Kako častitljiva je katol. stranka Slovencev! „1,6 po svojih konservativnih načelih smo kaj, brez njih nismo nič in zginemo1*. Herman. Naši liberalni politikarji ,,mladega" plemena so v kaši! Kot dusevni bratje vseh nemčurskih liberalcev zaleteli so se v drž. zboru med nemško-liberalao in ustavaško stranko zapustivši federalistično stranko, od ktere je — nemčurskim centralistom v radost, nam pa v sramoto — dr. Razlag očitno slovd jemal! V takej družbi so morali prikimavati ,,verskim" postavam, ki ponižujejo kat. cerkjsv državui oblasti, duhovenstvo pa samovolji skrivne policije. Pač obžalovanja vredna zmota naših ,,mladih!" Najbujae pa je, da so še trdovratni v svoji zmotnjavi. Dr. Vošnjak, ki največ po svetu hodi in torej tudi s prijatelji naše stranke pogostoma v dotiko pride, se v lice dela, kakor bi se kesal svojih kozjib skokov, za hrbtom pa svojih privržencev zmote zagovarja in hvalisa. Gredočega z Dunaja poklical ga je v Celji neki pošten narodnjak na odgovor zarad napačnega postopanja v drž. zboru, Joža se pa odreže, da naj vse v... vzame, ker itak vse krivo gre! — Nedavno se libeialni Joža prikaže pri nekem g. župniku, in ko mu tudi ta napčno politiko očita, reče ves nevoljen sfe sam seboj : ,,Pustimo to!" Človek bi torej mislil, da bode mož skušal nazaj na pravo pot priti, pa ne, arapak še zagovarja brezglavno mladoslovensko politiko. Spisal je namreč knižico: ,,Slovenci ia drž. zbor leta 1873 in 1874", v kterej hvali in zagovarja vse zmote in pregrehe, kterib so se poslanci ,,mladega" plemena v drž. zboru in sicer krivi storili ter kopiči obdolženja proti naši stranki in odličnim možem :Hermanu, Hobenwartu, grofu B a r b i, da se človek le čuditi mora drznosti in pulilosti tacih besed. — Politično društvo ,,Slovenija" v Ljabljani je pa izdalo knižico: nMladoslovenci in drž. zbor 1. 1873 in 1874", ki je prišla kot do- klada k nNovicam" in rSloveucu", v kterej se puhlost in lažnjivost Vosujakovih trditev pra? dobro dokazuje. Ta knižica je zares politična izpoved naše stranke ia zatorej podamo iz nje bralcem kratek odlomek, da se prepričajo, k a k o poštenih in praviČnih misli da so gospodje in prijatelji konservativne slovenske stranke. Govoreč o rpolitičnih strankab" med Slovenci si upa Vošnjak v svoji knižuri trditi, da je — rpapeževa nezmotnost naredila razpor med Slovenci in tudi po drugod!" To brezglavno trditev pobija naša knižica tako-le: nLiberalizem se je torej še le 1. 1870 rodil! Ali je mogoče, Slovence za take neumneže imeti, da bi kaj tacega veijeli ? Liberalizem se je rodil pred eniui stoletjem na Fraucoakem, kakor Vošnjak sam dobro ve/ Ia ne papeževo nezmotljivost samo, ampak kvščanstvo sploh liberalizem izpodjeda in napada, tega nam ni treba tajiti. Hinavski liberalci si ne upajo tega precej povedati, ampak začnejo najprvo na papeža in na ,,favje" zmirjati iu kedar so te pastirje ob veljavo spravili, potem jim je labko, tudi vero iztrebiti iz src. ,,Vera ni v nevarnosti" pravijo, ob euem pa razvijajo in razlagajo teorije (nauke) Darwina, Vogta, Bucbnerja in drugib, ki so krščanstvu lavno nasprotni. Med tem ko vidimo, kako se po liberalnih mestih ostudao brezverstvo, naj surovejši materializem širi, v tem hipu se nam zagotavlja, da ,,vera ni v~nevarnosti!u Saj vendar nismo tako zabiti! Mi ,,staroslovenski" posvetnjaki sicer nismo v prvi vrsti poklicani vero braniti; pa kedar vidimo, da se lepa veia naših očetov na Ijubo germauskobarbarskim teorijam izpodriva, ni nam premišljevati dolgo, na ktero stran nam je stopiti. Hočemo se enkrat jasno izreči, v čem da naše ultramontanstvo obstoji, s ktero besedo se toliko zoper nas agituje. Radi priznavamo, da bi se tudi v katoliški cerkvi marsikaj dalo reformirati; nismo 8 tistinii, ki 80 zoper vede, zoper šole. . . In kar se našib duhovnikov tiče, mislimo, da velika večina, vsi tisti, ki so zares naiodni, so bili vedao za povzdigo našo in na.še osvobnjenje, kar se brez duševnega razvitka, brez vednosti doseci ne more. Veliko število slovenskih dubovnikov je uvrstenih med slavno vrsto naših pisateljev. Nasprotno pa, ko Kmo videli, kako da so liberalni listi bitstvo krščansko izpodjedali, duhovnike preganjali, pravo z nogami teptali in pravico močnejšega kot edino pravo razglasili, kako da so celo slovenki listi začeli po duhovnikih udrihati, in skušali ta castivredni 6tan, ki je bil zmirom zvest prijatelj našeinu narodu, in ki ga je prvi zopet zbudil, ko so ta stan skušali ob vso i«p<>.štova_je spraviti, — kaj nam je bilo drnzega storiti, nego vstaviti se takemu početji. Ne tajimo, da se najde sem ter tje kak duboven, ki je nevreden svojega imena; pa ali ni to v vsakem stanu ? Ali ninraruo zavolj tega zavreči in skruniti pustiti vero samo? Celč niisli na to ali ono inenj bistveno reformo, v kteie vtikati se nam sicer ne gre, moramo opustiti, ke dar vidimo, da je bitstvo vnevainosti, in da bi tisti, ki bi to ali ouo grajal, le brezvercem orožje posodil za preganjanje vere iD duhovnov. Mi krščanstvo vedno se više cenitno (z nNarodovo" dovolitvijo), nego nove teorije od opice kot naše Eve i. t. d. Mi vidimo, kam da brezverstvo pelje, in kak sad po mestih donasa; zato se ne bomo vklanjali novošegnemu liberaliznm. Kdor vero spoštuje, »poštuje tudi njene učenike, on vč, da so cel6 potreben stan; če nadalje pomislimo, da so naši duhovniki skoraj sanii trdni narodnjaki, on nam bo piav dal, da jib spoštujemo in ne pustimo psovati in. obiekovati. To je naše tolikanj razupito ultramontanstvo! Ker smo mi v prvi vrsti narodna stranka, dobro so nam došli vsi sinovi Slovenije, ki so zvesti materi domovini, a črtimo iz celega srca vse čine, ki nam narodni živelj zatirajo. Kdor je naroden, je naš prijatelj, naj bo duhoven ali advokat, ktnet ali gospod. . . Vošnjak pravi: _klerika.na stranka (t. j. staroslovencev) hoče Ijudstvo v nevednosti ohraniti!" Rekli smo že zgorej, da je to perfidna laž in obtolcevanje. Resnica pa je, da vidimo rajši šolo v rokah naših narodnih dubovnikov, nego v rokah uemškutarskih liberalcev, in to zato, ker smo uarodua stranka, inse nikakor ne moremo navdušiti za brezverske šole, kakor jih nasvetnje novejši liberalizem. Ni res, kar dalje Vošnjak piavi, da morajo vsled papeževe nezmotnosti vsi katoličani tudi v posvetnih rečeh papeža ubogati. Mi in dr. Vošnjak vemo vsi dobro, da se papeževa nezmotnost le na učenje in razlaganje vere in krš. nravnosti (morale) razteguje, nikakor pa na posvetne reči. Kljubu tej dogmi bi cerkev in država lahko mirno skupej živele, kakor se to_ godi na Fiancoskem, v Belgiji, v Ameriki in dru- god. Da je papeževa nezmotnost bog v6 kaka pošast, to so iznašli le Prusaki, in naši naivni ,,rnladi" jim to verjamejo. Prusaki so pa že prej bili v boju zoper katoliško ceikev, ker jim je ta na poti, da ne inorejo eele Nemčije poprusiti, ker je južna katoliška. Zato so se poprijeli papeževe nezmotnosti, da bi s tem proti ceikvi rovali. Pa Prusi imajo vsaj ta uzrok, ker hrepenijo po zedinjenji Nemčije ia po okrepčanji svcije oblasti. Kake uzioke pa hnamo mi, zoper duhovenstvo divjati, kiznaraivred stojivboji zadomovino, tega mi ne veiuo, to je le Vošnjakova skiivnost. Vošnjak dubovščiui podtika, da hiepeni po oblasti nad deželami in nad ljudstvi. Pa liberalci 80 v tej trditvi enaki volku, ki je jagnje dolžil, da mu vodo kali, čeravno je jagnje spodaj pilo ia mu torej ni moglo vode kaliti. Le liberalci hrepenijo in imajo oblast nad deželami in ljudstvi, in ker kujejo protikvsčanske postave, brezverstvo podpirajo in dubovuike preganjajo; — ali bi se posledaji še braniti ne smeli? Ali ni njihova dolžnost, braniti svojoveio? Tudi nam Slovencem se očita, da kalimo javni mir, kedar zabtevamo svojih narodnih pravic, in naši vreduiki se zapiiajo v temnjce; ali smo zato pa tudi res taki hudobneži? Še čuda, da Vošujak tudi tega ne trdi, ker že v vsein tako na besedo vse verjame Prusakom. Zdaj pridemo še eukrat do tiste Vošnjakove laži, da so -klerikalci" zakrivili razpor med Slovenci. nNarod" sam dobro ve, da je bila iz začetka polovica Djegovih naročuikov duborskega stanu, dokler je bil namreč samo narodeu list in je vero pri miiu pustil. Pa kar na enkrat se je začelo šuntauje zoper -farje", kakor v dunajskib liberalnih listih; narodni dubovuiki so bili naenkrat ljudje brez vsake vrednosti, najbolj nevarni stan v deželi, in zapopadek vsake hudobije. Ali je potem čudo, če so duhov_iki zapored odvrnili se od takega lista? Kdo je potem takem kriv razpora? Se ve da, Vosnjak je nedolžen! Smesno je trdenje, da je Zwerger piitisnil na naše dubovne. Nobeden drug jih ne pritiska, ko vi, gospodine Vošnjak, v svojih žalostuih listih, ker ne morete enega na dan spraviti brez psovk na častivredno, narodno duhovščino". Tako govorijo slovenski poštenjaki; njih se držimo ter poslušajmo njih glas, kadar je treba na volišče stopiti ali se v političnih stvareb podu5iti. Mladoslovencem pa ne zaupajmo v nobeni stvari; kdor se Bogu in svoji lastni cerkvi zneveri in z njenimi najbujšimi sovražniki vleče, kakor to delajo naši ,,mladi" s svojim zdivjauim _Narodom", zabrede tudi v politiki v največe zmote in škoduje narodni stvari, ker podpira liberalno, našej narodnosti zoperno stranko!