DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 227 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 27TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV, Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah Dne 10. septembra, so našli v gozdu v bližini Kingston, West Virginia, truplo rojaka John Do-lesa, katerega so pogrešali že več dni. Zdravnik je ugotovil, da je ttiož zvršil samomor. Ranjki je bil doma z Blok. Zadnje čase je bil zelo potrt radi slabega zdravja. Ranjki je bil med rojaki, kot tudi med Amerikanci, zelo priljubljen. V Milwaukee, Wis., je umrl rojak Matija Weber, star 63 let. Bolehal je dve leti. V Ameriki je bival nad 30 let. Zapušča soprogo in dve hčeri, Elizabeth Klančnik in Uršulo Fortune. Istotam je preminul mladenič Emil Kušljan, star komaj 25 let/ Njegova mati Ana živi v stari domovini. V visoki starosti 77 let je preminula na Willard, Wisconsin, rojakinja Marija, Dragoš, rojena Grdešič, doma iz čudnega se-la, fara Črnomelj. Ranjka je bila dvakrat poročena in zapušča Pcleg moža eno hčer Ano, omože-11 o Verščaj, in dva sina, Math Kramarich v Keewatin, Minn, in Joseph Kramarich v Detroitu, ter 15 vnukov in tri pravnuke. 24. septembra je minulo 40 let, odkar je začel izhajati v New Yorkui "Glas Naroda," kateri časopis je ustanovil tedaj mlad slovenski naseljenec, Mr. Frank Sakser. Slovenski tednik "Svoboda," ki izhaja v Chicagi, je dobil novega urednika v osebi Mr. Leo Medena. Dosedanji urednik Andrew Kobal ,ki živi že več časa v New Ycrku, kjer je profesor na vseučilišču in obenem študira, naznanja, da je resigniral radi težkoč urejevanja v drugem ttiestu, ostal pa bo še nadalje so-trudnik. Rov. L. F. Klopčič, župnik slovenske fare v Calumetu, Michigan, se je moral podvreči operami na slepem črevesu. V raznih slovenskih časopisih Rrrio čitali pretekli teden ravno dopisov iz raznih ameriških naselbin, v katerih dopisih se Poroča sledeče: Mize so bile obloge s prvovrstnimi jedili, za suha grla so pa bile steklenice vseh kalibrov . . . Tako se godi danes Po Ameriki v časih depresije in Prohibicije! V Brooklynu je padla pred vlak podzemeljske železnice 24 !etna Štefanija Rozman. Koles-•1e ji je odrezalo levo nogo nad kolenom in stopalo na desni Zdravniki imajo malo upanja, da bi okrevala. Šp[224dni Oak Park, Illinois, 26. septembra. Lepa Patricia McGuire, 19 let stara, spi že 224 dni neprestano. Edino znamenje, da je z*va, je, ko premakne trepalnice lla očeh ali če se premakne v popelji. v sedmih mesecih še ni Nikogar spoznala, ni spregovorila ene same besede in leži skoro kot mrtva. Vlegla se je 15. feb-ruarja in potem ni več vstala. Zdravniki so poskušali že vsakovrstna vbrizgavanja, serume in zdravila, toda doslej je bilo vse zaman. Listnica uredništva Naročnik. Pišete nam, da podata "butlegerja," ki dela izvr- business. Vprašujete nas, Ce bi g.a "naznanili." Mi vas pa vPrašamo, če ga vi kdaj "pože-iiete" p0 griu. Ne želi svojemu bHžnjemu, kar sij sam ne želiš! Republikanci, demokrati so prazne steklenice, pravi socialist Thomas Madison, Wisconsin, 26. septembra. Norman Thomas, socialistični kandidat za predsednika, se je izjavil v govoru v tem mestu, da sta tako demokratska ' kot republikanska stranka po-| dobni steklenicam z različnimi napisi, v katerih pa ni nobenega I zdravila za današnje čase. Glede demokratov se je Thomas izja-jvil: "Težko mi je povedati, kaj želi ljubeznjivi Roosevelt od de- j mokratske stranke. Najbrž ho- j čejo imeti urade. Značilno je geslo demokratov: "I-a! Mi smo zopet tu!" Predstavljajte si stranko, ki si v tej tragediji izbere tako geslo! Toda demokrati so letos zedinjeni na severu in jugu, na zapadu in na vzhodu, radikalni in konservativni. In če pridejo demokrati na krmilo vlade bodo dobili farmarji korist radi znižanega tarifa, ne da bi jim kdo sugestiral ali nasve-toval nad-produkcijo. Demokrati bodo kaj storili za srebro, obdržali pa bodo tudi zlato valuto. Za železnice se bodo pobrigali in skrbeli, da ostanejo plače po starem, ko železnice zahtevajo 20 procentov znižanja. Kakšno vodstvo je to v tej kritični uri za !ameriški narod!" In glede Hoover ja se je Thomas izjavil: "Iz-jven sovjetske vlade ni še noben i človek na svetu postavil toliko j businessa v vlado kot ga je Hoo-; ver. Danes dobivajo pod Hoo-verjem bogatini podporo, delavci pa lakoto. Hoover je prepričan, da če bo bussiness uspeval, bo tudi delavec in farmar. Kako pametna je ta ideja, zna danes i vsak povprečni Amerikanec, ki živi v današnji krizi. To ogromno bogastvo naroda Amerike, z odsotnimi lastniki in nešteto ma-šinerijo bi moralo postati last delavskega naroda, ki ima mišica ste roke in misleče možgane. Navprašanje, če misli socializem j zapleniti privatno lastnino, je Thomas odgovoril, da je to "podvrženo razmeram časa." -o- Važna seja V sredo, 28. sept. ob 8. uri zvečer se vrši redna seja Jugoslov. Progresivnega kluba v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Na tej seji se bo oglasil tudi John O. McWilliams, demokratični kandidat za okrajnega inženirja. Omenjeni je že mnogim našim rojakom pomagal v tej depresiji s tem, da jim je preskrbelo delo. Mnogo Slovencev dela za njega. Vabljeni so člani kluba, prijatelji in ostali državljani v Euclidu, da se gotovo udeležijo te seje. Peta obletnica V sredo, 28. septembra, se bo ob 8. uri zjutraj brala sv. maša za pokojnim Louis Ponikvarjem, v cerkvi: sv. Pavla na 40. cesti, ob priliki pete obletnice njegove smrti. Prijatelji in znanci so vabljeni, da se udeležijo v obi-lem številu. Nocoj demokratska seja člani in članice Slovenskega ženskega, in moškega demokratskega kluba 32. varde so prošeni, da se gotovo udeležijo skupne seje danes zvečer ob 8. uri na 16011 Waterloo Rd. Seja je zelo važna. — Odbor. St. Clair Rifle klub V sredo, 28. septembra se vrši izredna seja St. Clair Rifle kluba. Seja se vrši pri John Novaku, 20681 Miller Ave. ob 7:30 zvečer. Vsi člani naj pri-jdejo. Maurice Maschke joka na zatožnem stolu. Včeraj se je končno začela obravnava države Ohio proti Bernsteinu, Maschketu, Finklu, Felsmanu, Backermanu in drugim, ki so obtoženi od države, da so poneverili iz davčne blagajne v Clevelandu $177,000 ali več. Trije sodniki so bili na svojih mestih, ko se je dvignil stari in častitljivi državni pravdnik Lighley, ki je začel z resnim in neizprosnim glasom naštevati dogodek za dogodkom, kakor se je po njegovem mnenju odigraval v davčnem uradu, ko je zginjal tisoč za tisočakom, in kot bo s pričami dokazal pozneje. Nemirno je sedel Maschke, vodja republikancev, na stolu za svojimi zagovorniki, ko je državni pravdnik Lieghley dejal: "On, Maschke, je dajal povelja in drugi so storili natančno, kar jim je on ukazal!" Tedaj je Maschke planil kvišku in zakričal napram državnemu pravdniku: "Vi ste lažnik!" Toda Lieghley je neizprosno nadaljeval: "Med republikanci je nastala panika v letu 1928, ki se je začela v novembru mesecu, in začeli so plačevati denar nazaj, katerega so odnesli iz davčne blagajne. In koga so se bali? Nobenih državnih nadzornikov, nobenih komisarjev. Pravi vzrok panike med republikanci je bilo dejstvo, da je narod zvolil pri volitvah novega prosekutorja, o katerem so vedeli, da je pošten in neizprosen. Ta prosekutor je bil Miller, in kakor hitro je bil Miller izvoljen, so začeli 'plačevati ukradeni denar nazaj!" Prosekutor Lieghley je dejal, da bo pozneje dokazal, da je znašal primanjkljaj v davčni blagajni v oktobru, 1929, svoto $600,000, in kakor hitro je bil Miller izvoljen prosekutorjem, je nastal strah med tatovi in začeli so vračati denar. Bern- stein, tedaj prva glava davčnega urada, je imel tajen predal v ogromni blagajni davčnega urada, in primanjkljaj se je pokrival z rabo tega tajnega predala. Zagovorniki obtožencev se izgovarjajo, da je Charles Bernstein plačeval davke s slabimi čeki. Toda lahko se je izgovarjati na —mrtvega človeka, toda on, prosekutor, bo dokazal, da je bil primanjkljaj $177,000, a je nastal radi tatvine, ne pa radi— slabih čekov mrtvega človeka! "In če je Charles Bernstein v resnici dal $177,000 v slabih čekih v blagajno, zakaj pa tatovi niso vrnili samo teh $177,-000, pa so poleg tega dali v blagajno še $70,000? Zakaj? Zato, ker je bil denar ukraden!" Maurice Maschketu je postalo po teh besedah tako vroče, da si je zaporedoma brisal čelo, in celo solze so mu prišle v oči, da jih je moral brisati z robcem. Toda neusmiljeno je prosekutor govoril naprej: "Maschketu je bilo znano, da je Bernstein, kot prvi uradnik v davčnem uradu, bil prekratek z računi, da je denar manjkal, in kljub temu je Maschke, kot glavar republikancev, silil, da se Bernstein poviša v službi in se ga naredi za '< okrajnega blagajnika!" Zs prosekutorjem je govoril Zagovornik Maschketa, Luther Day, ki je dejal med drugim: "Pozivljem državnega prosekutorja, da dokaže, da je mogoče, da bi Maschke, potem ko je živel 60 let v tem mestu in vršil odgovorno delo, da bi padel tako nizko, da bi šel in se udeležil tatvine davčnega denarja. Novembra meseca, 1928, je prišel k Maschketu njegov prijatelj Bec-kerman, in mu je povedal, da se nahaja Alex Bernstein, tedaj pomožni okrajni blagajnik, v škripcih, ker je njegov prijatelj, Charles Rosenblatt, vplačal ne- AMERIŠKA kaj slabih čekov v blagajno. Rosenblatt je bil mrtev, in če bi prišli državni nadzorniki, bi bilo slabo za Alex Bernsteina. Maschke je tedaj vprašal Bec-kermana, če misli, da je Bernstein kaj poneveril iz blagajne, in Beckerman je odgovoridl: "O tem prav ničesar ne vem," nakar je Maschke nasvetoval, naj vdfcva mrtvega Rosenblatta skrbi za slabe čeke, toda vdova ni hotela. Končno se je Maschke dal pregovoriti, da je podpisal noto za $120,000, da je Bernstein denar lahko vplačal v blagajno. In zakaj je Maschke to storil ? je vprašal zagovornik Day. Za to, ker je bil star prijatelj Bernsteina, ker mu je bilo hudo, dr; se nahaja Bernstein v škripcih. In kdaj je bilo prijateljstvo še zločin? Ob istem času, ko je prosekutor Lieghlev napadal obtožence na sodniji, so je tudi zvedelo, da se je Maschke odpovedal vodstvu republikanske stranke, in to v času, ko je vodstvo najbolj potrebno, pred volitvami. Prosekutor Lieghley je izjavil, da obravnava, ki se sede j vrši, ni političnega značaja, da obtožena ni republikanska stranka, kakor ni bila pri slični obravnavi v New Yorku obtožena demokratska strank?,. Državni pravdnik bo le dokazal, da je bil primanjkljaj v davčni blagajni, da je bil denar ukraden, in da so ga obtoženci plačevali nazaj v blagajno, toda j ne vsega. Postava pravi, da kdorkoli rabi) javni denar za katerikoli drugi namen, kot za kar i je bil postavno določen, je slepar, | in ostane slepar, tudi če vrne ukradeni denar. Dočim je bil pondeljek namenjen samo govorom, pa pridejo danes na dan dokazovanja. Prosekutor bo pokazal, da obtoženci niso taka jagnjeta, kot jih slikajo zagovorniki, a slednji bodo skušali dokazati, da "dokazi," katere ima državni pravdnik, ne držijo. Dve skupini ustvarjeni z namenom, da se razcepi republikanska stranka Washington, 26. septembra. Danes se je v New Yorku kot v Washingtonu razglasilo, da sta se ustvarili* dve narodni organi zaciji med Amerikanci, in sicer iz vrst republikancev. Namen teh organizacij je razcepiti republikansko stranko in agitirati za demokratskega kandidata — Roosevelta. Nekaj enakega se je zgodilo v letu 1912, ko so se razcepili republikanci v dve Stranki, in je bil demokrat Wilson zvoljen predsednikom. V teh novih političnih skupinah se nahajajo izraziti Amerikanci, ki imajo med narodom velik vpliv. Združene so neodvisne in napredne skupine. Značilno je dejstvo, da je obljubil republikanski senator Norris iz Nebraske, ki se šteje v Ameriki med največje napredne voditelje v republikanski stranki, da bo šel na pot od vzhoda do zapada in bo govoril v prid demokrata Roosevelta. Norris ima zlasti mnogo pristašev med farmarji, še večje začudenje pa je vzbudilo naznanilo znanega pisatelja Richard Washburn Child-a, ki je bil ameriški poslanik v Italiji pod Hardingom in Coolidgom, in o katerem se je mislilo, da je eden najbolj vnetih pristašev Hoover-ja. Child je dal razumeti, da je ustanovil stranko republikancev; ki bodo agitirali za demokrata Roosevelta. Organizacija si je vzela za geslo sledeče: "Kar Amerika potrebuje je nov Roosevelt v Beli hiši." -o- Rabelj toži Varšava, 26. septembra. Rabelj poljske republike se je da-jnes pritožil, češ, da ni dovolj pla-jčan od države, ali pa nečejo sodim je obsoditi dovolj ljudi v smrt. j Rabelj dobi za vsako uradno j usmrtitev $15.00 plače, i,n letos j je obesil šele 80 ljudi. Nedavno tega, piše rabelj v svoji pritožbi na vlado, mu je vlada zaple-jnila pohištvo, ker ni plačal davkov, in kako more plačati davke, j ko pa ni' ljudi, katere bi sicer rad obesil, toda mu jih sodnije ne pošljejo. 80 ljudi obesiti v devetih mesecih, to je premalo j za življenje poljskega rablja, i _ Grozdje in toča I Prof. ekonomije na Detroit j univerzi, dr. Wm. B. Shattuck, j ki je imel te dni predavanje v Clevelandu, se je izjavil med S drugim o vplivu toče na grozdje. Mr. Shattuck je trdil, da toča grozdje sicer pobi je, toda kar ga cstane, je veliko bolj sočno in bogato na sladkorju, kot pa drugo grozdje. Toča ali pa vsako neurje povzroči, da grozdje hitreje plemeni in dobiva več slad-jkornih kemikalij v jagode, kot S v normalnih razmerah. Razven | direktno udarjenih jagod od to-j j če, je grozdje mnogo sladkeje in! uporabneje za pijačo. Dobili delo Iz Newark, Ohio, se poroča, da je tamošnja tovarna za peči, The Wehrle Stove Co; poklicala sto delavcev nazaj na delo, in tovarna za izdelovanje stekla pa 4Q0. Sodnik Vickery umrl Starosta clevelandskih sodnikov, 72 letni Willis Vickery, je včeraj nagloma preminul. Bil je poznan tudi mnogim Slovencem. * Ameriška trgovska zbornica se je izjavila za 40 urni delov-| nik. Da si država prihrani denar, je governer odpustil kaznence iz zaporov Baton Rouge, Louisiana, 26. septembra. Governer države Louisiane je odločil, da se mora izpustiti iz državnih zaporov v Louisiani stotine kaznencev in zločincev, rekoč, da država nima denarja, da bi podpirala s hrano in streho brezposelne zločince. Governeri pravi sicer, da je med kaznenci precej ljudi, ki ne bi smeli na prosto, toda večina jih je siromakov, ki niso povzročili nevarnih zločinov in se jih brez skrbi lahko spusti v javnosti. : Glavna stvar pa je, kar država I nima denarja, da bi plačevala j za prehrano zločincev, torej je j bolje, cla se jih izpusti. Zlasti pa ; bedo spustili iz zaporov vse kr-jšilce prohibicijskih postav, ker se danes smatra, da so to večino-ima dobri državljani, ki nikdar niso imeli zločinskega značaja. Pričakuje se, da bo odpuščenih | iz državnih zaporov približno 700 jetnikov, ki veljajo državo vsak dan $1.50 za posameznega zločinca ali jetnika. -o- Maschke je odstopil I Maurice Maschke, vodja republikanske stranke v Clevelandu j tekem zadnjih 25 let, je včeraj i presenetil svoje pristaše, ko je i naznanil, da se odpoveduje vod stvu stranke. V posebnem pismu na eksekutivni odbor stranke je i Maschke naznanil, da je preveč i zr.pcsljen s sodnjisko obravnavo, [ki bo prepozno gotova ,da bi se mogel aktivno udeležiti volivne-ga gibanja. Mislil je, da bo kot danes ali jutri obravnava že končana, toda se je šele dobro pričela. Maschke je z-aeno z drugimi republikanci obtožen od velike porote, da je vzel ali pomagati vzeti iz davčne blagajne | svoto $177,000. Republikanci v I Clevelandu so radi Maschketa v j veliki zadregi, ker nimajo primernega naslednika za njega. Prvič v 25. letih bo, odkar Maschke ne bo vodil politične kampanje v Clevelandu. Mestni stadion Državni nadzorniki so te dni dognali v Clevelandu, da je mestna uprava za novi mestni stadion plačala preveč svoto $215,-423. To je naredila še mestna i uprava, ki je bila na krmilu, predno je dospel župan Miller do vlade. Državni nadzorniki trdijo, da se je pri štadionu "skrajno 'lahkomiselno in celo zločinsko gospodarilo." Ko je župan Miller dobil report državnih nadzornikov v roke, je nemudoma naročil ; direktorju postav, da vloži tožbo proti vsem onim, ki so krivično I dobili denar od mesta, brez ozira h kateri stranki spadajo. Se je bal žene James Hoag je povedal policiji, da je bil v bližini svojega do-ma okraden za $11,000 od nepo-. znanih banditov. Včeraj se je pa skesal in pojasnil, da ni bil okraden, pač pa je denar zgubil pri kartah, in ker se je bal ženi j povedati, si je zmislil zgodbo c J banditih. Razdajanje plakatov j Mestna zbornica je dobila i včer aj predlog, glasom katerega je prepovedano razdajati plakate po cestah, razven časopis in kampanjske literature. Kazen je odločena od $5.00 do $25.00. Dobro grozdje V pondeljek nas je posetil prijatelj John Pintar iz Geneve, ki nam je prinesel košaro izvrstnega grozdja v poskušnjo. Prav dobra kaplja bo to! Še nekaj pojasnil glede mošta in grozdja "Ameriška Domovina" je bil prvi časopis v Clevelandu, ki je prinesel točna in zanesljiva poročila glede novega davka na mošt in stiskalnice grozdja. Ker pa nas je te dni vprašalo še več rojakov za nadaljna pojasnila, smo se informirali in zvedeli sledeče: Kdor stiska grozdje za svojo domačo vporabo, mu ni treba registrirati svoje preše. Kdorkoli pa stiska grozdje za koga druzega, poleg domačih potreb, ta mora svojo stiskalnico registrirati. Registrira se lahko do 1. oktobra v našem uradu, ali pa v zveznem uradu za eolnino, soba št, 260, glavno poštno poslopje, Cleveland. Po 1. oktobru ne morete več registrirati svojih preš v našem uradu, pač pa morate iti v mesto. Registrirajo v našem uradu tudi oni, ki so izven Clevelanda, sploh vsi, ki v severnem delu države Ohio spadajo v področje zveznih uradov v Clevelandu. Kdorkoli stiska grozdje za svojo uporabo, mu ni treba plačati davka. Nadalje, ako vi kupite grozdje in ga izročite dru-Igemu, da ga stisne za vas, ni {treba plačati davka, če pa vi kupite mošt, tedaj mora biti plačan davek 5c od galone, in sicer plača davek oni, ki ima stiskalnico. Upamo, da je to dovolj razumljivo za vse in se boste znali ravnati. Japonska je naredila kupčijo s sovjetsko Rusijo Moskva 26. septembra. Japonska, ki je svoje gasolinske in petrolejne potrebščine dosedaj skoro izključno kupovala od angleških in ameriških interesov, je pravkar naredila pogodbo s komunistično Rusijo, glasom katere bo od Rusije dobivala večino svojih potrebščin za petrolej in gasolin: Japonska se je zavezala, da kupi od Rusije 200,000 ton olja v gotovem času, in Rusija 'je ponudila Japonski, izvanredno ugodne cene za nakup. To se smatra v ameriških krogih, kot velik udarec Ameriki in za zbli žanje ruskih in japonskih interesov. Sovjetska vlada je podpisala tozadevni kontrakt za rusko olje z'neko privatno japonsko | družbo, ki je podpirana od ce-j sarske japonske vlade. Pogodba I je bila včeraj podpisana in je | veljavna za 5 let. Japonska im-portira letno 300,000 ton tuje-zemskega olja in petroleja. Večino tega blaga je dobivala Japonska sedaj od Standard Oil družbe iz Amerike ali pa od Shell interesov iz Anglije. Pred kratkim je komunistična vlada sklenila tudi pogodbo s privatnimi i kapitalisti v Franciji, glasom ! katerega se kapitalisti zavežejo, ' da vzamejo od Rusije v prihodnjih petih letih 10,000,000 ton petroleja. Operni pevec g. Šubelj v gostih Mrs. Rooseveltove New York. — Iz New Yorka so nam poroča, da se je zadnjo sredo, 21. septembra, mudila v New Yorku Mrs. Franklin D. Roosevelt, soproga governerja države New York in predsedniškega kandidata demokratske stranke. Kot je mogoče mnogim znano, uči soproga newyorškega governerja v znani Todhunter šo.li glasbo. Mr. šubelj je pel v njeni znameniti šoli letos meseca januarja. Mrs. Roosevelt je povedala o odličnih pevskih last-nostnih g. Šublja raznim ameriškim organizacijam, ki so posredovale, da je naš narodni pevec nastopil večkrat pred odlično in obširno ameriško publiko. Zadnjo sredo je g. šubelj bil telefo-nično poklican k Mrs. Roosevelt, s katero se je ražgovarjal 20 minut. Mrs. Roosevelt se je zelo zanimala za slovensko glasbo in za naše Slovence. Rekla je,' da bo gledala nato, da bo pel Mr. šubelj v prihodnjem letu v — Beli hiši. Odličnemu našemu pevcu, ki je ponesel sloves slovenske pesmi po širni Ameriki, želimo še več uspeha v bodočnosti. Avto žrtve V Clevelandu je bilo letos od avtomobilov že 141 oseb ubitih. Preteklo nedeljo so bile od avtov ubite tri osebe. !T' AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 27TH, 1932 TI "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. <*®»83 No. 227, Tue., Sept. 27th, 1932 Registracija in glasovanje Glasom ljudskega štetja, ki se je vršilo leta 1930 je bilo v Zedinjenih državah 7,627,000 naturaliziranih državljanov, to je oseb, ki so bile rojene v tujini in so tu 'pozneje dobile državljansko pravico. Nadalje je bilo v Zedinjenih državah 1,21^,000 oseb s prvimi papirji. Na podlagi teh številk se lahko reče, da bo novembra meseca najmanj 8,000,000 tujerodnih oseb volilo predsednika Zedinjenih držav. Ameriško državljanstvo je sicer najbolj bistvena zahteva za volivno pravico. Edina država, v kateri lahko tudi oni s prvim papirjem volijo, je država Arkansas. Toda mnoge druge države stavijo še druge pogoje, da se sme izvrševati volivna pravica. Ustava Zedinjenih držav je namreč pripustila posameznim državam, da predpišejo, kdo je kvalificiran za volitev, kdo ne. Zato je pa v skoro sleherni državi drugačna postava glede volitev. Eno je gotovo, da mora biti državljan star 21 let, predno je opravičen oddati svoj glas. Nadalje predpisujejo vse države gotovo dobo bivanja v državi, oziroma v dotičnem vo-livnern okraju. Država New York na primer zahteva da mora volivec stanovati eno leto v državi, v okraju štiri mesece in v istem volivnem okraju pa vsaj trideset dni. Enako postavo ima tudi država Ohio, nadalje Illinois, Pennsylvania, New Jersey in Massachusetts. Države Alabama, Louisiana, Mississippi, Rhode Island in South Carolina pa zahtevajo dve leti bivanja v državi, kdor hoče voliti. Zopet pa imamo države, kot lndiano, Michigan in Minnesoto, kjer državljan lahko biva samo šest mesecev in ima že volivno pravico v dotični državi. Poleg tega pa imamo v enaindvajsetih državah še druge omejitve volivne pravice. V mnogih državah se zahteva, da mora znati volivec čitati in pisati, ali pa vsaj čitati angleški jezik. Države Connecticut, Mississippi, Virginia in Wyoming so sprejele postavo, da mora volivec znati čitati Sedemnajst drugih držav pa ima postavo, glasom katere morajo novi volivci znati pisatk Taki novi volivci morajo najprvo prestati posebno skušnjo. V vseh državah so osebe obsojene radi tžekih zločinov, občinski reveži in umoboln izključeni od izvrševanja volivne pravice. Nekatere države so odvzele onim, ki stavijo na volitve, volivno pravico, kakor tudi onim, ki so se pregrešili proti volivnim postavam. V državah Georgia in New Hampshire ne smejo voliti oni, ki so zaostali s plačili davkov. V skoro vseh državah je neke vrste registracija za vse volivce. Vzrok registracije je, da se ugotovi volivna upravi čenost vsakega volivca in se tako prepreči zlorabo volitve A ko se volivec tekom predpisane dobe registrira, ima volivno pravico, ako se ne, ne more voliti. Volilec se mora vpisati v volivno listo pred volivnim dnem. Na dan volitve se volivec poda na volišče v svojem okraju, V mestih imajo ponekod svoje lastne volivne koče, zopet drugje najamejo šolske prostore, razne trgovine za volivne lokale. Ko se vplivni uradniki prepričajo, da je vo livec upravičen do volitve s tem, da pogledajo v volivni ime klik, nakar dobi volivec v roke volivqe listke, potem ko j podpisal svoje ime v znamenje, da je volil. V ozadju volivne koče ali trgovine, kjer se vrši volitev, je prostor za volitev kjer je vsakomur zajamčena absolutna tajnost volitev. Ako se pokvari ena glasovnica, se lahko zahteva drugo. Ko voli vec označi svoje mnenje na glasovnici, jo pregane in vrže v za to pripravljene skrinjice. Danes imajo skoro vse države v Ameriki takozvani "avstralski sistem volitev." To je ena sama uradna glasovnica, na kateri so natisnjena imena kandidatov v koloni doti-čne stranke. Vsaka stranka ima svojo kolono. Nekoč je pa imela vsaka stranka svojo glasovnico, kar je prisililo državi ijana, da je volil kandidate samo ene stranke. Sedaj pa lahko glasuje državljan kar hoče in izbira med kandidati različnih strank. V mnogih mestih so pa že uvedli volivne stroje pri volitvah. Ti stroji zagotavljajo večjo tajnost in avtomatično seštevajo glasove vsakega kandidata. Stroj je tako zgrajen, da je mogoče glasovati le za enega kandidata za dotični urad. Stroj deluje le, ako so vrata volivnega lokala zaprta. Pričakuje se, da bo letos glasovalo najmanj 40,000,000 ameriških državljanov za predsednika. Vseh volivnih upravičencev v Ameriki je nekako 58,000,000, torej jih bo še vedno ostalo 18,000,000 doma. Pri zadnjih volitvah predsednika, leta 1928, se je 34,000,000 državljanov poslužilo volivne pravice. bila umazana svetovna politika, 'co nam kažejo bisere in dobrine sveta z lepim mamljivim govorom, toda končno je vse skupaj prava godlja. Nespametno je o vsem tem misliti, za,to sem svoje misli obračal na prelepo našo dolenjsko stran, na svoj rojstni kraj v domovini. Po lastnem prepričanju lahko rečem, da naši borni kmečki domovi sd raj ter kmečki stan je najlepši stan. Tisočkrat sem letošnje poletje poletel s svojimi mislimi v največji vročini na prijazne dolenjske njive. V duhu sem videl, kako sejejo ajdo; videl sem, kako bo lepo cvetela in duhal sem njen vonj. Tudi sem videl moje, od nekdaj ljubljene čebelice, kako se lepo šetajo po ajdovem cvetu. Skoro 3i se v mojem srcu da njih porodila zavist. Trikrat srečne ste čebelice, drage tovaršice na ajdovem cvetu- Svobodno obirate 3eli ajdov cvet. Vse prilike sm9 tudi mi imeli, a žalibog, nismo razumeli narave in zato danes toliko bolj občutimo bič brezdelja. Koliko se trudijo politiki, pišejo, lažejo, zavijajo na vse na čine, toda konca trpljenja in pomanjkanja ni, ker ni ljubezni in pravičnosti do bližnjega. Lahko smo prepričani, da prej ali slej se bo moralo nekaj storiti za dobrobit vsega človeštva. Oni slepci, ki imajo dobre oči, nočejo videti ; oni gluhci, ki imajo dober posluh, nočejo slišati ljudskega glasu iz puščave. Vse te može bi povabil na našo lepo dolenjsko stran, jim pokazal malo njivo s cvetočo ajdo, kjer na tisoče čebelic srka dan za dnem sladk] med. Ne poznajo lenuhov, goljufov, sebičnežev in tem enakih; delajo vsi za enega, eden za vse. Oh, Oče, usliši glas iz razvaline in glas iz puščave! Dal Bog, da bi se naša dolenjska mala njiva razširila po vesoljnem svetu in sleherni zemljan bi smel nabirati dobrine za vsakdanje življenje. Končno le na ta način je mogoče živeti v čebeljnaku pri sladkem medu na tem svetu. Vse bodoče'krize bomo uničili za vedno samo na ta način, ako bo ves človeški rod spoznal ajdo in čebele in njih — dela. A, Ferfolia. -o- Predstava v Barbertonu STRIC Z IGLAMI AJDA IN ČEBELE V dobrih časih je bilo vse namazano z maslom. Skoro nihče se ni domislil na borni ajdov kruh, ki je bil prva in najbolj poglavitna vsakdanja hrana. Zadnja tri leta vsak dan manj poznamo maslo. Boriti se moramo za vsakdanje življenje, toda svetovna kriza je neizprosna, ne- usmiljeno seka ne levo in desno. Kako dolgo bo še razdjala vse to, kar so narodi gradili tisočletja, tega ne ve nihče. Vsak — tako sem tudi jaz premišljal svetovni položaj. Pred seboj sem imel sliko vsega sveta, ki se mi | je zdela ko razvalina dvatisoč-letne civilizacije. Druga slika je, Zadnjo soboto je uprizorilo društvo Majnik št, 28 SDZ veseloigro "Davek na samce" v dvorani društva "Domovina." Kljub slabim časom je bila predstava dobro obiskana od strani občinstva, iz Barbertona in okolice. Celo iz Clevelanda jih je nekaj prišlo na igro. "Davek na samce" je j ako vesela igra in kot nalašč, da se ljudi spravi v prisrčen smeh v teh časih, ko se skoro vsak kislo drži. Režiserka, Mrs. Albina Poljanec je dobro izurila igralce, ki so bili vsi dobri v svojih vlogah. Nad vse pa je bila dobra Jera (Mrs, Frances Ošaben), ki je že tako neprisiljeno igrala in je vsaka njena kretnja kazala, kot bi bila rojena za oder. Kot rečeno, vsi so dobro igrali in nastopali ne prisiljeno. Maskiranje in obleke so bile dobrcy izbrane. Igrica je bolj kratka, da pa toliko več užitka, ker ni tistih dolgoveznih stavkov. Po igri se je vršil ples v dvorani-, spodaj se je pa razvil prijateljski pomenek možakarjev. Glavno besedo so imeli domači lovci, ki že pridno delajo načrte za bližajočo se lovsko sezono. V Barbertonu so jako prijazni ljudje, ki ti toplo stisnejo roko in ti dajo pošteno, odkrito besedo, da se med njimi res poutiš, da si med svojimi rojaki. Le večkrat kaj enakega priredite, bomo še prišli! D. Mračilo se je. Razdrapan kolovoz z globokimi kolesnicami se je dolgočasno vil med temnimi jelšami, voda je enakomerno šumela, nad travniki je ležala rahla meglena koprena, obrisi dreves v gozdu so se zgubljali v temo. Listje v hribu nad kolovozom je zašumelo, vedno bližje je prihajal šum. Neoprezno, brezbrižno, se je bližala kolovozu neka žival. Prišla je na kolovoz. Siva, okroglasta živalca, na prvi pogled je nismo spoznali, ko smo se ji pa približali in ji zastavili pot, da se ni mogla umakniti, je obstala in se zvila v klobčič, — pa nam nastavila ostre bodice — jež se je branil z: orožjem, ki mu ga je dala mati narava. Pustili smo ga pa mirno obstali. Kmalu se je živa bodičasta krogla potegnila, jež jo je popihal dalje. Šel je po kolovozu; presenetil tami laza rja, ki je počasi lezel čez cesto, šel ob njivah in tam hrustal hrošče, iskal nato žabe in miši, proti jutru pa se je spet napotil domov, šumel po listju in obstal pred svojim gradom, pred staro jazbino. Ve lika prostorna jama, je bila, kot si je pa uredil po svoje. Na bodicah je nanosil listja in mahu, pa si postlal mehko, toplo posteljo. Čez dan je dremal, ko pa se je bližala noč in je postajalo v gozdu temno, je odšel na, lov. Pohlevna žival je jež, čeprav ima polno bodic. Vedno je na videz samo neokreten, počasen, malomarno šumi po listju in si išče borne hrane, pa naj bi bilo to divji sadež, hrošč, žaba ali kača, skromen je in ni izbirčen če ga karkoli preseneti, se zvije v klobčič in igle, edino ježevo orožje, mu štrle na vse strani. Mišičevje je pa tudi tako ustvarjeno, da ježa s težavo stegnemo, če se je enkrat skrčil. Dokler je živ, tega sploh iie moremo storiti. Zelo zanimivo je tudi njegovo kožno mišičje, ki srši igle. Vsa koža izgleda kot eno samo iz mišičja pleteno ogrinjalo. Primeroma velike oči krotko zro v svet, črni rilček pa venomer voha, kje bo kaj za pod zobe. Na zimo pa, ko si je nabral dovolj debelo maščobno plast- pod kožo, si pa na debelo nastelje posteljo z listjem in suhim mahom, da prespi trdo zimo. šla je po kolovozu in naletela na ježa, ki se je urno zvil v klobčič. Lisica, ki so ji race zbudile tek, je hotela na vsak način ježu do živega. Obračala ga je na vse strani, pa ni mogla do občutljivega mesta, do trebuha in do prs. čakala je. Jež jo je hotel že pobrisati, ko ga je spet napadla. Pa jež je bil vztrajnejši kot ona, ki se je končno naveličala in odšla za pripravnejšim plenom, njen lepi, črni gobček pa je imel le sledove in spomine na srečanje z iglastim stricem. -o- Važna seja v Coliinwoodu Cleveland (Collinwood), O.— Zadnja sej a ženskega demokratskega kluba 82. varde je bila zelo slabo obiskana. Ako bi nas ne bili obiskali člani moškega klu- Zopet je podajal mrak noči roko, narava se je pomirjala; zakasnela taščica je še žgolela v globoki dragi; lisica se je odpravljala na lov. Tavaj e, z nosom vedno pri tleh je šla po robu hriba proti vasi. Prešla je kolovoz in dospela na senožet. Lovila je kobilice, pa je šla počasi s prožnim tihim korakom proti vasi. Daleč onkraj potoka so se premikale tri bele točke —■ tri race mladice, ki so se oddaljile od starke, ki je že zavila na domače dvorišče. Lisico so krile temne sence jelš, pa se je oprezno bližala racam. še prav kratka razdalja jo je lq£ila od plena, oči so nemirno igraje opazovale plen, ko je počila pri potoku vejica in lisica je v enem samem trenutku videla lovca in že planila v temo. Komaj je lisica odšla in je jež napravil pair korakov, je kot ukopan obstal. Iz trate se je čul rahel, komaj slišen šelest, pa ježu je bilo dovolj. Bodice nad čelom so se sovražno nasršile in štrlele v obliki varovalnega ščita naprej, rilček je nemirno vonjal zrak, oči pa, iskale sovražnika. Na kolovoz je prišel neslišno velik modras. Jež mu je zastavil pot, tako da ni imel izhoda. Modras ni mogel misliti na beg, jjostavil se je v obrambo, v boj na življenje in smrt. Oči, one srepe s podolgovato zenico, so žarele v divjem ognju, malo glavo je dvignil od tal in v dvoje razcepljeni jeziček je nemirno potrepetaval. Modras je udaril prvi na ježa, pa z bes-nostjo odskočil, glavo mu je oro-sila črnordeča kri. Bol ga je podžigala na boj, jež je pa samo sršil svoje bodice in se skušal približati modrasu od zadaj. Ko se mu je to posrečilo, je zdrobil z enim napadom, z enim samem prijemom modrasu hrbtenico. Modras ni več napadal, samo slepo je bil okoli sebe, dokler ga ni jež uničil. . Sršeče igle so se pohlevno polegle in mirno je povečerjal modrasa, pa odkolovratil dalje, kot bi ne bilo nič. * Lesnika je dozorela, dren in glog sta se šibila pod težo obilnega sadu. Jež si je pripravljal zalogo za zimo, zalogo pod kožo. Hrustal je velike hrošče pa žabe, a za, slaščico si je privoščil sadežev, ki jih je bilo v izobilju povsod. ' Mrzli jesenski vetrovi so odnašali pestro listje, list za listom je venel. Gozd je postajal revnejši, gozd je umiral. Jutra so bila meglena in solnce ni imelo čez dan nobene moči. Sedaj si je pričel jež urejati zimsko posteljo. Na bodicah je vneto nosil listje v svoj dom in posteljo na debelo nastlal s toplim listjem in mahom, pa se v pozni jeseni zaril in zaspal zimsko spanje. Ko je vesna pripeljala rožno pomlad, ko so ptički spet zapeli, je jež vstal. Prve noči je ves betežen hodil okoli in si iskal hrane. Neke noči pa, ko je šel na daljši iz-prehod, so komaj slišno završala nad njim temna krila velike uharice, skrčil se je, se zvil v klobčič, a ostri dolgi kremplji so si našli kljub iglam pot v srce. Gozdnega dobrovoljčka, iglate-ga strica je uničil edini njegov nevarni sovražnik — vir. ne," kjer na trdih deskah zaspi in tako srečno tudi prespi svojo pijanost, napravijo v Rusiji drugače. Ko pripelje stražnik pi-jančka na policijo, ga preišče najprej zdravnik, da približno ugotovi, koliko teh nesrečnih dobrot je že zavžil. Nato pijanč-ka slečejo in lepo okopljejo. Potem mora telovaditi in se gibati vse dotlej, dokler se ne zdani in dokler se med tem ne strezni. Zgodaj zjutraj pa odhaja ves osramočen in skesan domov, zakaj ve, da, s tem še ni konec kazni. čez dva dni dobi namreč masten račun za zdravniško pomoč, ki ga je obvarovala pred zastrupljenjem z alkoholom. * Če pa se tak slučaj ponovi, pa napravijo sovjetske oblasti še drug poskus, da ozdravijo pijan-čka te nevarne bolezni. V najbolj obiskanem parku mesta postavijo grdo šemo, ki ima na obrazu spakedrano masko. V eni roki drži veliko steklenico, na kateri je napis z njemu najdražjo pijačo. V drugi roki pa drži precej velik lopar, na katerem je z velikimi črkami napisano njegovo ime, poklic in stanovanje. Spodaj pa stoji njegova izpoved: "Glejte, tovariši ,tako-le izgledam tedaj, kadar se prav po živinsko napijem in pošteno pijan ne vem več, kaj delam. Vi me gotovo ne boste posnemali!" Razumljivo je, da se taki, ki so izpostavljeni na ta način javnemu posmehu, skoro ne upajo na ulico, kaj šele v kako beznico, kjer bi se mogli zopet napiti. Huda je ta kazen, toda prav gotovo pomaga ! -o- ČUDNA STAVBA SOVJETI SPREOBRAČA-JO PIJANCE ba, bi sploh seje ne pričele. Poprijeti se moramo vse bolj, če hočemo kaj doseči in dobiti kredit, ki nam gre. Le v skupnosti bomo kaj dosegle. Mr. Turk in Mr. Rožanc sta nam prinesla jako stvarne in pomenljive stvari, ki so v prid vse slovenske naselbine. Poprijeti -se moramo vsi, prav vsi, če hočemo kaj doseči, kar bo v korist nam in našim na -slednikom. Zato je bil sklep seje, da se vrši jako važna seja obeh klubov v torek 27. septembra ob pol osmih zvečer. Torej se vas pozivJje vse, da se udeležite te važne seje in vsaka naj pripelje še eno prijateljico seboj. Tako bomo šli vsi trdno in pogumno I na delo izvršimo cilj, ki so si ga začrtali. Pozdrav vsem! Zapisnikarica. Zanimivo je, da narašča v Sovjetski Rusiji alkoholizem z neverjetno naglico. Sovjeti sicer preganjajo to najstrašnejšo ljudsko šibo na vse mogoče načine, vendar to le malo zaleže. Zato so uvedli v glavnih mestih nov način preganjanja pijanosti. če je kdo tako srečen, da ima v današnjih časih v Rusiji toliko denarja odveč, da se lahko napije in potem pozno ponoči razsaja po cestah, ga zadene približno ista usoda kakor pri nas. Policija ga prime in odvede na Stražnico. Dočim se pa pri nas pfcstopa z nesrečnim pijančkom tako, kakor svetuje že narodni pregovor, namreč pijanca se ogni s senenim vozom, in ga zato pri nas lepo spravijo na "prič- Prebivalci mesta Lemmon \ Južni Dakoti se hvaljio, da imajo v njih mestnem parku stavbo, ki je najstarejša na svetu. Toda ni res, da bi bila to najstarejša stavba na svetu, ker so jo postavili šele letos, pač pa je resnica, da je materijal stavbe najstarejši, ki se je sploh še kedaj rabil pri kaki stavbi. Ta stavba je namreč zidana, iz samih kostih dinozaurov in drugih predpotop-nih orjaških živali, ki so živele v teh krajih pred milijoni leti in katerih ostankov se dobi tukaj vse polno. Poleg tega se je rabilo za stavbeni materijal les in razno rastlinstvo, ki so ga našli v zemlji in katerega starost se ceni na milijone let. Ta izredni stavbeni materijal so mestni očetje zbirali mnogo let in izkopavali v okolici. Ta stavba, ki ji ni para. na svetu, privabi mnogo turistov in tako bodo kmalu poplačani stroški, ki so jih imeli pri tej stavbi. Če veijamete al' pa ne. Ko pride mož domov, najde pri svoji ženi nekega drugega moškega. žena zbeži v kuhinjo in zaklene vrata za seboj. Soprog se obrne k moškemu in mu reče: "Nič se ne bojte, ničesar vam ne bom storil. Tukajle sta dva samokresa. Vsak bo vzel enega v roke in bova sprožila v strop. Ko bo žena zaslišala strele, bo prihitela v sobo in tisti, na katerega se bo najprej vrgla in obžalovala njegovo smrt, tistega ima najrajši in tisti naj bo potem njen za vedno. Midva se bova potajila, kot bi bila oba mrtva." Rečeno storjeno. Bum, bum, zadonita dva strela. Vrata iz kuhinje se sunkoma odpro, žena stopi v( sobo, pogleda oba na tleh ležeča, potem pa odpre okno in zakliče doli na dvorišče: "Martin, sedaj greš pa že lahko gori; oba sta mrtva!" A štacnarjev Matiček se pelje t očetom na vozu pred katerim sta uprežena dva iskra prama. Nasproti pridirja avtomobil. Ko ga konja zagledata, se pričneta plašit in oče štacnar mora stopiti z voza in prijeti živali pri glavi, da ju pomiri. Ko odpelje avto mimo in sta konja zopet po-tola-žena, vpraša Matiček svojega očeta: "Oče, zakaj se pa konja bojita avtomobila?" "Veš, sinko moj, stvar je taka: konja sta navajena., da vidita voz, katerega peljejo konji. In če konji vidijo voz, ki gre sam po cesti, se plašijo. Kar misli si, kako bi ti gledal, če bi naenkrat videl prihajali po cesti proti tebi hlače brez moža." Dnevna vprašanja 1. Kdo je predsednik narodne skupščine v Jugoslaviji? 2. Kdo je minister trgovine in industrije v Jugoslaviji? 3. V katerem mestu Francije so naši rojaki pred kratkim ustanovili Sokolsko društvo? 4. Kaj je najbolj dobro sredstvo proti driski? 5. Katero je najbolj znano zdravilišče v Jugoslaviji? 6. Kdo je spisal roman "Cvetje v jeseni?" 7. Kdo je poznani odvetnik v Ribnici? 8. Po čem je liter vina "v Ljubljani? 9. Kdo prodaja revolverje v Ljubljani? 10. Koliko znaša povprečna hitrost vožnje na uro na angleških železnicah? Odgovori na vprašanja 1. Dr. Kosta Kumanudi. 2. Ivan Mohorič. 3. V Lensu. 4. Vživanje olupljenih, surovih jabolk. 5. Rogaška Slatina. 6. Dr. Ivan Tavčar. 7. Dr. Janko Lavrič. 8. Od 9 do 14 dinarjev. 9. Fr. ševčik v židovski ulici. 10. 100 kilometrov na uro. A Kmet in kmetica se napotita na Rakek, da se odpeljeta v Ljubljano, kjer sta mislila obiskati jesenski semenj. Ker sta imela dosti časa na razpolago, sta se še spotoma ustavila pri žum-ru v Cerknici, kjer se je mož pošteno nasekal dobre kapljice. Po poti čez "čisto stran" je pripekalo vroče solnce, kar je možakarja še bolj omamilo, da je komaj stal na nogah, ko je prišel na postajo in s težkim jezikom zahteval dve vozni karti do Ljubljane. Uradnik na postaji ga nekaj časa opazuje, potem mu pa reče: "Kam boste pa šli s tako af-no?" (Tam je navada, da pravijo pijancu, da ima "afno.") Kmet se pa obrne k svoji ženi in ji reče: "Vidiš, kaj ti nisem že doma rekel, da ostani doma?" A Dva bolnika,, ki sta bolehala na hudem revmatizmu, gresta k zdravniku, da ju masira. Prvi je grozno kričal, ko mu je zdravnik drgnil z dlanjo po nogi, med tem ko se je drugi samo smehljal pri tem. Zato ga vpraša prvi bolnik: "Kako je pa to, da je mene tako bolelo, da sem kar tulil bolečin, ko me je zdravnik drgnil, ti si se pa pri tem ,samo smehljal?" "Veš, jaz nisem tako neumen kot si ti in sem zdravniku dal za mazanje zdravo nogo." A Nek zdravnik je zdravil svoje bolnike z magnetizmom. Primeri se, da mu neki bolnik umrje in zdravniku so očitali, da ni zdravil bolnika pravilno. "Kaj! se razhudi zdravnik," ali ste opazovali bolnika predno je umrl? Povem vam, da je bil čisto zdrav, ko je umrl." A Govornik stopi v volivni kampanji na oder pred zbrano množico in govori med drugim tudi to: "Mi se hočemo oprostiti boljševizma, komunizma, socializma in despotizma . .• . " Pa se oglasi eden poslušalcev: "Ker ste že pri tem, pa prideni-te še revmatizem zraven." 2 DOPISI AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 27TH, 1932 3 MATI Silen veter je majal vrhove dreves. Oba stara sta zdela ob ognjišču, strmela v veselo plapolajoči ogenj in molčala. Nenadno reče žena: "Kaj misliš, Tomaž, kako bi bilo, ko bi obiskala Ivana?" "Kaj ti pride na pamet!" za-ttirmra mož. "Kaj mi pride na pamet? Po dolgem času bi spet rada objela »ašega fanta, pa hudobnim ljudem v vasi zavezala jezik." "Kaj pa prav za prav govorijo ljudje?" "Nenehoma mi nosijo na ušesa: Marjana, zdi se, da ima Ivan v Parizu visoko službo in da se Prevaža v avtomobilu; in še, da je pozabil pot do vaše bajte." "In ljudje, ki to pravijo, kakor vse kaže, imajo prav," meni Tcmaž žalostno. "Oh ne, nimajo prav! Svet je zaviden, ljubi mož. Ivan je preobložen s poslovnimi opravili, ki se ne dajo končati brez težav." "Lahko, da imaš prav. Vendar pa bo o veliki noči dve leti, odkar je prestopil prag najinega doma. So mu pač vrata prenizka in strop preveč nagnjen." "Ti grdo sumničiš, Tomaž. Kar brez vzroka si si nekaj zabil v glavo." "Res, v tej reči mislim po svoje." "Jaz pa trdim, da Ivan ni tak, da bi se naju sramoval. Daj, da se k njemu popeljem." "Nikoli ti nisem ničesar branil," ji odvrne nevoljno, "stori, kar hočeš!" "Dobro, potemtakem se jutri odpeljem s prvim vlakom, pa bom ostala pri njem cel teden." "La pojdi!" Tretji dan pa se je Marjana vrnila taka, kot se je bila odpeljala: V bombažastem krilu; v ornem robcu, prekrižanem čez Prša; v okovankah; s košem, pletenim iz vrbja in drenovko v roki; na to se je pri hoji opirala, da bi skrila, da ji je desna noga krajša od leve. "Si že nazaj?" jo presenečen vpraša mož. "Sem. Ko sem prišla, so ravno posedli za mizo. Ivan mi je natihem razložil, da je pri njem v gosteh odlična družba. Zato *ni je kuharica pripravila obed v kuhinji." "Pa snaha?" "Snaha se je zaničljivo posme-hovala moji obleki. Seveda ni več po modi! Saj veš, da jo nosim že'deseto leto." "Pa zakaj nisi ostala dalj časa tam ?" "Ivan odpotuje nocoj, njegova žena pa se odpelje k svoji bolni kateri v Milan." "To je gola laž!" zakriči mož. "čemu se pa tako razburjaš," ga je dobrosrčno vprašala žena. Stari se divje zasmeje. "Zakaj da se razburjam? To me vprašaš ti, moja dobra Mariana? Ti torej ne čutiš strašnih žalitev, ki Ti jih je zadal? Kaj lle razumeš, da so to sami prazni izgovori, le da se te reši? Tako se konča, če storiš vse, da bi si-na lepo vzgojil. Ko sem te po smrti prve žene vzel, je Ivan rav- zapustil zibel. Ti si ga vzgajala, negovala ga, izkazovala mu dobrote — in zdaj, ko ne ve, kam 2 denarjem, ga je sram tebe, ga sram mene. Mar mi ni očital, ko sem ga zadnjikrat obiskal, da Prihajam v tako nemarnem suknjiču! Pa je bil tisti suknjič Popolnoma nov, saj si ga ti eno m'o pred mojim odhodom zlikala." "Nikar se ne čudi, ljubi mož. ^i-smo le siromšani kmetje, Ivan pa Je ravnatejj ene največjih to-Vam v Parizu." "Ti torej misliš, da dela z »a-mi prav?" "Samo opravičujem ga. Sicer 'Se'm Pa od takrat, ko sem padla jablane in si zlomila nogo, raa-lo čudna. Ni prijetno videti sta-r° ženo, ki šanta. Mar se ti ne zdi?" . "Vem samo to, da se pri svo-sinu nikoli več ne zglasim." "Ne govori tako, Tomaž!" tIIIIIIIIXXZXIXIIXXXIIXXlI3 "Ali ga res ni sram?" Nenadno je jela jokati in po zdelanih licih so ji lile solze. "Poslušaj," je rekla, "tega mi res ne bi smel reči. Tako sem ga rada. imela kot lastnega sina. In če pomislim na to, kar mu prisojaš, se čutim blizu smrti." Govorila je resnico. Staro, vdano, od velike dobrote nežno srce Marjane je stisnila bolezen. Začelo je močno biti, v glavi se ji je vrtelo. Proti tem znamenjem se je hrabro borila. V srcu pa so ji cvetli spomini na prve mesece in leta tega otroka, ki ga je bila s tako ljubeznijo vzgajala. In ti spomini so bili hkrati veseli in žalostni. Toda niti najtišja nevolja in najmanjša grenkot se ni dvignila v srcu nesrečne žene. Njena dobra duša je vse odpustila. Toda trpela je nedopovedno. Možu, ki se je zaradi tega hudo vznemirjal, je rekla: "Ljubi mož, pozabljaš, da sem že prekoračila šestdeseto leto. V starosti, sem, ko je treba misliti na večni mir. Boli me le to, da ti ne bom mogla pri košnji in žetvi pomagati. Rada bi ostala tu še do vernih duš, preden grem za zmerom od tebe; toda čutim prav dobro, da mi moči vsak dan bolj ginejo." Konec julija je legla. Tomaž je obupno rotil zdravnika, naj jo reši. Toda njegova pomoč ni zalegla. Znanost nima moči, da bi izrabljene organe nadomestila z novimi. Ko je čutila, da gre h koncu in je prejela poslednje olje, je solzna zašepetala: "Rada bi videla Ivana." Mož se je divje stresel. Hotel je vreči iz sebe: "Ta lump te je ubil!" Ko pa je videl pred seboj tako ponižno in iskreno ženo, i je nežno odvrnil: "Dobro, pisal mu bom." "Raje mu brzojavi, bolje bo. Bog mi bo morda dal le še par ur." Tomaž je rano zjutraj brzo-javil: "Mati umira, pridi takoj!" Sin pa je prišel šele čez dva dni, kasno zvečer. Marjana je bila malo prej izdahnila. Zadnja beseda, ki je v trenutku, ko je za zmeraj zaprla oči, prišla na njene ustnice, je veijala sinu: "Kaj je oče?" je vprašal. "Tu poglej!" je hladno siknil oče in pokazal na mrtvaško postelj . "Umrla?" Trdost, s katero je siji izustil to besedo, pa mrzlost in nemarnost sinova so spravile očeta v blazno jezo. Napočil je strašni trenutek. Grozeča nevihta se je vlekla med stenami. Stari je strgal s stene puško in je položil k licu. "Na kolena pred njo, ti lump, ali pa ti poženem krogi j o skozi glavo!" Ivana je zgrabila nedopovedk-na groza in pokleknil je pred postelj mrtve matere. Potem je zaslišal očetov ukaz, naj se pobere. Naglo, s povešeno glavo, je prestopil prag očetovega doma, stopil v avto in oddrdral. . . PR. JAKLIČ: PEKLENA SVOBODA Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848 Grofu je bila zadeva neprijetna, ker nepričakovana. Širokopleči tepežkar je potegnil pasji bič iz žepa in segel po prožni palici, ki jo je imel zataknjeno v zanki ob sedežu; toda spričo prevelike množice mu je zmanjkalo poguma, da bi planil na siroveže. Ozrl se je neodločen nazaj na grofa. "Ruhig sein!" je velel grof in je še naročil kočijažu, naj vozi počasi! Kočijaž je čimdalje težje in počasneje vodil konje. Ljudje so se nemarno umikali. Kar niso hoteli s poti in so nespoštljivo vpili proti kočiji, ne meneč se za grofa niti za nikogar. Kočijaž je brezupno vpil: "Cesta mora biti prosta! Umeknite se! Prosim! Prosim " "Enaka pravica za vse. Cesta je tudi naša! Svoboda je! Vse dol Bahae! S štirimi konji' se voziš! čakaj, te bo že minilo!" V taki neprijetni plohi se je grajska kočija komaj pomikala naprej; ko je prišla do mesta, kjer se zavije pot proti Ljubljani, je pa v gneči obtičala. Tam je bilo ljudi glava pri glavi in četudi bi jih bilo volja umekni-ti se, bi se bilo zgodilo le počasi. Navzlic lakajem in tepežkar ju turjaški grof Jožef Marija, lastnik ižanske graščine, ni mogel ne naprej ne nazaj; obdajala ga je živa človeška ograja ponaj-več iz podložnikov njegovih graščin. Gospod grof je bil mahoma brez moči, podložniki pa brez strahu in spoštovanja in kakor bi nalašč dražili svojega grašča-ka, so se drli na vse kriplje: "Tlaka in desetina je preč, ne bo nas drla graščina več!" Kajpada je bil gospod grof šelen od jeze in ni samo z zobmi škrtal in grdo gledal, temveč je vse pokalo po njem od jeze, to-gote, pa tudi sramote, tako da mu je ušlo nekolikokrat skozi zobe: "Kanalje!" Na srečo njegovi podložniki v hrupu niso slišali ljubeznive besede, ki bi jih bila gotovo še bol j razdražila in bi bil gospod grof zai nepremišljenost gotovo primeren odgovor dajal. Kočijaž se je mislil počasi pre-riti s konji skozi in jih je priganjal ; toda že so se stegnile roke po konjskih brzdah in vajetih, da konji niso mogli več naprej, temveč so se začeli vzpenjati in prhati ter iti ritenski nazaj. "Pustite nas skozi!" je prosil kočijaž in so prosili lakaji in sam gospod grof je delal proseče kretnje: "Prosim! Prosim!" "Dol! Vsi dol!" je grmelo okrog kočije, ki so jo držale trdne kmečke roke. Lakaji so poskakali in prosili: "Gospoda grofa pustite ! Gospod grof naj se peljejo naprej!" "Vsi dol! Nihče se ne bo peljal !" Tako je odmevalo na prošnje, a že se je čulo: "V jarek s kočijo! Moja kola bo morala v jarek, ko se je peljal grof po cesti. Enaka pravica za vse! Danes mora pa grof v jarek! živela svoboda! V jarek z grofom!" Kočija se je stresla in zazibala, da je grof prestrašen skočil iz nje in bil priča, kako so zavlekli konje in kočijo s poti. "Frajost! Svoboda! živela svoboda!" "Hahaha! Gospod grof v blatu!" se je zagrohotal Tone Krivanoga, ko se je prerinil skozi množico na kraj hrupa in zmešnjave. In ko je opazil kočijo kraj ceste zvrnjeno, je še vzkliknil: "Danes meni, jutri tebi, gospod grof! Ali ste videli ?" Lakaji so se pripravljali na brambo, toda kmetje so gredoč potegnili bič |iz rok tepežkarja in kričali: "Nilč se ne bomo pretepavali. Nič nočemo grofu! Nismo razbojniki! Naj gre, kamor hoče!" Tone je mahnil z roko, da je ljudi pomiril, potem je pa dejal: "Prostor za gospoda grofa! Naj gre v svojo hišo ali kamor hoče. Danes smo vsi enaki!" In kakor bi trenil, so se raz-meknili ljudje in naredile so se ulice med množico, po katerih je krenil gospod grof peš, po mastnem ižanskem blatu in gnojnici, ki priteka z dvorišč. Za njim so jo ubirali lakaji. O, kaiko je bilo ljudem všeč! "Ali ga vidite? Pa smo mislili; ,da ne zna hoditi! Hahaha! Vidite, kako gre! Pa hlače se mu tresejo. O, nič bati se! Pogum ! živio! Svoboda! Vse dol!" Tako so vpili vprek, se groho-tali prav iz dna koša, da se jim je pretresalo vse dobrovje. Gledali so za turjaškim grofom in svojim graščakom, za cesarjevim komornikom in varuhom ključev kranjske dežele, kako je mešal blato po cesti, po kateri ni šel še nikdar peš. Vsaj na Studencu ni bilo človeka, ki bi bil videl turjaškega grofa drugače kakor na konju ali v kočiji. Z zadoščenjem so zrli za, njim, ki je peš odhajal proti ponosnemu gradu, in ko je izginil za ovinkom, tedaj se je Krivanogu utrgalo iz globine in je udarilo z vso silo na plan: "Viktoria!" In iz sto grl je zagrmelo in udarilo vse vprek v divjem so: glas ju: Plesalka Sara Jane bo poročila Gilberta Kalina, sina znanega netvyorškega bankirja. Ko je plesalka nastopala v Pitts-burghu, jo je prišel fant skoro vsak drug dan pogledat. "Viktoria! Viktoria!" Ko so glasovi zmagoslavja dosegli grofa in je pomen) vzklika-nja razumel, jesikal še bolj ogorčen: "Sodrga! Prekleta sodrga!" Premišljal je, kako bi se osve-til. "Sodrga" pa ni bila tako ne-ugnana. Ko je ponižala gospoda grofa, da je moral peš iti po cesti, je imela dovolj. Srd se je polegel in zadoščenje je bilo dovolj veliko. Gospod grof na cesti! Pa peš! Peš! Kar dovolj jim je bilo, dovolj smeha in vzklikanja, dovolj govorjenja in dovtipkovanja. Srca so bila potolažena. Obrnili so se h kocijažu, ki se je ukvarjal kraj poti s konji in kočijo in klel brez vsega strahu kakor drugi Ižanci. In nešteto rok je popri-jelo za kočijo in konje in kakor bi trenil je bila vprega vsa zopet na cesti, a vendar niso pustili voza naprej zaj grofom; samo nazaj se mu je odprla cesta. In tako je drčala četverovpre-žna grajska kočija prazna, nazaj na Turjak. Kočijaž je pa dopo-! vedoval vsem, ki so prihajali nasproti, kaj se je zgodilo na Studencu, in tako turjaška kanc-lijska gospoda in niti Pem niso več skušali iti ustanavljat narodno stražo, ker so se bali, da bi jih požrlo razburkano ižansko morje. Medtem, ko so se Ižanci ukvarjali z grofom in njegovo vprego, je pa drčala po cesti od Ljubljane druga vprega, ki ni bila četverovprežna, vendar je bila kočija, gosposka kočija iz i Ljubljene, naložena spredaj in zadaj. Ko se je kočija prikazala na obzorju in so jo uzrli čakajoči, tedaj je zašumelo in zavalovilo po Studencu: "Ljubljančani! Sedaj prihajajo!" Ljudje so stegovali vratove in upirali oči na mesto. V ozadju je pa že grmelo: "Vsa tlaka je dol! Udri, Cec-man!" In vse se je zamajalo in sililo naprej proti prihajajočim. Najhujši so bili kmalu spredaj. Maček je kar odkrival pred seboj in s komolci potiskal ljudi na stran, za njim so pa tiščali Malnarček, Štrumbelj in drugi. Krivanoga jih je komaj dohajal, za njim je pa vse tiščalo, zakaj radovedni so bili, kaj bo naredil Krivanoga. G1 a vanov Janez, ki je bil nekaka telesna , straža Tonetova, je komaj zadrževal ljudi, da ga niso podrli. Ivo so Ljubljančani opazili to množico, so mislili, da jih Ižanci pričakujejo s hrepenenjem in navdušenjem, da so ižanska tla že pripravljena za njihove namene, zato so začeli pozdravlja- sopisi so priredili posebne izdaje . Gorki je star 64 let. Hoover prodaja ameriško pšenico Kitajcem Washington, 26. septembra. Predsednik Hoover se je včeraj dolge ure posvetoval z raznimi in,teresi glede prodaje ameriške pšenice kitajski republiki. Gre se za 15,000,000 bušljev pšenice, katere je v Ameriki preveč in bi se jo vlada rada znebila. Da, Amerika bi šla celo tako daleč, da bii posodila kitajski republiki $8,000,000, in za ta denar bi Kitajska kupila pšenico od Amerike. Tako bi se pomagalo s Hoo-verjevo pomočjo Kitajcem, do-Čim Amerikanci ne spadajo pod Hooverjevo vlado. .... Zvezni prohibicijski agent ustreljen Mararack, Minnesota, 26. septembra. James Harney, zvezni prohibicijski agent, je bil danes najden ustreljen. Ko je v družbi z nekim drugim agentom iskal na neki farmi skrit kotliček, je počil strel in Harney se je mrtev zgrudil. Njegov brat Jack je zvezni prohibicijski ravnatelj. Težka kazen za kanad- skega odvetnika Winnipeg, Manitoba, 26. septembra. John D. Mackray, star odvetnik v tem mestu, ki je 80 let upravljal premoženje univerze in bil blagajnik cerkvene občine, je bil redi poneverbe obsojen na 7 let ječe. 67 let stari odvetnik je priznal na sodni j i, a je odnesel univerzi v Winni-pegu $500,000 nekemu svojemu odvetniškemu tovarišu pa $60,-000. Doak pozivlje delavce, da volijo Hooverja Washington, 26. septembra. Delavski tajnik v Hooverjevem kabinetu, William Doak, je danes pozval ameriške delavce, da ponovno volijo Hooverja za predsednika, rekoč, da je Hoover ves čas svoje uprave se boril za delavske koristi. Doak se je zlasti sklical na odredbe Hooverja napram nadaljnemu naseljevanju. o, SAMOMOR OPICE O samomoru opice poroča ravnatelj zverinjaka v mestu Chester na Angleškem. "V mojih dolgih izkušnjah pri opazovanju raznih živali, nisem še nikdar opazil, da bi kaka žival storila svojevoljno samomor. Ampak ta opica je pa oči vidno to napravila. V njeni kletki je visela vrv, na kateri se je v zabavo gledalcev zibala sem in tje. Nekega dne pa gre in odgrizne kaka dva jarda te vrvi in jo nese na drevo, ki je stalo v kletki. Vrv spretno pri veže na vejo, na drugem koncu pa naredi zanko. Zanko si z vso skrbjo dene okrog vratu, si jo tesno zadrgne, potem pa spleza visoko na drevo, kolikor ji je vrv dopuščala. Nato pogleda po ljudeh, ki so jo opazovali in imeli pri tem obilo zabave, potem pa se zažene z vso silo z drevesa in si je pri priči zlomila vrat." Odtrgana roka 7 letni George Ursetti, 1951 E. 124 th St., sin peka Ursetti j a na istem prostoru, je včeraj prišel v pekarno sam, ko je delal stroj za mešanje testa. Pri tem je stroj zgrabil dečkovo levo roko tako, da mu jo je odtrgal od ramen. Otrok je strašno kričal, toda v hiši ga niso slišali, pač pa ga je slišal neki mimo vozeči šofer, ki je prišel v hišo in ustavil stroj. Odpeljal je dečka v bolnico, nakar so bili obveščeni starši. St. Clair proga St. Clair Ave. železniško progo med Ontario St. in E. 9th St. so te dni začeli nanovo tiakati. Pri delu je zaposljenih 80 mož. Delo bo trajalo tri tedne. ftlALI OGLASI (Dalje prihoflntiC.) -0- Franlclin D. Rosevelt na svoji kampanjski turi- Slika je bila vzeta v St. Louis, Mo., kjer je vlak stal za riekaj minut. Poleg njega je njegov sin James in hči Anna. Stanovanje se odda jako čedno, 4 sobe, velika klet, pore; stanovanje je spodaj. Banja, gorita voda. Vprašajte pri Marjanci Kuharjevi, 1123 Addison Rd. (230) Trdijo, da je tudi Roosevelt proti bonusu Washington, 26. septembra. Ker se demokratskega predsedniškega kandidata Roosevelta neprestano vprašuje, ali je za izplačilo bonusa bivšim ameriškim vojakom, se je sedaj dognalo, da tudi Roosevelt kot Hoover nasprotuje takojšnemu izplačilu. Roosevelt se je tozadevno izjavil že pred 5. meseci. Rekel, da dežela danes nikakor ni v stanu plačati bivšim vojakom $2,300,-000,000. Lahko bi se izplačalo, teda davki bi se teko. zvišali, da bi ostali davkoplačevalci silno protestirali. 40-letnica delovanja pisatelja Gorkija Moskva, 26. septembra. Vsa Rusija in ostali kulturni svet je danes praznoval 40 letnico pisatelj skega delovanja Mak s ima Gorkija, slavnega ruskega romanopisca. Posebne predstave so se vršile v gledališčih, in ča- Stanovanje se odda, 5 sob, kopališče, garaža, zgorej. Vprašajte na 19308 Shawnee Ave., blizu 185. ceste. (227) Naprodaj sta dva soda za vino, po 400 galons. Se zamenjata tudi za grozdje. Vprašajte na 19404 Mohican Ave. Tel. KEnmore 4597-J. (228) 1 DOBER PREMOG! (©) Točna postrežba! ® The Hill Coal Co. JgJ (©) mi MARQUETTE RD. Sturl Ctmparmanovl proitorl /KV ^ IlEnderion 67»S jag JU FRANK ARKO, zastopnik jgj liRUSS RADIO SERVICE G026 ST. CLAIR AVENUE ENdioott 4324 Strokovnjašlsa popravila na vseh vratah l-adio aparatov. Zmerne cene p.n «aranu~ rano delo. Odprto od S. zjutraj do 8. zvečer. m A fjppt ^ IJ;: ................. i ti z belimi ruticami ter vihteli klobuke. "Ali so pijani?" je omenil nekdo izmed Ižancev, a drugi je rekel: "Lej, pa še pušeljce imajo, kakor svatje! Ali gredo po nevesto," Tisti, ki so sedeli zadaj, so imeli belo-rdeče pentlje na prsih in zlate zvezde na klobukih. "Pa ni sam antikrist," je omenil nekdo. "So dejali, da je imel tudi pušeljc." "O, kje je že antikrist! Od 'nerodne' straže so ti tiči!" je pojasnil Krivanoga. V tistem hipu je pridrčala kočija do vasi, do ljudi na cesti, ki se pa niso umeknili, temveč stegnili roke po vojkah, da se je kočija takoj ustavila. "Stoj! Nikamor naprej!" Tako so zavpili oni, ki so bili blizu konj, a zadaj stoječi so pa vpili: "Udri, Ceeman! Nazaj! V jarek z njimi! Vsa tlaka je dol! Udri!" Ljubljančani so bili neprijetno presenečeni. Tako bi jih bili utegnili sprejeti rokovnjači I sredi gozda, ne pa ljudje. Vse se je držalo konj in kočije, kar je bilo blizu, a oddaljeni So jim grozili s pestmi in tulili. Iz vsega tuljenja in vpitja se je še najbolj razločilo: "Udri!" Jasno je bilo Ljubljančanom, kaj pomeni ta klic, a ker so si bili svesti, da niso storili nič hudega, so. bili prepričani, da je le veliko nesporazumi j en je krivo tako odurnega sprejema. Ljubljančani so bili preverjeni, da so bile vse te ljubeznivosti namenjene komu drugemu in da so le naleteli. DNEVNE VESTI AMERIŠKA pQM6VttU, 27TH, 19Š2 ARNOLD ZWEIG Za "Ameriško Domovino" prestavil M. U, POKOLJ PRI FORT DEARBORN V BLAG SPOMIN K PETI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SINA "Narava v Surovosti" — kot jo je naslikal umetnik N. C. Wyeth, navdahnjen od brezsrčnega izdajstva zlobnih Miami Indijancev, ki so poklali naseljence z nečloveškim divjaštvom ... IS. avgusta 1812. Louis Ponikvar ki je zatisnil svje mile oči za vedno dne 28. septembra, 1927. Peto leto je že minilo, kar si nas ljubljeni zapustil. Ni minila še ura, da bi nam šel izpred oči. Daleč v daljavi je gomila, ki je zagrnila našega ljubljenega sina. Oj usoda ti življenje nam prehitro zagreniš, radost v srčno nam trpljenje vsem naenkrat spremeniš. Solza pada še nešteta, tužno bije nam srce, smrt pobrala, nam je Tebe, našo nado, naše vse. Let je pet že preminilo kai< si Ti zapustil nas, vedno pa spomin ostal bo v naših srcih večni čas. —in surov tobak ur- MV nima mesta v cigaretah Redkokdaj Mila" — zato jo temu finemu tobaku po primernem staranju in miljenju dana dobrota onega Lucky Strike čistilnega procesa, ki je opisan z besedami-"It'B toasted." Zato pravijo ljudje y vsakem mestu, trgu in vasi, da iso Luckies tako mile cigarete. Tega ni v Luckies . . . najmilejši cigareti kar ste jih kdaj kadili MI kupujemo najboljši in najfinejši tobak na celem svetu -toda s tem še ni povedano, zakaj ljudje vsepovsod smatrajo Lucky Strike za najmilejšo cigareto. Dejstvo je, da nikdar ne pregledamo resnice, da je "Narava v Surovosti Misel pa nas vse tolaži, da za Tabo pridemo, tja kjer večno bo plačilo ko se skupaj snidemo. Naj Ti bo lahka ameriška zemlja! — Žalujoči ostali: John in Eva Ponikvar, starši. "It's toastecT Ta savojček milih Luckies "Ako moz napise boljšo knjigo, ako ima bolj'o pridigo ali ie napravi boljšo mitnico kakor n]t-gov sosed, bo svet napravil izhojeno pot Jo njegovih vrat, četudi zgradi svojo hilo v gozdu." RALPH WALDO EMERSON Ali ne pojasni to, zakaj je širni svet sprejel in odobril Lucky Strike? Copr., 1932. Tli« American Tobacco C«. Cleveland, O., 27. sept., 1932 4 4. Slučaj narednika Griše "Dobro tedaj, gospod svetnik. Sedaj vam bom izročil uradni ukaz njega ekscelence, v smislu, katerega ne smete izročiti spisa o Bjuševu nikomur, brez njegovega/ posebnega in pisanega ukaza. Odgovorni boste osebno, da se bo ta. ukaz kar najnatančnejše izvrševal." Posnansky je dvignil roko in dejal: "Zelo na mestu, gospod." In nato sta se oba zasmejala in dejala oba hkratu: "Tako je!" Posnansky pa je skrbno spravil pismo, ki mu ga je pisal oni sluga. "Sedaj naj popisuje Wil-helmi cele.strani. Bog naj blagoslovi umetnost pisanja, škoda, da ni naš prijatelj podpisal svojega imena. Kaj lahko bi ga potolažili, naj se na nas zanese. Prepričan sem, da je kdo izmed Wilhelmijevega uredništva." "Nikakor," je odvrnil Win-fried. "Po mojem mnenju je pismo pisal kak pravi sluga, ker uradnik bi v namenu, da bi izgledalo bolj resnično, vsekakor napravil več pravopisnih pogreš-kov." Posnansky se je dal prepričati. Kdo bi bil pa sumil, da je pismo pisala Milli Paus, Wilhel-mijeva mala dragica? Prepričana je bila, da bi bilo sramotno, ko bi poslali nedolžnega Rusa v smrt samo zato, da store uslugo arogantnemu Schiefenza,-hnu, in vedela je tudi, kako je bil Wilhelmi globoko zadet po pogovoru, katerega je imel ne' dolgo tega z Lychowimi ljudmi. Zakaj ne bi tedaj nje roka pomagala, da rešijo nedolžnega človeka? Septemberske noči so pričele postajati hladnejše. Dnevi pa so bili jasni in še gorki: baš najprimernejše vreme za napredovanje in pa tudi kaj prijajoče ranjencem. V Mervinsku in vsepovsod naokoli so postavljali nove vojaške bolnišnice. In zopet je bil Tcbija, mali kozjebradi mizar, zaposlen čez glavo. Z Grišo sta delala iz borovih ali smrekovih desk vrata. Kakor prej sta zopet delala, na dvorišču v ozadju Kommandature in medtem, ko sta se ona dva pogovarjala ruski, je sedel neprestano korporal Sacht v njiju bližini s puško med kolfeni. Na ta, način je hotel ritmojster von Brett-sehneider pokazati, da njegova' beseda v Mervinsku še nekaj velja. Obesil je bil nad Grišino glavo puško: v njegovih visoko naobraženih možganih se je on spomnil neke zgodbe — za katero pa. seveda ni vedel, kje jo je Čital ali videl — v kateri je popisovalo, kako je nekdo obesil nad glavo svojega bližnjika meč. Meč je visel izpod stropa na sami konjski žimi, tako se je spominjal Brettschneider. Prihod Hermanna Sa,chta, ki je sicer v opravljanju te svoje službe smel kaditi, čitati ali pisati, kakor se mu je pač zlju-bilo, ali pa se pridružiti pogovoru, je povzročil dolg razgovor med Tobijo in Grišo. Tobija, ta rumeno polti, sivobradi mož je ka