r Leto XXI., št. 145 Upiavmstvo. i^juDijana, Knafljeva 6 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126 Inseratni oadelek: L.juDijana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 3392. Poet užnica Maribor: Grajski trg št. 7 — Telefon 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 17 749. LJubljana, sobota 19. oktobra 1940 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; MariDor, Grajski trg št 7, telefon št 2455, Oelje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Razvoj vojnih operacij Značilno za razvoj sedanjih vojnih operacij je, da se v primeri z razvojem pred enim letom ali pa tudi pred zlomom Francije razširjajo na vedno več bojišč, čeprav je po porazu Francije ostala Anglija sama nasproti velesilama osi. Razlogi za to razširjevanje konflikta so v neposredni zvezi s položajem Velike Britanije kot »imperija vseh kontinentov«, glede katerega se še vedno ni polegla polemika, kje naj bi bil najbolj ranljiv in katere operacije naj bi bile za njegovo zrušenje in uničenje odločilne. Vojna se je že tako po sami nujnosti, ki izhaja iz zemljepisnega položaja treh imperijev v medsebojni borbi. razvila v konflikt svetovnega obsega in se dejansko vodi že na treh kontinentih, v Evropi, Afriki in Aziji. Berlinski pakt z dne 27. septembra t. 1. je posredno vključil v tako zvani vojni prostor tudi ves Daljni vzhod, v kolikor je namreč imel za posledico stopnjevanje napetosti, ki dosega prav te dni svoj višek z otvoritvijo ceste skozi Birmo na Kitajsko kot važne prometne žile za zalaganje Kitajske z vojnim materialom. Ta otvoritev, ki bi v drugačnih prilikah znabiti ne bila tako pomembna, pomeni v trenutnem položaju po splošni presoji važen datum v razširjenju kitaisko-japonskega in evropskega konflikta. Vojne operacije na Daljnem vzhodu utegnejo biti odslej vedno bolj povezane z razvojem evropske vojne. Seveda je obsežnost vojnega prostora v zvezi tudi s tehničnimi sredstvi moderne vojne. Mornarica in letalstvo, katerima pripada velik del udeležbe na vojnih operacijah, sta v nasprotju s kopno vojsko dve izrazito premikalni vojni sredstvi, ki tako rekoč ne poznata mej in ovir delovanja oboroženih sil na suhem. Tako nam zlasti komunikeji letalskih ministrstev odkrivajo najraz-sežnejša področja neposrednega udejstvovanja letalskih sil. Končno pa je silna razsežnost sedanjih bojišč tesno povezana tudi s samimi cilji vojnih operacij v tej modernizirani vojni, v kateri igra problem neoviranega in kar najbolj zavarovanega zalaganja z vojnimi sredstvi tako važno vlogo. Ako se na primer omejimo samo na upoštevanje ogromne važnosti nafte za učinkovit in neoviran potek vojnih operacij, ki so odvisne predvsem od uporabe mehaniziranih in motoriziranih sredstev, si lahko predstavljamo, kolikšnega pomena so nekatere operacije, ki služijo temu namenu, in kako neomejen je prav za prav njih »delovni prostor«. Te zavarovalne operacije za neovirano dobavljanje vojnih sredstev nam kažejo namreč dve obliki: na eni strani obliko angažiranja oboroženih (v glavnem pomorskih in letalskih) sil za oviranje dovoza vojnih sredstev sovražniku. na drugi strani pa obliko uporabe oboroženih sil na strateško važnih točkah za vnaprejšnje zavarovanje dobavnih virov vojnih sredstev. Prvi obliki borbe za vojna sredstva odgovarjajo na primjer italijanski letalski napadi na Haifo kot zaključno točko enega izmed petrolejskih vodov Bližnjega vzhoda, ali pa angleška blokada, ki deluje v nasprotni smeri. V isto vrsto lahko štejemo tudi angleške letalske napade na tovarne za izdelovanje sintetičnega goriva v Nemčiji ali na zaloge petroleja itd. Drugi obliki zavarovanja dobavnih virov pa odgovarja na primer nemška akcija v Rumuniji, o kateri ugotavlja nemško uradno sporočilo z dne 13. t. m. med drugim, da »so bili odposlani v Rumunijo vojaški oddelki tudi zaradi pomožne zaščite rumunskih petrolejskih vrelcev«. Kakor torej vidimo, je današnja vojna strategija v marsičem precej drugačna od one v zadnji svetovni vojni. Nekateri opazovalci vojnega razvoja so na primer danes prepričani, da bo glavne smeri vojnih operacij narekovala odslej predvsem borba za preskrbo ali zavarovanje dobavnih virov vojnih sredstev, kar seveda dopušča najbolj nepričakovane možnosti vojaških posegov te ali one vojne stranke. Zanimivo je razen tega zasledovati uradna in druga tolmačenja ciljev letalskih operacij. Samo o onih nad Anglijo in nad Nemčijo se je že doslej toliko napisalo, da se ne zdi brez podlage domneva, da se letalska vojna še vedno razvija v znamenju temeljitega proučevanja letalske strategije za kasnejše. neprimerno hujše letalske operacije, ki bodo toliko bolj pridobivale na pomenu, kolikor bolj bi se vojna razvijala v svetovni konflikt in čim večje bi bilo njeno področje. Gotovo je za sedaj le toliko, da še ni mogoče izreči nobene končne sodbe o pomenu letalskih operacij za splošni razvoj vojne. V Angliji se na primer trenutno vodi zelo zanimiva debata o tem. ali ie v pogledu učinkovitosti letalskega bombardiranja večjega pomena politični, moralni učinek, ki izhaja iz delovanja letalskih napadov na civilno prebivalstvo,_ ali materialno vojaški učinek, ki izhaja iz uničevanja vojnih objektov. Diplomatska bitka v Moskvi Stališče in namere Rusije so slej ko prej zavite v temo - Istočasni povratek nemškega in turškega poslanika — Vesti in demantiji o novi nemško-ruski pogodbi Nevv York, 18. okt. j. (CBS) Diplomatska bitka v Evropi, v kateri sodelujejo Velika Britanija, Rusija, Zedinjene države ter velesili osi, se bliža, kakor kažejo vsi znaki, svojemu višku. Po nevtralnih državah se je te dni razširila vest o sklenitvi nove pogodbe med Nemčijo in Rusijo. Pogajanja so se doslej vodila za kulisami, nadaljevala in končala pa se bodo, čim se nemški veleposlanik v. Schulenberg vrne v Moskvo. Trenutno je težko reči, ali bo res sklenjen nov dogovor med Sovjetsko unijo in Nemčijo ali pa gre zgolj za propagando. Dejstvo je, da so namere Sovjetske unije za bližnjo bodočnost danes bolj nepregledne, kakor so bile kdajkoli poprej. Berlin, 18. okt. br. (DNB) Zastopnik zunanjega ministrstva je danes izjavil tujim novinarjem na razna njihova vprašanja, da v prijateljskih odnošajih med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo ni nastala nikaka sprememba. Odnošaji so trdni in trajni in vse kombinacije o njih na daljnjem razvoju so nesmiselne. Na Wilhelmstrasse so danes odgovorili tudi na neko drugo vprašanje tujih novinarjev, kaj je namreč z vestmi nekih inozemskih listov, da bo v kratkem prišlo v Moskvi do konference štirih prijateljskih sil Italije, Nemčije, Japonske in Rusije, da so te govorice običajne kombinacije in da v Berlinu ničesar ne vedo o kakšni taki diplomatski akciji. London, 18. okt. j. (United Press) Turški korespondent »Daily Maila« opozarja na značilno okoliščino, da se je turški poslanik pri moskovski vladi Hajdar Aktaj vrnil v Moskvo tako iznenada in skoraj istočasno z nemškim poslanikom, ki se je vrnil v Moskvo, kakor se zatrjuje z zelo važno misijo. Nedvomno je, da je bil razgovor turškega poslanika s komisarjem za zunanje zadeve Molotovom v zvezi z vprašanji, ki se tičejo dežel na Bližnjem vzhodu. Moskva, 18. okt. j. (Tass) V sovjetskih diplomatskih političnih krogih je vzbudila izredno pozornost vest, da se je v Kremlju zglasil šele nedavno v Moskvo se vrnivši turški poslanik, ki je imel z ljudskim komisarjem za zunanje zadeve Molotovom daljši razgovor. S tem so rusko-turški odnošaji po skoraj dvomesečnem premoru zopet stopili v aktivno fazo. Diplomati pri Molotovu Moskva. 18. oktobra br (CBS). Po vesteh iz Moskve je predsednik sveta komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molo tov včeraj sprejel nemškega, japonskega, ameriškega in turškega veleposlanika v Moskvi. Ruski poslanik v Zedinjenih državah Umanski pa je imel včeraj 'n davi dva razgovora z državnim podtainikom ameriškega zunanjega ministrstva Sumnerjem Wel lesom Bismarckov nauk za neimško-ruske odnošaje Berlin, 18. okt. AA. (DNB) Nemški listi obširno poročajo o tem da je izšla prva knjiga Bismarckovih spominov v ruskem jeziku. Nemški tisk pri tej priliki citira znani odstavek iz te knjige, ki se glasi: »Z Rusijo se ne bomo nikdar vojevali, razen če položaja ne kompromitirajo liberalne neumnosti ali napačne dinastične zveze.« Vejaška kontrola nad rumunsko mornarico Vse ladje, ki so naprodaj, se morajo najprej ponuditi državi — Pooblastilo za prevzem ustavljenih aH slabo obratujočih industrij Bukarešta 18. ckt. AA- (DNB) Uveljavljen je 'nov zakon, ki določa izredne odredbe za rumunsko trgovinsko mornarico. S tem zakonom si država pridržuje pravico nakupa pri prodaji rečnih ali pomorskih parnik,ov_ ki plovejo pod rumunsko zastavo. Vsaka prodaja teh parnikov, ki ne bi vpoštevala predpravice rumunske države do nakupa, bo neveljavna. Prav tako morajo lastniki ladij sproti javljati, kje so njihovi parniki. Noben parnik ne sme odpluti brez predhodnega dovoljenja pristojnih oblasti. Noben parnik ne sme nato-varjati kakršnegakoli blaga ali pa odpluti brez predhodnega dovoljenja državnega podtajnika za vojno mornarico in za obrambo domovine. Drugi zakon določa, da lahko država takoj prevzame v svojo režijo vsako industrijsko podjetje, ki ne deluje aktivno ali pa se zanj ne skrbi v zadostni meri. Lastniki teh podjetij bodo dobili odškodnino največ 5 odstotkov od vrednosti industrijskih naprav- Odhajanje Angležev Carigrad, 18. okt. s. (Reuter.) Snoči je 255 angleških državljanov odpotovalo po morju iz rumunske luke Konstance v Turčijo. Nadaljnji angleški državljani čakajo v Konstanci na priliko za odhod. Angleški konzularni uradniki v Konstanci so dobili nalog, da naj do daljnjega ostanejo na svojih mestih. Produkcija petroleja Bukarešta, 18. okt. s. (Reuter.) Reuter-jev tukajšnji dopisnik pravi, da je bil najbrže glavni namen prihoda nemške vojske v Rumunijo, da zagotovi nemoteno dobavo rumunskega petroleja Nemčiji. Produkcija petroleja v Rumuniji je zadnje čase znatno padla, in sicer zaradi teritorialnih sprememb, mobilizacije in demobilizacije rumunske vojske ter zaradi prometnih ovir. Tako producira Rumunija sedaj dnevno samo 1.200 vagonov petroleja in letna produkcija se je skrčila od prejšnjih 6 milijonov ton na 4 milijone ton. Proizvodnjo je bilo deloma treba omejijti tudi zato, ker so vsi rezervoarji petroleja v Rumuniji polni in zaradi transportnih težav petroleja ni mogoče sproti odvažati. Nemške oblasti bodo sedaj organizirale večji odvoz petroleja. Sklad iz židovske imovine Bukarešta, 18. oktobra. AA (DNB). Vlada je sklenila ustanoviti sklad za zaščito države. V ta sklad se bodo vplačevale one vsote, ki jih bodo nabrali pri prodaji zaplenjene židovske imovine na lictaciji. Nemška manjšina za legionarski režim Bukarešta, 18. okt. AA. (Rador). Nemška narodnostna skupina ie objavila poročilo. v katerem zanika tendenciozno in netočno novico lista »Nemzeti Ujsza«. List je trdil, da ie nemško prebivalstvo v ru-munskem Banatu prirejalo protestne sho-d eproti rumunskemu stališču po dunajski razsodbi in celo proti Nemčiji. Poročilo opozarja, da ie voditelj nemške skutrine že pri zadnjih manifestacijah poudaril, da gredo Nemci v Rumuniji z legionarji in da so vezi med njimi zasnovane v najpri-srčnejšem tovarištvu. Priprave za stanovsko ureditev Madžarske Budimpešta, 18. okt. o. Inženjerska zbornica je priredila snoči večerjo, na kateri je predsednik vlade grof Teleki izjavil med drugim: Vlada se bavi z gotovimi važnimi reformami, ki se tičejo našega ustavnega življenja ter našega parlamentarizma. Ne prikrivam, da se bodo reforme začele na podlagi zastopstva interesov posameznih korporacij. Sedaj se bavi vlada z vprašanjem, kako naj bi se spravili v soglasje interesi posameznih stanovskih skupin. Za presojo razvojnih možnosti vojnih operacij na drugih bojiščih pa so značilne besede, ki jih je milanski »Corri-ere della Sera« zapisal v uvodniku o bilanci dosedanjih italijanskih vojnih operacij 13. t. m.. Kot značilnost te vojne označuje italijanski list »borbo na razdalje, skoro brez neposrednega stika med vojujočimi se elementi ter s pretežno pomorskimi in letalskimi operacijami«. So nekatera področja, na katerih je mogoče doseči tudi neposredni stik med sovražnimi vojskami, kakor v vzhodni Afriki, v Keniji, v Sudanu in Egiptu, toda na teh ozemljih delujejo kot »zavlačevalne sile« operacij med drugim: neizogibna razpršite vsil, neštete ovire, izvirajoče iz velikih razdalij, vremenskih neprilik, prevoznih težav, pomanjkanja pravih sovražnih objektov itd. Kjer je bilo mogoče te zavirajoče sile premagati, kakor na primer v Somaliji, italijanski uspeh ni izostal. Drugače pa presoja list položaj v Egiptu, glede katerega navaja naslednje Listi poudarjajo, da so odgovorni držav- J niki Nemčije in Sovjetske zveze leta 1939 razumeli to zgodovinsko resnico in sklenili nemšfko-sovjetski sporazum na podlagi Bismarckovih naziranj. Rusija dobi izhod na Indijski ocean? Curih, 18. oktobra o. Po vesteh švicarskih listov iz Washingtona ;n \? Moskve krožijo v ruskih in ameriških diplomatskih krogih glasovi, da bo v kratkem sklenjen angleško-rusk' sporazum o svobodnem izhodu Rusije v Perzijski zaliv Podrobnosti še niso znane Posredovalno vlogo pri sklepanju tega sporazuma je imela \vashington-ska vlada. j. Turki o ruskih demantijih Ankara. 18 okt s. (CBS) Poluradni turški list »Ulus« komentira zadnie uradne demantiie agencije »Tass« ter nravi, da se ne sme pripisovati prevelike verjetnosti možnosti, da bi Rusija nenadoma spremenila svojo politiko List naglaša. da pomenijo ti demantiji samo. da ie glavni interes Rusije da še nadalje varuie svojo nevtralnost Vsaka druga interpretacija bi bila napačna. Angleška konferenca v Carigradu Carigrao, 18. okt. br. (SDA) Sinoči je prispel v Carigrad angleški poslanik iz Sofije Za danes je bil napovedan prihod angleškega poslanika iz Aten. Nadalje se je izvedelo da bosta v najkrajšem času prišla v Carigrad angleška poslanika iz Bu- karešte in Beograda. V tej zvezi napovedujejo, da bo še pred koncem tega tedna važna konferenca angleških poslanikov iz jugovzhodnih držav. še mnogo večjo pozornost pa je vzbudila vest, da bo angleški vojni minister Antho-ny Eden ki se seciaj mudi v Egiptu, v bližnjih dneh prišel tudi v Turčijo. Nekateri celo napovedujejo, da se bo poslani-ška konferenca v Carigradu vršila pod Edenovim vodstvom. Carigrad 18. okt. AA. (Štefani) Politični krogi'menijo, da ima sestanek angleškega veleposlanika v Ankari z angleškim poslanikom v Sofiji politični pomen, dasi angleški krogi izjavljajo, da je sestanek popolnoma prijateljske narave. Politični krogi menijo da je njun sestanek v zvezi s položajem na Balkanu- Nemški minister pri kralju Borisu Sofija. 18. okt. br. (Štefani) Nemški prosvetni minister dr. Rust, ki se od včeraj mudi v Bolgariji, je bil danes dopoldne v avdienci pri kralju Borisu. Opoldne se je udeležil kosila, ki ga je njemu v čast priredil ministrski predsednik in prosvetni minister Filov. Dva nova sovjetska vojna poveljnika Moskva, 18 okt. AA. General Kuznecov je imenovan za poveljnika severnokavka-škega vojnega okrožja Prejšnji vojaški ataše v Berlinu general Furkajev ie imenovan za načelnika štaba kiievskega vojnega okrožja. M »Španija se je Odmevi imenovanja Serrana Sunerja za zunanjega ministra — V Londonu pa so slej ko prej mnenja, da Španija vsaj zaenkrat še ne bo šla v vojno Rim, 13. okt. AA. (DNB). V zvezi z imenovanjem Serrana Sunera za španskega zunanjega ministra objavlja »Messaggero« članek svojega dopisnika iz Madrida, v katerem med drugim piše: V Španiji je vsem iasno. da se je začela nova politična doba. S spremembo vlade se ie začelo razdobje, v katerem bo Španija uresničila svoje cilje Prihod Serrana Sunera na čelo zunanjega ministrstva ie logična posledica diplomatske delavnosti Madrida v Rimu in Berlinu. General Franco ie z imenovanjem Sunera za zunanjega ministra določil položaj Španije v današnjem burnem položaju. Vsakemu mora biti jasno. kakšno pot si ie izbrala Španija v današnjih usodepolnih časih. London. 18 okt. j. (Reuter). Kakor zatrjujejo v dobro poučenih londonskih krogih. je z imenovanjem Serrana Sunerja za zunanjega ministra Španija storila sicer velik korak na poti zbližanja z državama osi. toda navzlic temu zaenkrat še ni pričakovati kake radikalne spremembe v španski zunanji politiki. Znano ie namreč, da ie ena izmed prvih želja genera'a Franca ohraniti Španiji mir Razen t?ga je položaj Spaniie danes zelo težaven, ker mora država reševati vrsto zelo zamotanih notranjih problemov. Tudi komentarji španskih listov k imenovanju Ser ana Sunerja za zunanjega ministra jasno dokazujejo. da Španija nima volie uvrstiti se med vojskujoče se države. Poglavitni moment, ki govori za ohranitev miru v Španiji, pa ie izredno slabo gosoodarsko stanje dežele. New York. 18. okt j. (A. R.) Po informacijah iz Rima in Berlina so v tamkajšnjih doplomatskih krogih orenričam da je hotel general Franco s tem. da ie oo-veril vodstvo zunanjega ministrstva Ser-ranu Suneriu nedvomno opredeliti stališče Španije napram obema taboroma vojskujočih se držav. Kakor zatrjujejo v teh krogih, je postalo z imenovanjem Serrana Sunerja za vodio španske zunanje poetike povsem iasno. za katero not se ie Španija odločila Zahteva po Gibraltarju Madrid, 18. okt. s. (CBS). V tukajšnjih diplomatskih krogih smatrajo, da pomeni imenovanje Serrana Sunerja za španskega zunanjega ministra, da bo Španija v kratkem postavila svoje zahteve za vrnitev Gibraltarja Španiji. Prva Sunerjeva izjava Madrid, 18. okt. s. (Ass. Press.) O priliki prevzema funkcij zunanjega ministra je izjavil Serrano Suner. da Španija sprejema novi red v Evropi. Suner je dalje kritiziral dosedanjo administracijo v španskem zunanjem ministrstvu. Dejal je, da dosedanjega položaja ne bo trpel niti dan več. Falanga mora biti odslej upoštevan element v španski diplomaciji. Suner je odredil. da morajo vsi uradniki zunanjega ministrstva odslej nositi uniforme falange, heniat rdgo umih bsk Popolno gospodarsko sodelovanje držav osi Končani razgovori italijanskega in nemškega gospodarskega ministra — Sporazum se nanaša tudi na najtesnejše sodelovanje po končani vojni posebne težkoče operacij: zares pomembni predeli te države so oddaljeni od italijanskih baz več sto kilometrov, vmes pa je puščava, ki predstavlja »le malo manjšo oviro, če ne celo v nekaterih pogledih večjo kakor samo morje«. V tej zvezi pripominja list med drugim: »Ako je mogel doslej megleni britanski otok nuditi odpor težkim udarcem nemškega sovražnika, se mora zahvaliti za to onemu ozkemu morskemu pasu, ki ga loči od kontinenta«. Toda — nadaljuje list — medtem ko je bil doprinos italijanskega orožja v evropski vojni sorazmerno majhen, bo odslej tem večji in pomembnejši, kolikor bolj se vojna razširja. In medtem ko so bili že dosedanji štirje meseci italijanskega vojskovanja zelo pomembni, morajo »štirje bližnji mesci — to številko jemljemo kar tako — pomeniti znaten korak naprej na poti h končni zmagi«. To so trenutni pogledi na vojno strategijo v obeh vojnih taborih. Berlin, 18. oktobra br. (DNB). Italijanski minister za devize in valute Riccardi je danes dovršil svoj obisk v Berlinu. Snoči je imel poslednji razgovor z nemškim gospodarskim ministrom dr. Funkom. Minister Riccardi je danes dopoldne s svojim spremstvom zapustil Berlin in se vrača v Italijo. Na postaji ga je pozdravit minister dr. Funk v spremstvu več zastopnikov zunanjega ministrstva, nemške vojske, narodnosocialistične stranke ter funkcionarjev gospodarskega ministrstva in Nemške državne banke. Pred odhodom je minister Riccardi izrazil novinarjem svoje zadovoljstvo z rezultati, ki so bili doseženi pri razgovorih, ki jih je imefl te dni v Berlinu, pri teh razgovorih se je manifestirala popolna solidarnost osi tudi na gospodarskem področju. Berlin, 18. oktobra. AA. (DNB). Danes je bil končan obisk italijanskega ministra Riccarda. Kakor se je zvedele z obveščene strani, sta se Riccardi in gospodarski minister dr. Funk sporazumela, da se bo tudi na gospodarskem področju ohranil podoben stik med Italijo in Nemčijo, kakor na drugih področjih. Odgovorne osebnosti italijanskega in nemškega gospodarstva bodo vzdrževale stalno zvezo. Pri razgovorih ▼ Berlinu se je ugotovilo, da je stališče Nemčije in Italije kakor glede zunanje politike istovetno tudi glede gospodarske politike obeh držav med vojno in pc vojni. Dalje obstoja popolno soglasje v tem, de je treba plačilni promet v Evropi po vojni narediti še bolj elastičen. Marka in liTa besta imeli najpomembnejšo vlogo v plačilnem sistemu, ki se bo ustanovil. Glavni cilji evropskega sodelovanja po vojni bodo obstojali v tem, da se življenjski standard narodov dvigne na najvišje možno stopnjo. Novo evropsko sodelovanje v smislu narodnega socializma in fašizma predstavlja z ozirom na to razvoj državne avtarkije, ki jo Italije in Nemčija smatrata za podlago bodoče gospodarske politike in ki obenem predstavlja tudi pogoje za zdravo trgovinsko izmenjavo blaga z drugimi gospodarskimi središči sveta. ★ Albanija je z Italijo Tirana, 18. oktobra. AA. (Štefani.) Med zadnjim sestankom osrednje uprave albanske fašistične stranke je govoril minister Boria. V svojem govoru je med drugim poudaril, da se Albanija z vsemi svojimi silami postavlja ob stran velikemu fašističnemu imperiju. Vojna v Afriki Vojne operacije so se omejevale na zračne Angleška vojna poročila Nemški napadi tudi v noči od četrtka na petek niso dosegli silovitosti prejšnjih dni Rim, 18. oktobra, br. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske poroča: Poveljnik letala, ki je s torpedom zadelo angle>KO križarko »Liverpool«, je letalski kapetan Massimiliano Erasi. V severni Afriki so skupine naših letal kljub slabemu vremenu znova m z uspehom bombardirale letališči BI Dabat in Marsa Matruh Bombardirano je bilo tudi letališče El Dikeila pri Aleksandrji. Znatna škoda je bila povzročena sovražnim postojankam m avtomobilskim kolonam na cesti iz Marsa Matruha v El Dabat. Vsa naša letala so se vrnila na svoja oporišča. V vzhodni Afriki so naša letela bombardirala letališče in pristanišče Adena. Nastali so veliki požar: v objektih na obeh krajih. Sovražna letala so bombardirala naselbino Negeli. Škode je bilo malo. Angleška poročila Kairo, 18. okt. s. (Reuter). Nocojšnji komunike poveljstva angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja, da so v sredo zvečer angleška letala napadla letališče v Di-redaui. Povzročeni so bili požari, ki jih je bilo videti 60 km daleč. Med Džibutijem in Adis Abebo je bil napaden neki vlak. Vsa angleška letala so se vrnila s teh poletov. Kairo, 18. okt. br. (Reuter). Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu je objavilo davi komunike, v katerem pravi, da so angleška letala včeraj bombardirala vojaške objekte v Bardiji in Sollu-mu, kjer so bombe povzročile veliko škodo. V Eritreji je bilo napadeno letališče pri Guri. Tam sta v hangarjih nastala dva požara. Prišlo je tudi do večje eksplozije. Vsa angleška letala so se vrnila na svoja oporišča. Torpedna letala — novo italijansko orožje Rim, 18. okt. AA. (Štefani) V zvezi z letalskim torpediranjem britanske križar-ke »Liverpool« poudarjajo listi, da je italijansko letalo samo napadlo sovražni pomorski oddelek ter da se mu je posrečilo zadeti veliko sovražno ladjo. To daje povoda italijanskemu tisku, da pokaže na učinkovitost novega orožja, kakor tudi na spretnost moštva. Za časa pomorske bitke v Jonskem morju so Angleži proti italijanskim ladjam uporabili več letal, niso pa dosegli svojega namena, za kar se je treba zahvaliti hitremu manevriranju italijan- Berlin, 18. okt. br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo naslednje vojno poročilo: Ob vzhodu v Bristolski kanal je prišlo o priliki nekega sunka nemških rušilcev preti južnozapadni angleški obali, do spopada z neko skupino britanskih križark, ki so jih ščitili rušilci. Nemški rušilci so napadli sovražnika, čeprav je bil v premoči, in so s torpedi zadeli neko sovražno vojno ladjo. Nasprotnik je tedaj opustil nadaljnjo borbo. Sovražnika so letala še dalje zasledovala. Nemški rušilci so se nepoškodovani vrnili na svoja oporišča. Kakor je bilo že objavljeno, je v pretekli noči o priliki nekega drugega sunka naših brzih bojnih čolnov proti južnovzhod-ni angleški obali, uspelo potopiti dve sovražni oboroženi trgovinski ladji in dve petrolejski ladji s skupno 33.000 bruto registrskih ton. Neka podmornica pod vodstvom kapitana Bleichrodta. o katerega akciji sta bila objavljena že dva delna rezultata, je na svoji poslednji vožnji potopil več sovražnih trgovinskih ladij s skupno 42.000 bruto registrskih ton. S tem je kapitan Blei-chrodt potopil v celoti že za 53.862 bruto registrskih ton sovražnega trgovinskega ladjevja. Skupine lahkih bojnih letal so včeraj znova napadle angleško glavno mesto ter važne vojaške objekte v južnovzhodni Angliji. Kljub neugodnim vremenskim prilikam jim je uspelo v vzhodnem predelu Londona, na postaji Deptford, pri dokih »Victoria«, kakor tudi v mestu severno od Temze, razdejati važne naprave. Pri tem je prišlo do več letalskih spopadov, v katerih so bili naši lovci zmerom zmagoviti. Pri Le Havreu so baterije vojske obstreljevale sovražno podmornico. Strmoglavska letala so nato ladjo napadla z bombami. Sredi hudih detonacij so deli podmornice odleteli izpod vode v zrak, tako da je računati s tem. da je bila podmornica uničena. Mornariško topništvo je prisililo sovražne brze bojne čolne, ki so skušali približati se obali Flandrije, s hudim ognjem, da so se umaknili proti zapadu. Učinkovito je mornariško topništvo obstreljevalo koncentracijo ladij v doverskem pristanišču. Poroči so se sprožili novi hudi letalski napadi proti industrijskim naoravam in dokom v Londonu, kakor tudi proti Ll-verpoolu in Birminghamu, ki so si sledili v številnih zaporednih valovih. Miniranje britanskih luk se je nadaljevalo. Angleška letal se včeraj niso pojavila nad nemškim ozemljem. V letalskih spopadih je sovražnik včeraj izgubil 17 letal. 7 nemških letal se ni vrnilo na svoja oporišča. 40, dan bombardiranja Londona Berlin. 18. oktobra ). (DNB). Z mero dajnega mesta je bilo jaVljtno da so danes zjutraj nove formacije nemških bombnikov zopet preletele Rokavski prel'v, da nadaljujejo svoje revanžne akcije proti Londonu. Z iste strani naglašajo, d? je danes 40. dan ojačene nemške letalske gfenzive proti britanski prestolnici. Noč brez angleških bombnikov nad Nemčijo Berlin, 18. okt. A A. (DNB) Preteklo noč britanske letalske sile niso izvedle nobenih napadov na nemško ozemlje. Nasprotno temu pa je nemško letalstvo spet napadlo Lcn lahke edinice angleške vojne mornar ce opazi'e včeraj zapadno od Bresta štiri nemške rušilce. Kljub slabi vidnosti so angleške vojne ladje skušale takoj z največjo hitrostjo izzvati borbo. Po 16., ko se je vidnost izboljšala, je ena izmed angleških križark 100 milj južno od rta Lands-End prešla v napad. Sovražni rušilci so se umaknili. Med umikom sovražnega brodovja so izvedla nemška letala dva napada na angleške vojne ladje. Nobena ladja ni bila zadeta. Tudi angle:ki bombniki obalnega poveljstva so napadli nemške vojne ladje. Pri tem je padla ena izmed bomb v bližino zadnjega konca enega izmed rušilcev Zaradi teme n: b'lo mogoče ugotoviti točnega rezultata napada. Nobena angleška vojna ladja ni bila v bitki poškodovana. Žrtve letalske vojne v septembru London, 18 oktobra j. (Reuter). Statistika o žrtvah zračne vojne navaja za september naslednje številke. V vseh vojnih conah je bilo od zračnih sovražnih napadov ubitih v septembru 6954 civilistov, dočim je bilo 10.615 težko ranjenih. Na moške odpade od celokupnega števila 3077 ub M in bo seri?j organizirala predavanja tudi na hrvatskem podeželju. Židovski otroci v I. razredu srednjih šol Beograd. 18 okt. p. Ministrstvo prosvete ie v smislu uredbe o sprejemu židovskih otrok na visoke in srednje šole od očilo. da se sme letos sprejeti v I razred srednjih šol le 108 učencev in učenk židovskega porekla in sicer v Beogradu. Zemunu in Pančevu 34. v vardarski banovini 33 v drinski banovini 18. v Vojvodini 23 v mo-ravski banovini 4 in v dravski banovini 1 učenec in sicer v Murski Soboti Akc s? ie vpisalo, kie več učencev židovskeaa porekla v I. razred se moraio takoi črtat: V okviru zgorai navedenega števila ie ministrstvo že samo določilo, koliko židovskih učenk se sme vpisati v I razred posameznih zavodov Od II razreda dalie ni uredba predpisala za letošnje šol leto nobenih omejitev. Na pzavm f^Uulteli v Subotlci samo trije Židje Subotica, 18 cktobr? o Prosvetno ministrstvo je na osnovi uredbe o omejenem številu Zidov n« šolah odredilo, da sme biti letos židovskega ndu le en odstotek vseh slušateljev pravne fakultete v Subotici Ker se je letos vpisalo na fakultet okrog 300 slušateljev, bode smeli med njimi le trije biti Židje ,;Lovčen" prispel na Bermuiiske otoke Kotor, 18. oktobra Ravnateljstvo zet-ske plovidbe je prejelo sporečuo po radiu, da je njen parrrk -»Lovčen« k je odplul v Ameriko z večjim števiem potnikov, prispel srečno na Bermudske otoke. G&rcova zagrebške katedrale Zagreb, 18. okt. o. Zagrebška nad.škofi-ja je zbrala nad 2 milijona dinarjev za obnovo stolnice v Zagrebu. Ministrstvo za gradbe ie nakazalo 960.000 din. banovina Hrvatska en milijon dinarjev, zagrebška mestr.a občina 75.000 diru druae ustanove pa manjše zneske. delavcev se je zastrupilo Zagreb. 18. okt. o. V delavnicah francoske tovarne »La Dalmatienne« v Šibeniku je prišlo do tragične nesrače. 19 delavcev se ie zastrupilo s feromanganom. Dva sta umrla. Ostali so duševno zboleli. Vodstvo podjetja očitno iz malomarnosti ni izdalo potrebnih ukrepov za zaščito delavstva v tovarni. Banska oblast in Delavska zbornica v Šibeniku sta orcanizirali reševalno akcijo, proti odgovornim činiteliem pa je bila uvedena najstrožja preiskava. Omejevanje pijančevanja na Hrvatskem Zagreb, 18. okt. Hrvatski ban je izdal naredbo. po kateri se morajo v vseh krajih, kjer ni sedež sreskega načelslva ali ekspozitur sreski h načelstev. zapirati vse gostilne. ki točijo alkoholne pijače, najkasneje ob 21. Izjemno lahko pristojne oblasti iz posebno važnih razlogov dovolijo zapiranje gostiln najkasneje ob 23. V gostilnah ie prepovedano točiti pijačo pijanim gostom, igranje na karte za denar, mladoletnikom pod starostjo 16 let pa ie sploh prepovedan pristop v grstilne. razen v spremstvu staršev. Kdor bo prekršil določbe te uredbe, se bo kaznoval z globo do 1.500 din ali pa z zaporom do 30 dni. Naredba bo stopila v veljavo v osmih dneh. Iz državne službe Beograd, 18. okt. p. Referentka Ana Le-bar je premeščena s prosvetnega oddelka banske uprave za učiteljico na šolo za de-fektno deco v Ljubljani. Zemunska vremenska napoved: Po večini jasno in hladno po vsej državi. Ponekod jutranja megla. Ponoči mraz, Fot skozi Birmo odprta Odhod prvih avtomobilskih kolon z vojnim materialom za čangkajška Rangoon 18- okt. s. (Reuter) Nekoliko pred polnoč> so Angleži obvestili kitajske oblasti, da otvarjajo birmansko cesto. Kmalu nato je krenilo krog 200 avtomobilov na 1200 km dolgo pot v Kitajsko. Večina avtomobilov je oklopnih zaradi zaščite pred letalskimi napadi. Kljub veliki nevarnosti prihaja neprestano na stotine tovornih avtomobilov na mejo Birme, kjer prevzemajo blago iz tovornih vlakov. Čungking, 18. oktobra, s. (CBS). Prvi transporti blaga za Kitajsko so odšli že snoči iz birmanskega obmejnega mesta Lašio. Ob vsej cesti od birmanske meje do Kun-ninga v provinci Jiinan so Kitajci postavili protiletalske topove. Obenem so pripravljeni tudi večji oddelki delavcev, ki naj bi takoj popravili vsako poškodbo na cesti, ki bi jo povzročili japonski letalski napadi. Rangoon, 18. okt. o. Danes je prispelo v Rangoon spet več ameriških tovornih parni kov z velikimi tovori avtomobilov in dragih potrebščin za Kitajsko. Iz Rangoo-na je krenilo že preko 30 tovornih vlakov v Lašio. z vojnimi potrebščinami za Kitajce. V Rangoonu so doslej izkrcali že nad 100.000 ton blaga, ki bo odpeljano skozi Birmo v Čungking. Na postaji v Lašiu je zaposlenih več tisoč delavcev s pretovarjanjem blaga iz vagonov na avtomobile, ki kar sproti odvažajo blago proti severu. Za prevoz blaga na Kitajsko nameravajo uporabiti tudi rečne poti. Ameriška letala za Kitajce New Yor« 18 okt AA (DNB) Po poročilih iz Manille bo danes tjakaj priplula neka ameriška matična ladja za letala. Na ladii je 33 letal. Poročajo, da so ta letala namenjena kitajski vojski maršala čangkajška. Japonski letalski napad Hongkong, 18. okt. s. (CBS.) Poveljstvo japonske vojne mornarice v južni Kitajski javlja danes v posebnem komunikeju, da so letala japonske vojne mornarice danes napadla mesto Kuning v kitajski provinci Jinan. Mesto leži ob pravkar otvorjeni cesti iz Birme. Komunike pravi, da so bombe porušile več tovarn municije v predmestjih Kuninga kakor tudi več vojaških objektov v mestu. Novi atentati v Šanghaju šanghaj, 18. okt. AA. (DNB) Danes popoldne so neznanci izvedli celo vrsto atentatov na nekega japonskega oficirja v za-padnem delu šanghaja. Oficir je bil težko ranjen. Japonci so takoj obkolili ves okraj. Ves vozovni promet kakor tudi promet pešcev je pod strogim nadzorstvom. Čedalje večje število atentatov na pripadnike japonske oborožene sile je povečalo napetost in vznemirjenje izven mednarodne koncesije. Siam vztraja pri svojih zahtevah do Francije Bangkok, 18. okt. s. (United Press.) Siamska vlada je danes nradno objavila, da bo obnovila svoje teritorialne zahteve do francoske Indokine, ki jih je francoska vlada že enkrat odklonila. Nemška vojna poročila Več manjših pomorskih spopadov — Zadete angleške la&je — Nadaljevanje zračne ofenzive kraji in ljudje Biserni praznik v Lokarjevi družini Redko slavje uglednega zakonskega para Zakonca Lokarja danes ne bosta prvič predstavljena naši javnosti. Spominjali smo se ju na današnji dan pred desetimi leti, ko sta praznovala zlatu poroko, deležna naj prisrčne jših dokazov ljubezni svojih otrok in spoštovanja svojih prijateljev. Srečno sta preživela nadaljnje desetletje in danes bodo v tej ugledni, splošno znani ljubi/anski družini gospoda upokojenega nadučitelja Ivana Lokarja praznovali še znamenitejši družinski praznik, redek med Slovenci pa tudi med drugimi narodi: biserno poroko. Spomini se vračajo v dobo pred 62 leti, ko je prišel v Stari ti g pri Poljanah ob Kolpi v Beli Krajini mlad učitelj. Preživel je bil mlada leta v Ljubljani in ko je peš romal čez Tančo goro na prvo službeno mesto, si pač ni mislil, da ga bo Bela Krajina priklenila za pretežni del njegove službene dobe in da mu bo v svoji sanjavi lepoti omogočila družinsko gnezdeče. Čez dve leti je 26letni učitelj Ivan povedel pred oltar srtsedovo zalo hčerko, sedemnajstletno Marjetico. Po ]K>roki sta se preselila v Črnomelj. Skromni so bili začetki graditve družinskega ognjišča pri 400 goldinarjih letne plače. Toda zgledna složnost je zmagovala nad vsemi ovirami. Družinica je rasla in blagoslov je bil nad njo Danes obdaja biserni zakonski par krog otrok, ki sc v naši javnosti splošno znani po ugledu in lepih položajih. Prvorojenec gospod Janko, ki je dolga leta vodil humanistično gimnazijo v Ljubljani, je letos stopil kot direktor v pokoj in se bo poslej laže kakor pri prejšnji zaposlenosti posvečal književniškemu delu. Sin Anton je izmed redkih dosedanjih slovenskih oficirjev v naši vojski že dosegel generalski čin in je splošno uvaže-vana vojaška osebnost. Hči gospa Gizela je poročena s šolskim upraviteljem Ženom v Novem mestu. France je odvetnik v Ljubljani. Gospa Zora, bivša učiteljica v Mo- Sopranistka Ksenija Kušejeva bo debuti-rala drevi v partiji Kerubina v Mozartovi operi »Figarova svatba«. Gdč. Kušeje\'a je absolventka ljubljanskega Državnega kon-servatorija in je nadaljevala pevske študije na Dunaju. V »Figarcrvi svatbi« poje naslovno vlogo Julij Betetto, grofa Janko, grofico pa Hevbalova. stah, pa je poročena s sodnim predstojnikom g čerčkom v Velikih Laščah. Šest let sta bivala zakonca Lokarja v Črnomlju, ki je bil tedaj skoraj še ves lesen. Potem sta se pieselila na novo šolo v Dob-ličah pod Maverlom, v poslednjo koče\'sko vas. Tu sto preživela nad dvajset let in zvesto pošiljala odraščajoče otroke v mesto v šole. Šele nekaj let prea svetovno vojno se je g. Lokat kot nadučitelj preselil z družino v Hrušico pil Ljubljani Prilika za šolanje je postala ugodnejša Toda svetovna vojna je kmalu potegnila v svoj me-tež vse tri sinove. In da je bila mera bridkosti polna, so še doma nastopite perseku-cije. Pred cesarjevim rojstnim dnem 1914 sta namreč bila slavnostno razsvetljena župnišče in župansk urad, šo'l pa je bila v temi. Po dolgotrajni preiska\ so nadučitelja Lokarja kot srbotils piiktajšah pri plači in ga hoteli premest'1; v Horjul Toda Ivan Lokar se je izkazal kot odločno slovenska korenina. Ni se uklonil ni se preselil, rajši je leta 1916 stopil v pokoj. Pre- selil se je v ljubljansko predmestje. Od strani policije je imel še vrsto obiskov, a tudi hišne preiskave niso mogle omajati njegove odpornosti Samo še povečale so jo. Zakonca sta s svojimi otroki srečno prebrodila zmedo svetovne vojne Zdaj jih v Jugoslainji druži neskaljena dtužinska I jubezen Še vedno dobro razpoložena, duševno in telesno čila praznujeta zakonca Lokarja danes svoj znameniti življenjski praznik. Pri svojih 86 letih se gospod Ivan Lokar seveda ne more udeleževal> lovskih pohodov, toda mnogo prelepih spominov ga veže na lovske doživi ia je. preden ga je zadela nesreča, da si je na poledici zlomil nogo. Ljubitelj prirode. vorer. vzgontelj, zgleden mož in oče, to so odhke za\,ec'nega moža, ki ima ob a strah ni poloti!, oziroma niso radi piči n »rea •♦ev mog'; do zalog. Naj se ti pred seboj m drugum opravičujejo kakorkoli Dejstvc. ds so« t neutemeljenim ravnanjem razkril' nt previsoko stopnjo morale s čimer sc pevzročili Ie naroden greh ne mo-ej'. zatajiti. Vprav resni trenutek, ko gre za narodno in državno celino pokažejo kdn . nam so potrebni ustvarjajoči in P<>: thn; kulturni delavci tudi v Širokih ♦ •ek.vnih množicah delavca in kmeta. Naši rirronua kultura zahteva, da tudi slovenski delovni človek v življenja nepre-■:;<) <"i t a in piše, rta torej živo sodeluje v ž:-. n?.; narodne kulture. Delovni človek mora citati, ker mu je potreben oddih, ker duša. potrebuje razvedrila, da ne opeša tele. Knjiga mora bistriti razum, da telo ne v V. v življenski borbi. Lepe misli so pot rc-T-'ie srcu, da je veselo in vedno v ži-v:.?>::eni razpoloženju, ker mrki in zagre-r:cn: pojrlclš v svet ubijajo voljo in spo-s< 'ir>' -t, braniti to krasno slovensko zem-r.< jn leno nebo nad njo. Delovni človek i;- '-";!' knjigo zato, da iz nje erpn pravljice za svojo deco, da ohranja domačo iirsedo čisto in pristno, rta iz nje vzame b< srt*o '/m ponosno fantovsko pesem. Knjiga dela človeka dobrega in plemenitega., zavednega, ponosnega, kulturnega... knjigi je mlinski kamen, ki vse grobo opili in dobro izlušči. S takimi mislimi se sprehajam včasih mimo knjižnice Delavske zbornice v Ljub-Mcni. V knjižnico zahaja mnogo ljudi; ta ustanova je velika kulturna pridobitev. Koliko neposredne in stvarne koristi pa ima od nV delavec, član Delavske zbornice ln solastnik knjižnice? Kaj je bilo storjeno. da ho knjižnica v prvi vrsti koristila d laven, njegovi družini? Kje je propa-ganrtu za dobro dek-vsko knjigo? V letnih poročilih Delavske zbornice ne zasledimo p -^itkov o tem, kako knjižnica koristi kulturnim potrebam delavcev in nameščen-c< v. Pogrešam:; stnttetike čitateljev. Za do-bro vodstvo rteUivsko-nameščenske knjižni- Borloče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z imorabo naravne »Franz-Jose-fove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Ogl. reg. S. br. 30474/35. ce je taka ^aiistika neobhodno potrebna. Ni dosti, da je bilo v knjižnici izvedeno »čiščenje« in je bilo iz nje izločeno ono, kar trenutno enemu ali drugemu ni šlo v račun. Knjižnico je treba dati delavcu in nameščencu. Zakaj knjig ne morejo dobiti po deželi raztreseni delavci, zakaj je tudi v mestu ves promet centraliziran? Prav bi bilo, ako vodstvo Delavske zbornice pristopi k široki decentralizaciji svoje knjižnice, da bosta tudi podeželski in periferijski delavec imela bližje do knjige. Uvedite sistem potujočih knjižnic! Pri revmstizmu protinu, ishiasu, obolenjem zaradi prehlada, glavobolu pomagajo znane tablete preskušene v državi in inozemstvu. — Dobivajo se v vseh lekarnah. Odobr. Min. soc. pol. i nar. adr. S. br. 1347/ 24. I. 1936. * Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gdč. Hani Ahazhi-zheva iz Ljubljane, Radovan Turk iz Brji pri Rihenberku in Jože Jančar iz Šmihela pri Žužemberku. Čestitamo! * Zamenjava denarja. Opozarjamo, da je najskrajnejši rok za zamenjavo starega kovanega denarja po 1 din 20. oktobra, starega srebrnega denarja po 20 din 31. oktobra. Po preteku teh rokov se stari denar ne bo mogel zamenjati pri blagajnah Narodne banke niti pri državnih finančnih ustanovah. Hkrati opozarjamo, da je skrajni rok za zamenjavo starega srebrnega denarja po 50 din potekel 16. avgusta in se zdaj ne more več zamenjati. * Na obletnico osvoboditve Velesa dne 29. oktobra bo proslavljena stoletnica on-dotne zborne cerkve. Cerkev so svojčas gradili polnih 27 let. Turška oblast je bila takrat okrutna in je odločno nasprotovala zidanju pravoslavnih cerkva. Toda veleški trgovci so imeli lepa premoženja na Dunaju, v Budimpešti, Beogradu in Solunu, žrtvovali so precejšnje vsote za novo cerkev in dosegli potrebno posojilo na Dunaju. Po dolgotrajnem zidanju je bila znamenita cerkev dovršena in posvečena sv. Pantelejmonu. Poleg stoletnice zborne cerkve bo Veles proslavil tudi stoletnico, odkar so bile v ondotni ljudski šoli uvedene nove srbske knjige. * Odličen strelski prvak je znani lovec na medvede Mihajlo Jovanovič-Brada v Skoplju. Te dni so bile v Skoplju državne strelske tekme ondotnega. strelskega okrožja. Borba je bila napeta, ker je v južni Srbiji polno odličnih strelcev. Na zmagovalni tarči je dosegel prvo n skoraj nedosegljivo mesto Mihajlo Jovanovič s 463 točkami. Tako si je še bolj učvrstil sloves kot najboljši strelec v državi. S svojim edinstvenim rekordom, ki ima le malo tekmecev drugod po svetu, si je priboril nagrado poveljnika 3. armij.ske oblasti generala Ilije Brašiča in je obenem presegel letošnji državni rekord, ki je bil dosežen na strelskih tekmah v Kragujevcu. * Nemški konzulat v L-jubUani poziva vse nemške državljane kakor tudi državljane Protektorata Češke in Moravske, da takoi prijavijo konzulatu svoie na ozemlju sovražnih držav ležeče premoženje. Zadevni prijavni obrazci se dobijo pri konzulatu. * Radijski speakprji so v Beogradu ustanovili svoi klub. Pozno poneči. ko je bil končan radijski spored, so se v beograjski kavarni »Srbiji« sestali k svoji prve redni skupščini radijski speakerji, včlanjeni v klubu. Od 20 članov kluba, ki je I VELIKI LETALSKI FILM V DVEH DELIH ! As Drumond Kot dodatek: kulturni film Jadranske straže s-MLADINA PRI KRMILU«. Senzacijonalni letalski podvigi slavnega avijatika in junaka iz svetovne vojne na filmskem platnu. Neustrašene borbe v zraku in na zemlji, junaštvo in prisebnost letalskih pilotov v najopasnejših situacijah. JOHN KING — JEAN ROGERS. Danes ob 16.. 19., 21. uri, jutri ob 10.30 (matineja) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri. — Pri predstavi d; les ob 16. uri nastopi del moškega zbora »SLuGE* s kratkim koncertnim pevskim programom! KINO SLOGA, tel. 27-30. Rezervirajte si vstopnice! bil ustanovljen v pričetku letošnjega leta. iih ie prišlo 10. Namen kiuba ie udru-žit vse radijske speakerie v Jugoslaviji. Za predsednico je bila izvoljena ga. Jelena Bilbija-Lapčevičeva iz Beograda. Tajnik je dr. Milan Markovič. blagajnik Ivan j Kovačevič oa ima v blagajni že celih 100 din skupnega premoženja. * Smola starega dobrovoljca. V četrtek dopoldne je prišel v finančno ministrstvo v Beogradu 601etni Blagoje Trifunovič iz siromašnega črnogorskega kraja Daničiča. V finančnem ministrstvu je dobil dobro-voljske obveznice v vrednosti 50.000 din. Ves srečen je zapustil finančno ministrstvo. Privoščil si je grozdja. Na trgu pa je po nesreči izgubil obveznice in je mahoma bil spet siromak. Policija vsepovsod išče najditelja. * Slan'ca padla... v pretežnem delu Slovenije je včeraj slana pobelila polja, vrtove, travnike, gozdove. V Ljubljani je bila še prav posebno občutna. Odkar se je vreme zjasnilo, je živo srebro naglo padalo in e bilo včeraj zjutraj na letališču prvič pod ničlo, pri šoli na Barju se je ustavilo na ničli, v mestu pa je ostalo še nad njo. Zlasti vrtnarji se bojijo hudih posledic slane, ki tokrat še ni napravila preveč škode, utegne pa še moriti do Vseh svetih. Poljski sadeži so večidel pospravljeni, toda jesensko cvetje je prav zdaj najbolj bohotno. Včeraj je godoval v. Lukež, znan kot repni pukež. že zgodaj je poslal sonce nad Ljubljano, ki je pregnalo slano. Dan je bil krasen, jasen, nekoliko hladen. Iz Maribora smo prejeli naslednje poročilo: V noči na petek je zdrknilo živo srebro na —1.2"C, prvič pod ničlo v letošnji jeseni. Slana je pobelila njive in travnike. Po opažanju tezenske vremenske postaje je trajala do pol 9. dopoldne. PLESNE VAJE D A T Š vsako soboto ob 20. uri Vabljeni! Narodni dom, Col je. * Številne aretacije hajdukovih zaveznikov. Kakor smo poročali, so orožniki po hudi bitki prijeli blizu Jagodine hajduka Dražo Gligorijeviča in nekalere njegove pajdaše. Okovane so zdai izročili sodišču v Jagodini. Vsega skupai je bilo zadnji čas prijetih še 30 haidukovih zaveznikov, med drugimi je bil na sodišču poklican tudi bivši narodni poslanec dr. Milorad Dimitrijevič. zdravnik in upravnik bano-vinske bolnišnice v Svilanjcu. Ta novica se je brž razširila po vsem Pomoraviu. Dr. Dimitrijeviča so z avtom prepeljali k državnemu tožilcu v Jagodini. Spremljala sta ga sreski načelnik Tufegdžič in sodnik Cankovič. Po zaslišanju se ie dr. Dimitrijevič spet pojavil na jagodin?kih ulicah. Hajduk Draža Gligorijevič je bil navedel, da ga ie dr. Dimitrijevič zdravil. Preiskava bo dognala, ali je to res ali ie dr. Dimitrijevič res opustil prijavo. Nadalje ie vzbudila senzacijo aretacija Cede Milju-tinoviča. uglednega gospodarja in mlinarja iz Sekuliča. Tudi niega so no zaslišanju izpustili. Vsekakor ie preiskava v tej hajduški zadevi zelo stroga: je Da tudi zadnji čas. da se docela za tre vsakršna možnost roparskega hajduštva. DANES OB POL 20. URI REDNA PLESNA VAJA Akademske Jadranske straže — Kazina ♦ Trileten otrok je zanetil požar. Na Ivanjševskem vrhu je požar upepelil veliko viničarsko hišo in gospodarsko poslopje ustanove Admont iz Gornje Radgone. Triletni viničarjev sinček je vzel v kuhinji vžigalice in se v odsotnosti staršev igral v bližini gumna. Zažigal je papir, dokler se ni vnela še slama. K požaru so prihiteli sicer gasilci iz Ivanjc in Očeslavc, vendar je bilo reševanje težavno, ker je požar zajel že vse poslopje, škode je okrog 25.000 din, je pa tem občutnejša, ker je požar uničil viničarju s številno družino ves letošnji pridelek žita, slame in sena. * žrtev steklega volka. Na planini Be-ljašnici se je kmet Dervo Maksovič spoprijel na samoti z volkom. V strašni borbi je volk popadel Derva za glavo in sicer s spodnjo čeljustjo pod oči, z zgornjo pa za čelo. Kljub temu je Dervu uspelo ubiti volka: Takoj nato je bil Dervo prepeljan v bolnišnico v Sarajevu, kjer so ga imeli 8 dni. Nato so ga vrnili domov. Zadnji čas pa je začel Dervo kazati znake stekline. Spet so ga prepeljali v sarajevsko bolnišnico, kjer pa je po strašnem trpljenju umrl. ♦ Napad na starca pri belem dnevu. V Somboru je bil pretekli četrtek izvršen grd zločin v hiši bogate družine Dorotičevih. Neki neznanec, ki sc je pač zavoljo napada samega oblekel po vojaško, je strahovito izmrcvanl 74-letncga gospodarja Alojzija Dorotiča v hiši na Hezdanskem potu. Razen starca ni bilo nikogar doma. Vsi ostali domači so imeli opravka zunaj mesta na posestvu. Stari Alojzij ie iz kuhinje klical svojo snaho irmo. Namesto nje pa se je pojavil neznan človek z bajonetom v roki in zapretil starčku, naj nc kliče. Starček pa je še bolj klical na pomoč, nakar ga je zli-kovec udaril z bajonetom po glavi in mu zadal še 10 udarcev po životu, ki so bili vsi smrtonosni. Nato je zlikovec pobegnil čez dvorišče in sc skril v turščici. Starček je imel še toliko moči, da je prišel na ulico in klical na pomoč. Ko pa so prihiteli sosedje, je bil že nezavesten. Zločinec je odnesel 4.000 din in samokres Starček je še vedel povedat;, da je bil napadalcc po vsej verjetnosti cigan. Starčkovo stanie je tako nevarno, da vsak trenutek pričakujejo njegove smrti. Zločincu so že na sledu. * Sklad za zdravljenje jetičmh bolnikov. V dopolnitev že objavljenih poročil o prispevkih v ta sklad obveščamo javnost, da smo v zadnjem času prejeli še naslednje zneske: po d»n 500: Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani in Zabret & Koinp. v Kranju; po din 300: Jugosl. tvornice za proizvode iz gume v Kranju in Nova založba v Ljubljani; din 200: uprava posestev Štajerske hranilnice v Podlehniku pri Ftuju; po din 100: Verdir Janez, mesar v Tržiču; gozdni urad Karla Auersperga v Ko čevju; »Plamen« kovinarska zadruga v Kropi; Vabič Vinko v Žalcu; Glaser Viktor, lesna trgovina v Rušah; Heinrihar Franc v Ljubljani; Združenje gostilničarskih podjetij v Kranju; Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani; Prah Adolf v Kranju in Eger Gu stav v Ljubljani. Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo imenovati darovalcev, ki so nam nakazali nižje zneske. Imenovanim kakor tudi neimenovanim darovalcem se v imenu naših najrevnejših bolnikov iskreno zahvaljujemo in toplo priporočamo njihovi nadaljnji naklonjenosti. Ko izražamo svoje veselje in zadovoljstvo nad dejstvom, da je marsikateri denarni in zavarovalni zavod ter marsikatero industrijsko, trgovsko in obrtno podjetje v polni meri razumelo naš apel ter blagodušno podprlo to nujno in prepotrebno nabiralno akcijo, moramo na drugi strani poudariti umevno razočaranje, da je še mnogo denarnih in zavarovalnih zavodov ter podjetij, ki se našim prošnjam niso odzvali. Na stotine naših prošenj leži nerešenih pri njih in pričakujemo, da bodo tudi ti zamudniki opravičili svoje nepojmljivo in neumestno oklevanje s tem izdatnej šim prispevkom ter tako tudi oni dejansko pripomogli k nujni udejstvitvi našega visokega cilja: pripraviti vsakemu jetičneniu Slovencu bolniško posteljo, številka našega čekovnega računa pri Poštni hranilnici je 15.531. Protituberkulozna zveza v Ljubljani. * Mali harmonikarji iz Domžal na Rakeku. Prejeli smo z Rakeka: Jutrišnjo nedeljo nas obišče popularni zbor malih harmonikarjev JS iz Dom/al. Zbor je po svojih nastopih sirom Slovenije zaslovel in jc povsod deležen splošne pohvale V zboru nastopajo otroci od 5. leta starosti dalje in so nekateri že pravi mojstri na tem priljubljenem glasbilu Občinstvo na Rakeku sc bo gotovo v lepem številu udeležilo svojevrstnega nastopa domžalske mladine. Vstopnice se bodo dobile jutri od 16. ure dalje pri blagajni Sokolskega doma koncert pa bo točno ob 19. uri. Ze prej popoldne ob pol 16. uri bo nastopil zbor v Sokolskem domu v Cerknici. Iz Ljubljane u— Vsesvetska akcija v prid mestnim revežem bo izvedena tudi letos in so priprave zanjo v DOlnem teku. Kakor smo že poročali, bo pričela danes poslovati pisarna te akcije v Mahrovi hiši na Krekovem trgu 10 v pritličju levo in bo na razpolago ne?-"' impresionizem novo vrednotenje barve. p inesel nadrealizem novo vrednote-r. - ; •> 1 metov in njihove medsebojne posti. Umetnik doživlja okolje kakor p •.•;/'■: Ne zanima ga samo neki predmet, temvc vse, kar se lahko tiče tega predmeta. . Nadrealizem je dal vsem, tudi onim. ki so -tali izven tega poetičnega ustvar-jar.ii. mnogo novih pobud in mnogo nove poezije v slikarskem upodabljanju. Prve Krog . ;,ove slike so bile ustvarjene v duhu nadrealizma. Vendar so njemu, kakor tudi vsem drugim umetnikom stopili pred oči novi problemi upodabljanja. Iz nadrealizma je prišla njegova pot v poetični realizem. V tem poetičnem realizmu so ostale nekatere prvine nadrealizma, vendar polaga večjo pažnjo na barvo in na realnejšo zvezo predmetov. Slike Zorana Mušiča, Nikolaja Omerze in Marija Preglja so bogate sočnih barv. Izmed vseh polaga Mušič največjo pažnjo na' razgiban kolorit. S temperami prikaže vso barvitost našega Primorja. Njega mnogo bolj zanimajo barve kakor pa predmet. Razstavil bo s tovariši v Ljubljani, obenem pa tudi samostojno v Beogradu. Prav tako bogate barvnih tonov so tudi slike Preglja in Omerze, vendar oba podajata predmete mnogo bolj realno kakor Mušič. Nasprotno tem pa nanaša Zoran Didek barvo v velikih gostih ploskvah. Tudi barvni kontrasti niso tako mehki kakor pri gornjih treh. Svojevrstna je Mihelče-va tehnika. Slikam skuša vedno dati neko vsebino. Rad ima temne, nekričeče barve, s katerimi skuša vtisniti slikam otožnost. France Pavlovec in Evgen Sajovic uporabljata slovenski pejsaž. Oba sta dobra kra-iinarja. Ko so si drugi slikarji vzeli za vzor krajine in tihožitja ter portrete, se je Maksim Sedej specializiral za figuralno kompozicijo. Zelo težko je upodabljati ljudi v prostoru, vendar je dobro rešil ta problem. Tudi Sedej se giblje v toku poeti- čnega realizma. Uporablja preproste barve, ki so pa zelo dobro pretehtane. V vsem svojem razmahu so pa predvsem lupa rji. Trije so: Zdenko Kalin, Nikolaj Pirnat in Karel Putrich. Tudi oni bodo pokazali sama kvalitetna dela, ki jih še nismo videli. Na razstavi bo na razpolago tudi krasen katalog, ki lahko krasi vsako knjižnico. Ta knjiga nam podaja v sliki in besedi pregled mlade slovenske likovne umetnosti, saj vsebuje 24 reprodukcij, slik in kipov. Upamo, da bodo Neodvisni tudi v Ljubljani deležni takega obiska tn zanimanja, kakršno je bilo v Zagrebu. Tudi Ljubljančani pokažimo, da v zanimanju za umetnost ne zaostajamo za Zagrebčani! Mp Zapiski ZNANSTVENI AVTORJI IN HONORAR Vprašanje pisateljskih honorarjev je pri nas eno tistih rahločutnih vprašanj, ki o njih javnost molči. Ni dvorna, da so se v zadnjih dvajsetih letih po zaslugi nekaterih založništev in knjižnih družb, zlasti pa zaradi večje razširjenosti in višjih naklad slovenske knjige, razmere dokaj popravile. Kvalitetni pisatelji se ne morejo pritoževati. da bi opravljali »kuluk« za svoj narod, čeprav višina naših honorarjev kajpak še vedno podlega gospodarskemu zakonu povpraševanja, t. j nakladi knjige in bomo zaradi tega še nadalje zaostajali za večjimi narodi. V manj ugodnem položaju kakor leposlovni pisatelji so pri nas znanstveni avtorji. Izvzeti so pisci nekaterih strokovnih knjig, predvsem sestavljali šolskih učbenikov; le-ti prejemajo za svoje delo pošteno odmerjeno plačilo. Slabše je z drugimi, zlasti s priložnostnimi sodelavci raznih večjih zbornikov in podobnih publikacij, ki služijo kulturni reprezentanci in drugim takim namenom. Te dni nam je eden izmed naših znan- stvenih piscev pripovedoval o primeru, ki je vreden zabeležbe in kakor bomo brž videli — tudi moralne presoje. Gre za neko večjo, že dalje časa napovedano izdajo, ki bo nedvomno v čast naši kulturi ln ki je sama po sebi prav priporočljiva. Ta velikopotezno zasnovana izdaja bo izšla v 2000 izvodih. Po informacijah našega prijatelja bo dobil glavni akviziter od prodanega Izvoda 40% prodajne cene, medtem ko dobd znanstvenik, ki mora vložiti v svoj prispevek mnogo dela in prevzeti zanj vso odgovornost, bore 1% prodajne cene od celotne naklade; nekateri sodelavci celo še manj. Ni težko opaziti, da je nastalo v tem primeru kar kričeče nesorazmerje med zaslužkom kolporterja ln zaslužkom avtorjev. Nihče ne dvomi, da je dandanes težko prodajati drago knjigo in akviziter-jev uspeh je vaekako vreden znatnega materialnega priznanja. Kljub vsemu pa ostaja dejstvo, da je vrednost knjige v prispevku sodelavcev, da pa morajo spet prav sodelavci vzeti nase žrtev, da bo slovenski narod dobil knjigo, ld bo z njo ponosen ki ki mu bo koristna. Tako kričeče nesorazmerje v gmotno škodo znanstvenih piscev kaže, da si bodo morali znanstveni avtor J. šele priboriti tisto pravilno in pravično upoštevanje pri izdajateljih, ki so ga vsaj v glavnem deležni boljši leposlovni in nekateri strokovni avtorji. Tako pravičnost zahteva morala v naSl kulturi, a zahteva jo tudi nadaljnji uspešni razvoj slovenske znanstvene književnosti. Vida Tauferjeva v hrvatskem prevodu. »Hrvatski ženski list« je priobčil v oktobrski številki prevod treh pesmi slovenske pesnice Vide Tauferjeve. Ruske nagrade za umetnost. Tudi v sovjetski Rusiji nagrade vsako leto pisatelje, skladatelje, režiserje in igralce za njihova najboljša dela. Letošnja glavna literarna nagrada je bila priznana članu AJkdemije šolohovu za njegov sloveči roman »Tihi Don«, čigar zadnji del je Izšel nedavno. Vanda Vasiljevska je bila nagrajena za roman »Požar v močvirju«, Stergejev-čen-ska za zgodovinski roman »Težki dnevi sevastopoljske obrambe«, Kornejčuk za gledališko igro »Ukrajinske stepe« in Ju-zofskl za dramo »Gorkij«. Izmed skladateljev je bil nagrajen šaporin za simfonijo »Kantata na polju Kulikovo«, Glir za opero »Leila in medij«, tudi pri nas znani Profjev za opero »Semen Koto« in Mijas-kovski za svojo 20. in 21. simfonijo. Nagrajenih je bilo tudi več slikarjev in kiparjev, dalje nekateri igralci in filmski režiser Ermler. A. čičič, Imenik »Osvetnika« fra Grgc Martiča. Pod tem naslovom je izšla v Beogradu devetdeset strani obsegajoča knjiga, ponatis razprave, ki jo je pisec objavil v časopisu »Franjevački Vijesnik«. »Osvet-nici« so eden največjih eposov na slovanskem jugu, saj štejejo 25.573 verzov. Zaslužni bojevnik za osvoboditev bosenskega ljudstva fra Grga Martič je spisal z njimi edinstveno epsko delo iz balkanske zgodovine. V tej ogromni pesnitvi se pojavljajo vse vidnejše osebnosti na Balkanu od prvi reform v turškem cesarstvu, vstaje v Srbiji, zagrebškega ilirskega gibanja tja do okupacije Bosne in Hercegovine. V tem okviru je fra Grga Martič prikazal vse peripetlje stoletne junaške borbe zatiranega naroda za svobodo ln enakovrednost. A. čičič je sedaj objavil nekakega vodnika po teh obsežnih pesniških memoarjih, osebno ln stvarno kazalo k njim, opremljeno z najpotrebnejšim komentarjem. Kdorkoli bo poslej čltal zlasti zaradi zgodovinsko dokumentarnega pomena Marti-čev epos, bo imel v Cičičevem »Imeniku Osvetnika fra Grge Martiča« dragocen pripomoček. Spis pomeni tehten donesek k zgodovini književnosti in k politični zgodovini južnih Slovanov. strankam vsak dan od 8. do 12. in od 13. do iS. Vrh-c-vni socialni svet mesta Ljubljane tudi letos upa. da bo Ljubljana pokazala svoio dobiosrčnost in se na praznik vseh svetnikov in vernih duš pri po-čaščenju svojih rajni.ov s kupovanjem mestnih vencev in sveč spomnila tudi mestnih revežev. Člani in čianice Vrhovnega socialnega sveta ter vseh v njem Dri delu za bližnjega združenih organizacij bodo do vseh ljubljanskih hišah p:odaiali nakaznice, s katerimi bodo dobrotniki dobili v skladiščih vsesvetske akci;~ zadnie dni pred prazniki umrlih pa tudi na stojnicah ored vsemi ljubljanskimi pokopališči mestne vence in sveče. Nakaznice so po 100 din za veliki venec s svilenimi trakovi v mestnih barvah. rx> 50 din za srednji venec s svilenimi trakovi v mestnih barvah, po 20 din za mali venec z belimi trakovi in zelenim napisom in do din 36 za zavitek s 6 visokimi ali nizkimi nagrobnimi svečami. Za manjše zneske se bodo izdajala posebna potrdila, s katerimi bodo dobrotniki dobili toliko sveč. kolikokrat Da 6 din znaša vssota. Vrhovni socialni svet najvljudneje prosi vse darovalce. da na zadnio stran nreietih nakaznic čitljivo napišejo svoi naslov, s čimer bo dobil seznam V9eh dobrosrčnih Ljubljančanov. u— Da se ne bi dogajale pomote ln zamen iave ori občevanju z ravnatelj?;'vi ljubljanskih srednjih šol ooozaria kr. banska uprava, da so z odlokom ministrstva prosvete uvedeni zanje sledeči nazivi: I. drž. moška realna gimnazija ie dosedanja I. drž. realna gimnazija v Vegovi ulici II. drž. moška realna gimnazija ie nova gimnazija na Rakovniku. III. in IV. dr/., moški realni gimnaziji sta obe v pesloolu dosedanje III. drž. realne gimnaz:ie za Bežigradom. I. drž. ženska realna imna-zija je dosedania II drž. realna gimnazija na Poljanah (Strossmaverjeva ulica). II. drž. ženska realna gimnaziia ie dosedania drž. ženska realna gimnazija v u sioniu učiteljišča na Resljevi cesti Naziv drž. klasične gimnazije (v Tomanovi ulici) je ostal nespremenjen. u— V počastitev štiridesetletnice naše gluhonemnice je daroval Podpornemu društvu za gluhonemo mladino trgovec g. Jo-ško Olup ml. 3 zimske suknjiče in 1 obleko, trgovec g. Oton Raška pa znesek 100 din. Obema vnetima dobrotnikoma naših gluhonemih sirot izreka društvo prisrčno hvalo z željo, da bi po njunem zgledu še mnogi počastili ta pomembni praznik! u— Majhni čudeži narave. Kliub neugodni letini ie narava tudi letos pockr-bela za majhne raznolikosti ki vzbujajo vse zanimanje gospodarjev Prejeli smo zadnji čas več različnih maihnih čud žev narave v ogled. Posebno zanimiva ie zelena kolerabica. ki ie zrasla na vrtu g. Bizjaka v Bohoričevi ulici 5. Koieraba tvori krasno oblikovan križec s popolnoma pravilnimi oblikami da io ie kar škoda — jx)iesti. u— Nesreča. Včeraj dopoldne so bili reševalci poklicani v kurilnico na gorenjskem kolodvoru, kjer se je uslužbeni ključavničarski pomočnik Rudosf Dovečar občutno ponesrečil. Pomagal je izkladati z voza železo, ki ga je z vso težo pritisnilo k steni ter mu občutno poškodoval obe nogi- u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal danes od 20. do ponedeljka do 8. ure zjutrai mesini zdravnik dr. logar Ivan. Ulica 29. oktobra št. 7/1. telefon št. 41-52. u— Ljubljanska strelska družina obvešča vse članstvo, da so strelske vaje članstva na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti za letošnje leto končane. S tem je letošnja sezona zaključena. u— Osebna vest. Pri mestni občini ljubljanski je napredovala gdč. Adela Ulča-karjeva, iz znane rodbine v Grobljah pri Domžalah. u— Nadaljevanje plesnih vaj SK Grafike v nedeljo ob 15. uri v veliki dvorani Delavske zbornice. (—) u— V nedeljo s Putnlkom na Kurešček. u— riesne vaje SK Svobode se vrše vsako soboto ob 20. uri v veliki dvorani Delavske zbornice. (—) Kinematografi Ribnica. Sokclski zvočni kino predvaia drevi ob 20. in jutri ob 15.15 ter 20 film »Dogodivščine Robina Hocda«. Za dodatek kratek zabavni film. SEVNICA. Filmskih predstav ta teden ne bo, ker priredi dramski odsek Sokola drevi ob 20. narodno igro s pet;em »Krivo-prisežnik«. Jutri ob 15. uri pa bo okrožna prosvetna akademija. R A O Sobota, 19. oktobra Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15- Veseli zvoki (plošče). — 12: Pester spored s plošč. — 12.30: Poročila. objave, napovedi. — 13.02 Plošče. — 14: Poročila. — 17: Otro:ka ura: Nastop otrok (vodi gdč. SI Vencaizova). — 17 30: Iz pravljične knjige (plošče) — 17 50: Pregled sporeda. — 18: R?dijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac uia. — 19.40: Objave. — 20" Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar) — 20.30: Pisana šara: Godba, petje, ša.1e. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Beograd 19.40: Vojaške pesmi. — 20.25: Iz južne Srbije. — 21: Operetni večer. — 22.40: Lahka in plesna muzika — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Plesi — 21: Domači skladatelji. — 21.30: Bosanske scv-dalinke. — 22.10: Ples. — Praga 19.25: Češke pesmi. — 19.40- Orkester in solisti. — 20.30: Pester spored. — Sofija 19.50: Lahka glasba. — 20.30: Zborovski koncert — 21: Pester glasbeni spored. — 22.05: Bolgarske pesmi. — Berlin 19.15: Orkester in solisti. — 21: Lahka glasba — 23.10: Nočni koncert. Postani in ostani član Vodnikove družbe! /rSti sta Chlorodont-zobna pasta peneča ali nt'!a vsako prostovoljno zbirko če sem letos kljub socialn' davščini primoran ponovna apelirati na meščanstvo in prositi za prispevke v gotovini ali naturalijah. so temu krive razmere ki so zavladale tudi pri nas zaradi vojnih dogodkov Mestna občina bo primorana zvišati proračun mestega soc. skrbstva za celih 1,16740} din. Ta povečana sredstva, ki se bodo skušala izposlovati za novj proračun. k; stopi v veljavo 1. aprila 1941 pa nam primanjkujejo že letos. Pred durmi je zima. ko bo treba nuditi siri masnim prebivalcem našega mesta ne le hrano, timpak tudi obleko perilo obutev, kurivo in streho. Iz nab-amb sredstev se bo nudilo dela — sp^sobn m predvsem delo, ostalim pa dajatve v naturaPiah S tem da bomo siromašnim prebivalcem našega mesta nudi!' najpotrebnejše z« njihovo eksistenco. bomo tu ob meji največ pripomogli k utrditvi državne misli. Vsakdo, ki more, u '; se v tem trenutku zaveda svrje patri-otične dolžnost' Denarni pnsp"vki naj se pošiljajo mestni blagajni r označbr »za pomožno akcijc natura.iie pa mestnemu soc. političnemu uradu Rotovšk trg 9 (tel. št. 27 - 54). Dr. Juvan, predsedn k meslne občine mariborske. a— Hlapci Jerneji. Nedavno je šel v prostovoljno smrt ubog železniški upokojenec A. D. zaradi obupa, ker n- mogel živeti s svojo pokojnino. Dofletr'a ga je svojevrstna usoda hlapca Jerneja. Jih je pa v Mariboru še precej, ki spadajo v nesrečno skupino hlapcev Jernejev lz njihf v h vrst smo prejeli sledeče vrstice s prošnjo za objavo: »Poleg neštetih kategorij aktivnih ali upokojenih uslužbencev, ki se v draginji potapljajo, se nahaja ena, ki sicer — k sreči! ' — ni številna, ki pa je tem huje prizadeta in udarjena že brez draginje Naraščajoče i cene so ji zadale šc poseben udarec. To so tisti železničarji. ki jim niso bil« pri upokojitvi priznana tista službena leta, za katera so plačevali prispevke v provizijski (pokojninski) sklad. Takšnih let imajo nekateri v Mariboru preko dvajset Niso jim bila priznana leta plačevanja, ki predstavljajo pri nekaterih preko dve tretjini, bila so pa vračunana leta, za katera niso plačevali prispevkov ki pa znašajo komaj za tretjino ali še manj Prejemajo sedaj pokojnino 450 do 650 din mesečno, dočim znaša to, kar jim manjka, do 1000 din Ta krivica. ki je nekoga iz te skupine pognala v Smrt. je sicer že priznana, ni pa še popravljena. Odločilni činitel.ji naj dokončno rešijo to zadevo. a— Lepe nagrade najboljšim tezenskim .strelcem. Pri Feliču so se zbrali vrli tezen-ski strclci k slovesni razdelitvi nagrad strelcem. ki so si priborili pri zadnji ostri strelski tekmi prva mesta. Sestanek številno zbranih strelcev so počastili s svojo navzočnostjo zastopmk mestnega poveljstva major Bimbašič. naš najboljši strelec prof. P. Cestnik, zastopnik mariborske strelske družine g. Mohor, ki je izrekel tezenskim strelcem prisrčno priznanje, poročnik Haber in zastopnik studenških strelcev g. Kler. Po uvodnem pozdravu predsednika tezenske strelske družine g. Fr. Luknflrja je bila razglasitev uspehov ter razdelitev lepih nagrad. Najboljši strelci ga. Luknarjeva, gg. Ribič in S. Vivod so bili deležni prisrčnega priznanja. a— Prijavijenci za dramsko šolo. ki bo bo pod vodstvom gl. režiserja g. J.Kovica, naj se zglasijo jutri v nedeljo ob 10. uri v gledališču. Ob tem času se bodo sprejemali tudi novi prijavljenci. a— Popularni narodni pesnik v Mariboru. Da obišče svojega sina, ki služi pri vojakih v Mariboru, je prispel v Maribor znani, popularni narodni pesnik Jovo Djukič iz Bosanske Krajine, ki ni samo ljudski poet, ampak tudi zaslužen prosvetni delavec, saj uči nepismeno mladino brati in pisati. Znane so njegove zbirke narodnih pesmi. Priporočamo popullarnega pesnika-kmeta, ki ima šestero otrok, vsem, pri katerih se bo oglasil te dni s svojo najnovejšo pesniško zbirko. a— Nezgoda v tekstilni tvornici. 19-letna Olga Majhenova je bila zaposlena v neki meljski tekstilni tvornici pri spuščanju blaga po dvigalu iz tako zvanc priprav!jalnice v barvarno. Pri tem je stopila s spuščajoče-ga se dvigala, prodno je pristalo na tleli barvarne. Po nesrečnem naključju pa je stopila z nogo čez rob jaška, tako da ji ie spodnji rob pristajajočega dvigala stisnil levo nogo ob steno jaška ter ji jo nalomil. Majhnovo so prepeljali reševalci v mariborsko bolnišnico. a— Za 50 milijonov dinarjev vredne nove stavbe so bile zgrajene oziroma se še gradijo v letošnji stavbni sezoni v Mariboru. Samo Hutterjev stanovanjski blok bo stal 20 do 24 milijonov dinarjev, nova štirinadstropna stanovanjska in poslovna palača Vzajemne zavarovalnice na Glavnem trgu bo stala okoli 8 milijonov din. K temu še pride izgradnja nove carinarnice, velike garaže Mestnih podjetij, zidava nove realne gimnazije, štirinadstropne stanovanjske in poslovne hiše železničarske na-bavlj. zadruge v Cafovi ulici, zidava novih trinadstropnih stanovanjskih hiš Pokoj. zavoda in inž. Malčkove v Krekovi ulici, zidava dvonadstropnih stanovanjskih hiš žel. podpornega društva v Ulici kraljeviča Marka, Frančiške Bergove v Kamniški ulici in g. Franca Zidariča v Gcspo-svetski ulici. Potem pa še nešteto manjših hiš na periferiji. a — Francoski krožek. Tečaj francoščine, ki ga vodi prof. Gasparin, je ob petkih od 17.30 do 18.30, francoski konver-zacijski večeri, ki jih vodi ga. C. D. Acaro, pa so ob torkih in petkih od 19. do 20. Prijave za tečaje se še sprejemajo. Čitalnica krožka je odprta vsako sredo od 17. do 19. a— šahovske novice. Pri predsnočnjem šahovskem tekmovanju za prvenstvo Maribora so bili doseženi sledeči rezultati: prof. Stupan : Bien 1 : 0, Breš : Nosan 1 : 0, Da-sko : Maroti 1 : 0, Ketiš : Certalič 1 : 0. Partija Regoršek : Eabič je bila prekinjena. Stanje: Dasko 7 (1), prof. Stupan 5 (2), Marvin 5 (1), Maroti 4 in pol (2), Regoršek 4 in pol (1), Bien 3 in pol (1) Breš 3 (3), Ketiš 3 (2), Babič 2 in pol (2), Nosan 1 in pol (3), Certalič 1 in pol. V nedeljo in torek bodo odigrane prekinjene partije, v četrtek 24. t. m. pa bo zaključno tekmovanje. a— Maistrovi borci se zbero drevi ob 19. na tovariškem sestanku, ki bo pri tov. 2o-harju na Tržaški cesti 3. a— Zasedba v »Nenavadnem človeku«, ki bo nocoj prvič vprizorjen: v glavni vlogi nastopi kot železniški upokojenec in ko-stanjar na izrecno avtorjevo željo g. Jože Kovič. ki ga je videl avtor kot župnika o priliki gostovanja mariborske drame v Ljubljani s »Kraljem na Betajnovi«. V ostalih večjih vlogah Starčeva kot Ankica, Gorinšek kot pokrovitelj društva »Srce za siromaka«, Verdonik kot njegov tajnik, Rasbergerjeva kot manikirka, Nakrst kot policijski komisar, Košič kot prvi, Crno-bori kot drugi novinar, Blaž pa kot nosač. a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem ima jutri 20. t. m. v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika dr. Martin Horvat. Tržaška cesta št. 13 t. j. javna bolnišnica. a— Dijaški kuhinji v Mariboru so nakazali dr. Franc Breznik, san. ref. v Celju namesto venca na grob rajnega dvornega svetnika dr. Josipa Kronvogla in zdravnika dr. Alfonza Wankmiil!erja 200 din, J. Marzidovšek, vojni kurat v pokoju. 100 din, neimenovani v Beogradu 400 din, sreski odbor DRK 800 din, Jurij Gracijanskl, osmošolec I. rg. 20 din. Iskrena hvala! a— Razočaran. Sezonski delavec Franc Grozek je pomladi, ko je šel na sezonsko delo v Nemčijo, shranil svojo obleko in perilo pri neki Mariji Lorbekovi v Mariboru. Ko se je zdaj vrnil, ni našel nikjer svojih stvari, ker so bile medtem prodane. Grozek je oškodovan za 1250 din. a— Hlape« Je kradel gospodarju denar in ga dajal materi. Posestnik Ludvik Leš-nik iz Studencev je opažal v zadnjem času, da mu zmanjkuje denar. Sum se je zgoščeval vse bolj na 151etnega hlapca Franca H., ki je nazadnje priznal, da je gospodarju od časa do časa jemal denar, ki ga Je dajal svoji materi. Sin in mati sta prijavljena sodišču. espodarstvo Naše gospodarstvo v avgustu Narodna banka je pravkar izdala svoje običajno mesečno statistično poročilo za mesec avgust, iz katerega posnemamo naslednje podrobnosti: Promet na borzah Na jugoslovenskih borzah je v avgustu celotni promet padel na 215 milijonov, med tem ko je lani znašal 318 milijonov. Predvsem je nazadoval devizni promet (pomanjkanje klirinških mark), pa tudi promet z državnimi papirji Je bil zelo slab in je znašal le 8 milijonov (lani 31 milijonov), promet z delnicami pa le 0.9 milijona din (lani 4.2). Ljubljanska borza je imela v avgustu 28.5 milijona din prometa (lani 45.6). Hranilne vloge So se dvignile Hranilne vloge pri bankah in samoupravnih hranilnicah, ki so 1. julija dosegle najnižje stanje 9784 milijonov din, so do 1. i avgusta dvignile na 9965 milijonov (lani 11.500). Pri privatnih bankah so znašala 1. avgusta 5517 milijonov (lani 5124), pri samoupravnih hranilnicah 2407 milijonov (2579), pil državnih bankah pa 2041 mi- . lijonov (lani 2797). I Znaten promet na f lemlcah Tudi v avgustu je bil promet na jugoslovenskih državnih železnicah izredno velik. V tem mescu je bilo na naših železnicah natovorjenih 135.500 vagonov nasproti 177.800 v lanskem avgustu in 171.000 v predlanskem avgustu. Rečni promet, ki je lani zaradi velikih dovozov pšenice dosegel izredno višino 73.6 milijona tonskih kilometrov, je bil letos v avgustu nekoliko manjši in je zna?al 68.5 tonskih kilometrov. Pomorski promet pa je nadalje zelo slab, saj je bila tonaža v naše luke došlih ladij v avgustu za skoro polovico manjša nego lani in je znašala le 1.11 milijona brutto registrskih ton nasproti 2.16 milijona ton v lanskem avgustu. Majhno število insolvenc Število insolvenc je letos zelo nazadovalo. V avgustu smo imeli v vsej državi le en konkurz (lani 11) in dve poravnalni postopanji (lani 14). V prvih osmih me3cih t. 1. pa emo imeli v vsej državi le 34 kon-kurzov (lani 95) in 71 poravnalnih postopanji (lani 133). Cmiljenje naredbe o prometu z motornimi vozili Zaradi dopolnitve naredbe št. 4 o omejitvi prometa z motornimi vozili sta minister za trgovino in industrijo ter finančni minister predpisala dopolnilo, ki se glasi: Na podlagi čl. 1. uredbe o omejitvi prodaje tekočega goriva in prometa z motornimi vozili (od 10. novembra 1939), predpisujeva naslednje dopolnilo k odloku št. 4 o omejitvi prometa z motornimi vozili: V čl. 2 naredbe št. 4. (ki govori o izjemah) se dodaja na koncu nova točka 5., ki se glasi: Banska uprava oziroma uprava mesta Beograda sme dovoliti tudi dru-ge izjeme, če to zahtevajo gospodarski ali javni interesi. Prošnje za takšne izjeme bo reševal poseben odbor, ki ga bo sestavil pristojni ban, oziroma upravnik mesta Beograda iz uradnikov podrejene uprave. V točki 2. čl. 5. (ki pravi, da sme vsaka oseba in vsako podjetje registrirati samo en potniški voz) se za besedo »podjetja« doda: z izjemo gospodarskih podjetij in lastnikov avtotaksijev. Znatno povečanje naših klirinških terjatev v Italiji Poročali smo že o znatnih spremembah na klirinškem računu z Italijo, kjer je prišlo v avgustu in septembru do popolne likvidacije našega klirinškega dolga, ki je prej znašal skoro 50 milijonov din. V drugi polovici septembra je postal račun aktiven in smo 8. t. m. zabeležili že saldo naših terjatev v višini 25.5 milijona din. V drugi četrtini oktobra pa so se naše klirinške terjatve v Italiji naglo povzpele za nadaljnjih 21.6 milijona din, tako da »o znašale sredi oktobra že 47.1 milijona din. Z naraščanjem naših terjatev v Italiji bo seveda pričela naraščati doba čakanja na vrstni red izplačila. Saldo naših klirinških terjatev v NemO-ji se je v zadnjem tednu povečal za 0.16 na 1.56 milijona mark. Med ostalimi aktivnimi kliringi zaznamuje klirinški račun z Eolgarijo zmanjšanje naših terjatev za 0.2 na 3.2 milijona din. Med pasivnimi kliringi izkazuje klirinški račun s ČeškomoravSkim protektoratom, kjer smo v zadnjih tednih prišli v znaten dolg. zopet zmanjšanje salda našega dolga za 4.8 na 60.2 milijona Kč. Naš klirinški dolg v Slovaški se je zmanjšal za 0.4 na 26.0 milijona Ks. Zaradi znatno povečanega uvoza iz Turčije smo postali v kliringu s Turčijo že prejšnji teden dolžniki; v drugi četrtini oktobra pa se je naš klirinški dolg povečal za 5.2 na 7.6 milijona din. Naš klirinški dolg nasproti Madžarski se je v zadnjem tednu podvojil in je narasel od 11.9 na 22.8 milijona din. Naš klirinški dolg v Rumuniji pa se je zmanjšal od 6.1 na 5.9 milijona din. Vinska letina v ormoSko* ljutomerskem okoliiu Ivanjkovci, 17. oktobra. Letos poleti smo imeli skrajno neugodno vreme in tudi v oktobru nI bilo vreme mnogo boljše. Pogosto deževje je povzročilo na grozdju gnilobo. Kakor bi vinogradniki radi počakali s trgatvijo do 31. oktobra, to vendar ni bilo mogoče, ker ae je gniloba dnevno širila. Tako se je sredi oktobra pričela splošna trgatev. Po množini pridelka je letina izredna slaba, kakovost pa je srednja. Računati je š povprečnim pridelkom 4 do 5 hI na oral. Tukajšnji mošti imajo od 16 stopenj sladkorja naprej, fine vrste pa tudi 18 stopenj in še več. Cene so zelo povoljne. Za moštom je veliko povpraševanje in se plačuje po 6 do 10 din za liter. Najbrž pa se bo doseglo še več, kajti sklenjene so bile že prodaje do 12 din za liter. Starega vina je zelo malo ter se plačuje po 10 do 12 din, pa tudi več. Noben vinogradnik se ne spomni, da bi kdaj šli s tako majhno zalogo starega vina v tako slabo trgatev. Kriza glede cene je rešena, ne pa kriza vinogradnika in vini čarja. Visoke cene staremu vinu so lahko izkoristili le redkokateri dobro situirani vinogradniki nova letina pa bo navzlic visokim cenam krila le enoletno režijo. Gospodarske vesti = Razširjenje kontrole cen na predmete iz žice. Na podlagi uredbe o kontroli cen od 5. februarja 1910 sta minister za trgovino in industrijo in minister za socialno politiko in narodno zdravje sklenila: 1) da se kontrola cen v smislu uredbe o kontroli cen izvaja tudi na: a) železne in jeklene predmete, izdelane iz valjane žice ali iz vlite žice v obročih ali v palicah vsake dolžine, okrogle in oglate v kakršnikoli izdelavi; b) bodečo žico, okroglo ali oglato v kakršnikoli izdelavi 2) da lahko urad za kontrolo cen določi za te predmete tudi maksimalne cene za vso državo. = Kako je z novim oljem. V Ljubljano so včerai prispeli iz Zagreba prvi trije vagoni novega olja. Ker gospodinje težko čakajo na to olje. smo se zanimali, kdaj bo prišlo v prodajo. Veletreovci so pričeli blago že oddajati detajlistom, ti pa menda olja še ne bodo mogli prodajati, ker urad za kontrolo cen pri banski upravi še ni določil prodajne cene za novo olje v nadrobni prodaji. Ta cena bo baie določena šele v pričetku prihodnjega tedna. = Pojasnilo k uredbi o prometu z su-m&mi za motorna vozila. Slovenski avtomobilski klub obvešča, da ie ponedeljek 21. t. m. zadnji dan prijave gum za motorna vozila. Prijaviti je vse pnevmatike, ki niso montirane na kolesih registriranih vozil. V prijavi, za katere ne obstojajo tiskovine in so kolkovine proste, ie navesti ime in priimek lastnika, tečen naslov, znamko pnevmatike, dimenzijo in ali so gume rabljene ali nove. Prijavo ie oddati upravni oblasti prve stopnje (uprava policije, sreska načelstva). naslovljene oa morajo biti na kraljevsko bansko upravo dravske banovine. Pripominjamo, da se morajo prijaviti tudi vse pnevmatike onih vozil, ki so iz katerih koli razlogov stavljena izven prometa (ocd plombo, proglašena kot nerabna itd.) Prijaviti je zračnice in plašče. Priporoča se. da se prijave vestno izvršijo ker so za netočnosti predvidene stroge kazni. = čudna zadrug«. V trgovinski register pri okrožnem sodišču v Pančevu je bila te dni vpisana Jugoslovenska tekstilna industrija zadruga z omenjenim jamstvom v Pančevu. Kakor je znano vsebuje novi zadružni zakon stroge predpise glede poslovanja zadrug z nečlani, kar Je dovedlo do številnih preosnov obstoječih zadrug v družbe z o. z. zlasti tam. kjer so bila nekatera industrijska in trgovinska podjetja organizirana na zadružni podlagi (n. pr. tiskarne in druga produkcijska podjetja založniška podjetja itd.) Zakon namreč določa, da mora v svojem poslovanju vsaka zadruga vsaj na eni strani poslovati samo s člani, tako da na primer kupuje blago samo od članov in ga prodaja nečlanom, ah da kupuje blago od nečlanov in ga prodaja le članom. Le obrtniške zadruge lahko nabavljajo surovine od nečlanov in prodajajo izdelke tudi nečlanom. Nova tekstilna industrija v Pančevu bo kot zadruga zadružno nabavljala surovine, polizdelke in gotove izdelke ter bo na zadružni podlagi izdelovala in predelovala tkanine in oblačila ter konfekcijsko blago, prodajala pa bo proizvode svojih zadružnikov tudi ne zadružnikom. Iz objave »Službenih novinah« ni razvidno, kako bo ta zadruga nabavljala surovine in polizdelke od zadružnikov in kako bo na zadružni podlagi predelovala te surovine. Najbrž je stvar zamišljena tako. da bodo morali vsi dobavitelji surovin in polizdelkov pristopiti v zadrugo kot člani ali pa se bodo dobave surovin formalno izvršile preko nekaterih članov zadruge. Smisel zadružne predelave surovin pa mora biti po našem mnenju le ta, da se proizvajalci surovin (in ne predelovalci) združijo v zadrugo zaradi predelave dotičnih surovin. Tekstilno podjetje bi bilo torej na zadružni podlagi možno le, Ce bi ga ustanovili n. pr. domači proizvajalci bombaža in volne. Okrožno sodišče v Pančevu je novi zadrugi črtalo v pravilih, da sme sprejemati tudi hranilne vloge. Upravni odbor nove zadruge tvorijo Maksa šalgo, indu-strijec iz Zemuna, Marija šalgo, zasebnica iz Zemuna in Rudolf Heihaus privatni uradnik iz Pančeva. Proti ustanavljanju takih zadrug moramo imeti tehtne pomisleke v zvezi z davčno prostostjo zadrug. Taka zadruga sicer ne sme deliti dobička, lahko ga pa prikrito prenese v obliki višje nakupne cene za surovine in polizdelke na posamezne zadružen™ * " " ustniki za- družnega podjetja in obenem dobavitelji surovin ali polizdelkov. = Prevoz paketov v oeemlje bivše Poljske. Mednarodni poštni urad je obvestil našo poštno upravo, da je nemška poštna uprava dovolila prenos paketov čez nemško ozemlje v generalni gouvernement (bivše poljsko ozemlje) in obratno. To dovoljenje velja samo za pakete iz držav, a katerimi Nemčija izmenjuje poštne zavoje. Pogoji in pristojbine so iste, kakor tudi za pakete, ki se pošiljajo v Nemčijo. = Prepoved uvoza francoskega kolonialnega denarja v Francijo. Mednarodni poštni urad v Bernu je obvestil našo upravo, da je francoska vlada prepovedala uvoz francoskega kolonialnega denarja, kakor tudi tujih in francoskih novčanic v Francijo. Denarne pošiljke, ki bi bile navzlic tej prepovedi poslane v Francijo, bodo v Franciji zaplenjene. = Risarski tečaj za mizarje, ki ga bo priredil Zavod za pospeševanje obr'.a Zbornice za TOI v Ljubljani, se prične v nedeljo dne 27. oktobra t. 1. in-ne v nedeljo 20 t. m., kakor je bilo prvotno jav-ljeno. Tečaj bo vsako nedeljo in pravnik dopoldne od 8. do 12. ure v prostorih Tehniške siednje šele v Ljubljani ped vodstvom strokovnega učitelja e. JosiDa Tratnika. Rok za prijave v tečai ie poda jšan do 24. t. m. na kar opozarjamo one. ki bi se radi še prijavili. Dobave. Direkcija drž. rudnika Senj-ski rudnik sprejema co 22. oktobra ponudbe za dobavo mila za pranje, do 29. oktobra pa za dobavo svinca. Pomorska vojna akademija v Dubrovniku sprejema do 25. oktobra ponudbe za dobavo športnih potrebščin. Centralna direkcija drž. rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 25. oktobra ponudbe za dobavo vagonet. Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 28. oktobra ponudbe za dobavo električnega aparata za destiliranje vode, pocinkane železne žice, betonskega železa, kaiibrira-nih verig, pil, risalnega orodja, mazalnih puš in zobatih koles. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 25. ok-nija, stearinske kisline, belega arzena, svetilk za 800—1000 sveč, do 30. oktobra pa za dobavo mornarskih medeninastih gumbov, žice za mornarske kape. bombažnih trakov in sukanca, lesenih držal, trofaz-nega elektromotorja, železa, jekla ter jermen. = Licitacije. Dne 19. oktobra bo pri Zavodu za Izdelavo vojne opreme v Beogradu licitacija za dobavo sukna in gotove obleke; 21. okt. za dobavo vreč iz jute in konoplje ter 2 centrifug z električnim pogonom, 16. novembra pa za dobavo glasbenih instrumentov. Dne 22. oktobra bo pri generalni direkciji drž. železnic v Beogradu licitacija za izdelavo 19.200 parov zimske službene obleke. Borze 18. oktobra Na jugoslovenskih borzah so tudi včeraj grški boni nadalje popuščali. V Zagrebu je bil zabeležen promet po 60.50. v Beogradu oa do 58.S0. Tečaji na svobodnem tneu ae nadalie ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču je bi« lo za Vojno škodo pri stalni tendenci povpraševanje po 444 (v Beoeradu pro.nei po 445). Tudi v ostalih državnih vrtdne tah ni bilo zaključkov. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 176.15 — 179.35. Nevv York 4425 — 4185. Curih 1027.89 — 1037.89. Tečaji na svobodne v. trgu: London 218.32 — 221.52. Ne .v York 5480 — 5520. Curih 1270.17 — 1280.17. Curih. Beograd 10. Pariz 9.95 (b nk v-ci 5.10). London 17.15 (bankovci 7.70) Ncw York 431.50 (413.50). Milan 21.80. Madrid 40. Berlin 172.75 (registermarke 51.50». EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 444 den.. 4*/o agrarne 52 den.. 4"'o severne agrarne 52.50 den.. 6°'» begluške 77 den.. 6°/» dalm. agrarne 70 bi.. 6°/o šumske 70 50 bi.. 7Vo stabiliz. 92 den.. 7% invest. 97 den. 7% Seligman 102 den.. 7% Blair 94.50 — 95, 8°/» Blair 99.50 den.: delnice: Narrdna banka 6000 den.. PAB 192 den.. Trbovej-ska 345 — 350. Gutmann 55 bi.. Šoč rana Veliki Bečkerek 650 den.. Sečerana Osijek 245 — 250. Osiječka ljevaetiica 160 den.. Isis 60 bi.. Oceania 725 den. BeogTad. Vojna škeda 444.50 — 415.50 (445). 4°/o agrarne 54.25 den.. 4% se vem 3 agrarne 53 — 54. 6% begluške 76.75 den. (77). 6% dalm. agrarne 70 den.. (70). 6°/* šumske 70.50 den. (70.50). 7% ir.ve t 101 den., 7% Blair 95.50 den.. 8% Blair 101 — 102 (101.50). Narodna banka—(6500). PAB 201 — 203 (200 — 202.50). Blagovna tržišča ZI TO + Chicago. Začetni tečaji: pšenici; za dec. 86. za maj 84.875. za .iulii 80.25: koruza: za dec. 60.75. za maj 62.75. + Winnipeg. Začetni tečaji: pšenca: za dec. 70.75. za maj 71.75. za iulii 76. + NovoSadska blagovna borza (18. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Oves: baški, sremski 315 — 317. Rž: baška 327.50 — 330; ban. 325 — 327 50 .Ječmen: baški in sremski 342.50 — 345; pomladni 412.50 — 417.50. Koruza; baška 338 — 340; nova umetno sušena 265 — 267. Moka: franko mlin v du-navski banovini brez skupnega davka in vreč: »0« 630 — 650; krušna moka 358. Otrobi: franko mlin brez skupnega davka in vreč: 180. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 417.50 — 422.50. Trojni roparski umor v Banjaluki Banjaluka, 18, okt. o. Preteklo noč je bil v Banjaluki izvršen roparski umor, čigar žrtev so postali trgovec Salamon Ha-jim-Poljokan, njegova žena Marija in 22-letni sin Rafael. Zločin je izvršilo ob 3. zjutraj več razbojnikov, ki so svoje žrtve umorili z noži. Domnevajo, da je bil njihov plen razmeroma majhen. Iz Zagreba so pozvali strokovnjake tehnične policije, da bi sodelovali pri preiskavi. INSERIRAJTE V »JUTRU"! r Noč ▼ prostorih železnice v Londonu i gg »8T" ' 77----: ----------- ' ^ Odkar napadajo nemški bombniki angleško prestolnico, prenočujejo mnogi London- čani na stopniščih podzemske železnice NI mogel preživeti poraza Francije Tragedija znamenitega francoskega kirurga Andre Maurois pripoveduje v nadaljevanju svojih člankov o vzrokih za poraz Francije v »Neue Zurcher Zeitung« presunljivo podrobnost iz dogodkov tistih dni. Nekoliko dni pred prihodom Nemcev v Pariz, pripoveduje sloviti pisatelj, smo se pogovarjali z nekim našim najboljšim prijateljem, kirurgom Thierryjem de Marte-lom. Izjavil nam je: »Zame osebno velja trden sklep: v trenutku, ko bom zvedel, da so Nemci v mestu, se končam. Govoril nam je obširno, da večina ljudi sploh ne ve, kako naj se sama ubije in da se pri tem vede skrajno nerodno. Toda kirurg zna samokres prav tako sigurno držati kakor skalpel in bo vedno zadel življenjsko važno mesto. Napol resno napol šaljivo je pripomnil: »če morda tudi vi menite, da ni vredno preživeti našo nesrečo, vam ponujam svojo pomoč . . .« Ob desetih zvečer, ko sem bil že z letalom na poti v Anglijo, so poklicali mojo ženo, ki se je tudi pripravljala na odhod, k telefonu. Bil je Thierry de Martel. »Hotel sem dognati,« je dejal, »da-li ste vi in vaš mož e v Parizu«. — »Tudi jaz odidem«, je dejal z mračnim glasom, »toda na dosti daljše potovanje . . .« Tedaj se je moja žena spomnila spet na naš pogovor, opazila je. da hoče izvršiti samomor in ga je poskusila pregovoriti, »še vedno lahko storite mnogo dobrega,« je dejala. »Vaši bolniki, vaše osebje, vaši astistenti, vsak vas potrebuje.« — »Ne morem več živeti « je odgovoril Martel. »Moj edini sin je padel v zadnji vojni. Doslej sem si skušal dopovedati, da se je zgodilo za dobrobit Francije. In sedaj pada Francija sama. Vse, za kar sem živel, bo prenehalo. Ne morem dalje.« Ko ga je skušala še pregovarjati, je prekinil zvezo. Dne 25. junija je zvedela moja žena na Azorih iz ameriškega lista, da se je Thier-ry de Martel v trenutku, ko so Nemci vkorakali v Pariz, usmrtil z injekcijo strihnina. Izgubili smo v njem brezprimernega prijatelja in Francija je izgubila enega najplemenitejših mož, kar jih je kdaj rodila. Poroka živega mrtveca »Meščanski mrtvec" izgubi v Ameriki vse pravice Po zakonih Zedinjenih držav velja oseba, ki so jo obsodili na dosmrtno ječo, za »meščansko mrtvo« in nima nobenih pravic več. tako da ne more sklepat: niti nobenih veljavnih pogodb. Pred kratkim pa se je zgodilo, da se je hotel poročiti neki možak, ki so ga pred dvajsetimi leti v Brooklvnu obsodili na dosmrtne ječo in so ga 1934 pomilostili. Vse oblasti sc izjavile, da svojega namena ne more doseč- kajti ni zakona, ki bi mogel »živemu mrtvecu« vrniti državljanske pravice Njegova zaročenka pa se s temi izjavami ni zadovoljila in se je sama obrnila do najvišje oblasti, vrhovnega sodišča v NVashingtcnu V svoji vlogi je navajala, da pomiloščercu vendar ne morejo onemogočiti, da bi si zgradil no- vo, dostojno življenje. Če bi mu preprečili poroko, bi ga lahko znova usmerili na pot zločina. Razlogi ljubeče ženske so se nazadnje izkazali za močnejše nego črke paragrafov. Vrhovno sodišče je odredilo poročnemu uradu v Brooklvnu, naj poroki ne dela več ovir. Spet »smrtni žarki" Iz San Francisca poročajo. da ie neki Mac Worthe Milton objavil v listih izjavo. da mu je uspelo izumiti smrtne žarke. Trdi. da ie s takšnim žarkom na daliavo štirih kilometrov ubil bika. Ameriško vojno ministrstvo se za njegov izum baje živo zanima. Med ruševinami v Londonu po nekem nemškem bombnem napadu da se prebivalstvo mesta Mentone. ki je moralo pred vkorakanjem italijanske vojske v Mentone zapustiti domove, polagoma vrača v mesto, pri čemur vadijo evidenco o povratnikih faštistični činitelji; da bo generalni guverner Kanade Earl Athlone dne 19. in 20. oktobra obiskal pre-zidenta Zedinjenih držav Roosevelta: da so bile izvršene v največjem koncer-nu rumunske težke industrije »Malaxa« velike spremembe. Vsa vodilna mesta so zasedli rumunski legionarji; da nameščalo ori ameriških voinih ladjah nove turbine, ki bodo omogočile tem brodovem mnogo večji akcijski radij; da je bilo na kongresu nemških zdravnikov za otroške bolezni ugotovljeno, da ie materinsko mleko nenadomestljivo hranilo za dojenčke ter mora i o matere zavoljo tega dojiti otroke naimani do šestega meseca starosti; da zaloge zlata v Ameriki stalno naraščajo; da ie bil oo odredbi španske vlade na dvorišču ietnišnice v Mcntjuichu ustreljen bivši predsednik katalonske vlade Com-panys; da zadržujejo Angleži v svojih vodah okoli 30 ladij, ki so pripadale Estoniji. Le-tonski in Litvi, zaradi česar se ne more razčistiti vprašanje dobrih odnošaiev med Rusijo in Anglijo; da ie iaoonska vlada sklenila pogodbo za petrolejslco koncesijo v Mehiki; da sestoji Aalandsko otočje, glede katerega ie bil dosežen sporazum med Rusijo in Finsko, iz 6554 majhnih otokov, med katerimi ie okrog tristo večjih: da je najavil prezident Roosevelt za bližnje tri dni svoje volilne govore. Vežbe sovjetske konjenice V moskovskem vojnem okrožju so se prošle dni vršile velike vežbe rdeče konjiče. Prisostvoval jim je vrhovni poveljnik sovjetske vojske za konjico general Tulenjev. Anthony Eden britanski vojni minister, se mudi te dni v Egiptu in sosednih krajih, kjer pregleduje angleško vojsko Da bi omogočila vsaj otrokom mirnejše noči, pošilja berlinska vlada otroke iz prestolnice na kmete Položaj na Malti Bivališče v železniškem predoru — Zaklonišče za 2coo oseb Kakor smo izvedeli iz uradnega angleškega poročila, ie Malta od vstoDa Italije v vojno doživela 150 zračnih napadov. Pri teh ie bilo 200 oseb od bomb ubitih 400 ranjenih 700 oseb brez strehe prebiva danes v jamah, ki so iih malteški vitezi vsekali v živo skalo Pogostoma ie to skalno trdnjavo, ki obsega 233 kv kilometrov in šteje okros 250.000 prebivalcev, napadlo po 60 letal, ki so letela običajno v višini 5500 m da ropotania njihovih motorjev ni bilo slišati. Največ škode ie v ubožneiših predalih La Valette. kier so hiše Drecei nove Povsod na cestah je videti kakor poroča dopisnik United Press ta čas pleskarje ki nadomeščajo italijanske cestne napise z angleškimi Maltezi ki niso izgubili svoje dobre volje, pospravljajo svojo lastnino izpod ruševin V bližini katedrale svetega Janeza sta padli dve bombi a se nista razpočili kar so smatrali Maltezi za čudež. Demoralizirani niso niti tisti prebivalci. ki prebivajo sedai po podzemeljskih hodnikih in jamah V kilometrsko do gem predoru, ki ie vsekar v živo skalo in ga razsvetljuje elektrika, sta dve vn=t; oosteli V železniškem predoru, ki ga več ne uporabljajo. prebiva 35 ljudi Dopisnik ie obi- skal tudi ogromno zaklonišče za 2000 oreb. ki je bilo nekoč skladišče malteškega reda. Malta, ki je samo pol ure z letalom oddaljene od italijanske obale, se pripravija na obrambo proti morebitnemu poskusu invazije. Oblasti so spravile vse Ita iiane. ki so živeli na otoku, okrog 200 oseb. v Egipt Italijanske žene Maltežanov so internirale. Na vseh cestah in na neštetih poljih je videti žične ovire, kamenita poslopja se spremin.iajo v utrdbe s posadkami proti morebitnim padalcem. Prostovoljski zbor. ki ga sestavljajo večinoma kmeti in ki mu ie določena ored vsem borba proti padalcem, je takoj stopil v akcijo. ko ie moral pred kratkim neki itali-• ianski nilot odskočiti s padalom Zatemnitev ie popolna, toda kinematografi so vsak dan odprti in ceste so vedno polne ljudi, ki so se vrnili z bega na deželo Pomanikania živil ni coaziti čeprav je Malta glec. mesa navezana popolnoma na uvoz Strašnega pogleda od ooža-ov sijočega neba Maltežani ne pozna io Niih hiše so vse iz trdnega kamna in za^alne bombe nimaio tu nobenega učinka Poslopja so tako trdna, da bi mogel imeti učinek samo neposreden zadetek. »Mrtvaški avto« Na Norveškem so zaključili nevsakdanjo odškodninsko tožbo proti fiskusu Poleti se je med neko slavnostjo v Risorju zgodila avtomobilska nesreča pri kateri je bilo več mrtvih. Policija je za prevoz žrtev zasegla tovorni avtomobil nekeea mesarja Ljudje so ta avto pr, j m m M T i . i ¥ IfPBfefc*^.' -i " ' i Tip najnovejših ladij »Nu. zdai pa naj le pride sovražnik in nai nas skuša potopiti!« (»Mare Aurelio«) H. Adams 30 LEPA ZAR0TN1CA Detektivski roman »Ne mislim nase, temveč na dr. Beckla,« je dejala. »Zavedala sem se nevarnosti in sem vendar pomagala Karolini pri izvršitvi njenega načrta. Ako nastane iz tega škandal, ne sme imeti on nobenega opravka z vso stvarjo.« »Karolina je rekla, da prevzame odgovornost za nas vse. Tega seveda ne more.« Sestri sta se molče spogledali. Sestri sta se molče spogledali. Položaj je bil res neprijeten Konec koncev sta bili zapleteni v zločin in njuna sokrivda je utegnila priti vsak trenutek na beli dan. Milijonar bo gotovo napenjal vse sile, da jih izsledi. Ali je bilo vobče upanje, da mu uidejo? Res so bile svojo žrtev spet izpustile ,ne da bi ji odvzele prebito paro, toda omam-ljenje in ugrabitev pomenita hudo prekršitev kazenskega zakona. Njuni pojmi o kazenskem zakoniku so bili sicer jako nedoločni, a vsekako je bilo pričakovati zelo resnih posledic. »Kakšne neumr-ice smo bile!« je vzkliknila Nancy »Zakaj nismo vsega tega že prej premislile? Karolina je bila tako samozavestna — « »Nikar je ne grajaj. Izguba ji je bila skalila razsodnost Menila je. da ima Peter Grey del njenega denarja, in kar je storila, je storila za nas vse. Ne verjamem, da bi mogla nastati zate kakšna nevarnost; nihče ne bo nikoli zvedel, da si bila poleg. Jaz pa sem ga pomagala spraviti iz njegovega stanovanja, vozila sem avto, ki je bil dr. Beckleja last.« Glas ji je drhtel, ko je končala in je Nancy ogorčeno vzrojila: »Praviš, da zame ni nevarnosti? Pazila sem na cesto in tudi jaz sem vozila avto! Motiš se, Bunty Macraejeva, če misliš, da nimam nobenega opravka s to rečjo! Vse štiri pridemo v ječo, ne samo tri, to mi lahko verjameš!« Nato .e nekoliko mirneje dodala: »Si mar dr. Becklu že vse povedala?« »Mislila sem na to, a najprej moram govoriti s Karolino. Konec koncev gre za njeno lastno zadevo in obljubile smo ji, da bomo molčale kakor grobovi. Gospod Grey je zdaj v Ellton Parku, pisala mi je, da naj rajši ne hodiva k nji. To dela zadrego še hujšo.« Spet sta se potrto spogledala, a naj je bilo • kakor koli, vsaj zdravi sta bili — in dovolj lačni, ' da sta jedli dalje. Nato je Nancy spet udarila v I svoj jasni smeh. Čeprav so jo bile Buntyjine no-| vice razburile, vendar ni dvomila, da poj de vse j po sreči. »Povej mi. kako je bilo, ko te ie zasnubil,« je dobrikaje se vprašala sestro. »Ti je morda pravkar narekoval kakšno pismo? Tako je navadno v romanih. Uboga tajnica piše besedo za besedo-.Vzljubil sem te že na prvi pogled' - Najbrže ji postajajo prsti negotovi, vendar izkuša ostati mirna ,Komu je pismo namenjeno?' vpraša nazadnje in srčece ji jame burno razbijati. ,Tebi,' reče or »Ali je bilo tako, Bunty?« »Tako ni bilo,« je rekla velika sestra. »Te je mar prijel za roko, ko je sedel zraven tebe v avtomobilu in si vozila? Se sreča, da se nista kam zaletela!« Bunty je zmajala z glavo. »Ne, moraš mi povedati, kako je bilo.« »Stal je za mojim stolom ...« »In se je nagnil k tebi in te poljubil, rekoč: ,Rad te imam!'« »Tako nekako je utegnilo biti.« ie reklo veliko dekle in zardelo, »a več ne izdam. Imaš kaj novic o Geraldu Allingtonu?« Ob Buntyjinem vprašanju se je Nancyjino vedenje takoj izpremenilo. Naj je hotela ali ne, venomer je morala misliti na Geralaa in njegovega očeta in na tistih tisoč funtov; to je bilo tudi vzrok, da je tolikokrat pobešala glavo. Samo zaradi Karolinine pustolovščine je bila nastala vsa ta zmešnjava. A Karolina? Čeprav ji je bila dolžna veliko hvaležnosti, se je vendar oglašalo Nancyjino uporno srčece, češ da je skoraj že preveč storila zanjo. »Gerald mi je enkrat pisal,« je rekla, »toda vrnila sem mu pismo, ne da bi ga odprla. Dvakrat je prišel v Arkadske dvorane, toda obakrat sem bila oddana in ga nisem mogla sprejeti.« »Bi ga rada spet videla?« je vprašala Bunty. »Kako naj si želim svidenja, ko sem sprejela od njegovega očeta denar? Čutim pa, da sva zdaj s Karolino bot. Sovražiti bi jo začela, če zdaj ta neumna istorija z milijonarjem še tebi vse uniči.« »Nancv! Kako moreš ...« •»Oh, zaradi sebe sem docela mirna, a če zdaj še ti...« »Ne delaj ji krivice! Vse smo se soglašale z nje- nim načrtom, saj je bilo za nas vse. Vse smo bile okradene, in Karolina ... « Tedajci je potrkalo na vrata, kar se je malokdaj zgodilo, ako njunih prijateljic ni bilo v Londonu. Nancy je odprla. »Gerald, ti?« je osuplo vzkliknila. Na pragu je stal vitek mlad mož z lepimi lasmi in prijaznimi modrikastosivimi očmi. Stopil je korak naprej ter jo objel in poljubil. »Kaj delaš?« je vzkliknila. »Izpusti me!« Ob sestrinem vzkliku je Bunty planila k vratom in neodločno obstala. »Govoriti moram s teboj,« je rekel Allington. »Dobil sem pismo od Karoline Ormesbyjeve.« »Kaj je to meni mar!« je odgovorila Nancy, ki so ji lica še žarela od nepričakovanega poljuba. »Pa še kako ti je mar,« je rekel, »takoj boš videla. Kaj nisi prav nič vesela, da sem prišel?« »Ne,« je dejala Nancy, »prav nič nisem vesela. Takoj moraš oditi.« Toda stopila je v stran in ga spustila v dnevno sobo. »Si tole že kdaj videla?« je vprašal, potegnil iz žepa pisemski ovoj ter položil na še ne docela pospravljeno mizo sveženj bankovcev. Bilo jih je deset po sto funtov. Dekleti sta ga začudeno gledali. »To pošilja Karolina,« je vzklikmla Bunty. »Seveda,« je rekel Gerald. »Ali — kaj naj to pomeni?« je vprašala Nancy, ki so ji bila lica spet tako rožnata kakor prej. »To pomeni, da sem bil osel,« je rekel Gerald. »Preberem vama, kaj piše gospodična Ormesbyjeva.c Razgrnil je polo, ki je imela zgoraj tiskani naslov »Ellton Park«, in jel citati. Notranjepolitični razvoj na Norveškem Poročali smo že o velikih notranjih spremembah na Norveškem, ki jih je izvedel nemški državni komisar Terboven o priliki osnovanja nove vlade, razpusta vseh bivših političnih strank m proglasitve Quislin-gove stranke »narodne skupnosti« za edino dovoljeno politično organizacijo na Norveškem. Baselski list »National Zeitung« prinaša od svojega poročevalca v Stock-holmu še naslednje podrobnosti o novem razvoju na Norveškem: Takoj po izvedenih spremembah je novi propagandni minister Lunde napovedal popolno reformo norveškega radija in njegovih oddaj, ki so postavljene pod neposredno nadzorstvo tiskovnega urada Qui-slingove stranke »Natjonal Samling«. Pod isto nadzorstvo spada sedaj tudi delovanje norveške službene poročevalske agencije. Predvideno je tudi tesnejše sodelovanje norveškega radija z nemškim, zlasti v pogledu reportaž iz Nemčije, medtem ko bo radijsko sodelovanje z ostalimi nordijskimi državami, zlasti s švedsko omejeno. Velike težave se pri preobrazbi države pojavljajo v občinski upravi, v kateri se je d o si j demokratični značaj države najbolj odražal. To velja še posebej za funkcije občinskih odbornikov. Ker so bile vse prejšnje stranke razpuščene, Quislingova stranka pa doslej nikjer ni bila močno zastopana, je nastala v občinski upravi nekakšna praznina, ki je ni mogoče kar čez noč zadelati. Kakor poročajo švedski listi iz Osla, je morala vlada v nekaterih krajih nastopiti zelo ostro, ker se je pojavila opozicija proti novemu režimu. Presenetljivo je, da je bilo med demonstranti največ dijaške mladine, o kateri so prej krožile informacije, da je najbolj naklonjena Quislingovemu pokretu. Zaradi dijaških demonstracij je minister pravde izdal zelo ostra navodila in svarila dijaškim organizacijam. Oni dijaki, ki bi kazali svoje antipatije proti Quislingovi stranki, bodo izključeni iz šol. Ako pa bi se demonstracije navzlic temu svarilu nadaljevale, bo oblast zaprla visoke šole, po potrebi pa tudi srednje. Quislingovemu pokretu se je te dni pridružila tudi strokovna delavska zveza, tako da je sedaj pod kontrolo te stranke vse gospodarsko življenje na Norveškem. Gospodarske institucije bodo v kratkem reorganizirane po vzoru nemške delovne fronte. Osemurni delavnik bo vsaj za prehodno dobo ukinjen zaradi povečanja dela v posameznih obratih. Premoženje vseh članov norveške emigrantske vlade v Londonu je bilo zaplenjeno, bivši politični voditelji pa so večinoma pod policijskim nadzorstvom, pogojno so bili izpuščeni le oni, ki so se obvezali, da ne bodo razvijali nobene delavnosti proti Quislingovi stranki in novemu režimu. Nemška sodba o Lavalu Goringov organ »National-Zeitung« iz Essena je objavil članek svojega ženevskega poročevalca o vladi maršala Petaina, Članek, ki je vzbudil v toliko pozornost, ker piše bolj simpatično o razmerah v neziisedeni Franciji in Petainovi vladi, kakor pa so doslej pisali nemški listi. Poročevalec že takoj v začetku svojega dopisa označuje ukrepe nove francoske vlade kot pametne, k čemur ie precej pripomogel nemški vpliv. Nato člankar opisuje nekatere osebe v novi francoski vladi ter posveča posebno pozornost podpredsedniku Lavalu, o katerem piše med drugim: v Takoj od začetka je maršal Petain dal povsem izredno oblast Lavalu, enemu izmed številnih predsednikov vlad bivšega demokratsko-parlamentarnega režima. Lava 1. ki je iz pokrajine Auvergne, je v Vichyju tako rekoč doma. čeprav je imel pomembno vlogo v bivšem režimu, je ven-nr sorazmerno zelo malo kompromitiran v notranji in zunanji politiki države v preteklosti. 3 svojo kmetsko prirodnostjo je i bil vedno zelo spreten pogodbenik, brez političnih strasti, ki bi ga vezale na to ali ono stranko. On ni poznal besed, kakor ^nikdar« in »vselej«, ki so tako domače fanatičnim partizanom in ideologom, ko so gospodarili v Franciji. Tudi ambicija — krepost, brez katere ni mogoče ničesar velikega ustvariti — je pri njem globoko zakoreninjena, a jo zna spretno prikrivati. Tega solidnega moža iz naroda je maršal z ustavnim ukazom že imenoval za svojega naslednika. Njemu ni posebej poverjeno nobeno ministrstvo, toda informacije, tisk in radio so pod njegovim nadzorstvom; ko pa je maršal Petain pred kratkim omejil število ministrstev, mu je posebej naložil funkcijo vzporeditve ministrstev in dejansko predsedstvo vlade.« H koncu pripominja poročevalec: »Laval je čakal na svojo uro. Ta ura je sedaj prišla. On hoče sporazum in sodelovanje z Nemčijo, pa ne le začasno in iz oportu-nističnih razlogov, temveč dokončno.« Pz ic hrvatskih sreskih skupščin V službenem glasilu Hivatske seljačke stranke Seljačkem domu« objavlja direk-to: Gospodarske sloge prof. Tomašič članek o nalogah pravkar izvoljenih sreskih skupščin in odborov na Hrvatskem, že pri- :n;'i len bedo sklicali sreski načelniki • • sreske skupščine na prvo sejo, da si o izve'P e sreske c dbore, v katerih bo po pet odbornikov in pet namestnikov. Sr ski odborniki merejo biti voljeni tudi i.:.' r. vrst čl3nov sreskih skupščin in more' biti stari najmanj 30 let. P izvolitvi sreskega odbora se bodo sest 'ale sreske skupščine samo po odredbi bana ali pa sreskegi odbora. V primeru ne za 'evoljstva s poslovanjem sreskega odbora lahko zahteva tudi večina članov src ?.ke kupščine njeno sklicanje. Seje sre- !h odborov in skupščin so tajne in to-re; nečlanom nedostopne. P: ofesor Tomašič priporoča članom sreskih skupščin naj volijo v sreske odbore samo člane HSS. Predvsem naj volijo v sreski odbor predsednika sreske organizacije HSS sreskega zaupnika Gospodarske si ge in pa poslanca svojega sreza. Ostala dva odbornika morata biti stoodstotna pristaša HSS in ne sme biti nobenih očitkov o njunem političnem zadržanju od leta 1929 dalje. Neobdelana zessslja na Hrvatskem Gospodarska sloga, ki je gospodarska organizacija Hrvatske seljačke stranke, je pričela z živahno akcijo, da bi hrvatski kmetje obdelali vsako ped plodne zemlje. Hi-vatski narod mora smatrati vsakogar, ki ne bi obdelal svoje plodne zemlje, za narodnega škodljivca ki namenoma odteguje narodu tako potreben kruh in podpira sovražnike HSS v njihovi kampanji za razširjenje nezadovoljstva. Po podatkih Gosprdarske sloge je ostalo letos v banovini Hrvatski okoli 400.000 oralov plodne zemlje neobdelane. Gospodarska sloga napoveduje ostre ukrepe proti gospodarjem, ki ne bodo obdelali vse svoje plodne zemlje in jim grozi celo z odvzemom posestev. Mestih svet z dvema članoma Kotor se lahko ponaša, da ima morda med vsemi mestnimi občinami v naši državi najmanj mestnih svetnikov. Korr;r>ki mestni svet je bil imenovan leta 1938. Takrat je štel 18 odbornikov. Od tega ;:h je nekaj pomrlo, nekaj se jih je izselilo ali pa demisioniralo. Tako je ostala sedaj vsega skupaj trojica mestnih svetnikov. Sedai ;e podal osta- ko še eden od njih. tako da tvorita ves mestni svet v Kotor-u dva člana Banska uprava na Cetinju pripravlja že d' i j časa seznam mož. ki naj bi bili imenovani v novi kotorski mestni svet. Sedai je p >!cžaj dozorel tako daleč, da bo oač treba premagati vse ovire, kakršne so že, in 'ine-n- vati ali nov mestni svet ali pa postaviti občini komisarja. Dve izfavl zagrebškega Ka&šk&§a V nedeljo je govoril v Virju zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac hrvatskim di-jr-.kom kongreganistom. Svaril jih je posebno pred komunistično nevarnostjo ter jim priporočal borbeno katoličanstvo. Med d n gim je dejal: »Za katoliško stvar je padlo že na tisoče hrvatskih glav. In ni izključeno, da bodo postavljeni hrvatski katoličani še pred težke preizkušnje. Po izkušnjah, ki smo jih doživeli v drugih katoliških državah, se lahko zasidra preko noči komunistična hidra in prične s svojim krvoločnim terorjem. Zato mora- mo biti hrvatski katoličani v teh časih še posebno pazljivi.« Nadškof dr. Stepinac se je v svojem govoru dotaknil tudi agitacije, ki se ponekod na Hrvatskem pojavlja proti duhovščini. Rekel je: »Vi sami ste priča, koliko očitkov in obtožb se je v zadnjih letih nagomililo med ljudstvom proti cerkvi. Povsod se sistematično predstavlja katoliška cerkev kot zaščitnica nazadnjaštva. Celo po šolah se to godi. Dejstvo je tudi, da danes odkrit katoličan težko dobi med nami kako siužbo, posebno težko pa še kako vplivnejše mesto. Med nami imajo še vedno velik vpliv masoni. Dovolj je ožigosati kako osebo z žigom »klerikalizma«, pa so mu zaprta vrata vseh važnejših javnih služb.« Slika iz Osjeka V sarajevski »Jugoslovenski pošti« či-tamo: Osješki »Hrvatski list« objavlja sliko s proslave razvitja zastave osieškega hrvatskega strelskega društva »Zrinjski in Fran-kopan«. Pod sliko se nahaja sledeči tekst: »Z leve na desno: hrvatski strelski maršal g. Rieger. II. maršal g. Beer. strelski krali g. Sachs, podpredsednik Reismann. zastavonoša Ansebrandt. kumica prapora eo-spa Roza Zimmer.« Fotografijo je izgoto-vil fotograf g. Reismann. Nepobeljšljivi so Gospodje pri opoldanskem sinčku »Slovenca« ostajejo zvesti svojim metodam, pa naj se podira svet okoli njih. Mislili smo, da so se spričo prekleto resnih časov vendarle malo zamislili in začeli spoznavati, da bo treba misliti na nove metode. Priznamo, da smo se hudo motili. Prav tako smo se motili v pričakovanju, da so jih vsaj malo izmodrile izkušnje z nedavno tožbo, pri kateri so imeli več kakor dovolj hvaležne prilike, pokazati na naše »filokomunistične odnošaje in zveze« ter obenem dokazati svojo popolno nedolžnost v tem pogledu, sedaj in v preteklosti. V sredo pa smo se morali zopet enkrat prepričati, da je ostalo pri prijateljih onkraj Zmajskega mostu vse pri starem. Potrkali so se pred Gospodom na svoja prsa, obrnili oči proti nebu in pobožno vzdihnili: »Naš list tudi ne spada med tiste, ki na prvi strani trobentajo dinastičnost in, nacionalizem, sicer pa bolj ali manj previdno delajo propagando za ljudi, ki so med drugim vzgojili tudi atentatorje na jugoslovenske kralje, uredniki tistih nacionalnih in dinističnih listov pa pošiljajo sovjetskemu poslaniku vdanostne izjave ter umetniška darila, kar lahko potrdi n. pr. član »Jutrove« redakcije akad. kipar Nikolaj Pirnat.« Gospodom v Kopitarjevi ulici je menda pač usojeno, da so bili in ostanejo nepoboljšljivi. Spreminjajo od časa do časa samo naslove, katerim so v resnici namenjeni njihovi izlivi, pa pač pa razmerah tudi njih vsebino, pri čemer jih prav nič ne moti, da proglašajo danes za čednost in vrlino, kar so včeraj obsojali kot smrtni greh, ali pa narobe. štiri usmrtitve v Gdansku Brnske »Lidove Noviny« poročajo iz Beriina: Prošlo soboto, 12. t. m so bili na temelju obsodbe ljudskega sodišča usmrče-ni Kari Hofmann. Ericb Schulz in Willy Toscn, vsi trije iz Gdanska ter Hermann Chill iz okolice Gdanska Obsojeni so bili zaradi pripravljanja veleizdaje ter zaradi zločina proti zakonu o eksplozivih Bili so tudi člani tajnega društva, ki je imelo namen. s terorjem in sabotažo izpodkopavati udarno silo nemške vo.ske ter delovati na zrušenje narodno-socialističnega režima v Nemčiji. Nemško odlikovanje jugoslovenskega rojaka Novosadski »Deutsches VolksblatU javlja. da je nemška vlada odlikovala s kolajno za državljanske zasluge znaneea jugoslovenskega opernega pevca Tino Pati-ero ob priliki 25-letnice njegovega delovanja na operi v Dresdenu. Obenem mu je sporočil nemški minister prosvete dr. Rust. da bo prejemal doeivijensko mesečno rento 300 mark. Za kaj se bori Italija v Egiptu ? Znano je. da so v Rimu ponovno izjavili. da ne vodijo vojne proti Egiptu, temveč samo proti Angliji in njenim pozicijam v Sredozemlju in Afriki; Italiia ne odraža neodvisnosti in samostojnosti Egipta. Kakšni so potem takem italijanski nacionalni cilji na tem področju? Na to vpraš.~.nie odgovarja v reviji »Africa Italiana* bivši predsednik italijanskega senata Federzo-ni. ki te cilie navaia v treh točkah Itai-ja se bori v Egiptu, da bi dosegla: 1. učinkovito jamstvo za svobodo prevoza skozi Sueški kanal, ki ga smatra za življenjsko prometno žilo za svoj imperij v Afriki: 2. obnovo italijanskega jezikovnega in kulturnega prvenstva, ki ie bilo pred poiemanjem mednarodnega uekda Apeninskega polotoka tradicija na bregovih Nila: 3. konkretno priznanje italijanskih političnih in gospodarskih življenjskih interesov v Sudanu. Po mnenju senatorja Federzonija niso ti cilii v nikakem nasprotiu s temelinimi potrebami Egipta v pogledu njegovega življenja, napredka in bodočnosti. Francija in Vatikan Kakor smo že poročali, je francoski poslanik pri Vatikanu grof d' Ormessan, zna-ni francoski zunanjepolitični publicist des-ničaa'sko-«konseTvativne vsmerjenosti, podal pred kratkim demisijo na svoje diplomatsko mesto, ki ga je sedaj zasedel Lčon Berard. V tej zvezi piše »Action Francaise« o odnošajih med Francijo in sv. stolico med drugim: »Ti odnošaji ao od revolucionarne dobe dalje doživeli več pretresov. Koliko je bilo med tem prekinitev in novih navezanj stikov! Kajti to je zelo značilno: protiverske strasti niso nikdar mogle ločiti Francije od rimskega papeža. Vedno je nad njimi zmagala od njih močnejša sila- »Nikdar!« — je dejal Aristide Briand, ki je potem sam uvedel normalne stike. Poslednji naskok je izvedel leta 1925 Herriot. Po tem neuspehu ni bilo več vprašanja okoli stikov z Vatikanom in tretja republika v svojih poslednjih letih ni več prezirala vpliva papežtva. Toda njena načela, njena globoka laič-nost ter njene pravice človeka so bile navzlic naklonjenosti sv. stolice činitelj slabosti. Ko je odvrgla svoje stare simbole, ki so odbijali Pija XI., bo Francija lažje spet zavzela svoje mesto katoliške velesile. Poslaništvo Leona Berarda se začenja pod ugodnimi znamenji. Poslan od velikega vojaka, ki je vzpostavil red doma, bo lahko povzdignil svoj glas pri papežu, ki je po našem zlomu izjavil: »čuvajte svoj dom! Oživite ga in naj v njem drhti plamteča in ponosna duša Francije!« Teorija o življenjskem prostoru Znana in vplivna italijanska zunanjepolitična revija »Relazioni Internazionali«, ki je poluradnega značaja, podaja v svoji zadnji številki naslednjo označbo »življenjskega prostora«: »Teorija o življenjskem prostoru izhaja tako na zapadu kakor na vzhodu iz izkazane in bistroumne težnje naroda k imperiju v najširšem, najvišjem in najplemeni-tejšem pomenu te besede. Za omogočenje prvenstva te odgovornosti, ki predstavlja prirodno težnjo vseh zdravih ln močnih narodov, so potrebna tudi materialna sredstva, brez katerih so duhovne sile obsojene na delavnost. V modernem svetu so ta sredstva dobrine, ki so potrebne narodom za obstoj in blagostanje, kakor surovine in trgovina ž njimi, pa izdelava orožja iz njih, varnost prometnih zvez in važne obrambne strateške točke. Vsi ti činitelji so združeni v »prostoru«, kl se označuje kot »življenjski«, ker vsebuje vse bistvene elemente za izvajanje zgodovinske naloge naroda kot najbolj resnične in polne oblike njegovega življenja,« Znak! za novo italijansko ofenzivo v Egiptu Rimski poročevalec madžarskega vladnega organa »Pester LIoyd« poroča te dni med drugim: »Iz posameznih poročil italijanskih listov, pa tudi iz drugih znakov se lahko skoro z gotovostjo sklepa; da se bo z vso srditostjo v kratkem začela ofenziva proti angleškim oporiščem v Egiptu. Verjetno je celo, da je že v teku, toda italijanski listi navadno poročajo šele o izvršenih dejstvih. Vsekakor ugotavlja eden izmed ugiednih vojaških strokovnjakov, da utegne Grazian;jeva ofenziva iz Sidi el Baranija v kratkem napredovati v smeri proti Marsa Matruhu, ki je najmočnejše, obenem pa tudi poslednje bn-tansko oporišče v severnem Egiptu. Pa tudi iz drugih člankov je posneti močno nživlje-r.je vojnih operacij na tem sektorju.« V tem smislu napoveduje skorajšnje italijanske operacije v Egiptu tudi direktor rimskega oficioznega organa »Giornale d'Italia« Virginio Gayda. Ukinjeni vlaki S ponedeljkom, 28. t. m., bo tudi v Sloveniji spet nehalo voziti ve* brzih in potniških vlakov Beograd, 18. okt. p. Zaradi Stednje in ojačenega tovornega prometa bo od ponedeljka 28. t. m. dalje ukinjenih nekaj vlakov tudi v območju ljubljanske železniške direkcije. Ukinjeni bodo brzi vlaki Beograd—Jesenice št. 2, ki odhaja iz Beograda ob 9.-02, Ljubljana—Beograd št. 1, ki odhaja iz Ljubljane ob 4.48, Jesenice—Ljubljana št. 3, ki odhaja z Jesenic ob 7.47; potniški vlaki na progi Ljubljana—Postojna vlak št. 638, ki odhaja iz Ljubljane ob 23.25, in obratni vlak št. 633, ki odhaja iz Postojne ob 7.25; Celje—Velenje vlak št. 9120, ki odhaja iz Celja ob 19.03, in obratni vlak št. 9121, ki odhaja iz Velenja ob 20.33; Slovenj Gradec—Dravograd—Meia vlak št. 9124, ki odhaja iz Slovenjega Gradca ob 5.24, in obratni vlak št. 9125. ki odhaja lz Dravograda ob 20.37; Ljubljana—Novo mesto vlak St. 9217, ki odhaja iz Ljubljane ob 16.58, in obratni vlak št. 9926, ki odhaja iz Novega mesta ob 15.56; Kočevje—Grosuplje vlak št. 9311, ki odhaja iz Kočevja ob 4.10, in obratni vlak št. 9322, ki odhaja iz Grosuplja ob 6.13; Maribor—Prevalje vlak št. 9018, ki odhaja iz Maribora ob 10.40, in obratni vlak št. 9019, ki odhaja iz Prevalj ob 14.55; Trebnje—Sevnica vlak St. 9419, ki odhaja iz Trebnjega ob 18.55, in obratni vlak št. 9322, ki odhaja iz Sevnice ob 19.21; Pragereko—čakovac vlak St. 1123, ki Dež moti pospravljanje pridelkov Nerodno vreme pomaga uničevati še tisto, česar niso ugonobile ujme čez leto Novo mesto, 17. oktobra Deževno vreme deila kmetom stalno velike preglavice. Poleti jih je motilo pri spravljanju prvih pridelkov in sena, zdaj pa jim spet nagaja, ko je čas jesenskih opravkov. Že s krompirjem so imeli velike težave in marsikomu ga je dež pošteno namočil. Prav tako so bili s koruzo križi in težave, a mnogo je je še na polju, ker premalo delovnih moči ne more \semu kaj. Fižola kar ni mogoče posušiti, ker je premalo sonca Ajda, za katero je dolenjski kmet najbcJlj skrbel, je sicer dobro dozorela, vendar je ne morejo požeti in jo večkrat spravljajo kar mokro v kozolce Zrela ajda se rada osiplje. zato ni mogoče čakati vremena. Večkrat deževje žanjice prežene s polja. Mnogo skrbi ima kmet, kako bo dobil potrebno nastiljo za živino. Praproti ne more požeti, listje pa še ne odpada z drevja, a če bo kar naprej deževalo, ga suhega ne bo mogoče dobiti. Zato si kmet želi lepega vremena, da bi vsaj to, kar mu je na polju ostalo, lahko mirno pospravil. Deževje dela tudi zeflju precejšno škodo, ker pričenja že kar pri korenu gniti. Zelje spada med najvažnejšo kmetsko prehrano, saj si brez njega ne moremo misliti ne kmečkega kosila ne večerje. Bliža se tudi sv. Lukež, o katerem pravijo, da je »repni pukež« in bo treba tudi repo populiti in shraniti za zimo v kleteh, ali kar je še bolje, v zasipnicah. S pospravo poljskih pridelkov začenja kmet misliti tudi na preskrbo drv za zimo. Tega dela se loti kmet največkrat šele potem, ko je vse drugo pod streho. To pa ni ravno dobra navada, ker so drva še sveža in jih človek mnogo preveč porabi. Naš kmet pa še zmerom živi v veri, da so sveža drva boljša, češ, da zato bolj počasi gore. odhaja s Pragerskega ob 9.11, in št. 1118, ki odhaja s Pragerskega ob 21.49, ter obratna vlaka St. 1129, ki odhaja Ča-kovca ob 12.10, in St. 1127, ki odhaja iz Čako ,'ca ob 19.38; Ormož—Murska Sobota vlAk št. 8720, ki odhaja iz Ormoža ob 10.11, in obratni vlak št. 8729, ki odhaja iz Murske Sobote ob 10.22; Ljutomer— Gornja Radgona vlak št. 8S22, ki odhaja iz Ljutomera ob 6.10, št. 8829, ki odhaja ob 11.15, in št. 8814, ki odhaja ob 14.16, ter obratni vlaki 8813, ki odhaja iz Gornje Radgone ob 8.03, št. 8829, ki odhaja ob 10.05, in št. 8825, ki odhaja ob 15.10; Ljubljana—Kamnik vlaki št. 8424, ki odhaja iz Ljubljane ob 21.20, t. 8420, ki odhaja ob 16.20, in št. 8844, ki odhaja ob 8.10. ter obratni vlaki št. 8423, ki odhaja iz Kamnika ob 20.05, št. 8419, ki odhaja ob 14.29, in štev. 8415, ki odhaja ob 9.47; Kranj—Tržič št. 8518, ki odhaja iz Kranja ob 22.21, in št. 8512, ki odhaja ob 9.05, ter obratna vlaka št. 8517, ki odhaja lz Tržiča ob 20.18, in št. 8513, ki odhaja ob 10.49; Jesenice—Rateče Planica vlaka št. 8620. ki odhaja z Jesenic ob 8.09. in št. 8632. ki odhaja ob 12.10. ter obratna vlaka št. 8613. ki odhaja iz Rateč ob 9.28, in štev. 8625, ki odhaja ob 14.59. Potniški vlaki na progi Jesenice—Rateče Planica št. 8622 in 8623 ter na progi Ljubljana—Kamnik št. 8423 in 8424 bodo vozili le ob nedeljah. SOKOL Radovljica. Notranje delo v našem Sokolu je spet oživelo in se dan na dan vrste telovadne ure. Število naraščaja in dece se je pomnožilo, pri čemer je treba poudariti. da prispeva k temu pred vsem mladina iz sosednih Lesec ki je ne plaši ne pot in ne letošnje slabo vreme in redne zahaja k telovadbi v Radovljico. Izredno dobro uspeli proslavi za rojstni dan kralja Petra II. in za dan smrti kralja Aleksandra I. sta dokazali, da je v društvu dokaj moči in bo treba samo volje in bratskega sodelovanja, pa nam bo letošnji zimsk' čas dal v domu to. kar mora vladati v sokolski družini. Le pomislimo, svet je v plamenih, okrog in okrog naše domovine se gode velike reči, odločujoče mogoče za stoletja, ki povzročajo ljudem trpljenja, da ga še ni videl svet. Mi pa smo doslej ostali obvarovani teh grozot in upamo da bomo tudi še v bodoče. Biti pa moramo pripravljeni na vse. Ali ni v takem stanju najbolj potrebno, da je sokolska družina tesno povezana v svojem domu? Kje se laže najbolj brartsko in svobodno pogovorimo, kakor tam! Dom je zrasel iz našega dHa brez tujih prispevkov in podpor in dostikrat je bil podan dokaz, da je bil potreben, saj je bil neštetokrat nabito poln in cello premajhen. Zato je tembolj naš V nizu rednih gledaliških predstav bo prihodnjo nedeljo prva Iraskova »Latema«. ki je že pred sedemnajstimi leti na tem odru imela velik uspeh in dvigala srca nas vseh Počastimo ob otvoritvi sezone našo igralsko družino z dostojnim obiskom in ji dajme veselja in pobude za nadaljne delo v bližajoči se zimi. Dramski odsek Sokola v Sevnici priredi drevi v Sokolskem domu narodno igro s petjem »Krivoprisežnik«. p0 izbiri sodelujočih vzbuja igra veliko zanimanja, posebno, ker bo otvoritev sezone do daljšem odmoru. Igra ie vsestransko skrbno pripravljena in bo gotovo žela velik uspeh. Prve strelske in kolesarske tekme našega Sokolstva so razpisane, kakor poroča »Sokolski glasnik« za 19., 20. in 21. oktober in bodo v Beogradu. Udeležili se jih bodo člani v vrstah in kot posamezniki, prav tako tudi moški naraščaj. Organizacija tekem je poverjena posebnemu referentu v načelstvu saveza SKJ, ki bo poskrbel za prenočišča, prehrano, strelišče, puške, municijo itd. ob sodelovanju župe Beograd. Zelja saveza je, da bi se tekem udeležile vse župe z vsaj tremi tekmovalci iz članskih in ravno toliko iz naraščajskih vrst. Ali ne bi bilo lepo, ako bi se vse župe pomerile med seboj za prvenstvo v teh važnih panogah naše telesne vzgoje? Proslava 201etnioe župe Petrovgrad bo po soglasnem sklepu župne uprave dne 17. novembra t. 1. ob 221etnici, ko je srbska vojska pod vodstvom polkovnika Dragoti-na Rističa vkorakala v osvobojeni Petrovgrad, tedanji Veliki Bečkerek. Na ta dan bo župa razvila svojo zastavo, ki ji jo je podaril br. Dragotin Ristič, danes diviz. general v pokoju. Nova sokolska strokovna knjiga. Brat dr. inž. Kosta Petrovič, predsednik gradbenega odseka pri savezu SKJ ter avtor knjige »Sokolske gradjevine« je napisal novo knjigo z naslovom: »Narodni domovi i školska vežbališta«. Knjiga vsebuje na 300 straneh vsa navodila za projektiranje sokolskih domov in ima v posebni prilogi tudi 167 slik, zbranih na 47 tablicah. Cena ji je do 1. decembra s poštnino vred 75 dinarjev, kasneje bo dražja (115 dinarjev). Knjigo je založil savez SKJ in se tudi tamkaj naroča. Opozarjamo na njo ona društva, ki nameravajo zidati svoj dom; dobrodošla pa bo tudi za vse ostale edinice, posebno pa one, ki se pečajo z mislijo, da si urede pravilno zgrajeno telovadišče. Naše gledališče DRAMA Sobota, 19.: Revizor. Izven. Nedelja. 20.: Skrivalnice. Izven. Ponedeljek, 21.: zaprto. Gogoljev »Revizor« je podoba provin-cialnih uradniških razmer za časa carske Rusije, podana na satiričen in nekoliko grotesken način. Slika človeške slabosti, podkupljivost značajev, skrivanje napak, laž in hinavščina so ožigosani na način, ki Izvabljajo smeh in hkrati sočustvovanje z nebogljenostjo slabičev. Naslovno vlogo lažnega revizorja bo kreiral Daneš-Gradiš, vlogo poglavarja Antona Antonoviča pa Cesar. V ostalih sodelujejo Nabiocka. Le-varjeva. Drenovec, Peček, Gabrijelčičeva Skrbinšek. Lipah, Sever, Kralj. Presetnik. Novak . Kaukler. Bratina. Režija je dr. Krefta. Sobotna predstava je izven abonmaja. Olge Schneinpflugove veseloigra »Skrivalnice« je prikupno delo z značilno potezo optimizma, ki odlikuje vse njene igre. Zgodba o modernem, razumnem dekletu, ki se zna pctlagoditi moškemu idealu, Kakor se izpreminja, je slika lz sodobnega meščat-skega življenja. Glavni vlogi bosta igrala Angelca Sancinova in Kralj, nadalje Avgusta Danilova k. g. Nabiocka in Lipah. Režiser prof. šest. V nedeljo zvečer bo predstava izven abonmaja. * OPERA Sobota, 19. ob 15.: Baragova proslava. Izven. Cene od 10 din navzdol. Ob 20.; Figarova svatba. Red premierski. Nedelja. 20. ob pol 11.: Baragova proslava. Izven. Cene od 10 din navzdol. Ob 15.: Baragova proslava. Izven. Cene od 16 din navzdol. Ob 20.: Baragova proslava. Izven. Cene od 30 din navzdol. Ponedeljek, 21.: zaprto. Dejanje »Figarove svatbe«, ki je prirejeno po istoimenskem Beaurnarchaisovem delu sega v dobo pred francosko revolucijo in skriva pod piaščem veseloigre člove-čanske nazore in stremljenja, ki jih je do veljave pripeljala prav za prav šele revolucija sama. Muzikalno obdelavo te duhovite komedije je lahko kongenialno izoblikoval le komponist take kvalitete kakor je bil Mozart. Peli bodo Janko, Heybalova, Ribičeva Betetto, Kušejeva, Kogejeva, Marčec, Sladoljev, Zupan, Dolničar in Po-lajnarjeva. Dirigent dr. Švara. Režiser Ciril Debevec. Pri Baragovi proslavi v operi ki bo v soboto pop. ob 15., v nedeljo ob pol 11. in ob 15. in 20., bodo uprizorili dve igri iz njegovega življenja. Plestenjakov »Baragov križev pot« in sestre Darine Končeve »Ob V e 1 i ki reki«, zgodbo iz Baragovega misijonskega življenja v 4 slikah. Režiser prof. šest. — Pri prvih treh predstavah bodo sodelovali z nagovori o Baragi dr. Andrej Farkaš, dva srednješolca in akademik, v nedeljo zvečer pa bosta govorila ljubljanski škof dr. Gregorij Rož-man in ban dravske banovine, g. dr. Marko Natlačen. Operni orkester bo zaigral uverturo, s solospevi pa bosta sodelovala operna člana g. Jean Franci in gdč. Tea Laboševa. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi od pol 11. do pol 13. in od 15. do 17. ★ MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota. 19.: Nenavaden človek. Premiera Nedelja, 20.: Cyrano de Bergerac. Ponedeljek, 21.: zaprto. Torek, 22.: Nenavaden človek. Red B. Obsodba zaradi navijanja cen v Ribnici Ribnica, 17. oktobra. Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem je bil v ponedeljek obsojen župan ribniške občine trgovec Davorin Onič na 15 dni zapora in 6.000 din globe zaradi kršitve uredbe o pobijanju draginje. Na razpravi pred sodiščem so priče izpovedale, da je prodajal moko v svoji trgovini po 8.50, čeprav je njega veljala le okrog 4.50 din. Zakonito dovoljeni dobiček, ki ga sme trgovec zaračunati v ceno moke, znaša v Ribnici 55 para pri kg. Seveda je obsojenec vložil priziv in bo šla vsa stvar še na okrožno sodišče, vsekakor pa je obsodba zbudila veliko pozornost in živahne komentarje saj je g. Onič kot župr i !l " - " k tukajšnjega protidraginjakega oauuia. ŠPORT Pred otvoritvijo novega stadiona Hermes slavi velik praznik V okviru otvoritvenih svečanosti bodo danes in Jutri Številne športne prireditve v raznih panogah Slednjič je le prišel za pridne Hermeža-ne veliki dan! Njihov športni stadion je dograjen, danes in jutri se bodo v tej novi športni areni začela prva športna tekmovanja, med katerimi bo ta najlepši športni prostor Ljubljane tudi svečano izročen njeni športni mladini. Spored v obeh slavnostnih dnevih je razdeljen tako-le: DANES Ob 14.30: lahkoatletsko tekmovanje (vstopnina din 3.—). JUTRI Ob 9.5: slavnostna otvoritev, ob 9.40: blagoslovitev in razvitje prapora motosekcije, ob 10: defile klubovih športnikov, ob 10.15: otvoritven! govor, ob 10.30: nogometna tekma med želez- ničarjem iz Beograda in Hermesom, ob 13.30: kolesarske dirke, ob 14.45: teka v balkanski in švedski štafeti, ob 15: motociklistične dirke. Vstopnina dopoldne din 5.—, za tribuno din 10.—, popoldne din 10.—, za tribuno din 25.— Dijaki in vojaki din 5.—, člani z legitimacijo popust. V NEDELJO ZVEČER Ob 20.30: boksarske tekme v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti, ob 20.30: družabni večer v dvorani žel. glasb, društva »Sloge« (vhod iz Pražakove ulice). Pri prireditvah na stadionu ln družabnem večeru bo sodelovala godba »Sloge«. Vse prireditve bodo ob vsakem vremenu. Bogat bo tudi nogometni spored štiri ligaške tekme in še nekaj drugih važnih za točke V obilici jutrišnjih športnih dogodkov bodo najvidnejše mesto zavzemale številne prvenstvene tekme v nogometu, ki jih bo vsega sicer nekoliko manj kakor v prejšnjih nedeljah, toda pri vsem tem še zmerom dovolj za prijatelje vseh številnih taborov. Najvažnejša prvenstvena srečanja bodo seveda ona v slovenski ligi, kjer bo jutri na sporedu VIII. kolo, in sicer: Bratstvo v Ljubljani To bo tekma dveh starih nasprotnikov, ki se že dolgo borita za boljše mesto med slovenskimi nogometnimi enajstoricami. Marsovce bo v tej borbi vodila volja do revanše in zmage, toda tudi Jeseničani bodo storili vse, da si čimprej pomagajo z nevarnega predzadnjega mesta v tabeli. Ta tekma bo velikega pomena za oba kluba, ker se je tekmovanje zdaj obrnilo v drugo polovico, kjer je vsaka izguba točk že lahko usodna. V predtekmi ob 13.30 bosta nastopili dve juniorski moštvi, sestavljeni iz naših najboljših, ki se morajo zdaj pripraviti za svoj skorajšnji reprezentančni nastop proti Hrvatski. Glavna tekma se bo začela ob 15. Obe igri bosta na igrišču Ljubljane in ob vsakem vremenu. Železničar v Kranju Jutri bo imel Kranj spet zanimivo in napeto prvenstveno tekmo. Tamkaj bo nastopil mariborski železničar, ki je v prvem srečanju s Kranjem tesno izgubil sredi Maribora. Nedeljski gostje imajo homogeno in tehnično moštvo, ki lahko za-divi vsakega še tako razvajenega gledalca. Pa tudi Kranj je v zadnji igri z Ljubljano pokazal, da zna zaigrati v velikem stilu. Borba bo torej zelo huda, saj bosta oba nasprotnika skušala zmagati in si okrepiti položaj v tabeli. Ker je ta dan v Kranju gasilska tombola, se bo tekma pričela že ob 13. in se tako končala še pred pričetkom tombole. Vsi ljubitelji nogometa, ki bodo jutri prišli v Kranj na tombolo, bodo torej lahko gledali tudi zanimivo ligaško prireditev. Ostale štiri točke za slovensko ligo bodo jutri oddane še na ostalih dveh tekmah, in sicer v Trbovljah med Amaterjem in Olimpom ter v Mariboru med Mariborom in Ljubljano. ★ V ljubljanskem I. razredu je treba opozoriti na naslednji dve tekmi, ki bosta tudi v teku jutrišnje nedelje na ljubljanskih igriščih. JADRAN—SVOBODA Najzanimivejše srečanje v domačem I. razredu bo na igrišču v Koleziji. Stara dva znanca, ki se za premoč v tablici borita zadnjih nekaj let, bosta polagala obračun žilavi Svobodaši so bili Trnovčanom, pa čeprav so bili v najboljši formi, vedno trd in nevaren nasprotnik. Trnovčane pa spremlja pri tekmah z njimi nezaslišana smola. Gotovo je da bo na tej tekmi zelo vroče in zanimivo. V predtekmi nastopita v borbi za zadnje mesto Vič in Adrija. Pri-četek tekme ob 8.30 in* 10. KOROTAN—DISK Jutri ob 15. se bosta na igrišču Korota-na borila za dragocene točke Disk iz Domžal in Korotan. Korotan je preteklo nedeljo proti Mostam pokazal, da zna zaigrati kakor je treba. Disk je močan klub, ki je v Domžalah remiziral celo s Hermesom in Jadranom. Igra na Korotanu bo po vseh okolnostih sodeč gotovo nad vse zanimiva in polna športnega užitka za de tako razvajenega gledalca. Ostali spored obsega še naslednje tekme za točke: Slavija—Litija na igrišču Mladike v Ljubljani (ob 10.30), Slovan—Kamnik v Naklem, Mengeš—Savica v Mengšu, Vir-tus—Kovinar v Duplici, Brežice—Atletik v Brežicah in Lendava—Ptuj v Dolnji Lendavi. Revija table-teniskih igralcev na velikem turnirju za prvenstvo dravske banovine Številne prijave slovenskih in hrvatskih klubov jamčijo, da bo letošnji turnir za prvenstvo dravske banovine v namiznem tenisu na izredni višini. Razen Haška, ki pride v Ljubljano ojačen s fenomenalnim Subotičanom Harangozom ter »večnim drugim« Crničem, se je po več letih proglasil tudi Makabi z reprezentantom Herškovi-čem ter bivšim drž. prvakom Weilerjem na čelu. Brez dvoma se obetajo krasne borbe, in sicer posebno v moškem singlu, kjer se bo skušal uveljaviti dosedanji domači prvak Krečič ter Marinko kot večkratni reprezentant in drž. prvak proti favoritom: Dolinarju, Harangozu itd. V damskem singlu bomo imeli priliko videti drž. prvakinjo Pečnikovo v borbi s Celjanko go. Ko-nonenkovo. Prav tako tudi v mešanem doublu, kjer bosta nastopila zadnja dravska prvaka Kononenkova—Djinovski proti DoUnarju in Pečnikovi. Nič manj hude borbe pa bodo tudi za prvenstvo juniorjev ter moštev. Zato pozivamo občinstvo, da si ogleda to zanimivo prireditev, ki se bo začela že drevi ter nadaljevala v nedeljo ves dan na poljanski gimnaziji. Državni prvaki in reprezentanti kakor tudi naši mlajši igralci jamčijo, da ne bo nihče odšel razočaran. Vstopnine ni! Teniške igre in afere Madžarski in hrvatski teniški igralci, ki so v ponedeljek zaključili meddržavni teniški dvoboj za pokal italijanske teniške zveze, so potem iz Zagreba skupno odpotovali v Varaždin, kjer so se še enkrat ne-službeno pomerili kot reprezentanca Madžarske in Hrvatske. Prvi dan je igral Asboth s Pallado in zmagal v dveh setih 7:5, 7:5, Punčec pa z Gaboryjem, in prav tako zmagal s 6:3, 6:4. Drugi dan je Punčec »nesel« Asbotha s 7:5, 6:2, Pallada pa Gaboryja s 3:6, 6:2, 6:2. Tudi v doublu sta oba naša mušketirja spravila zmago v treh setih 5:7, 7:5, 6:1. Tako so torej Hrvati še enkrat premagali Madžare s 4:1. Po kratkem postanku v Cakovcu bo vsa ta elitna teniška družba odpotovala še v Osijek in tamkaj ponovila podoben nastop. Skoraj istočasno s slavospevi, ki jih objavljajo hrvatski listi zaradi res lepe zmage hrvatskih teniških igralcev nad madžarsko elito v tem dvoboju za pokal »Trofeo E 42«, čitamo v beograjskih listih hude napade na jugoslovenske teniško zvezo, ki se je baš v zvezi s temi tekmami zelo zamerila vsem teniškim krogom izven Hrvatske. Srbi pravijo, da se bo iz vsega tega postopanja JTS kmalu razvila podobna nečedna športna afera, kakor so nam dozdaj znane že iz plavalnega in atletskega športa. Teniška zveza v Zagrebu je namreč te medddržavne tekme svoječasno sklenila v imenu Jugoslavije, kar na enkrat pa je sama od sebe poslala nanje hrvatske reprezentanco, ki je tudi nastopila v imenu Hrvatske. Srbski teniški krogi obetajo, da bodo zaradi tega in še marsičesa, kar se mora v zadnjem času slabega očitati JTS, sklicali izredni občni zbor in »vso to družbo iz Zagreba enkrat za vselej likvidirali«. ŠPORTNO ČTIVO Najnovejša oz. številka ilustriranega športnega lista »Sportske revije« iz Beograda objavlja spet kopico zanimivih reportaž in slik z nogometnih tekem v srbski in hrvatski ligi kakor tudi s tekme med Beogradom in Zagrebom. Dalje so uvrščeni v njej originalni posnetki in poročila z balkaniade v Carigradu in s kolesarske dirke po severni Srbiji. Tudi slovenska stran ima nekaj prav zanimivih prispevkov. Revija izhaja polmesečno in stane polletno din 32.—, posamezne številke pa so po din 3. * »Slovenski atleti vodijo bitko s službenimi objavami v ljubljanskih dnevnikih« in »Predlog za nov način računanja točk v plavanju je po mnenju Ljubljančanov naperjen proti Iliriji«, to sta naslova dveh člankov v zadnji (48.) številki »liustrova-nih sportskih novosti«, ki bosta posebno zanimala slovenske čitatelje tega hrvatskega športnega poltednika. Posebno pozornost razloži tudi sestavek, v katerem se obravnava vprašanje prenosa vrhovne kolesarske zveze v Ljubljano. V ostalem je tudi v tej številki še mnogo drugega čtiva, ki bo zanimalo vsakogar, ki spremlja naše razgibano in razburkano športno življenje v sedanjih časih. Posamezne številke so din 1. Iz Slovenske nogometno zveze. Po nalogu upravnega odbora z dne 15. t. m. pozivam naslednje igralce, da se javijo v nedeljo 20. t. m. ob 13. v garderobi SK Ljubljane: Lindtner, Rupar, Sedej, Perharič, Kroupa Acko, Vovk, Pelicon, Grošelj. Re-panšek, Mikuž, Haclar — vsi SK Ljubljana; Gvardjančič Dušan, Sočan Dušan, Raz-bornik Franc. Gomezelj — vsi Hermes; Trškan, Keržič. šebenik, Plečko — vsi Mladika; Remie, Čopič — oba SK Korotan; Rakušček. Piskar, Zavrl, Avsec, Kramar — vsi Mars; Nagode Slavko, Plečko Zvone — oba Moste. — Spodnjo opremo prinese vsak igralec s seboj. Eno garnituro dresov da na razpolago SK Ljubljana, eno Hermes. — Stane Deržaj, zvezni kapetan. ŽSK Hermes naproša vse podporno, aktivno članstvo kakor tudi vse bivše klu-bove funkcionarje, da se zberejo jutri ob 9. pred garderobo na igrišču. Obvešča se članstvo, da ne bo mogel nihče na prireditev, ki ne bo karte, ki jih izdaja uprava stadiona. Predsedstvo. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Jutri naj bodo na našem stadionu najkasneje ob 8.30 pred klubsko garderobo igrilci I. moštva, juniorji in subjuniorji. Postave moštev in vsa ostala navodila na običajnem mestu. SK Celje (nogometna sekcija). Jutri od 14. dalje trening za vse igralce na Glaziji. SK Grafika. Jutri ob 9. morajo biti vsi igralci I. moštva in juniorji na igrišču za Kolinsko tovarno. Milko sigurno! Načelnik. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pn stojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščej» službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Beseda 1 Oin davek Din <.a šifro ali dajanje oaslT.-a 5 Din Najmanjši mp^k 20 Oin Pri Putrihu danes in jutri ples. Vsi vabljeni. 23465-18 Danes v soboto in jutri v nedeljo dorr.ae koline pri >še-st:ci. Krvavice, počenice. jetrnice. izborna vina. vedno ^veže pivo. Se pri poroča M Iziakar. 28506-13 Gostilna Poljšak . :.,udno vabi danes v soboto na vesel družabni večer. Igra prvovrstna godba. 28507-18 >IiY'[iJjJ Beseda 1 Din daveB 3 Oin, za šifro ali dajanlt naslova 5 Din Najmanlš' znesek 20 Din Prvo sobarico perfektno, išče Hotel Kontinenta!. Sušak. Pismene ponudbe poslati na upravo hotela. 28334-1 Frizerko veščo vsega dela sprejme M. Podkrajšek, Sv. Petra c. 12. Register blagajno dobro ohranjeno, kupi mo. Ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Blagajna«. 28308-7 Hišnico oz. hišnika ki se razume na cen tralno kurjavo se sprejme. Več pri Gregorc & Co., LJubljana. 28473-1 »f Zivod ČAČAK" sprejme takoj 1 diplomiranega inženjerja elektrotehnične stroke; 1 diplomiranega tehnika elektrotehnične stroke; 1 galvanizerja; 1 livarja; 8 elektromehanikov; 5 strugarjev in večje število preciznih mehanikov. Inženjer in tehnik morata biti mlajše moči in sta lahko tudi brez prakse, ostali pa prvovrstne delovne moči z daljšo prakso. Javiti se je osebno zavodu s spričevali o obrti, leti praktičnega dela, nravstvenim spričevalom in taksirano prošnjo. Iz uprave zavoda »Cačak«, pov. T. br. 2007/40 leta. f Torbarski pomočniki za fina galanterijska dela in pomožne delavke izučene v tej stroki, dobe stalno nameščenje z dobrimi prejemki. Po-r.ube na ogl. odd. Jutra ood »Izurjen*. 28373-1 Prodajalka za slaščičarno dobi stalno službo. Izvežbane in z nekaj znanja nemščine imajo prednost. Zgla-tl se je osebno v slaščičarni Jos. Grablovlc, Frančiškanska ul. 28443-1 Urarski pomočnik samostojen, popolnoma vešč v stroki s kompletnim orodjem se sprejme. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Vesten urar«. 28439-1 vsaka beseda 50 par. za dajanje naslova S Din najmanjši znesek 15 Din Absolvent mizarske delovodske šole z večletno pomočniško prakso išče nameščenje. Sprejme tudi mesto pomočnika. Naslov v vseh poel. Jutra. 28444-2 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Leposlovne knjige slovenskih pisateljev, nad 200 kosov ln stekleno vitrino (starinsko) za porcelan ln srebrnino ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 28454-8 Umrl mi je nad vse ljubljeni mož Anton Korošec v starosti 29. let. Pogreb bo v soboto ob pol 5. popoldne iz hiše žalosti, Slapničarjeva 7, Ljubljana-Moste. Žalujoča žena MIRA in ostalo sorodstvo r/ Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Gostilno z bogatim inventarjem, na sejmišču, nujno prodam ali dam v najem, ker ne dobim dovolilnice Vprašati Radičeva ul. 48 Karlovac. 28467-19 Za mehanično delavnico iščemo v Ljubljani ali najbližji okolici za daljšo dobo v najem ca 150 do 200 kv. m. Potrebne adaptacije Izvršimo sami. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Takoj — ali od I. Januarja« 28497-19 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Prvovrstno cepljeno trsje korenjake, divjake, na raznih podlagah, nudi žiher Franjo, Zamušani, Sv. Marjeta, Moškanjci. Zahtevajte cenik! 221-6 Ciprese za vrtne ograje in pokopališča v vseh velikostih in večjo množino božični hdrevesc ugodno dobavi Franc Dolenc, Preddvor. 28292-6 Vlogo Obrtne banke do din 200.000 prodam Ponudbe pod »50,/«c na ogl. odd. Jutra. 28459 16 Vzpenjače dve, kompletne , v obratu, dvojne 450 ln 300 m dolžine, skoraj novi, kapacitete 20 do 30 ton dnevno, prodam. Poizvedbe Resman, Boh. jezero. 28460-6 Kupim Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Steklenice Franz Jožef kupimo. Drogerlja Kane, Židovska ulica. 28366 7 Odpadke surove gume (Krep), vsako množino, kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Guma<. 28461-7 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 20 Din 200 ccm DKW motor, v odličnem stanju, nove gume itd., za 3900 din naprodaj. Ge-nerator-delavnlca, šu-štaršič, Gosposvetska 1. levo dvorišče. Kapital Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Posojila dajemo našim članom m varčevalcem. Ugodni po goji. Vloge obrestujemo po 9 odstotkov. Vsi var čevaici brezplačno zava rovanl Zadruga »MoJ Dom«. Ljubljana. Dvor Jakova 8. Iščemo oover lenlke 199 Beseda 1 Din, davek Oln, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Realiteta zavod za nakup m pro dajo nepremičnin Je sa mo v Ljubljani, Pre še r nova 54-1 Telefon 44-20 228-20 Enonadstropna hiša v središču mesta v Me djimurju. letni donos din 80.000, se radi rodbinskih razmer proda po zelo ugodnih pogojih V hiši se nahaja tekstilna delavnica, obstoječa 34 let, ki je istotako na prodaj, toda ni pogoj. Cenj. ponudbe na Pu-bUcitas, Zagreb, pod »Dobra prilika«. 28426-20 Manjša kovinska industrija Išče ▼ bližini Ljubljane primeren objekt ali parcelo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra — cenen tok«. 28498-20 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Dvosobno stanovanje komfortno, išče mirna stranka dveh oseb v centru ali neposredni bližini. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Mirni dom«. 28425-21a Sobe išče V6&ka beseda 90 par. sa dajanje naslova S Din, najmanjši znesek 15 Din Sobo svetlo, tudi bolj na periferiji, išče samski gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čim-prejec. 28472-23a Opremljeno sobo s pc»ebnim vhodom ln souporabo kopalnice, v eentrumu, iščem. Ponudbe pod »Boljša soba« na ogl. odd. Jutra. 28499-23a Opremljeno sobo — s posebnim vhodom, Iščem za takoj. Ponudbe pod »Samo center« na ogl. odd. Jutra. 28480-23a ROTBART E K STR A TENKO V. . . 10 kom. Din 15.- Varujte se patvorb! TiljltMJlilL Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Lepo opremljeno sobo solnčno, s posebnim vhodom, oddam takoj ali s 1. novembrom. — Idrijska ulica 13 (Stan in dom) 28462-23 Živali Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Lovski pes angleški seter, dolgodlak, bel, s črnimi uhlji, se je izgubil, št. znamke 241. Proti nagradi oddati dr. Luckmannu, LJubljana. Gradišče 4. tel. 28-49. 28481-27 11 Beseda 1 Din, davek d Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Lesne industrije če želite nabaviti prvovrsten jarmenik, se takoj oglasite v trgovini strojev Dovžan Ivan, Ljubljana. Frančiškanska 4. Telefon 45-42. 28411-29 Izgubljeno Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din V soboto se je našel v telefonski celici na Gosposvetski cesti pri Evropi damskl dežnik Izgubitelj ga dobi na Gosposvetski c. 8-II pri Dornik med II. in 13. uro. 28441-28 Iz življenja na deiefl DOLENJI LOGATEC. Zvočni kino Sokol bo predvajal ob 20.15 in jutri ob 16. in 20.15 film »Tiger Arizone«. Prihodnji film bo v sredo in četrtek: »Edvard VH. in njegova doba«. Ne zamudite! (—) Z Jesenic s— Zvočni kino Radio bo predvajal danes in jutri ob 20. (jutri tudi ob 15. uri) velefilm iz gališke fronte v svetovni vojni »Hotel Imperial«. V glavnih vlogah Isa Mi-randa in Ernst Verebes. Med dodatki kratka šala in vojni tednik. Sledi velefilm »Union Pacific«. (—) s— Sokolsko društvo Jesenice vprizori v nedeljo 20. okt. ob 20. zabavno kmečko igro »Vdova Rošlinka«. Pri vseh predstavah bo igral salonski orkester. Pridite! (—) Iz Zagona z— Delo naših planincev ie pod novim vodstvom prav uspešno. Izvršene so biie potrebne nove markaciie in ie po.-krblje-no. da bo vsem obiskovalcem Tomazino-ve koče na Sv. Gori bivanie kar naibolj prijetno. Odbornik učiteli Adalbert Potočnik ie napravil nov okras Tomazinove koče. v načrtu so še druge naprave znotrai. V nedelio se bodo zbrali priiatelii narave pri Tomazinovi koči. Vsi obiskovalci bodo deležni odlične postrežbe s prvim: letošnjimi kolinami. Povabljeni so vsi prijatelji naše Sv. Gore. da se v čim več i' m številu udeleže prijetnega družabnega slavja. Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 20.15 in jutri ob 16., 18. in 20.15 naslednji spored: 1. Univer-zum tednik, 2. Risan film v tehnikoloru, 3. Film iz akademskega kolegija *Ljubi-mee Oxforda«. V glavni vlogi Robert Tay-lor. Prihodnji film: »V carstvu ljubezni«. n— Bolničarski tečaj. Sreski odbor društva Rdečega križa v Novem mestu bo organiziral bolničarski tečaj, ki se bo pričel 5. novembra t. 1. Prijaviti se je treba pri tajniku društva g. Zakonjšku v pisarni sreskega načelstva soba št. 4 ali 6 ob ponedeljkih in petkih. V prvi vrsti naj se prijavijo ženske. Starost najmanj 18 let. (—) Iz Ptuja j— Zvočni kino bo predvajal drevi ob 20. uri in jutri ob pol 16., pol 19. in pol 21. uri velefilm v barvah »Majhna princema« Shir-lev Temple v glavni vlogi. Za dodatek filmski žurnal. j— Cene abonmaja v mestnem gledališču za vso sezono so: Abonma A (premierski): loža II. 252 din, 111. 315 din, IV. 378 din. V in VI. 473 din. Sedeži v parterju: vrsta I. 76 din, II. 63 din. III. 50 din. Sedeži na balkonu: 95. 76. 63. 50 in 38 din Abonma B- loža II. 189 din. III. 252 din, IV. 315 din, V. in VI 378 din. Sedež v parterju: 63. 50 in 38 din Sedež na balkonu: 76, 63. 50, 38 in 32 din. Abonma je plačljiv v štirih zaporednih mesečnih obrokih Loža ie tudi deljiva na dve družini, seveda le po dogovoru. j— Odbor za splošno in strokovno izobrazbo trgovskega in obrtniškega naraščaja bo priredil tudi letos tečaje za poslovno spisje, nauk o narodnem gospodarstvu, knjigovodstvo in strojepisje. Prijave za tečaje se sprejemajo v pisarni Združenja trgovcev za mesto Ptuj vsak dan med uradnimi urami, kjer se dobe tudi podrobne informacije. j— Plaz ga je zasul. Martin Rajter. 48-letni delavec iz Sv. Andraža v Slovenskih goricah, je kopal v gramozni jami. Pri tem delu pa ga je iznenadil zemeljski plaz in ga popolnoma pokopal. Prihiteli so sodelavci, ki so ponesrečenca odkopali. Rajter je dobil zelo resne notranje poškodbe in se zdravi v ptujski bo-lnišnici. Iz Trbovelj t— Sokolsko društvo Trbovlje bo imelo drevi ob 20. v Sokolskem domu redno letno skupščino. Člani in članice se pozivajo k polnoštevilni udeležbi! Iz Brežic Danes otvoritev KAVARNE v BREŽICAH Priporoča se za cenj. obisk MARIJA POLJANŠEK br— V soboto je imelo JUU za brežiški srez svoje redno letno zborovanje v tukajšnji ljudski šoli. Občnega zbora se je udeležilo veliko število učiteljstva, ki je po običajnem poročilu odbornikov izvolilo nov odbor tn delegate za banovinsko in glavno skupščino. br— 26. oktobra bo posebna komisija pregledovala v št. Jerneju rodovniške kobile za brežiški srez v svrho oprostitve od vojne službe. Pregled se bo začel točno ob 8. in je potrebno, da vsi lastniki kobil pripeljejo svoje živali pravočasno na odrejeno mesto, ker komisija zaradi določenega programa ne bo čakala na morebitne zamudnike. mšEJE ENO VECBA8VNC JUOOGIAHKA MT&ANAM Dopisi Vsaka beseda 2 Din davek 3 Din, za dajanje naslova 5 Din najmanjši znesek 20 Din »Glavni dobitek« je izžreban, prosim obširno pismo pod prejšnjo šifro. 28477-24 6. 12. 39. Odpotujem 28. Sporoči kaj domov. V. V. V. 28468 24 lepe lokale posamič ali skupno odda s 1. novembrom mestno poglavarstvo v Ljubljani v hiši na Tržaški c. 28. — Pojasnila daje mestni gospodarski oddelek Beethovnova ulica 7, soba 26. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za isonzord; »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. kot tiska mar ja Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vaj v Ljubljani.