddelki za kratek čas vdrli v ta kraj. Razvili 60 se hudi boji po hišah in ulicah ob 20 stopinjah mraza. Sovjetski vdori v omenjeno središče so bili odbiti, napadalci pa pognani proti vzhodu. Več' ko 500 trupel boljševiških vojakov je obležalo po cestah. Nemci so ujeli 100 Rusov in po bitki je kraj bil zopet trdno v nemških rokah Sofija, 22. jan. s. »Bulgarija«, glasilo bivših bojevnikov, prinaša zanimiv sestavek generala Nikolajeva, starosta bolgarske vojske. General pravi takole: »Evropi grozi nevarnost od Vzhoda in od Zahoda. To pomeni, da bo za dosego popolne zmage treba novih naporov, nele pri državah Osi, temveč tudi pri vseh njihovih zaveznikih z Bolgari vred. Bolgarija zdaj preživlja zgodovinski trenutek največjega pomena, zakaj bitka, ki poteka zdaj, l?o odločila bolgarsko usodo za mnoga stoletja. premagovali nasprotovanje naravnih sil in so zmagoviti na vseh bojiščih. Poglavitni cilj vojne, ki jo Japonska bije, je, zagotoviti državi vojaška oporišča v veliki Aziji ter spraviti pod japonsko nadzorstvo pokrajine, ki so bogate z važnimi surovinami. S tem bomo najprej povečali svojo vojno moč, v tesnem sodelovanju z Nemčijo in Italijo pa ojačili vojne operacije ter se z njima vred borili, dokler no bosta Anglija in Amerika prisiljeni na kolena. Združene' države in angleško cesarstvo sta državi, ki se bahata s tem, da imata največje bogastvo in največjo moč na svetu, ker sta dolga leta utrjevali svoja oporišča za svetovno oblast Tudi če zdaj doživljata hude poraze, si ni težko misliti, da se bosta hoteli zagrizeno upirati prav do konca in skušali spremeniti izid vojne. Moramo se torej pripraviti na težave vseh vrst. ki nas utegnejo v bodočnosti srečati, ter se zavedati, da bo vojna lahko dolga in trda. Priznavamo to, a smo trdno odločeni nadaljevati z bojem prav do zmage.« Tokio, 22. jan. s. V zvezi z ofenzivo zoper Birmo poroča japonsko vrhovno poveljstvo, da so japonski odedlki 17. januarja ponoči napadli angleške čete, ki so štele kakih 700 mož. To je bilo 27 km severovzhodno od malajskega mesta Tavo-ja. Tavoj je bil zaseden 17. januarja zvečer. Pri tej priliki so Japonci zajeli 151 mož, nasprotnik pa je pustil na bojišču 170 mrtvih. Zajeli so več kosov gorskega topništva, 329 strojnic ter več stotin avtomatičnega orožja. V tokijskih krogih pripominjajo, da bo zasedba važnih vojaških točk ob birmanski obali Malajskega polotoka omogočila japonskim silam operacije v smeri proti birmanski prestolnici Rangoonu in pomorske vojne operacije v Bengalskem zalivu. Z ozirom na zasedbo Tavoja pripo- Spričo vstajenja bolgarske domovine, ki so jo do pred kratkim tlačili Angleži ter njihovi poznani in skriti zavezniki, se morajo Bolgari zlasti spominjati, komu dolgujejo hvaležnost za to vstajenje. Treba je razločno sprevideti, da je usoda Bolgarije neločljivo na življenje in smrt zvezana z usodo držav Osi. Bolgarsko ljudstvo se mora duhovno zediniti in se pripraviti, da bo neposredno stopilo v boj, ki ga lahko Bolgarom vsak trenutek vsilijo. Vsakdo mora biti pripravljen dati lastno življenje za kralja in za Bolgarijo.« pripravljena na vse minjajo, da šteje to mesto 300.000 duš in da je središče trgovine z rižem, s cinkom in z gumijem. Tokio, 22. jan. s. Poročila iz Malaje pravijo, da so zadnja dva dneva bili silovito zagrizeni boji na številnih krajih v severnem delu države Jo-hore, in sicer med akcijo, ki je znova stisnila obroč okoli angleških čet. Hkratu so japonske sile vzdolž obale malajskega polotoka tolkle znatne oddelke angleških motoriziranih oddelkov. , , Tokio, 22. jan. s. Poročilo agencije Domei pravi, da se japonske čete pomikajo v Birmi proti mestu Mulmeinu, ki leži 180 km jugovzhodno od Rangoona. Tokio. 22. jan. s. Po hudih bojih so japonski oddelki, ki korakajo proti Mulmeinu, potolkli angleške čete, ki so bile razpostavljene med birmansko mejo in tem mestom. Štele so kakih 40 tisoč mož. Pri tem so bila sestreljena štiri angleška letala. Vesti 22. januarja Japonski mornariški minister admiral Šimada je imel govor o uspehih japonske mornarice v sedanji vojni in dejal, da ta mornarica dejansko vlada na Tihem morju od Filipinov do Amerike. Potopila je do zdaj 7 bojnih ladij, 2 oklepnici, 2 letalonosilki, 6 križark, 18 rušilcev, 26 podmornic, poškodovala pa 4 bojne ladje, 6 križark, 1 letalonosilko in 3 rušilce. Potopila je tudi 35 trgovskih ladij ter uničila ali poškodovala 977 nasprotnih letal. Japonsko brodovje pa je od začetka vojne izgubilo 4 rušilce, 4 pobiralce min, 3 podmornice, 4 prevozne ladje, 67 letal, neka križarka pa je bila delno poškodovana. Ilitler, poveljnik vseh nemških bojnih sil, je poslani generalu Rommelu, poveljniku nemškega oklepnega zbora v severni Afriki, brzojavko, s katero mu podeljuje odlikovanje hrastove vejice z meči na viteški kolajni reda železnega križa. General Rommel je šesti častnik nemške vojske, ki je dobil to najvišje odlikovanje. Zastopnik nemškega zunanjega ministrstva je včeraj dejal, da je v turških krogih vzbudila precejšnjo skrb izjava ameriškega diplomata Mac Murraya o sovjetskih načrtih za prilastitev Dardanel. Ta razodetja čisto potrjujejo nemško stališče, ki je bilo glede tega že razglašeno. V Angliji se množe zahteve po uvedbi diktature v industriji. Po 6odbi španskih listov je to znamenje, da vlada v angleški industriji, zlasti vojni, nered. Francoska vlada je včeraj izdala odlok, da Judje odslej ne bodo mogh več biti lekarnarji, Judinje pa ne babice, razen kadar bi jim to pravico priznali zaradi posebnih zaslug. V Osijeku so se včeraj začela gospodarska poga- janja med Madžarsko in Hrvaško. Šlo je predvsem za obmejni blagovni promet. Španski komisariat za tekoča goriva je še bolj omejil porabo bencina in 6icer zaradi velikanskih težav, ki jih delajo Združene države pri izdajanju dovolilnic za firevoz bencina po morju. Hitler je v svojem glavnem stanu sprejel maršala von Bocka, ki se je vrnil z oddiha in bo zdaj prevzel poveljstvo na nekem drugem delu vzhodnega bojišča. V španski Maroko je dopotovalo na obisk portu- galsko vojaško odfioslanstvo. V kratkem bo prišel v London sovjetski zuna- nji minister Molotov, da bo nadaljeval z Edenom v Moskvi začete razgovore, poroča švedski list »Dagens Nyheter«. Dosedanji angleški veleposlanik ▼ Čnngkingu, sir Archibald Clark Kerr, je imenovan za novega angleškega veleposlanika ▼ Moskvi in bo odj»otoval v Moskvo sredi februarja. Turški generalni štab je prevzel nadzorstvo nad vsem železniškim prometom v Turčiji, poročajo iz Carigrada. Turška vlada je sklenila poklicni še dva nova letnika pod orožje. 26 in ^7 letniki se bodo morali dne 22. februarja priglasiti pri svojih poveljstvih. Samo ljudje, ki ne poznajo visoke šole resničnih bojev, lahko vidijo pri nemški vojski slabost zdaj, ko so nemške fronte v razdobju obrambe, piše »Volkischer Beobach-ter«. Ljudje ne vedo, da je lahko tudi v obrambi najvišja mera ofenzive, v kateri je mogoče deliti hude udarce in da le okoliščine in premišljenost zahtevajo tako obrambo. Filmski tedniki prinašajo v slikah žive dokaze, da je pobuda v Rusiji slej ko prej na nemški strani. V Montevideo, prestolnico Uruguaja, je odplula ameriška lahka križarka »Savannah« (9457) ton, poročajo iz Buenos Airesa. Čan^kajšekova vlada se je odločila poleg vojaškega zastopnika poslati v Washington tudi posebno gospodarsko odposlanstvo. Finski in Baltiški zaliv sta zamrznjena ter je plovba zaradi ledu popolnoma ustavljena. Smrtna obsodba dveh vojakov v Parizu Pari«, 22. Jan. s. Vojaško sodišče v Parizu ja Izreklo zodbo v razpravi zoper poročnika Ga-rona ln narednika Malleta, ki ata bila obtožena, da sta junija 1940 med francoskim umikom iz Abevilleja ubila 21 civilnih ujetnikov, pripadajočih različnim narodnostim. Oba sta bila obrnjena na smrt Nova junaštva italijanskih borcev v Rusiji spričo ruske zime Vzhodno bojišče, 22. jan. s. Borba, ki so jo na božični dan sprožilo ogromne ruske sile 5 divizij, od katerih so bile 3 divizije pehote, dve pa konjenice, se je zaključila SL decembra. S temi silami so boijševiki hoteli prodreti v odsek, ki je bil v rokah divizije »Celere«. Vendar pa so bile pobite in Rusi so imeli kar najbolj krvave izgube. Medtem pa so se italijanske Četo v protinapadih polastile postojank, ki so bile poprej v sovjetskih lokah. Hude izgube in moralna jvotlačenost zaradi ponesrečenega napada so boljševike prisilile, da so se omejili na manj žilave napade, ker so morali preurediti in izpopolniti svoje sile z novimi oddelki. Nekaj dni nato so Rusi znova začeli s celo vrsto napadov na raznih krajih bojišča, zasedenih po italijanskem ekspedicijskem zboru. Italijanski oddelili so vse te napade gladko odbili in kljub zelo hudim življenskim prilikam nudijo kar naprej občudovanja vredne dokaze odj>ornosti in moralne ter tehnične premoči v primeri s številčno silnejšim nasprotnikom. Hudo je namreč trpljenje italijanskih borcev, ki kljubujejo ostremu mrazu ter se bijejo po krajih, katerih življenjske prilike jasno osvetljujejo njihovo telesno in duhovno trdnost. V poslednjih bojih se je znova izkazala 63. legija črnih srajc »Tagliamento«, ki se je udeležila božične bitke in b tem zapisala lefio 6tran vojne zgodovine. Junaško je namreč branila in še brani eno najbolj kočljivih in težavnih postojank italijanskega odseka na vzhodnem bojišču, raztrgala je ponovne silne napade, ki jih je nasprotnik prožil noč in dan z znatno večjim Številom čet, in mu zadajala kar najhujše izgube. Hitlerjev glavni stan, 22. januarja: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo: Na bojišču pri Doncu so se tudi včeraj razvili srditi boji. Sovjetske sile, ki so ob gornjem teku reke vdrle v nemšk- črte, so bde s protinapadom vržene nazaj. Pri tem so Sovjeti imeli 110(1 mrtvih in več sto ranjenih, 19 tojrov in 30 stiojnie pa je bilo zajetih. . , Tudi na sr ednjem in severnem odseku je sovražnik nadaljeval z napadi. Pri obrambnih bojih in pri uspešnih protinapadih je im-"! sp-vražnik zopet hude izgube v moštvu in potrebščinah. .. . . , . . Plen po bitki pri Feodoziji se je dvignil na 10.605 ujetih, 85 tankov in 17? topov. Letal-stvo je v ožini pri Kerču poškodovalo večjo sovjetsko ladjo in je napadalo na vsem vzhodnem bojišču uspešno ter podpiralo obrambne boje. Podmornica je v Leden-m morju potopila ▼ močno zastraženem konvoju rušilec in parnik. Rušilec in dva parnika sta bila s torpedi poškodovana. Berlin. 22. jan. s. Nemška uradna agencija je lz vojaških virov izvedela, da so boijševiki na severnem odseku vzhodnega bojišča z osmimi bata-ljoni silovito napadli neki kraj, ki je bil v. nemških rokah,. da bi ga osvojili in obvladali ves odsek tega bojišča. V boj so vrgli vse razpoložljive sile, ne meneč se za izgube. Sovjetom se je Zahteve po razpravi o pomoči za Singapoore v Rim, 22. jan. s. V angleški poslanski zbornici Je poslanec Granville govoril o tem, da ministr-»ki predsednik ni dal podrobnih izjav o položaju v vzhodni Aziji. Zato je poslanec vložil predlog, naj zbornica takoj obravnava o naslednjih, za javnost važnih vprašanjih: o pošiljanju primerne letalske pomoči za obrambo Singapooreja in o poroštvu, ki naj ga da vlada, da se bo ta sklep res izpolnil. Predsednik zbornice je dejal, da takega predloga ne more sprejeti, poslanec Granville pa je vztrajal pri zahtevi, češ da bi zaradi izredno resnega položaja v Singapooreju zbornica morala porabiti priliko, ko se je »ešla prvič po vrnitvi ministrskega predsednika lz Amerike, in zahtevati od vlade zagotovilo, da bodo letale takoj poslana y Singapoore. Predsednik je trdil, da taki zahtevi nasprotujejo pravila in poslanec ni ttapeL Predsednik vlade Churchill je na vprašanje o radijskih oddajah, ki jih je imel v Wastungtonu in Tudi Madžarska je žitve za končno ofenzivo proti Sovjetom Budimpešta, 22. jan. s. Madžarsko javno mnenje zasleduje z velikim zanimanjem razvoj položaja in čezdalje jasnejše znake o skrbni pripravi za končno ofenzivo proti Sovjetom. V tem smislu je zanimiva novica, ki jo je objavil poluradni »Budapest Ertesito«. List piše o sedanji vojni in pravi, da se Madžareka razlikuje otl tistih narodov, ki ne razumejo svoje evropieke dolžnosti in se vežejo z boljševiškim sovražnikom, kakor Anglija. Zato ima Madžar- Anglija in vse njene postojanke so zdaj v hudi nevarnosti Rim, 22. jan. s. Londonski »Daily Expre&s« podaja pregled položaja na bojiščih in meni, da imajo sile osi še vedno pobudo v svojih rokah. Kakor se je bil izrazil sam Churchill, se pobuda osi sedaj ponovno pojavlja zaradi nastopa Japonske. Bliža se obleganje Singapooreja, prav tako pa se tudi Avstralija pripravlja na japonsko ofenzivo, ki utegne nastopiti še prej, preden se bo začelo Pravo obleganje Singapooreja. Tudi Malta in Ve-like Britanija sta v nevarnosti. Na vsak način pa mora Velika Britanija, Če si h6če priboriti pobu* angleški zbornici Kanadi, razlagal, kako naj bi njegove govore oddajali. ^ Zaradi tega je prosil zbornico zase in za morebitnega svojega naslednika, katerega bi utegnil imeti v tej vojni, dovoljenja, da bi te govore dal posneti na plošče in jih v celoti dal na razpolago javnosti zaradi propagande. Zbornica je to Churchillovo zahtevo odklonila, češ da bi tak sklep lahko javnost sprejela, kakor da se hoče vlada obračati naravnost na ljudstvo, mimo poslanske zbornice, kar bi dišalo do diktaturi. r O vsebini razgovorov med japonskim veleposlanikom pri argentinski vladi in argentinskim zunanjim ministrom, ni bilo izdano nobena uradno poročilo, pač pa govore, da ja ja(x>nski veleposlanik argentinskemu zunanjemu ministru sporočil željo svoje vlade, da bi se kljub vojni vzdrževal trgovski promet med Obema državama. ska namen bojevati se z vsemi silami proti boljševizmu ob strani močnih držav Osi. To točno označeno stališče Madžarske je nujna posledica njenega tisočletnega {»oslanstva v obrambi zahodne omike proti vzhodnjaškemu divjaštvu. Madžarsko ljudstvo iz lastnih izkušenj ve, 'kakšen je komunizem z vsemi svojimi zablodami in surovostjo, in prav iz tega razloga je pripravljena na vse žrtve, da se enkrat za vselej podre Sovjetska unija do, povečati svojo vojno izdelavo. Toda vse orožje ne bo dosti pomagalo, če imperij ne bo istočasno pripravljen tudi duhovno, kakor se je videlo sedaj v Malaji. Sedaj je nastopil čas za ljudi, ki iščejo opravičila in izmikanja za dogodke v Malaji. Toda Anglija se mora pobrigati za vse drugačne stvari, kakor pa je opravičevanje za neuspehe. Sodelovanje med silami osi je popolno in Malaja pomeni komaj šele začetek orjaškega .programa za izvedbo načrtov sil osi. Če bo Singapoore zavzet ali pa odrezan od sveta, bodo dobili Japonci v svoje roke ključe do Južnega Tihega morja. Gospodarski ukrepi In načrti Japonske v sedanji vojni Tokio, 22. jan. s. Japonski finančni minister Okinori Kava je v svojem govoru v parlamentu razlagal temeljni načrt o finančnih ukrepih, ki jih misli izvesti japonska vlada, da bi spravila v obtok in razvila vse naravne zaklade v Vzhodni Aziji. Glavna točka te^a programa jp ta, da bo treba pofiolnoma izriniti vpliv dolarja in funta šterlinga. Proračunski osnutek za najnovejšo finančno obdobje znaša 8698 milijonov jenov, od katerih odpade 2463 milijonov jenov na izredne izdatke. Vojna na Tihem morju je postala breme za proračun, toda ob sodelovanju vsega naroda, bo država prebrodila tudi vse te težave. Posebno skrb je vlada posvetila razširjenju in povečanju industrije, nadzorstvu nad cenami, higijeni, vprašanju podpor ranjencem, dalje protiletalski obrambi in znanstvenim raziskavanjem. Potem je minister tudi rekel, d« se trgovska izmenjava t Mandžurijo, Kitajsko, Francosko Indokino in Siamom vedno lepše razvija. Izdani bodo ukrepi za večji razvoj gospodarstva vseh držav v Vzhodni Aziji, v katerih je treba videti odslej zanoprej en sam enoten gospodarski sklop. Pomembno pisanje bolgarskega najstarejšega generala: Bolgarija mora biti pripravljena na bližnji dejanski vstop v sedanjo vojno 0 spomladanskem delu v zelenjavnem vrtu Ljubljana, dne 22. januarja. Kaj neki že zdaj govore o spomladanskih (ii lili v zelcnjadnem vrtu, ko je pa zunaj še trda ; ima, da že zlepa ne,« bi dejal'marsikdo, ki se /.a stvar ne zanima preveč. Drugačnega mnenja o lem pa sp naši vrtnarji. In da je temu tako, so :>olrdili tudi s tem, da so imeli včeraj spet predavanje o zgoraj navedenem predmetu. Predaval jo vrtnarski asistent pri mestni vrtnariji g. Fr. Pirnat. Lepo pripravljeno in poučno predavanje pojasnjevale tudi številne skioptične slike. Že februarja meseca je v naši solatni vasi Trnovo pravo vrvenje, pa čeprav je zunaj še sneg in mraz. Solatni strokovnjaki, o katerih velikih vrlinah pač nihče ne dvomi, že pokukavajo skozi okna in čakajo le količkaj ugodnega vremena, kdaj bodo zasadili prvo lopato, vsak gleda na •sojo toplo gredo ln nihče noče v tem zaostajati. Trnovčani in Krakovčani so v tem pogledu pravi mojstri, saj vam na trgu potom prodajajo solato pol meseca prej kakor pa jo pridelajo na ostalih ljubljanskih njivah. Solatarji izrabijo vsak :ončni žarek, da svojo ljubljeno solato »kvišku spravljajo«. S toplimi gredami je pač najboljše, da počakamo do konca marca meseca. Tedaj sko-naj nič ne tvegamo. Čeprav je predavatelj dal vse priznanje našim Trnovčanom in Krakovčanom, vendar pa je trdil, da pikiranja ne poznajo. In da so nočejo tudi s to vrsto sajenja upoznati, so pa krivi sami kupci, ki se le premalo zanimajo za nakup dobrih sadik, ki bi dajale lep pridelek. Pikiranje je res važno. Pikirane rastline imajo zaradi skrbne nege še prav posebno visoko ceno. Pod enim oknom sicer lahko pridelajo od 1000 do 1500 sadik, d očim je pod prav talco velikim oknom mogoče dobiti le 2C0 do 400 pikiranih" sadik, ki pa po kakovosti prve znatno prekašajo. Po sedanjem mrazu in snegu bo kaj kmalu nastopilo holjle in milejše vreme in treba je, da vrtnarja lepo vreme ne dobi nepripravljenega. Prve setve bo posvetil papriki, zeleni, zgodnjemu zelju, cvetači, ohrovlu, zgodnji solati in še nekaterim zelenjadnim rastlinam. Druga 6etev pa potrebuje že mnogo več sonca. V drugo setve spada saditev ljubljanske ledenke in maslenke, saditev kumar in paradižnikov. Kolikor pozneje potem vsajamo rastline, toliko manj gnoja potrebujemo. Pri prehodni dobi iz tople na mrzlo gredo uporabljamo lahko namesto pravega dobrega gnoja odpadke, ki jih sicer dajemo na kompostno gomilo. Mrzlo gredo potrebujemo za poznejšo setve in pa za pikiranje. Važno pri mrzli gredi je, da jo ne pripravljamo prezgodaj in da tudi s setvijo "očakamo primernega in toplega vremena. Ce pri lom preuranimo, nam gre lahko vsa setev v nič, če mraz nenadoma spet- naslopi. Pikiranje je za vsakega pravega vrtnarja zelo važno delo. S pikiranjem rastline utrjujemo za poznejše prenašanje in pa: s pikiranjem redčimo pregoste setve. Pikiranje je pri različnih rastlinah različno. Posebno pri paradižniku moramo'paziti na pravilno pikiranje. Trikrat ga moramo. Papriko moramo pikirati enkrat ali dvakrat, dočim vse kapusnice pikiramo po enkrat. Nekatere manjše rastline pa sploh ne pikiramo. Tako nikdar ne pikiramo solate, peteršilja, koronja, še manj pa na primer fižol. Pikiranje je odvisno tudi od časa in prostora. Vsako rastlino moramo pikirati tedaj, ko so kalični listki dobro razviti ln je srce rastline v razvoju. Manjše rastlin« pikiramo kar s prstom, večje pa s posebnim klinčkom. Važna je globina. Sadimo kakor rečeno do kaličnih listkov. Jzjeme glede globine so pri paradižnikih, kumarah in papriki. Paradižnike sadimo precej globlje, posebno druga saditev mora biti globoka. Včasih so paradižnike sadili s podtaknjenci pod okni. Zdaj pa te redke navade ni nikjer več. O saditvi i>ora so pa različnega mnenja. Večina je mnenja, da je najboljše, da sadimo por globoko, v posebne-grabenčke 5 cm globoko. Pikiramo navadno v vrstice, pa je tudi gostota zavisna od rastline. Setev na prostem. Priprava za setev na prostem je že sila važna. Saditi začnemo tedaj, ko je zemlja .taka, da se več ne oprijemlje motike ali grabljic, pa tudi čevljev ne, kadar zahojujemo. Za setev na prostem je najboljša lanskoletna zemlja, ki jo spomladi le narahlo po vrhu preobrnemo. Gredice naredimo Široke po 1.20 m, ker so lake najbolj prikladne za obdelavo. Pri setvi na prosto ne smemo biti prehitri. Zgoditi se nam zna, da potem, ko smo vsadili na prosto, nenadoma pritisne mraz in gre večina setve po vodi. Od debeline je zavisno, kako globoko sejemo. Fižol, grah sejemo 2 cm glol>oko, dočim manjša semena sejemo bolj plitko. Semena manjše vrste sejemo takole: Drobna semena zmešamo z zdrobljeno kredo ali apnom ln potem to mešanico posipamo po njivi ali gredi. Bela kreda nam pove jasno, kje «mo sadili in kje Je ni nič semena posejanega. Je to preprost, pa dober pripomoček. Kdor izmed vrtnarjev je zaostal ln ga Je lepo vreme prehitelo, pa naj da semena kalit pred vsaditvijo. Medtem ko zemljo pripravlja, naj semena namoči in jih da na topel prostor, kjer lepo kale. Ko je zemljo pripravil, pa vzkaljena semena le presadi v gredo. Tako ni nič zamudil. Važno pri aditvi je tudi zaznamovanje setve. Še najbolj pravilno je, da damo na sredo gredice leseno majhno tablico, na kateri označimo aorto semena in pa datum, kdaj smo vsejali. Tudi kumare lahko vsadimo že pred časom. Semena kumar zmešamo z žagovino, ki jo potem namočimo. Dobro je tudi, če damo seme v posebno izdelane lončke, ki so narejeni iz ila in kravjaka. Ko jo zemlja godna za presaditev, damo te lončke kar skupaj z rastlino v zemljo. Lončki v zemlji razpadejo, kumare pa rastejo naprej. V marcu mesecu bo tudi čas za sajenje čebulčka, rabarbare, hrena in pa raznih vrst dišavnic. Na prostem pa bomo v marcu sadili tudi zelje, grah, bob, radič, motovilec, zeleno, črhi koren in še nekatere druge zelenjadne vrste. Od vrste zemlje je seveda zavisno tudi, kakšna semena bomo rabili za setev, Tako je treba res že zdaj misliti, kaj, kam in koliko bomo sadili v toplo gredo ali na prosto. Biti moramo pripravljeni, da nas čas ne prehiti. Iz Cerkniške doline »Mraz na tak, da zajec mater iščete Kadar človek na deželi sliši ta rek, tedaj si nehote huhne v roke iu se prime za premrla ušesa. V ponedeljek so ljudje imeli kar vse dopoldne ta rek na jeziku. BiJ je namreč v tej zimi uajmrzlejši dan. V Cerknici je živo srebro zdrknilo kar na — 20 stopinj, iz Loža pa so »furmani« vedeli poved a-ti, da so tam zaznamovali kar —22 6topmj. Ljudje, ki 60 prihajali v prvih jutranjih urah v trg, 60 imeli na sebi, posebno po glavi, močno ivje. Sele proti poldnevu je mraz toliko popustil, da so lahko moški dvignili čez ušesa 6voje kučme, ženske pa 60 odgrnite svoje nosove. V teh dneh ima marsikatera ženica pokrit obraz kot muslimanka. Da je res pošteno 'mraz,. nam je najlepši dokaz cerkniški potok, ki malokdaj popolnoma zamrzne, vsaj tako kot je sedaj. Mladina seveda prav pridno trga čevlje po ledu in starši se zastonj jeze in hudujejo nad njimi. Večji in pa tisti, ki imajo drsalke, pa si privoščijo malo večji luksus. Ti se pa odpravijo na jezero, kjer je drsališče, kakor bi rekel — brez meja. Zdi se nam vredno omeniti, da bi se na tej ploskvi splačal izlet tudi iz oddaljenejših krajev. Samo — »led je treba prebiti,« pa bo šlo. Razstava g. P. Turšiča. V izložbah g. Urbanca in g. bežona v Cerknici, razstavlja svojo prvo partijo olj in pastelov naš domačin siikar-samouk Pepko '1 uraic. Do tega časa marsikdo ni vedel, da se g. Turšič ukvarja 6 tem poslom. Saj smo ga vedno videli, zapo6ienega drugod. Toda zadnje fcfce se je največ posvetil platnu in barvam. Delal je iu še dela kar naprej. Mislimo, da ne bomo storili nobene krivice, če pravimo, da mu k vse večjemu napredku pomaga tudi večkratna prisotnost slikarja g. Lojza Perka. Prva razstava obsega 11 del, med katerimi poseono pozornost vzouja »sv. ierezma« in »je-iuia joka nad Jeruzalemom*. Večja ucia 60 »e: »jagciiMta iaga«, »CigauKa« in »troče tajništvu, ki je v šolski preami. Ti podatki so potrebni zaradi poročil davnemu odboru. Predvsem pa s« pozivajo vsi priseljenci, da se takoj v svojem interesu javijo in 6seboj prineso vise osebne podatke. Glasom odredbe Visokega komisarja, naj prijavijo vsi oni, ki so prišli z ozemlja, ki sedaj spada i>od Nemčijo, vse svoje premičnine, nepremičnine ali vloge, ki so tam ostale. Prijave se dobe v občini, ali v tajništvu RK. Cas prijave je do konca tega meseca. Iz Srbile Omejitev tekstilne izdelav* t Srbiji je določena « posebno uredbo Centrale za tekstil. Odslej bo mogoč« proizvajati samo najpotrebnejšo tekstilno robo in še to v manjših količinah. Nitka občina si je Izposodila od svojih občanov 14 milijonov din. Pritožujejo se pa, da so se ravno bogataši zelo slabo izkazali. 25 batin je držal sredi ulice mladenovaški trgovec Nikola Bogdanovič, ker ie nekemu kmetu prodal liter petroleja za 100 din. Poleg tega, da je dobil batine, je moral plačati 20.000 din globe. Mož bo gotovo dobro pomnil liter petroleja, kmeta, denar in — batine. 260.000 kubičnih metrov drv je bilo do zdaj pripeljanih v Belgrad in še vedno se vse križem to*i, da ni goriva in ga res ni. Po tem lahko sklepamo, da je zima res huda in interesentov za drva mnogo. Tobak na karte se obeta v Srbiji. Resno se bavijo a tem vprašanjem, da bi na ta način preprečili črno borzo s tobakom. Zanimivo je, da Belgrad mesečno pokadi približno 30 milijonov cigaret in 16.000 kg tobaka. Olje it koruze so začeli izdelovati v Bolgariji. Na umeten način iz koruznega zrna poberejo klice, ki dajejo mnogo redilnega olja. Iz 100 kg klic dobe približno 25 kg olja. Tudi v Srbiji se bodo začeli baviti s tem. Novi župani ▼ kragujevaškem srezu. Srez Kragujevac ima 27 občin. T^ dni so bili izmenjani župani v dva ln dvajsetih občinah. Novi župani so takoj položili prisego in šli na delo proti komunizmu. Nov izum proti poledici je iznašel mlad bel-grajski ključavničar. Izum je v tem, da je treba pripeti na pete posebno železo, ki ima ostre zobe in ti zobje varujejo vsakega, da na najbolj nevarni poledici ne pade. Zopet uničena komunistična tolpa. Te dni je bila končana ostra borba med srbskimi četniki in prostovoljci na eni in komunisti na drugi strani. Borbe so se vršile okoli planine Javor. Na bojišču so pustili komunisti 160 mrtvih, 104 ranjene in 171 ujetih. Tolpa je štela okoli 700 ljudi. Srbska šola se modernizira. V Belgradu bodo dajali več kulturnih filmov s predavanji. Filmi so namenjeni predvsem šolski mladini, zlasti gimnazijcem. Razumljivo je, da mladina mnogo rajši gre v kino kakor v šolo in je tudi verjetno, da se t oj bolj varna počuti pred »cveki«. Projo bomo spet jedli, tako pravi Diris (Direkcija za ishranu) v Belgradu, ker pšenične moke ni več. Zadnje čase so nastale take težkoče, da pšenične moke ni mogoče oskrbeti v zadostni količini, zato bo Diris odslej dajal pekom koruzno moko za projo. Te je baje dovolj. Svoj statut je banovini predložila kragujevaška občina.. Statut se nanaša na občinske uslužbence in na red dela. To bo prvi primer v Srbiji. Regrutacija mladeničev za prostovoljno nacionalno 6lužbo se je te dni začela in sicer v Smederevem. Prvi letniki bodo začeli 6voje delo 6 pričetkom meseca februarja. Trg v Kragujevcu je bil zadnje čase popolnoma prazen, ker kmetje niso ničesar prinesli, ampak 60 vse prodajali po hišah, oziroma zamenjali za drugo blago. Zdaj je mestni načelnik izdal na- log, da ne smejo ničesar več nositi po hišah, ampak vse na trg in tam prodajati. Enako velja tudi za drva, ki jih morajo voziti vsa na trg. Policijski čas so podaljšali tudi v Kragujevcu. Namesto ob pol šestih gredo lahko spat šele ob osmih. Ruski kadetski korpus je začel s svojim redniir delom v Beli crkvi. V Srbiji morajo prenehati vse politične strank« in namesto teh se mora ustanoviti edina narodna fronta za rešitev in obnovo zemlje, tako je izjavil novi načelnik valjevskega okrožja polkovnik Dragomir Lukič. Mačva je končno očiščena od komunistov, ki 60 precej časa strahovali ta del Srbije in jx>vzro-čili mnogo razdejanja in številne nedolžne žrtve, tako poroča belgrajsko »Novo Vreme«. Velika melioracijska dela se pripravljajo za Mačvo, ki je naravno zelo bogata, a vsako leto povodni naredijo ogromno škodo. Ta dela so predvidena za več let in 6Časoma Mačva lahko postane prav tako bogata kakot je Banat. Tu bo predvsem teren za nacionalno službo za obnovo Srbije. Drva mora prijaviti v Belgradu V6ak, Id jih ima preko 50 kub. metrov. Menda danes ni mnogo takih srečnih lastnikov. Kontrola kulturno-prosvetnih ustanov. Ministrski svet je predpisal uredbo, po kateri se vse stanovske in kulturno prosvetne ustanove stav-ljajo pod posebno kontrolo ministrstva prosvete, ki more po potrebi posameznim usianovam postaviti komisarske uprave, ki nadzirajo delo in imetje v ustanovah. Manjši ogenj na pošti Ljubljana, 22. januarja. Včeraj zvečer so bili ljubljanski poklicni gasilci poklicani na pošto, kjer so se v kleti vneli kabli. Ogenj je nastal nekako takole: V kleti so delavnice za predelavo kablov. Delavci so s talilnimi svetilkami rezali kable, pa je taleči asfalt, s katerim so kabli oviti, padel na tla; kjer so bili oblanci. Seveda 60 se vneli in pri tem tudi kabli. Ogenj so kmalu pogasili. Razen malenkostne škode, so bile prekinjene tudi nekatere telefonske zveze, ki pa so jih delavci kmalu popravili. Gasilci so se lahko že čez pol ure vrnili v Mestni dom. Slovenski pianistki Osterčeva in Ilrašovčc- va gojita z vso vnemo koncertno igro na dveh klavirjih Prvi njih koncert v letošnji sezoni je bil meseca septembra in takrat sta bili ob« deležni laskavih ocen. Kritiki hvalijo njun« tehnično zrelo igro ter dognano čustveno sveže interpretacijo. Splošno se je poudarjalo, kake resno sta so zavzeli obe umetnici za to panogo koncertnega udejstvovanja. . Njun prihodnji koncert bo v ponedeljek 26. t. m. v mali filharmonični dvorani. Igrali bosta: Brahmsove variacije na Paganinijev tema, Terenghijeve variacije na -0 Chopinov preludij in novo skladbo Matije Tomca na narodni motiv. Za. četek koncerta bo ob pol 7 zvečer, predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Kozmetične preparate lahko pripravimo sami... Ljubljana, Januarja. I Draginja in pomanjkanje raznih kozmetičnih | preparatov, lepotil. barvil, pomad, masti, vod, tinktur in vseh tistih prepotrebnih in nepotrebnih drobnarij, brez katerih ne more biti nobena moderna ženska (in katera noče biti?), je krivo, daje prišel šibkejši spol v veliko zadrego. Ker pa sočustvujemo z našimi dobrimi damami (ali pa z možmi, ki morajo zaradi tega prenašati vse »ljubeznivosti« s strani žena), jim hočemo z dobrimi nasveti pomagati. Pred nekaj leti so skoraj vsa lepotila izdelovali le iz rastlin, šele kasneje so uvedli v kozmetično salone tudi razne kemične preparate. Vendar so ti poslednji porazno vplivali na kožo in marsikatera prezgodaj uvela dama... Kolonisko vodo si lahko priredimo sami brez večjih stroškov. V 250 gramov dobrega špirita (96% alkohol) vlijemo počasi 80 kapljiC4ftberga-motovega olja, 25 kapljic klinčkovega olja, 60 kapljic citronovega olja iu 70 kapljic sivkinega olja. Seveda moramo te količine le počasi dodajati, steklenico dobro stresati, da se tekočine med seboj dobro premešajo. Po par dneh je kolonjska voda gotova. Ako pa kdo želi, da bi imela voda prevladujoči duh katere koli druge rastline, naj doda tistega olja nekoliko več. Melisov izvleček pa pripravimo iz SO gramov svežih in cvetočih vršičkov melise, 12 gramov muškatnega oreha in 6 gramov cltronove lupine. Vse skupaj namakamo v 8 kozarcih špirita vsaj 3 tedne. Nato odcedimo in shranimo. Sivkino vodo dobimo iz svežih cvetov (65 g), ki jih namakamo v 1 litru dobrega sadnega žganja vsaj 14 dni. Močno dišečo tekočino pa naredimo, če zmešamo 450 gramov destilirane vode, 5 gramov špirita in 1 gram olja poprove mete. Gold crcm. V posodi zmešamo 4 grame be- lega voska, 5 gramov kitovo masti (ali dobro nasoljene prešičeve masti), 82 gramov madljovega mleka, 16 gram&v destilirane vode in par kapljic rožnega olja. Vse dobro zmešamo in če je potrebno, še razpustimo na mlačnem štedilniku. Ta krema učinkuje blažilno in prav prijetno diši. Dobro in poceni sredstvo za natiranje in masiranje kože po kopeli pripravimo na sledeči način: 45 gramov laškega olja, 2 grama klinčkovega olja, 15 kapljic citronovega olja in prav toliko kapsikove tinkture. Vse dobro premešamo in le-potjlo je gotovo. To sredstvo kožo zelo [»oživi. V starih časih tako upoštevana »ogrska voda« zopet stopa v ospredje. Ker pa je navadno precej draga, naj navedemo način, kako si jo lahko doma sami pripravimo. 25 gramov rožmarinovih listov razrezemo in jih namakamo 2 dni v % litra dobrega špirita. Nato alkohol precedimo in mu dodamo 80 gramov sivkinega olja. To lepotilno sredstvo odstrani pege, gube in napravi kožo zopet mehko. Tudi parfem lahko ponaredimo. V drogeriji kupimo 20 gramov bergamotovega olja, ki ga zmešamo s 85 grami čistega špirita. Polagoma dodamo še 3 grame benzove tinkture in 10 gramov vrtnične vode ali olja. Namesto dragih ustnih vod si pripravimo lahko doma prav dobre in razkužujoče ustne vode. 5 gramov olja poprove mete, 8 gramov salicila zmešamo v % litra špirita in Vt litra destilirane vode. Od tega vzamemo po potrebi 15 do 30 kapljic v kozarec vode. Ali 400 gramov špirita, 4 grame zimzelenovega olja ln 1 gram olja poprove mete. Vse to dobro premešamo in pretresemo ter dodamo še 18 gramov deževnice in 90 gramov glicerina, ki smo ju prej dobro premešali. Vsa skupaj noj se meša in stresa tako dolgo, da so snovi lepo raztope, nakar je ustna voda gotova. Earl Derr Blggers 40 k m »Moj dragi gospod« — Smith je s svojo pegasto roko naredil /avračujočo kretnjo, »to bi 6i pač lahko prihranili, še zmerom tli ▼ mojih prsih žarek časti in tisto, kar ste pravkar omenili, j ni v moji navadi. Zazdelo se mi je možno, da se boste vi kot j ruzuflien in umetniško vzgojen človek mogoče zanimali z« moje delo!« pokazal je na zvitek pod pazduho. »Slučajno imam nekaj jiri sebi«, je pristavil in se namuznil. | Fyfe se je zasmejal. »V,j ste pravi prebrisanec, mr. Smith.1 In če bi vam sedajle prav zares to odkupil — kaj mislite potem početi z denarjem?« 1 Smith je zajel sapo. »Tale kraj bom za zmerom zapustil. Saj I ga ne morem več gledati. Že več kot eno leto premišljam, kako bi mogel priti tja v Cleveland k svojim staršem. Sicer ne vem, j če bodo preveč srečni zaradi mojega prihoda. Če bi bil dostojno oblečen iu bi imel ie nekaj dolarjev v žepu, bi bilo to še nekam možno,* »Kako pa ste sploh prišli sem?« se je zanimal igralec. »Vozil sem se po Južnem morju, da bi tam »likal. Za mnogo-katere ljudi bi bilo to v redu, toda zame ni bilo. Na vsak način sem prišel k pameti šele tedaj, ko je bil moj žep že prazen. Po dolgem času so mi starši poslali denar za povratek. Prišel sem o pravem času na ladjo, — na ne«rečo pa smo se v tem pristanišču ustavili za en dan. in — ali st$ že kdaj pokusili okolehau, to je tist* stvar, ki ee tukaj običajno pije?« Igralec »e je namuznil. »,Aha, že razumem. Pozabili st« torej pravočasno priti na ladjo.« »M«j dragi«, je povedal Smith s skoraj sočutje vzbujajočim smehljajem, »enostavno sem pozabil na vet svet. Ko sem se spet prebudil, je bila moja ladja že dva dni na morju. Bržkone je bil moj oče zaradi tega zelo jezen. Stari nepotrpežljivi gospod.« Prišla sta do reke, šla čeznjo po ozkem kamnitem mostu in stopila v park Ala, priljubljeno zbirališče za vsakovrstne temne elemente. Fyfe je pokazal na klop. Sedla sta in Smith je razgrnil sliko. Igralec je vrgel kratek pogled na sliko in očitno presenečen vzkliknil: »Pri moji veri, saj jo naravnost lepa.« »Veseli me, ko to sliši],« se je vzradostil Smith. »Tega niste pričakovali, kaj ne? Jaz nisem tisto, kar ljudje imenujejo odlični prodajalec, toda lahko vam brez nadaljnjega rečem, da utegne ta slika nekega dne postati zelo dragoceua. Zmerom je dana takšna možnost. Le pomislite, s kakšnim ponosom bi vi potem govorili svojim prijateljem: Ali vidite, jaz sem njegov talent že pred leti pravilno ocenil. Bil 6em njegov prvi kupcc.« »Ali je to pravo ime, ki stoji tam v kotu?« Potepuh je sklonil glavo. »Moje pravo ime — da«, je tiho odgovoril. Fyfe je položil sliko v svoje naročje in vprašal: »Kaj pa velja?« »Koliko daste?« je odvrnil Smith. »Če resnično mislite na povratek domov«, je rekel igralec, »bi vara to prav rad uredil. Seveda ne takoj sedaj, kajti policija vas tako ali tako ne bo izpustila- Toda čim se bo vsa 6tvar vsaj nekoliko pomirila, bom kupil za vas vozno karto in vam bom dal še nekaj gotovine za nameček, ln to se razume samo jx> sobi kot kupnino za aliko.« »Koliko pa povrh?« »Dvesto dolarjev.« »Pra.v za res ne vem..,« »Pa recimo dvesto petdeset. Saj nimate opravka z milijonarjem. Igralec sem in navezan na svojo plačo, ki pa ni previsoka. Dolgo časa sem bil tukaj nastavljen in sem si lahko nekaj pri- hranil. Tako sem vem tudi ponudil približno vse, kar imam. če pa ne bi zadostovalo, bi mi bilo zares žal.« j »Zadostuje«, je počasi spregovoril Smith. »Na noben način vas nočem izsiljevati. Vsa zgodba je tudi meni samemu mučna, lloda konec koncev je to zame neke vrste upanje, da bom izginil odtod, in pri Bogu, da moram to poskusiti. Torej drži: vozna karta za povratek, čira bora mogel stran, in dvestopetdeset na | roko. Toda, kako pa bo za čas od sedaj do takrat, — pravilno rečeno: rabim majhen predujem.' »Za pijačo, kaj?« Smith se je obotavljal. »Prav za prav ne vem,« je dejal pošteno. »Mislim, da ne. Pijače najrajši sploh ne bi pokusil. Potem bi lahko postal preveč zgovoren in bi vse pokvaril. Pri tem mi | je manj za vas. Vse bi namreč pokvaril sebi, tako sem mislil.« Tedaj je vstal. »Ne bom se ga dotaknil,« je v hipu naredil-sklep. »Bojeval se bom in zmagal. Dam vam častno besedo kot gentleman.« Fyfe ga je nekam dvomeče premeril od nog do glave, potem pa je potegnil svojo denarnico in rekel: »Vam pač moram zaupati. Torej hočete petdeset dolarjev naprej.« Smithove oči so se zabliskale. »To je vse, kar imam trenutno pri sebi. Toda stoji« Tedaj je odrinil od sebe željno iztegnjeni potepuhovi roki. »Mislite na to, da morate biti zelo previdni. Če bo policija opazila, da imate nenadoma denar, bo brez dvoma začela sumiti.« »Mislim prav za prav na novo obleko,« je premišljeno odgovoril Smith. »Pa ne takoj«, je svaril Fyfe. »Preden se vkrcate na ladjo, bom že jaz poskrbel za to. Za sedaj mora v»e ostati pri starem.« Tudi igralec je vstal. »Zanesem se na vas. človek, ki zna tako slikati, — «e vdajajte *e neumnostim! Ostanite pametni.« i »Pošteno rečeno: hočem«, je zagotavljal Smith in oddivjal skozi park. Fyfe je gledal za njim in se potem obrnil proti gledališču- V roki je nosil umetnino, ki si jo je na tako svojski način pridobil. Drugi dan letošnjega hudega mraza Vodovodne cevi zamrznile — Zmrznilo je mleko včeraj —27.6° C Ha aerodromu Ljubljana, 22. januarja. Daned je drugi dan hudega mraza, ki ga je prinesel v naše kraje mrzli val sem od Karpatov. Mnogi »o se že včeraj bridko spominjali na 1. 1929., ko jc tudi zavladal poleg silnih snežnih viharjev izredno hud mraz. Primerjava mraza z onim strašnim letom splošno drži. Letos pa se valovanje mraza ponavlja v krajši časovni razdalji kakor leta 1929, Takrat je držal mraz po teden in celo 10 dni, nakar je zavladalo močno sneženje, ki je prav tako trajalo po 10 in Se več dni. Zalo smo imeli ono leto v ravninah do 1 m in pol snega, ko letos ni nastopila hujša snežna doba. Prav ta čas je isto tako leta 1929 pritiskal silen mraz, ki je dosegal ponekod nad 30 stopinj Celzija pod ničlo. Včerajšnji mraz je splošno povzročil mnogo neprllike. Primerilo se je prvič, da so vodovodne napeljave po hišah odrekale, ker je voda v ceveh zamrznila. Ni pa bilo tako hudo, kajti vodovodni inštalaterji so kmalu odstranili vso ovire in odtajali cevi tako, da je podnevi vodovod po hišah lepo deloval in niso stranke bile primorane hoditi po vodo kdo ve kam drugam. V tem pogledu je bilo hujše leta 1929., ko so na velike razdalje zamrznile glavne cevi, položeno v zemljo ob raznih cestah in po ulicah. Takrat je zemlja tako zamrznila, da je segala zmrznjena skorja zemlje celo do 1 m globoko in celo še več. Telefon kljub hudemu mrazu deluje v redu in ni prijavljenih nikakih hujših poškodb telefon- skih naprav, ki bi jih lahko povzročil hujši mraz, kar se je n. pr. zgodilo leta 1929., ko so zaradi hudega mraza popokale na več krajih pri lokalnih in interurbanskih napeljavah bakrene žico. So nekaj 1 Kaj mleko? Leta 1929. je bilo mnogo primerov, ko je mlekaricam zmrznilo mleko in so zmrznjeno mleko prodajale ženske celo na živilskem trgu. "Včeraj se jc tudi primerilo, da je mleko nokoliko zmrznilo. Drugače pa ni bilo hujših težav z mlekom. Živilski trg je bil včeraj in tudi danes skoraj mrtev. Prodajalci sadja so previdni, kajti sedaj je velika nevarnost, da jim jabolka, ko bi jih tudi močno zavarovali z odejami, ne zmrznejo. Bazna poročila kratko onttenjajo, kakšen mraz je pritiskal včeraj na raznih krajih Dolenjske in Notranjske. Po vseh teh poročilih je bilo v Trebnjem —30* C mraza, drugod, tako na Blokah, v Loški kotlini in na Babneni polju skoraj prav toliko. Imeli pa so tudi v severnem in vzhodnem delu od Ljubljane silen mraz. Na aerodromu bo včeraj zaznamovali kar —27.6“ C mraza, razen Barja, torej najhujši mraz v Ljubljanski okolici. Davi Je mraz malo, le za las odnehal. V mestu je toplomer kazal —18 do —20 stopinj mraza, drugod za stopinjo več. Barjanska šola je davi zaznamovala —23° C mraza. Noč je bila izredno lepa, jasna in nebo posejano z bleščečimi se zvezdami. Tudi zgodaj zjutraj je bilo jasno in blestele so na nebu zvezde. Pozneje se je do mestu in okolici razlila megla. — d. Nakupni bosti za novoporočence in novorojence V zvezi / okrožnico Visokega Komisariata 7. dne 30. 12. 1941 Vlil No. 4776-102, oddelek^I, ee izdajo sledeča pojasnila: 1. čas izdaje: Nakupni boni za novoporočence se smejo izdajati do dneva poroke, nakupni boni za novorojenčke pa tudi po rojstvu, vendar ne več kot 3 mesece od rojstva. 2. Oblastvo, ki izdaja bone: Nakupne bone za novoporočence mora izdati okrajno glavarstvo (mestno poglavarstvo), ki sta si ga zaročenca ob naročitvi oklicev izbrala za svojo poroko. 3. Deljivost nakupnih bonov: tako nakupni boni novoporočencev kukor novorojenčkov ee smejo primerno razdeliti na več delnih bonov, da se s tem upravičencem olajša nakup. Okrožnica z dne 30. 12. 1941, VIII, No. 4776-202 predvideva že to načelo ki se pa sme po krajevni potrebi še raztegniti. 4. Mesečno poročanje o izdanih bonih: Po določilih okrožnice Vlil No. 4776-186 z dne 19. 12. 1941, ki je bila doetavljeua okrajnim glavarstvom (mestnemu poglavarstvu), so morala okrajna glavarstva (mestno poglavarstvo) sporočiti število bonov za novoporočence in novorojenčke, izdanih v mesecu novembru. Podobno morajo do 13. januarja sporočiti število zakonov in rojstev, za katere so bili izdani nakupni boni v mesecu decembru, s depešo skupne rezultate in ptsmeu pregled z dokončnimi podatki ločeno po občinah. 'iViqnvi jjPoHatki, ki se nanašajo na december, mo-|r,- pjo ločiti število nakupnih bonov, ki so bili iždani morda še po začetnih določbah nared-be Visokega komisariata z dne S. 11. 1941, Sl. list št. 312-90-41 (pn vrstah blaga) od števila bonov, izdanih na osnovi določil gori citirane okrožnice z dne 30. 12. 1941, VIII, No. 4776-102- 41 (po točkah). REUMATIZZATI REVMATIČNI Fote regolarmente la voilra curs di zdravile se radno z UR0D0NAL Evllerete; Dolorl, Sciatico Emicranla, Obesitd Un cucchieino da caffi mattino e sera in un po’ di acqua phoduzione ituuna in boste preprečili: Bolečine, Ishias (bolečine v kolku), Glavobol, Oebelulnost. Zjutraj in zveEer ena Sličica Urodonala v malo vodi ITALIJANSKA PROIZVODNJA Gornje določbe imajo prehoden značaj in veljajo le do tedaj, dokler ne stopijo v veljavo izkaznice za opremo novorojenčkov, ženinov in nevest, ki se pripravljajo. Nabava cerkvenih oblačil I. Kakor znano, ima. tabela B proizvodov, ki niso racionirani, priložena naredbi Vis. komisariata z dne 8. nov. 1941, Sl. 1. 512/90-41, med dru-jim postavko: »Mašne srajce, perilo in plašči za cerkvene obrede.« ( 1J N f » o D O 1 T ci Ol I A M A M O n D I A l E |IR05hNAl It PKOIJVpb iVffOVNlGA ilOVtSA A«, »ref. Milene 4927 M 3I-I 3' Da se odstranijo dvomi in negotovosti pri tolmačenju omenjene postavke, se ugotavlja, da je pod tem razumeti sledeča sveta oblačila za opravljanje sv. maše Lp blagoslova z Najsvetejšim: dolga brisača (4 m) za umivanje rok pred mašo in po maši, amikt Iz čistega lanu 92X85 cm, en spodnji prt mešan 3X1 m. II. Ker in‘eresentje često nabavljajo ne gori omenjena oblačila, temveč tekstilno blago (tkanine ali prejo) in nato sami poskrbijo za izdelavo (ali popravo) samih oblačil, se odreja v sporazumu s pristojnimi cerkvenimi oblastmi: a) v pogledu blaga morajo župniki in cerkveni upravitelji predložiti Trgovsko-industrijski zbornici posebno prošnjo, vidirano od tistega škofijskega ordinariata, in ta jim potem izda potrebne nakupne bone. Tudi v primeru, da Izdelavo ali popravo predmetnih cerkvenih oblačil oskrbe pobožne ustanove ali osebe, ki jih potem poklonijo cerkvam, morajo za nakupni bon vselej zaprositi župniki ali upravitelji cerkva, ki so jim ti predmeti namenjeni, in prošnje morajo biti vidirane kakor gori. b) Kar se pa tiče šivalne preje, je postopek za nje nabavo določen v okrožnici Vis. komisariata z dne 9. jan. 1942-VIII No. 30/3-42. Zavarujte vodovod pred mrazom Ljubljano, 22. januarja. Vkljub stalnim opozorilom nekateri posestniki še vedno ne zavarujejo hišnih vodovodnih napeljav, zlasti pa vodomerov, pred mrazom. Posledica te površnosti je, da se zaradi zmrzovanja j>o k varijo dragi vodomeri in poškodujejo razni deli vodovodnih napeljav. Zato mestni vodovod spet opominja V6e hišne posestnike, naj pregledajo vodovodne napeljave in jih zavarujejo pred mrazom, prav posebno pa naj pazijo na vodomere. Prostore, kjer se nahajajo vodomerne ure, moramo vestno zapirati, vodomerne jaške pa primerno pokriti. S tem sl bodo hišni posestniki prihranili nepotrebne stroške za popravila in druge neprijetnosti, ki nastanejo zaradi zajnrzlih vodovodnih napeljav. Posebno pa opozarjamo stavbna podjetja, ki imajo vodomere na stavbiščih, naj jih dobro zavarujejo proti inrazu ali naj pa javijo mestnemu vodovodu, da vodomere od-montira in napeljavo zapre, čo vode ne potrebujejo. Novice iz Države Navodila za proslavo papeževega škofovskega jubileja., Vatikanski državni tajnik kardinal Ma-glione je razposlal vsem papeškim nuncijem po svetu posebno okrožnico, v kateri našteva vidike, pod katerimi naj se organizirajo proslave škofovskega jubileja sedanjega papeža. Vatikanski papeški legat pri italijanski vladi Borgoncini Duca j* potem naslovil na vse italijanske škofe pismo, v katerem pravi, da paj>ež želi, da bi bile vse proslave skromne in zgolj venskega značaja, kakor se to 6[xxlobi s‘pričo razmer v sedanjem vojnem času. Proslave bodo 13. maja letos, ko 1» minilo 25 let, odkar je Pacelli postal škof. Skrbstvo za Italijane, ki so se vrnili v domovino. ,Duce je na predlog komisarja za selitve odredil, da stopi v veljavo e 1. februarjem posebna uredba, ki uvaja podpiranje in zaščito tistih Italijanov, ki 60 se 6edaj vrnili v domovino, kakor tudi njihove družine. Izseljenci, ki so se vrnili, bodo dobivali na dan po 10 lir za poglavarja družine, po 8 lir za ženo, po 4 lire pa za vsakega otroka. Sprva je bilo rečeno, do bodo izseljenci dobivali podporo le tri mesece, sedaj pa je bilo sklenjeno, da bodo dobivali podporo ves čas, dokler bodo brezposelni. V6i prišleci bodo morali poslati prošnjo na izseljenski komisariat v Rimu. Tisti pa, ki so se vrnili iz Francije ali iz zasedenih pokrajin pa imajo posebne urade, ki skrbe zanje; in sicer v Torinu. Bardonecchiji in v Men-tonu, ki bodo poskrbeli za prve socialne ukrepe v korist beguncev. Uredba o pobiranju in prodajanju jajc. V ponedeljek je stopila v veljavo uredba, ki ureja pobiranje in razdeljevanje jajc v kraljevini. Organizacijo tega posla je prevzela fašistična zveza trgovcev z živalskimi izdelki, nadzorstvo pa imajo organi ministrstva za kmetijstvo in sicer v pokrajinah: Piemont, Ligurija, Lombardija, vse tri Ve-nezije (izjemi sta Bolzano in Fiume), Emilia, Toskana, Marcha, Umbria, Lazio, Abruzzi, Moli&e, Napoli, Beneve-nto, Avellino, Foggia in Bari. V vseh teh pokrajinah, z izjemo vseh pokrajinskih središč in morebitnih drugih važnejših krajev, bo prodaja neposredna odnosno 6 posredovanjem raznih vrst trgovcev, ki pa bodo smeli trgovati le krajinskih središčih in drugih važnej&ih krajih, pa bo razdeljevanje jajc izvrševalo Ministrstvo za kmetijstvo, ki bo organiziralo v ta namen posebna zbirališča jajc. V ta namen bo pooblaščena zveza trgovcev z živalskimi izdelki, organizirala po deželi mreže svojih zastopnikov. Vsa tako nabrana jajca se stavijo na razpolago kmetijskemu ministrstvu. Prodajne in odkupne cene bo določilo ministrstvo v sporazumu 6 Stranko. V pokrajinah* ki v prej navedenem seznamu niso naštete, pa bo veljal način proste prodaje jajc, vendar pa bodo smeli prodajalci prodajati blago zgolj v okolišu svoje pokrajine in po oblastveno določenih maksimiranih cenah. Izvoza jajc iz ene pokrajine v drugo ne bo in take se bo vsaka pokrajina morala preskrbovati 6arna iz svojega. Zaradi 10 centesimiskega kovanca se zadušila. Dve in pol letna Klementina Salone iz Zagrada se je igrala s kovanci in med igro en novec vtaknil v usta. Otroče je novec pogoltnilo, toda obtičal je v jabolku. Otrok se je mučil, z njim pa tudi mati, da bi novec spravila iz jabolka. Cim 6« je prva pomoč izkazala kot brezuspešna, je mati otroka oddala v bolnišnico, kjer se je poskus prav tako tudi izjalovil. Dekletce je po preteku entga dneva umrlo zaradi zadušitve. T _I>osI’!,Sr'vllnJ® rejo nnporskih kuncev. Agencija »L Eco di Roma« pravi, da se je reja angorskih kuncev v Italiji Že zelo dvignila, ker so se pokazale velike koristi ne samo v gmotnem pogledu za rejca, temveč tudi v pridobitvi odlične dlake za uporabo v industriji modnih predmetov. Angorski kunci uživajo takšno hrano, ki jo italijanski kraji večinoma v zadostni količini premorejo. Posestvo, veliko 18 do 20 ha, bi lahko preredilo redno po 100 do 200' kuncev. Izračunali bo, da je lansko lelo dobil umni rejec za dlako vsakega kunca povprečno po 150 lir, kajti samice se običajno na vsake tri mesece oskubijo. Razen tega je te vrste kunec prav tako užiten kakor drugih vrst zajci in je zato za kmetovalca kaj primerna vrsla domače živali. Živa trgovinska izmenjava med Italijo in Mo- džarsko. Med Madžarsko in Italijo je bilo izmenjavanje kulturnih in gospodarskih dobrin vedno zelo živo. Po političnih sporazumih med obema državama se je močno razvilo tudi trgovanje. V sedanji vojni se je višina blagovne izmenjave dvignila nad najvišje povprečje, katero je itali-jansko-madžarska trgovina dosegla leta 1937. Madžarska je uvažala v Italijo ponajveč surovine in živež, iz Italije pa je dobivala tkalske, kemične, metalurgične in druge predmete. Leta 1987. je znašal uvoz iz Madžarske v Italijo 410 milijonov Ur ali 29.4 celotnega italijanskega uvoza, izvoz v Madžarsko pa je znašal tedaj 202 miliLona lir ali 19.3% celotnega italijanskega izvoza Naročajte Slovenski Ljabljana Koledar Danes, četrtek, 22. januarja: Vincencij, in Potek, 23. januarja: Marijina zaroka. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. Poštne pristojbine med Italijo in Nemčijo. Glavno poštno ravnateljstvo jc določilo, poštno pristojbine za pisma in dopisnice v prometu med Nemčijo in Italijo. Iste pristojbine veljajo tudi za Češkomoravski protektorat. Generalni gouverne-ment in za zasedeno poljsko ozemlje. Za pisma znaša pristojbina: do 20 gr teže 1 lira, za dopisnice (navadne) pa 0.50 lire. »Alpa« čaj priporočljiv za zdravje Sejem kožuhovine v Ljubljani. Opozarjamo vse lovce, ki imajo kože divjadi, da bo sejem kožuhovine v ponedeljek, 26. januarja, na razstavišču _ Ljubljanskega velesejma. Zaradi razmer letos običajna dražba kožuhovine odpade. Vsakovrstna darila f razno keramične predmete, cvetlične vaze, kadilne garniture, pepelnike kropilnike, siike, scenske plakete, križe s p'ipauajočimi svečniki si blagovo ite o goščah m njivah še polno vijoličastih senc, mraz je še vstajal z leh in se z meglenimi štrenami potiikal po grmovju, ki 6e pozno odene. Zjutraj je čez in čez gorelo nebo, preden 6e je sonce spet skrilo nazai za sivi zastor. Potem pa se je 6vet zavil v vso svojo krasoto. Prišel je maj z bistrimi, jasnimi jutri, visoka, že mak) potemnela trava se je kopala v rosi. Od vseh strani je donelo ptičje ivrgolenje, ves ljubi dam je zrak trepetal od radostnih klicev in nebo, k 6oncu, kipečih pesmic. Za njim je prihajal junij, hrib in do! sta «e odela v cvetje Pozneje kakor drugod so se tod visoko gdri razcvetele češnje, za njimi pa jablane in hruške. Že je postajalo vroče, opoldne je ddlo kar dobro, kadar je potegnila mlačna sapa od zamolklo se svetččih borovcev semčez. In potlej, razžarjeni julij! Po njivah spodaj je veter poganjal valove na zlatem morju. Prišla j« najprej košnja, za njo žetev, vroči dnevi, polni truda in zno- trdeea dela, da je zvečer žlvoi Omahnih na težišče kakor spodkolena bfl in 6e zjutraj prebudi' t razbolenim hrbtom ter pekočimi dlanmi. Lepo je bilo pa leJ Stran 4. m Andrejčkov J o že. u Žalost in veselje Roman v slikah Risal lože Beranek ~zi Besedilo priredil Mirko Javornik n tč 340. £daj )c fudi Aieš povedal svojo zgodbo od konca do kraja. Nazadnje je izrekel očetu željo, da bi ga še naprej klicali kar za Aleša. Oče mu je rad ustregel. Kapitan je pazljivo poslušal njuni zgodbi ter jima obljubil, da jima v Kalkuti preskrbi ladjo za Ameriko. Ladja »Lastavica« je bila šele prvič na poti, pa je dobro izpolnila nalogo. Urno je prejadrala Allanlsko morje. Ko je obšla afriške otoke na vzhodu, je zavila proti Vzhodni Indiji. Bila je vredna lepega imena, ki je krasilo njeno čelo 342 Aleš si je tudi zdaj kratil čas z mornarskimi deli. Sla so mu izpod rok tako, da so se mu vsi čudili. Ce ni imel drugega posla, je stopil h krmilu in poslušal krmarja, kako je treba voditi in ravnati ladjo ob raz- ličnih vetrovih in vremenu. Birmanska cesta - Čangkajškova srčna žila Po padcu Hongkonga prevažanje raznega blaga iz Kitajske in v obratni smeri po eni sami cesti res ni lahko O sloviti bifmarnski cesti, ki je zadnje čase spet močno stopila v ospredje, odkar so ji Japonci namenili 6voje letalske bombe, piše ženevski poročevalec agencije »Centraileuropa« nekako takole: Zadnja leta se je mnogo govorilo o »birmanski cesti«, po kateri dobiva kitajski maršal Cajigkaj-šek voja&ke potrebščine za vojno proti Japonski. Uspehi, ki so jih Japonci dosegli na Daljnem vzhodu in sklenitev vojaške zveze med Japonsko, Indokino in Siamom, so ustvarili nov vojaški položaj ter so spravili v neposredno nevarnost slovito birmansko cesto, Cangkajškovo 6rčno žilo. Birmanska cesta je v vojaškem ožim izredno velike važnosti. Po njej gredo skorai vsi glavni kitajski proizvodi, ki prinašajo Catigkajšku potreben denar za nakup nujno potrebnih vojaških stvari. Ti kitajski proizvodi 60 izredno važni za vojno gospodarstvo Velike Britanije in ameriških Združenih držav. Zadostuje, če v zvezi s tem omenimo dve izredno dragoceni rudnini — ‘v\ volfram in antimon ki sta 6koraj monopol Kitajske. Dokler je bil Hongkong še britanska kolonija in še ni bila pod japonskim nadzorstvom, je šlo skozi to pristanišče celih 92 odstotkov kitajskega izvoza antimona m skoraj prav toliko volframa. Odkar pa 60 6e ugnezdili Japonci v horngkonškem zaledju med Kantonom in izlivom reke Peri in odkar je tudi hongkonško pristanišče padlo v japonske roke, pa gre večina tega izvoza izključno samo po birmanski cesti. Ce pomislimo, da je v letu 1937 znašal izvoz volframa 16.518 ton in da je bilo leta 1939 tega izvoz* še vedno okrog 10.000 ton, potem lahko razumemo, kako težaven ie prevoz tolikšnih količin blaga po eni sami gorski cesti, ki gotovo tudi ni najbolje zgrajena. Po birmanski cesti bi bilo treba napotiti najmanj 6.000 avtomobilov, natovorjenih z omenjeno rudo, nazaj grede pa naloženih z orožjem, strelivom m vsemi drugimi stvarmi, ki so za vojskovanje potrebne. Pozabiti na se tudi ne sme, da birmansko cesto stalno bombardirajo japonska letala. Cesta je v celoti dolga 1160 km in jo je 968 km na kitajski strani. Avtomobilska cesta, Ki drži skofci zadnjo postajo birmanske železnice, 6kozi Lašo, preide na skrajno težavno in gozdnate ozemlje, v katerega 6e zajedajo doline s strmimi pobočji. Prehod preko teh gorskih dolin je mogoč le preko visečih mostov. Zlasti te mo- stove pa so 6i japonski letalci vzeli na piko. Prvo postajališče na kitajskem ozemlju je Siakvan, 552 lem daleč od kraja, kjer se cesta začenja. Do Ju-nana, kjer je zadnja postaja železnice, ki drži iz Indokine, je še nadaljnih 416 km. Cesta teče potem j>o precej ravnem svetu tja do Čungkinga ob zgornjem toku reke Jangce, do sedanje prestolnice maršala Cangkajška. Težave, ki jih povzroča obli-kovitost tal, 60 ogromne in pri Junanu na primer doseže cesta višine od 1.600 do 2.0C0 metrov! Te avtomobilske ceste ni mogoče primerjati z evropskimi cestami. Stalno je zaposlenih do 2000 delavcev ki skrbe, da je cesta v redu. Tedaj pa, ko so to slovito cesto gradili, je bilo pri delu zaposlenih nad 160.000 delavcev ter 200 angleških in ameriških inženirjev. V deževni dobi postane birmanska cesta težko uporabljiva. Tovorni avtomobil vozijo jx» birmanski cesti povprečno s hitrostjo 20 km, drugi avtomobili j>a kvečjemu 30 km na ura Cim se bo ob tej cesti pojavila prva japonska pj-trola ali motoriziran oddelek, |>o ta srčna zila maršala Cangkajška prerezana in bodo po*ein tudi odiporni sili čungkinSke Kitajske dnevi šteti. Ogromne sedanje naloge nemških železnic Prednost imajo povsod prevozi za vojsko najnujnejše potrebnih stvari O velikih nalogah, ki jih v sedanjem vojnem času izvajajo nemške železnice, piše poročevalec iz Berlina naslednje: Zarc« čudovita je organizacija prevozov v Nemčiji med sedanjo vojno. Nemške državne železnice morajo na primer upravljati področje, ki ie petkrat tako veliko, kot je bilo pred vojno. Ne samo vse nemško ozemlje s priključenimi kraji, pač pa tudi prometne zveze v zasedenih državah spadajo danes v njihov delokrog. Vojaške.jx>trebe, brezkončni prevozi čet in streliva ter živil v Rusijo, zahteve vojne industrije in ne nazadnje povečane jiotrebe civilnega prebivalstva, nalagajo nemškim državnim železnicam, t. j. železnicam nemškega Reicha, gotovo ne lahke naloge. Kljub temu pa železniška služba poteka brez odmora in z običajno natančnostjo. Brez oddiha oskrbujejo mesta s premogom in živili. Trgovina « tujino ni bila puščena v nemar in tako prihajajo -na vsa oddaljena bojišča, v Rusiji kakor tudi na obalah Atlantskega morja, na Norveškem ter na Bal-kanskem polotoku z največjo možno hitrostjo neprestane številne dobave za vojsko. Naravno je — piše isti poročevalec — da pri prevozih po železnicah vedno dajejo prednost vojaškim potrebščinam kakor tudi izdelkom in živilom, ki so res najnujnejše potrebna. Nič več frakov in smokingov Nemška glasbena zbornica je zadnjič izdala okrožnico, v kateri priporoča dirigentom, ravnateljem in solistom, naj odslej nikar nič več ne nastopajo v fraku in smokingu, ker to za sedanje resne čase res ni več primerno. Svetuje pa jim, naj namesto frakov in smokingov v bodoče nosijo pri takšnih nastopih samo črn suknjič in modne hlače. Nenavadna pot poročnega prstana Neki kodanjski mesar je svojčas izgubil poročni prstan. Gotovo ni več pričakoval tak-nega presenečenja, kakor ga je doživel te dni, namreč da mu bo nekdo lijegov prstan poslal nazaj v poštnem zavitku iz dalnje Finske. Svoj I prsten je bil ta danski mesar izgubil pri svo- | Jem poklicnem delu. Delal je klobase, pa mu je v eni od njih kar mimogrede obtičal tudi poročni prstan, ki očividno ni bil prav preveč trdno nataknjen na prst. Kakor je znano, zdaj tudi z Danskega pošiljajo vojakom na vzhodno bojišče zavitke z raznimi dobrotami. Tako je neki Danec poslal tja nekaj klobas, ki jih jc bil kupil pri omenjenem mesarju v Kodanju, seveda pa ni mogel vedeti, da je v eni teh klobas tudi mesarjev poročni prstan. Dotičnik, ki mu je bila klobasa namenjena, pa jo je le preveč korajžno ugriznil, pri Čemer si je zlomil zob. Pravijo, da si ni dal prej miru, dokler ni preko danskega konzulata zvedel za- pošiljateljevo ime in se potem kodanjskemu mesarju lepo zahvalil za klobase, obenem pa mu .poslal njegov poročni prstan nazaj. Bil je vsekakor pošten Človek, toda kaj je bilo njemu za zlato. Gotovo je bil klobase bolj vesel, čeprav si je z njo polomil zobe. »Alpinska Akropola« Italijanski službeni list »Gazzetla Ufficiale« prinaša zakon od 5. decembra 1911, ki dovoljuje zgraditi na gori Doss di Trento »Alpinsko akropolo«, spomenik, ki naj bi Se poznim rodovom pričal o junaštvu italijanskih alpincev. »Alpinsko akrojiolo« bodo zgradili na državne stroške. Ustanovljena je bila posebna družba z imenom »Fondazione Acropoli Alpina«, ki ima nalogo, vzdrževati in varovati monumentalno zgradbo, prav tako pa tudi zbirati in hraniti zgodovinsko, biografsko in ikonografsko važne dokumente o italijanskih alpincih in njihovih vojaških naporih. Za zgraditev teea snomenika ie država dala letno m razpolago 300.000 lir Volnena oblačila iz bronaste dobe Ravnatelj muzeja v Neuiimštru v Holstei-nu, Karl Sclabovv slovi kot eden najboljših poznavalcev davne preteklosti človeškega rodil. Svoje razprave je posvetil med drugim tudi vprašanju, kako so stari Germani izdelovali razna oblačila. V starih grobiščih so raziskovalci našli cele obleke, kakršne so nekdanji Germani nosili. Med njimi so tudi volneni izdelki. Domnevajo. da so Germani metali v volnene izdelke tudi dolgo jelenjo in jaričjo dlako. Omenjeni nemški starinoslovec je nitke'wi starodavnih pletenin natančno preglodal tud! t. drobnogledom in ugotovil, da so na primer tudi volneni izdelki iz bronasto dobe narejeni iz jelenje in jftnčje dlake Natančen pregled z drobnogledom je ix>kazal, da so ti starodavni volneni izdelki narejeni natančno in takšne dlake, kakor jo ima drobnica s Hebridskih otokov. Včasih je dobro malo pogledati v žepe ponošene obleke Na Nizozemskem so po poročilu iz Amsterdama našli pred nedavnim prsian Naj>oleo-na III. Našli so ga zdaj že drugič. Prvič je bilo to pred štirinajstimi leti. Našel ga je nek kmet pri svojem delu na polju, pripisoval pa mu očividno ni prav posebnega pomena in vrednosti, kajti vtaknil ga je v žep in potem nanj čisto pozabil. Prstan se je tako spet izgubil. Zadnjič pa je isti kmet pregledoval svoje ponošene obleke, če bi bila morda katera od njih le še za rabo, saj je danes novo težko kupiti. Nakaznico za obleko je najbrž že vso norabil, ali pa ni imel denarja za novo obleko. Pre pregledovaniu svoje ponošene obleke je posegel malo tudi v žepe in odkril v hlačah tisti prstan, ki era je bil svoičas na*el na njivi šele zdaj si je prstan nekoliko natančneje oglodal in videl, da ima znotraj napis: »Napoleon III. — francoski cesar«. Toda, kako naj začne? Noben izmed tolikih uvodov, ki' si jih je bil izmislil, mu ni ugajal. Tudi zdaj, ko je sanjaril z zaprtimi očmi, si je postavil to vprašanje, ki je izhajalo iz enega samega znanega stavka: »Izvolite. Kaj želite?« Izmislil si je odgovor, ki s-' mu je pa zdel preveč vdan, ali preveč drzen, preveč daleč od stvari in preblizu. In spet je znova začel pot od običajnega: »Kaj želite?« Medel svit zarje, poln sovražnosti in Žalosti in zaspanosti, je vdrl v voz. Zdaj, ko se jc vedno bolj bližal čas za razgovor, je tisoč dvomov, tisoč novih pomislekov prevrglo vse profesorjeve načrte. Celo temelj njegov lili računov se je nenadoma podrl. Kaj, če mu grofica ne bo rekla niti »izvolite«, niti »kaj želite?« če ga bo sprejela bogve kako drugače in čudno? In če bi ga sploh ne hotela sprejeti, moj Bog, če bi ga n- hotela sprejeti? Ob nenadnem peketanju podkev po tlaku mu je vztrepetalo srce. Toda to ni bil še tlak v Lodiju. Bil je tlak v Melegnanu. Okoli devetih je dospel v Lodl. Sel je v gostilno »Pri solncu« ter dobil sobo brez sonca in brez ognja. Ker se ni upal izpostavljati niti megli na ulicah, niti vročini v kuhinji, je legel rajši v postelj, nataknil nočno čepico, ki je vedela za vse njegove težave, ter s kafrno cigareto v ustih čakal na kako dobro misel in na poldne. - ★ - Ob dvanajstih je šel po stopnicah palače X., z modrim sklepom, da hoče pozabiti vse nauč-ne stavke ter se prepustiti trenutnemu navdihnjanju. Služabnik z belo ovratnico ga j« peljal j v veliko, temno sobo, ki je Imela kamnita tla, stene obite z belo ' svilo ter okrašen strop. Služabnik se je priklonil in otlšeL Nekaj starih, belo in zlato pobarvanih, z rdečkastim blagom prevlečenih naslanjačev je stalo v polkrogu okoli peči, v kateri so za medeninastim omrežjem goreli trije ali štirje veliki leseni čoki. V zraku so se mešali vonji po stari plesnobi, po starih slaščicah, starih pečenih jabolkih, starem blagu, starih kožah, zamrlih mislili, rahel vonj po starosti, ki težko lega na dušo. Služabnik se je vrnil ter sporočil, da bo grofica kmaln vstopila. To je Gilardonija zelo razburilo, čakal je in čakal. Tedaj so se odprla, z zlatom okrašena vrata, zaslišal se je nagci zvonček, v sobo se je privalil Friend ter vohal po tleh na desno in levo. Končno se je prikazal veliki zvonec iz črne svile pod malo kupolo iz belih čipk, črna lasulja med dvema svetlo-sinjima trakovoma, marmornato čelo in mr tv; oči. »Kakšen čudež, gospod profesor, vi v Lodfju?« je rekel zaspani glas, dočim- je psiček vohal Gilardonijeve čevlje. Profesor se je globoko priklonil in gospa, ki je bila podobna steklenici , izvlečka iz starosti, je sedla v naslonjač poleg ognja Jer položila živalco v drugega. Nato je pomignila Gilardoniju, naj »•'de. »Naj-brže«, je rekla, »imate sorodnico pri angleških damah.« »Ne«, je odgovoril profesor, »prav res ne.« Grofica je bila včasih tndi po svoje šaljiva. »Torej«, je rekla, »ste prišli, da si preskrbite zalogo kozjega sira.« »Tudi to ne, gospa grofica. Prišel sem po opravkih.« »Dobro, a im. li ste smolo z vremenom. Zdi se mi, da zdaj dežuje.« . Pri tem nepričakovanem preobratu je profesorja obšel strah, da se bo zmešal. »Da«, je rekel ter čutil, da je postal neumen kakor šolar, ki mu pri skušnji trda prede: »Mršči.« Njegov glas in njegov izraz je izdal grofici notranjo zadrego ter ji razodel, da je prišel, da ji pove nekaj posebnega. Vendar se je varovala, da mn ne bi ponudila prilike. Nadaljevala je pogovor o vremenu, o mrazu, o vlagi, o prehlajenju Frienda, ki I je res spremljal b- sede svoje gospodarice s pogostim kihunjem. Njen zaspani glas je bil miren, skoraj smehljajoč, milo dobrohoten. Profesorja je spreletel mraz ob misli, da bo moral ustaviti ta medenosladki tok ter ji v nadomestilo ponuditi grenko kroglico, ki jo je imel v žepu. Lahko bi bil izkoristil molk ter ' začel z uvodom, a ni zmogel. Grofita pa jc molk izrabila tor sporočila svoj sklep. »Prav lepo se vam zahvalim za obisk«, je rekla. »A zdaj se moram posloviti, zakaj vi imate opravke, pa tudi jaz, da povem po pravici, senj zadržana.« Zdaj je bil potreben skok. »Prav za prav,« je odgovoril Gilardoni ves razburjen, »sem prišel v Lodi, da bi govoril z vami1, gospa grofica.« »Tega bi s| pa ne mislila«, je mrzlo odgovorila grofica. Ker se j-; že zaletel, je profesor še skočil. »Stvar je zelo nujna«, je rekel, »in moram vas prositi...« Grofica ga je ustavila. »Če gre za gospodarske reči, potem se obrnite kar na mojega oskrbnika v Brcsciji.« »Oprostite, gospa grofica! To je prav posebna zadeva. Nihče ne sme ved ti, da sem prišel k vam. Povem vam naravnost, da se tiče stvar vašega vnuka.« Grofica je vstala, in tudi pes, ki je ležal zvit v naslonjaču, je vstal ter začel lajati v Gilardonija. »Ne govorite mi o tej osebi, ki je zame ni več«, je slovesno rekla stara gospa. »Pojdi, Friend.« »Ne, gospa grofica!« j^ povzel profesor. »Vi si sploh ne morete misliti, kaj vam bom povedal.« »Prav nič me ne zanima in tudi nočem ničesar slišati. Pozdravljeni.« Ko je to izgovorila, se je neupogljiva dama premaknila proti vratom. 2* I lad«ko ttakarnc * Ljubljani« Jote Kramarič - Izdajatelj ini. Sodja - llredntk Mirko Javornik - Rukopim* n« »racamo - ►Sto.enskj dom« tehaja ruk 4«la*i»lk ob It tti.tttao*e«l».I« Ur- U.ed.lM.o. Kopitarjev. .11« «111 - Upra.., Kopljeva .lic «, Ljubljana - I.lalon »tet. «41 do «« - Pode linica t floro