PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo - Cena 35 lir Leto XVII. - St. 300 (5074) ledi ja začela akcijo za osvoboditev Goe izpod portugalskega kolonialnega jarma Njena vojska je že zasedla ozemlji Diu in Daman - Nehru: «Ni se mogoče pogajati s Portugalsko, ker se naslanja na koncepcije 16. stoletja kolonialnega zavojevan ja s silo» TRST, torek 19. decembra 1961 NOVI DELHI, 18. — Indijska vojska je včeraj vkorakala na ozemlje Goa, da ga osvobodi. Vojska je za> akcijo iz treh smeri. V akcijo je stopila tudi Mornarica. Danes popoldne so uradno javili, da so indijske čete zasedle portugalski ozemlji Diu in Daman, ne da bi baletele na odpor. Pozno zvečer so sporočili, ba je indijska vojska zased-la glavno mesto Goe Pasjim, ki je ob morju. Ra-?en tega so sporočili, da so indijske vojne ladje po krajšem boju potopile portugalsko fregato «Albuquer-que». v Goi je indijska vojska zasedla še več drugih »test. Indijska letala so večkrat bombardirala Vojaške naprave. Neki indijski predstavnik je izjavil, da Portugalci pri svojem umiku uničujejo vse, kar bi lahko služilo indijski vojski. Razen tega ne more indijska vojska ponekod naglo napredovati, ker so Portugalci minirali vse poti. Portugalski radio v Goi , je utihnil že davi. Pripadniki osvobodilnega gibanja v Goi sodelujejo z indijskimi četami. Komandosi delujejo v zaledju portugalske vojske, razstreljujejo mostove, sabotirajo komunikacijske poti ter onemogočajo oskrbovanje vojske. Indijska vlada, je imenovala za upravnika Goe M. No-ronho, ki je bil do sedaj član vlade v indijski državi Ma-thya Pradeš. V Lizboni je tajnik za informacije, v portugalski vladi izjavil, da so komunikacije med Goo in Lizbono prekinjene. Dejal je, da so indijska letala bombardirala skladišča bencina v pristanišču Marma-gao in prav tako tudi otočič Angediva ter ozemlje Diu. Trdil je, da je bilo mnogo-žrtev med civilnim : prebivalstvom. Dodal je, da so portugalske čete zaradi močnega pritiska indijskih čet « zavzele npve,obrambne, postojanke« in da se, upirajo ikolikor jifn je tSCm^goče«. Pormgalska vlada je sklenila, da rjo internirala več tisoč Indijcev,_ki živijo na portugalskih “zemljih v Afriki. Mnogo Indijcev je ,y Mozambiku, v Angoli, v Gvineji in na Kapverdskih otokih. Vsem* bodo zaplenili premoženje. Nekaj ur ..pjecl, vkrcanjem vojske v Goo je predsednik indijske vlade Nehru obvestil glavnega tajnika OZN U.Tan-ta, da 'so pogajanja s portugalsko vlado nemogoča. Nehru pravi: «Ni mogoče- pogajati se na podlagi listine OZN ž vlado, ki se naslanja na koncepcije 16. stoletja kolonialnega zavojevanja s silo. Edine rešitev je. da Portugalska zapusti svoje kolonije v Indiji in dovoli prebivalstvu teh ozemelj, da se pridruži ostalim patriotom v svobodi in demokraciji«. Indijska vlada je uradno izjavila, da želi zagotoviti prebivalstvu Goe, da bo skupno z ostalimi svojimi sodržavljani v indijski zvezi deležno politične svobode in gospodarskega napredka. Varnostni svet razpravlja o indijsko-portugalskem sporu Indijski predstavnik: «Iznebiti Se moramo zadnjih ostankov koloniaiizma» ■ Vse arabske države podpirajo Indijo mam* \ O Blcolim "~Zž* At 0 0 Bill»iil X VRaettP \ 4 d _ .-^ ox*** ©ra ~' quem : mm v./M •. .. igr 1 i: r •Canacan\ Polemr © NEW YORK, 18. — Portu-wska vlada je zahtevala nuj-sejo Varnostnega sveta v ;vezi z Goo. V ta namen je P°slala pismo delegatu ZAR Jetiju, ki je predsednik za eeember. Seja je bila skli-atia za nocoj ob 21. uri po ednjeevropskem času. V spo-Vla2'ci' ^ i° ie Portugalska. y“da poslala predsedniku . 5rnostnega sveta, pravi, da ij Portugalska vlada mnenja, Vis Indiia s pridobitvijo neod-kl Pesti ni dobila pravice pri-hil s* ozemlja, ki niso »ost' pod britansko suvere- ,z?dstavnik. Portugalske in Pri le sta P°vabljena, naj ^sostvujeta seji. Sovjetski je esat Zorin se je uprl spre-i„ ,u zadeve na dnevni red (ju Je. poudaril, da ukrepi In-' 0v»ril je zatem ameriški O« Stevenson, ki je po-tj;,j Indijo, naj ustavi ogenj, ! ittJ Umakne svoje čete iz Goe nse Pogaja s Portugal-' Dejal je, da pomeni in o teka akcija kršitev listine Indijsko akcijo je n-ki |)I za «tragičen dogodek, "aže na nujnost revizije n£tod CtZN za mirno teševa. * sporov«. ®,le’ki delegat je izrekel 'vn?a ovanje in zgražanje« V 1® vlade zaradi dogodkov V.^oi in je predlagal, naj Yj, Postni svet zahteva usta-t$v v sovražnosti ter obnovi-.Pogajanj. Glavnega tajni-Pozvai, naj se trudi, da o gočj rešitev. kja)vlotski delegat Zorin je tL > da ustvarja Porlugal- hevumost za mir Iia ras' nih delih sveta, posebno pa v Goi s svojo kršitvijo izjave OZN o likvidaciji kolonializma in ker ne izvaja resolucije Varnostnega sveta o Angoli. Zahteval je, naj Varnostni svet pozove zahodne države, da ukinejo sleherno pomoč Portugalski, ter naj odredi sankcije proti Portugalski, da jo prisili, da se prilagodi izjavi o odpravi kolonializma. Govoril je nato predsednik Varnostnega sveta Lufti kot delegat ZAR. Izjavil je, da Goa in druga ozemlja v Indiji niso portugalska ozemlja, temveč neavtonomna ozemlja v smislu listine OZN. Pripomnil je, da gre za kolonialno vprašanje. Ne gre za napad in Indija napadalka. Cejlonski delegat je izjavil, da bo glasoval proti vsaki resoluciji, ki bi zahtevala od Indije, naj ustavi sovražnosti, ali naj se umakne iz Goe. Na zahtevo ameriškega delegata, so nadaljevanje dela odložili do 2.<6 zjutraj. Baje bosta ameriška in britanska delegacija predložili skupne resolucijo. Ameriška vlada je baje pripravila resolucijo, ,s katero bi Varnostni svet zahteval takojšnjo ustavitev sovražnosti, umik indijskih čet ter pogajanja med Indijo in Portugalsko za rešitev spora v zvezi s portugalskimi ozemlji v Indiji. Predstavnik Arabske lige je v Novem Delhiju izjavil, da vse arabske države podpirajo iz vsega srca indijsko akcijo v . Goi. Kairski radio je danes sporočil, da «ZAR v celoti podpira indijsko vlado pri njenih naporih, da osvobodi Goo«. tem, ko jesizčrpala vsa miroljubna sredstva, da bi osvobodila Goo. Pripomnil je: «ZAR izjavlja, da podpira indijsko ljudstvo pri zakonitih naporih, da doseže -svoje pravice in da osvobodi vse dele svojega o-zrmlja izpod tuje okupacije.« Predsednica cejlonske vlade Bandarenajke je dala navodila vsem pristaniškim in letalskim oblastem, naj ne dajejo olajšav ladjam ali letalom, ki bi prevažale vojake ali vojaški material v Goo, Povsem razumljivo pa je pakistanska vlada zavzela stališče proti Indiji. Pakistanski zunanji minister je v svoji izjavi trdil, da je Indija v bistvu ((nasilna in napadalna država, čeprav od časa do časa podajo njeni voditelji ponižne izjave«. Dodal je, da bj morali v Goi razpisati plebiscit. Tud v novozelandski in avstralski prestolnici so izjavili, da obžalujejo, ker je Indija uporabila silo v Goi. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je danes sporočil indijskemu poslaniku v Wa-shingtonu, da «ZDA obsojajo uporabo sile« zaradi Goe, Britanski zunanji minister lord Home je v spodnji lordski zbornici izjavil, da bo Velika Britanija podprla zahtevo za vpis portugalske pritožbe na dnevni red. Dodal pa je, da je londonska vlada sporočila portugalski vladi, da ne bi mogla sodelovati pri sovražnosti proti Indiji, ki je članica Commomvealtha prav tako kakor Anglija. Dodal je, da je treba najprej doseči konec bojev, in da bo naslednja odločitev odvisna od tega, kar bodo storili Združen; narodi. Izjava zagotavlja dalje, da bo kulturno bogastvo ozemlja zaščiteno, prav tako kakor bo indijska ustava ščitila njihove osnovne pravice in svoboščine. Predstavnikom tiska je Nehru izjavil: ((Portugalci nam niso pustili druge izbire in z obžalovanjem smo prijeli za orožje proti Portugalski. Upam, da bo vse kmalu končano. Upam, da bo prebivalstvo Goe lahko uživalo svobodno in mirno življenje. Vedno smo izjavljali, da hočemo ohraniti individualnost in osebnost Goe, da bodo njeni prebivalci lahko živeli na svoj način. Tudi če smo morali začeti operacije prot; Portugalski v Goi, ne gojimo nobenih sovražnih čustev do Portugalcev. tJpam, da bo portugalska vlada razumela tudi v Angoli, 4a stari kolonializem ne more več živeti.« Indijski minister za obrambo Krišna Menon pa je na tiskovni konferenci izjavil, Ra je 17. divizija indijske vojske ob podpori letalstva in mornarice vkorakala s treh strani v Goo, da pride na pomoč tamkajšnjemu 'prebivalstvu zaradi zrušitve kolonialne uprave, ki jo je povzročilo ljudsko osvobodilno gibanje. Dodal je, da je omenjena divizija začela to akcijo, ker Portugalci niso spo. sobni, da bi vzdrževal; zakon in red. in zaradi tega, ker so sklenili izvajati taktiko popolnega uničenja. Posebno policija bo sledila napredovanju čet. Čeprav je operacija predvsem kopenska, bodo pomorske in letalske sile nudile potrebno podporo in bodo pre-prečile, da bi se ((ozemlje uporabljalo proti nam«. Menon je izjavil, da je vojska dobila navodila, naj čim manj_uporablja silo, in je pripomnil; «Naše čete ne gredo na tuje ozemlje, temveč na del indijskega ozemlja, ki je nezakonito zasedeno po Portugalcih, ki kršijo listino OZN. Dobile so strog ukaz, naj spoštujejo vsa svetišča.« Krišna Menon je dalje izjavil, da se je indijska vlada odločila za to po dolgem razmišljanju, po štirinajstih letih potrpežljivega čakanja in potem, ko so Portugalci odklonili pogajanja z Indijo na podlagi resolucij OZN o kolonializmu. ((Štirinajst' let, je nadaljeval Menon, se je skušala Indija pogajati s Portugalsko kljub številnemu odklanjanju in zatiranju na ozemlju Goe. Indijska vlada je pokazala veliko potrpežljivost, kljub naraščajočemu gibanju ljudstva, vendar pa po incidentu v Sa-barmati, ko so Portugalci streljali na indijsko trgovsko ladjo in ubili enega ribiča blizu otoka Angediva, so bile na tamkajšnje področje poslane indijske vojne ladje, da pomirijo prebivalstvo, na mejo pa je bila postavljena 17. divizija. Toda Indija je mirovala še drugih deset’ dni, medtem ko so Portugalci nadaljevali zatiranje v Goi ter so napadali indijsko ozemlje. Zadnji napad je bil na policijsko postojanko v Nizampiru blizu Hajalija.« Dalje je Menon izjavil, da se portugalska uprava v Goi ruši zaradi osvobodilnega gibanja, in da visoki funkcionarji naglo zapuščajo ozem- Ob dvajsetletnici junaške smrti Komemoracija P. Tomažiča in tovarišev ob sodelovanju vseh antifašističnih sil Govorili so dr. B. Pincherle, Lojze Abram, Jože Kosovel in G. Postogna Velika množica antifašistov, slovenskega in italijanskega demokratičnega prebivalstva se je v nedeljo popoldne poklonila spominu Pinka Tomažiča, Simona Kosa, Ivana Ivančiča, Vika Bobka in Ivana Vadnala, ki so 15. decembra 1941 padli prav na openskem strelišču pod fašističnimi streli. O-ster mraz in burja nista preprečila številne udeležbe. Prišli so številni udeleženci procesa, ki so sodelovali s padlimi, in katere je posebno sodišče za zaščito države obsodilo na težke zaporne kazni. Prisotni so bili predstavniki raznih stranic in med njimi Neodvisne socialistične zve. ze, Italijanske socialistične stranke, Italijanske komunistične stranke, Italijanske republikanske stranke, predstav, niki Slovenske gospodarsko-kulturne zveze, člani mladinskih organizacij in gibanj. Zbor in godba s Proseka-Kontovela sta začela žalno m Ije. Dodal je, da so Portugalci porušili več, mostov in številne javne naprave. Zatem je Menon omenil noto tajnika OZN Indiji in Portugalski in je pripomnil, da je Indija vedno sprejela pogajanja, toda Portugalska je sporočila, da je pripravljena pogajati se samo na podlagi koeksistence Portugalske in Indije v Goi. Menon je izjavil, da se ne predvideva bombardiranje z morja in da bodo indijske ladje nastopile samo, če bodo napadene. Portugalci imajo na tem področju 17 ladij, od katerih dve fregati. Indijski minister je izrekel zadovoljstvo, ker je vlada ZAR prepovedala portugalski ladji z orožjem prehod po Sueškem prekopu. «»------- BERLIN, 18. — Vlada Demokratične republike Nemčije je odpoklicala svojega poslanca v Albaniji. tiiiiiiiiliiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiMiimiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiituiHMiiiiiiMiiiiiHiiiiHiHiiiiilimiiiiiiiMmHiiiiiiiiiiiimiiiiMimimmiimiiniiHtMHiMiMmuMiMiMMMMmMMmM V Mula in Combe se Sovražnosti so se začasno ustavile v Ameriški poslanik in Combe sta prišla v Ndolo, od koder bosta odšla v v Kitono - Cete OZN so včeraj prodrle do sredine Elisabethvilla svečanost z žalostinko ((Žrtvam«, nakar je spregovoril dr. Bruno Pincherle. Govornik je poudaril ,da častimo spomin slovenskih junakov, ki so se borili za zaščito narodnostnih pravic svojega juna-škega ljudstva. Toda namen LEOPOLD VILLE, 18. — A-meriški poslanik Gullion je prispel danes z letalom iz Leopoldvilla v Ndolo, da se tam sestane s Combejem-V Ndolo je prišel z ameriškim letalom «Constella-tion». Izjavil je, da upa, da se bo sestal s Combejem v kontrolnem stolpu letališča v Ndoli. Ameriški predstavnik v Kongu je ' skušal prepričati Com-beja, naj se sestane z Adulo v Kitoni. Kakor poročajo, je Combe že odpotovai iz Elisabethvilla v Ndolo. Popoldne je prispel z avtomobilom, s katerim so se vozili tudi angleški. ameriški in francoski konzul, v obmejno mesto Ka-sumbaiesa. Gullion se je sinoči razgo-varjail s predsednikom kungoške vlade Adulo in dogovorjeno je bilo, da bo odpotoval v Ndolo, da pride skupno s Combejem v Kitono. Ameriški poslanik Gullion bo navzoč pri razgovoru. To je sporočil predstavnik ameriškega poslaništva. ki je dodal, da namerava Gullion s svojo navzočnostjo dati občutek varnosti in »olajšati« pogajanja, da pa ne bo posredoval. Adula je izjavil, da je pripravljen raz-govarjati se o odpravi secesije. Medtem je Combejev minister za informacije Albert Nyembo sporočil, da sta se obe strani v Katang; sporazumeli za «začasno ustavitev sovražnosti«. Dodal je, da bo ustavitev imiiiliiHiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiimmfiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHi Na pokrajinskih kongresih KD prevladujeta Moro in Fanfani Amendola o programu PSI za podporo levemu centru ■ Intervju Nennija za ameriško revijo «Foreign Affairs» ■ Jutri zaseda centralni odbor KPI (Od našega dopisnika) RIM, 18. — Včeraj so se vršili prvi pokrajinski kongresi KD, na katerih so izvolili delegate za bližnji kon- gres stranke, ki bo 27. januarja: ogromna večina delega- tov pripada politični liniji, ki jo zagovarjata Moro in Fanfani in ki jo poznamo pod imenom politika levega centra. V zvezi s to politiko prina- ,3'»a indij«’ uporabil« silo. se le po- lzpf)d pere|Ja GiafKiH Amen. dole, ki ocenjuje 'programske pogoje PSI za socialistično podporo taki politiki -za- »korak naprej«, obenem pa poudarja, da je za uresničenje tega programa »demokratičnega gospodarskega razvoja, ki ustreza naprednim zahtevam dežele« potrebno, da za programi obstajajo »aktivne sile množic, združenih in v borbi«, in napoveduje, da bo komunistična stranka »dala, v popolni avtonomiji, prispevek svoje idejne elaboracije in svoje obnovitvene volje«. V svojem govoru v Pesaru pa je Togliatti naštel tri bistvene stvari za preobrat v levo: politiko miroljubne koeksistence in miru; delovne množice morajo prevzeti vodstvo družbe; napredovanje v socializem po demokratični poti. Togliatti je med drugim omenil tudi perspektivo enotne stranke delavskega razreda v Italiji. S tem v zvezi je Saragat izjavil med drugim: »Spričo dejstva, da Togliatti ne more mi- poslednjih kongresih PSI, da sliti, da je enotnost delavcev v družbi, kakršna je italijanska .. . možna izven demokracije in spoštovanja pravic človeka in državljana, je treba zaključiti, da vsaj v zgodovinski perspektivi računa z likvidacijo komunizma kot totalitarno koncepcijo; toda taka enotna stranka, temelječa na načelih socializma in na pravicah človeka in državljana, kaj bi bila drugega kot velika demokratična socialistična stranka?« V intervjuju ,za ameriško revijo zunanje politike »Fo-reign Affairs« voditelj PSI Nenni pojasnjuje razliko med PSI in ostalimi evropskimi socialističnimi strankami, hkrati pa zatrjuje, da PSI ni nikoli bil dvojnik KPI, četudi proces njegove ideološke in politične diferenciacije ni prišel dolgo do izraza zaradi potrebe skupne borbe proti fašizmu; njegova avtonomna i-deološka in politična vloga pa se je stopnjevala po XX. kongresu KPSZ in po tragičnih dogodkih na Poljskem in na Madžarskem, ko je PSI o-sporaval veljavnost teze o degeneraciji sovjetske oblasti kot posledice Stalinovih napak in zločinov ter kulta o-sebnosti, pri tem pa poudaril, da gre pri' tem za posledice »komunističnega pojmovanja stranke, države,, oblasti in izgradnje socialistični' družbe«. Nato je sledila odpoved pakta o akcijski enotnosti med obema strankama in izjava na sovražnosti veljala za ves čas razgovorov Combeja in Adule. Nocoj so boji v Elisabethvillu prenehali, slišijo se samo posamezni streli. Pomočnik angleškega zunanjega ministra je v Londonu nocoj potrdil, da je bil sklenjen sporazum, ;n je pripomnil, da VeSdka Britanija še vedno upa, da bo prišlo do mirne rešitve spora, iin še dalje daje finančno pomoč za operacije OZN v Kongu. V Elisabethvillu so letala OZN danes zjutraj znova fla-padla sedež družbe «Union Miniere«. Prvi napad na ta sedež so letala OZN izvršila že včeraj. V posliopju je nastal požar, ki je trajal vso noč. Sinoči so sile OZN napadle tudi področje, kjer je hotel «Lido«. Davi so oklepna vozila OZN prodrla do sredine Elisabethvilla. Boji so bili posebno hudi na področju hotela ((Leopold II.» in poštnega poslopja. Švedska oklepna vozila so prispela v bližino francoskega konzulata in so se približala za dve s.t° metrov Combejevi rezidenci. Combe je sinofj na tiskovni konferenci dejal, da je pripravljen sprejeti poziv Ken-nedyja, naj odide v Kitono na razgovor z Adulo. Tako; zatem pa je izjavili, da njegove sile nadaljujejo borbo in da so celo začele ofenzivo. Stavke v Italiji Santi in Novella o rezultatih kongresa SSZ RIM, 18. — Jutri in pojutrišnjem bo enotna stavka grafičnih delavcev, ker so se prekinila pogajanja za obnovitev delovne pogodbe nameščencev grafičnih podjetij in periodičnih publikacij; jutri bodo stavkali nameščenci krajevnih uprav, ker niso sprejeli njihovih zahtev pravnega, gospodarskega in socialno-skrbstvenega značaja (stavke se bodo vzdržali nameščenci rimske občine, ker so v tu namen že stavkali 48 ur); 20. t. m. bo stavkalo 15.000 upravnih in sanitarnih nameščencev bolniške blagajne (INAM), ker še ni nastopil noben nov element v zvezi z nameravanim in še vedno neuresničenim enotnim ravnanjem glede 50.000 delavcev največjih zavarovalnih zavodov (INAM, INI S in INAIL); 20. in 21. t.m. pa bodo stavkali nameščenci Osrednjega zavoda za statistiko, če bi do takrat državni podtajnik zakladnega ministrstva Penazzato ne pristal na zahtevani razgovor z njihovimi sindikalnimi predstavniki glede zahtevane do. datne doklade. Santi in Novella sta se danes vrnila iz Moskve, kjer sta vodila italijansko sindikalno delegacijo na kongresu Svetovne sindikalne zveze. Ob prihodu na letališče sta med drugim izjavila, da je moč smatrati rezultate kongresa za pozitivne, zlasti one, ki jih je dosegla italijanska delegacija, ker so zaključni dokumenti kongresa «znatno spremenjeni« v primeri z onimi, ki so iih predložili kot osnovo za diskusijo; poudarila sta svoje nezadovoljstvo nad drugimi važnimi vprašanji in zaključila z besedami: (iZ na o akcijo in z našim posegom je delegacija sprožila na kongresu in v mednarodnem sindiicalnem gibanju demokratično diskusijo, ki je do stih, medte mko dokument ob- sedaj ni bilo nikoli, in je od- ravnava isto temo s splošne- prla nove perspektive usmer- ga vidika. I jenju in delavnosti SSZ in u- A. P. I trditvi njene enotnosti,# je »nemogoča skupna borba socialistov in komunistov za državno oblast«. Tako stališče pa po njegovem mnenju ni v nasprotju z obrambo sindikalne enotnosti, ker »prevladovanje komunistov v sindikatih je le posledica določenih okoliščin in pogojev, ki ga drugačne okoliščine in pogoji morejo spremeniti«, medtem ko je »razkol vedno element šibkosti za delavsko gibanje«. Ko je govoril o italijanskem notranjem položaju, Nenni pripominja, da se od leta 1953 vrstijo nestabilne centristične vlade, ki se pogosto pečajo le z zadevami rednega poslovanja: iz tega položaja je izhod le v neposrednem ali posrednem sodelovanju med socialisti in KD; PŠI je sicer pripravljen podpreti novo parlamentarno večino in vlado s programom in politiko, ki mora pomeniti prelom z desnico. Danes se je sestalo vodstvo KPI in zaključilo razpravo o poročilu, ki ga bo Berlinguer podal na zasedanju centralnega odbora in centralne kontrolne komisije dne 20. t.m., hkrati pa izdelalo dokument o dosedanji diskusiji o 22. kongresu KP SZ. V razgovoru z novinarji je Togliatti dejal, da dokument obravnava isti argument kot poročilo; razlika je le v tem, da se poročilo zadržuje na podrobno- Glavno letališče tet ville Položaj čet OZN -=ro /stališče Cestno križišče Glavni štab ZN ^ Posadka OZN Misija Cestni podvoz^ žeizznišk$ postaja Radijska iKonzulat ZDix\ Hotel Lido Combejeva rezidenza Bolmšntca iiiiiiiiiii n iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iii iiiiiiimiiiiiiimiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitmiiiit mini milili Kulturni s z inozemstvom Predvideni izdatki za prihodnje leto znašajo 723 milijonov din - Pred izidom knjige o uporu leta 1941 (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — Pod predsedstvom člana izvršnega sveta Krste Cervenkovskega je bila danes v Beogradu seja komisije za kulturne stike z velesejmu, k> bo od 13. do 22. aprila 1962. Zaradi velikega zanimanja in novih prijav, ki jih še pričakujejo, se predvideva. da bo število razstavljavcev za okrog 200 večje. inozemstvom, ki je proučila kot je bilo letos. V okviru delo komisije v tekočem letu in predlog finančnega načrta za prihodnje leto. Jugoslavija ima danes sklenjene kulturne konvencije s 23 državami. Poleg tega je uspešno sodelovala na kulturnem področju tudi z mnogimi državami Evrope, Azije in Afrike, s katerimi nima sklenjenih kulturnih konvencij. V celotnem gledanju so se kulturni stiki Jugoslavije z inozemstvom povečali letos po obsegu in po vsebini. Pri tem je bilo sodelovanje usmerjeno posebno na obširnejše odnose z nerazvitimi področji in na povečanie pomoči tern državam posebno v šolanju strokovnjakov. Od 600 tujih študentov, ki študirajo v Jugoslaviji, štipendira komisija 440 študentov iz azijskih in afriških držav. Predlog finančnega načrta za prihodnje leto predvideva povečanje sredstev za razvoj kulturnega sodelovanja z inozemstvom od 298 milijonov dinarjev na 723 milijonov dinarjev. Iz Zagreba pa sporočajo, da je uprava zagrebškega velesejma prejela do sedaj prijave nad 901 jugoslovanskih in inozemskih podjetij iz 15 dr-žav Evrope, Azije in Amerike za udeležbo na prihodnjem zagrebškem spomladanskem sejma bo organiziranih sedem specializiranih komercia’nih razstav. K-a dan Jugoslovanske ljudske armade 22. decembra, bo izšla v založbi beograjskega podjetja «Mlado pokolenje« posebna knjiga, posvečena o-svobodiini borbi narodov Jugoslavije pod naslovom «Ena-inštirideseto« Predgovor je napisal podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič. Knjiga «41.» je obsežno delo. v katerem so na več sto straneh prikazani dogodki ljudske vstaje v Jugoslaviji in dogodki ob začetku narodnoosvobodilne borbe, to je leta 1941. Knjiga bo vsebovala številne avtentične dokumente, fotokopije in faksimile* zgodovinskih dokumentov. Pri pripravi materiala so sodelovali številni politični, znanstveni in kulturni delavci in sodelavci vojaškega zgodovinskega inštituta. B. B. «#------- BOČEN. 18. •— Danes ponoči so poškodovali dva opornika električnega omrežja visoke napetosti, poškodbe pa niso prekinile dobave električnega toka; kljub temu pa bodo morali opornike zamenjati. Napad so izvršili severno od jezera Caldaro. v bližini Castelvec-chia. te njihove borbe je bil tudi, da se dežela, v kateri so živeli, osvobodi fašističnega jarma. ((Njihovi sovražniki so bili naši sovražniki,« je nadaljeval dr Pincherle, «to so bi. li sovražniki italijanskega ljudstva. Tisti, ki so jih zaprli in mučili, so bili isti, ki so mučili v celicah tolikerih ječ, v zaponh toliko kvestur na tisoče in tisoče antifašistov.« »Iz krvi teh mrtvih, ib žrtev in trpljenja najboljših lju. di, iz skutine volje, da se človek osvobodi vakega pritiska, je zraslo odporniško gibanje in osvobodilna vojna.« Nato je izrekel še nekaj besed I ujze Abram, nakar je spregovjnl prof. Jože Kosovel, ki je bil tudi na zatožni klopi pred posebnim sodiščem na Tomažičevem procesu. Prof. Jože Kosovel je dejal: Kot vselej se Vas tudi danes spominjamo. Vas naših junakov: narodnega heroja Pinka Tomažiča, Viktorja Bo-beka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa, Ivana Vadnala. Spominjamo se Vas z velikim spoštovanjem, z globoko ljubeznijo, z neizmerno hvaležnostjo v nasin srcih, ker se zavedamo, da nam je Vaše žrtvovanje lastnih življenj prineslo^ žarek svobode, bolest v naših srcih je še vedno neizmerna in bo taka tudi o-stala. Pri vsem tem pa se tudi zavedamo, da je nujno potrebno spominjati se tedanjega velikega trpljenja posameznikov in vsega naroda, ki je prebival in prebiva na Primorskem. Ne smemo ga pozabiti mi, ki smo ga živo doživljali. Moramo pa ta spomin tudi prenesti na mla ši rod, na poznejše rodove, da bodo ti lahko tedanje naše trpljenje pravilno dojmdi. Ce se predamo pozabljanju, ne bomo opazili novih nevarnosti. V tistem času. ko se je dvigal fašizem s popuščanjem in dopuščanjem oblasti in potem ko je že nastal, je prišlo nad našo deželo veliko gorje. 7. nasiljem je hotel fašizem spremeniti obraz našega naroda, hoteli so nas raznaro-diti Po sili so nam hoteli spremeniti našin mišljenja, način življenja s tem. da so nam vsilili tuie šole. da nam vzamejo jez;k. Otrokom v šolah, ki so govorili po naše, so pljuvali v usta. Niso se pa zavedali, da se to ne da doseči in da bo proti nasilju nastopila protisila, odpor, močan, zagrizen odpor. Ze ob nastajanju so divje fašistične drhali požigale naše domove, izvajale šilo nad našimi ljudmi,-da ne bi mogli na volišče. Toda že tedaj se je naše ljudstvo spontano temu uprlo in kljub vsemu so bili izvoljeni slovenski in hr-vatski poslanci v rimski parlament in v Marezigah so se ljudje tudi dejansko uprli in zato tuai trpeli. Tisti, ki bi bili morali čuvati pravico, so pa vse to vedoma in hote dopuščali. Pri tem upiranju smo imeli vedno znova nove žrtve: Gor-tana v Istri, in pozneje zopet Bidovca, Marušiča, Miloša, Valenčiča in še brez števila drugih. Naše l.iudi so uklepali, pošiljali pred posebno sodišče v Rim in v zapore za dolga leta ter v konfinacije. Trpljenje je bilo mučno, težje od dneva do dneva, brez prekinitve. In čas za splošni upor, za rešitev je bil še daleč, ni ga bilo mogoče še slutiti. In vendar so vsi ti borci verjeli, da ta čas bo prišel. In (Nadaljevanje na 4. strani) Alžirija NEW VORK, 18. — V političnem odboru OZN so danes nadaljevali razpravo o Alžiriji. Britanski delegat je izjavil, da , je vedno več upanja za pravično. demokratično in trajno rešitev. Izrekel pa je nekatere pridržke proti predloženi resoluciji, češ da dvakrat govori o ozemeljski celovitosti Alžirije in ne omenja pravic f ali jamstev za francosko manj-šino. Govoril; so še predstavniki Gvineje, Etiopije, Albanije in Jemena, ki so se izrekli za afriško-azijsko resolucijo. Gospodarstvo nove države (Ob proglasitvi samostojnosti Tanganjike) Pred dnevi (v soboto 12. 8. 1961) je bila c Dar - es -Salaamu na velikem stadionu, ki so ga zgradili prav v ta namen za 75.000 ljudi, velika slovesnost proglasitve Tanganjike za samostojno državo; te slovesnosti so se udeležile tudi številne delegacije iz raznih držav. Ob osvajanju kolonij je pruska Nemčija zasedla postopno veliko ozemlje med obalo Indijskega oceana do velikih jezer v osrednji A-friki. Ozemlje je dobilo ime po velikem jezeru Tanganjika, ki tvori zahodno mejo države, na severozahodu sega država do Viktorijinega jezera, na jugozahodu pa do jezera Njasse, torej do velikih afriških jezer nekoliko južno od ekvatorja. Dežela je razmeroma gorata, najvišji vrh Kilimandžaro in savansko glavno mesto Dar-es-Sa-laam pa leži ob obali Indijskega oceana skoraj nasproti znanega otoka Zanzibar. Površina države meri 937,061 km2, število prebivalstva pa je znašalo po štetju 1. 1957 8,8 milijona, po cenitvah iz 1. 1960 pa 9,24 milijona, torej 10 na km2 površine. Država je bila od 1. 1918 naprej pod Skrbništvom Zveze narodov, po drugi svetovni vojni pa je bila pod skrbništvom Združenih narodov, vedno pa pod angleško upravo. Prebivalstvo je večinoma črnsko, v mestih pa živi tudi mnogo Indijcev in Arabcev, razen tega pa je po drugi svetovni vojni število evropskega prebivalstva naraslo med drugim tudi zaradi priselitve večjega števila Poljakov. Sedaj pa se število evropskega prebivalstva zopet zmanjšuje. Večino površine tvorijo več ali manj tropski gozdovi in pašniki savane, le malo je obdelanih površin s kulturami, ki jih gojijo tako domačini kot evropski naseljenci. Pridelujejo predvsem proso, manioko, sladki krompir,v manjši meri riž, razširile pa so se izvozne kulture kot n. pr, sizal, bombaž, sezam, tobak, zemeljski oreški, banane, čaj itd. V svetovnem merilu sta obsežnejši kulturi še kava in čaj, katerih pridelek je od leta do leta večji in prihaja tudi na svetovni trg. V živinoreji prevladuje govedoreja, nadalje je tudi znatno število koz in ovac, število konj pa je zelo majhno zaradi trops ega podnebja. Rudarstvo j"e postalo že pomembna panoga tanganjiške-ga gospodarstva. V prvih o-smih mesecih letos je znašal izvoz diamantov 455.000 karatov za 3,7 milijona funtov, izvoz zlata pa 66,900 karatov za 0,84 milijona funtov. Monopol za pridobivanje diamantov z diamantnih polj je imela do nedavna angleška družba Williamson, ki ni hotela pristopiti v svetovni diamantni kartel. V tej družbi ima država polovico glavnice, družba sama ima sedaj monopol nad iskanjem in pridobivanjem diamantov. V zadnjih letih pa se je začel tudi industrijski razvoj države. Med drugim so bile zgrajene; tovarna sladkorja, tobačna tovarna in tovarna čevljev (Bata), mnogo pa je bilo investiranega v cestno omrežje in železnice, zlasti pa v glavno mesto in pristanišče Dar-es-Sa-laam. V produkciji se vedno bolj uveljavljajo tudi domačini. Njim pripada predvsem donos kave okoli 15 000 ton, bombaža okoli 225.000 bal, tobaka, koruze, pšenice, riža, zemeljskih oreškov itd. Zlasti važna postaja kultu-ra bolhača, saj so to rastlino gojili domačini letos že na 5000 akrov in je tako Tanganjika postala nevaren tekmec Keniji, kjer je ta kultura bolj razširjena. Predvsem pa je važno, da se je med afriškimi pridelovalci razširilo zadružništvo, saj je bilo konec leta 1959 v Tanganjiki že okoli 542 domačinskih zadrug z okoli 330 tisoj člani. Vrednost njihove proizvodnje je bila o-cenjena na okoli 10 milijonov funtov. Pač pa je važno, da so zadruge že same začele predelovati pridelke svojih članov in imajo sedaj tovarne za čiščenje kave, mlin za riž in tovarne za čiščenje bombaža. Zadruge so si tudi zgradile trgovsko srednjo Šolo, ki je pristopna vsem rasam. V mednarodni trgovini je delež Tanganjike znaten, saj dosega okoli 0,10 odst. vse mednarodne trgovine, kar je za afriško državo razmeroma zelo veliko, podobno kot v Keniji in Ugandi, ki sta sosedi Tanganjike na severu in severozahodu. Zunanja trgovina je bila velika posebno pri izvozu. Lani so bili glavni predmeti izvoza (v milijonih funtov); sizal 15,44, surov bombaž 8,83, surova kava 7,32 »diamanti 4,65, zemeljski oreški 2,1 moka in izdelki iz nje 1,94, ko-ie 1,84, oljna semena 1,3, zla- to 1,2, čaj 1,15, svinčeva ruda in koncentrati 1,15 itd. Pri uvozu pa so bili lani vodilni naslednji predmeti (v milijonih funtov); srioji 2,45, tovorni avtomobili 1,7, osebni avtomobili 1,7, razni naftni derivati 1,4, kovinski izdelki 1,38, bombažne tkanine 1,05 itd. Trgovinska bi'an-ca je bila naslednja (v milijonih funtov); 1959 1960 uvoz 28,34 29,5 izvoz 47,22 56,6 Glavne uvozne države so bile v 1. 1960: Vel. Britanija 34,7 odst., Japonska 11,6 odst. in Zahod. Nemčija 7,9 odst.; izvozne pa Velika Britanija 30,8 odst., ZDA 8,9 odst. in Zahodna Nemčija 8,6 odst. Valutna enota je vzhodno-afriški šiling, ki ga izdaja East Afričan, Currency Bo-ard v Londonu, katerega sedež je bil letos prenesen v Nairobi (Kenija). To je skup-/la valuta za Tanganjiko, Kenijo, Ugando, Zanzibar, A-den in nekdanjo britansko Somalijo. Vzhodnoafriški funt, ki ima isto pariteto kot angleški funt, je razdeljen na 2Q šilingov. V obtoku so bankovci po 10.000, 1000, 200, 100, 20, 10, 5 in 1 šiling, poleg tega pa krožijo še kovanci iz srebra, bakra-niklja in brona, ki jih izdaja isti urad. Sodeč po dosedanjih izjavah, misli Taganjika svojo gospodarsko bodočnost usmerjati skupno z drugimi bližnjimi vzhodnoafrišklmi državami, zlasti s Kenijo in z Ugando. Z njimi misli obdržati skupno denarno enoto in carinsko zvezo. Tanganjika se finansira v veliki meri na londonskem denarnem in kapitalnem trgu, Tanganjiki se kaže uspešen razvoj. Njena kmetijska, rudarska in industrijska proizvodnja naraščajo, le‘ni prirastek izvoza znaša 6 odst. Zlasti pa bo morala Tanganjika posvetiti svojo pozornost kmetijstvu in živinoreji, za kar so pogoji ugodni. Med drugim ji priporočajo tudi razvoj turizma zaradi velikega števila afriške divjačine v objezers jih pokrajinah, kamor že sedaj hodijo evropski in ameriški lovci. Sedaj pa preživlja Ten-ganjika hudo krizo zaradi lakote v centralni in severni provinci. Cenijo, da je s tem prizadetih 180.000 oudi, ki dobivajo podporo v hrani. Vlada mora uvažati mnogo živil, deloma jih dobiva kot podporo iz ZDA. Predsednik vlade je Juiius Nyerere, ki je vodja Tan-ganjiške nacionalne unije (Tanganyka Afričan National Union), ta stranka pa i-ma pretežno večino v parlamentu, kjer so zastopani tudi Azijci in Evropejci. Zavzema se za sodelovanje z drugimi, predvsem sosednimi afriškimi državami in celo za federacijo med njimi, ki bi štela okoli 22 miPjor.ov ljudi in bi tvorila tudi gospodarsko znatno moč. FORLI, 18. — Pravijo, da sta se Romano Mussolini in Maria Scicolone (sestra So-phie Loren) zopet »zaročila*. Baje bo poroka spomladi. Sedaj se oba nahajata že tri dni v Villa Carpena. Tudi Gina krvodajalka | Tako je r Švici j (v kantona Ticino) j V/n/V/N) oddajo potrebne transfuzi Lollobrigida se je prijavila ŽENEVA, 18. — Prosvetni | da bi lahko dobili italijansko departma za kanton Ticino je državljanstvo. Na podlagi naj- ustanovil v mestu Trevano blizu Lugana .prvo državno javno švicarsko šolo za it. državljane. Za šolo po skrbelo šolsko nadzorništvo za strokovne šole. Obiskovali jo bodo zidarski vajenci, ki prihajajo iz italijanskih obmejnih krajev v Svšco. Italijanski učiteiliji v švicarskem kantonu Ticino bodo poučevali v tej šoli 16 ur tedensko. Ob zaključku šolanja bodo prejeli učenci tudi švicarsko spričevalo. Taka spričevala so namreč doslej lahko dosegli samo učenci s švicarskim državljanstvom. Prvi letnik te šole bo obiskovalo za sedaj samo 16 zidarskih vajencev dz Italije. Vse stroške bodo plačali iz proračuna kantona Ticino in iz proračuna Združenja gradbenih podjetij v tem kantonu. Učni načrt nove šole je celo v skladu z najnovejšimi predpisi ministrstva za delo republike Italije. (Op. ur.: Ob tej novici smo se nehote spomnili na prepoved bivšega goriškega prefekta in poznejšega generalnega vladnega komisarja za Tržaško ozemlje dr. Palamare, da otroci slovenskih staršev, ki so ostali na Goriškem kot optanti, ne smejo več obiskovati slovenske šole na Goriškem, ker so morali izjaviti, da so italijanske narodnosti, novejšega zakona o slovenskih šolah Palamarava prepoved ne bi smela več veljati. Zato bi bilo prav, da bi jo sedanji prefekt preklical. Tako bi bilo pravici zadoščeno, kajti od tedaj je minilo že 12 ali 13 let in prizadejane škode ni moč več popraviti. Tisti otroci so seveda še vedno v italijanskih šolah, večina pa jih je najbrž šolo že končala. Prav tako se ob omenjeni novici »z Švice vnovič spominjamo, da se na podlagi zakona o slovenskih šolah ne morejo ustanoviti slovenske šole tudi za Slovence videmske pokrajine, pa čeprav so italijanski državljani. V Švici pa nikogar ne moti niti ustanavljanje šol za italijanske vajence, ki niso švicarski državljani, temveč italijanski! Ali si lahko zamislite, kaj bi se zgodilo, če bi kdo samo predlagal, naj bi se taka šola za kake slovenske vajence — jugoslovanske državljane — ustanovila v Trstu, Gorici ali pa — bog nas varuj! — St. Petru Slovenov v Beneški Sloveniji?) «»-------- KAIRO, 18. — Proces proti sedmim italijanskim državljanom, ki so bili obtoženi valutnih prekrškov, je odložen na nedoločen datum. fjluhbu ^ bUkuMtuo V/s/v/s •Svet med vrhovi* knjiga gorskih krasot Državna založba Slovenije je najavila izid knjige: Jaka Cop, Svef med vrhovi. S to knjigo bo založba izpolnila vrzel v slovenski zadevni literaturi. To bo knjiga posebne vrste, polna najintimnejših doživetih motivov iz Julijskega alpskega višavja. Avtor je iskal iv slikal najlepše prizore iz Zlatorogovega čarobnega sveta. Knjiga bo mogoče izšla že pred koncem leta in bo razdeljena na devet slikovnih poglavij: Pogled na Julijce; Predgorje s Karavankami: Bohinjski kot; Od Baške grape do Krna; Trenta; Od Kanina do Mangrta; Planica, Vršič in Krnica; Martuljek: Krma, Vrata in Triglav. Vri, ki ljubijo slovenske gore, bodo knjige prav veseli. Maršal Juin Je postal romanopisec PARIZ, 18. — Maršal Juin je napisal roman sVprašanje je alžirska vojna*. Pričaka vala se je pravzaprav objava tretjega zvezka njcgv vih spominov, toda Ju.r. jf za opisovanje dogajanja v letih 1958-61 raje opustil ei> tobiografski stil ter ja 17 dogodkov napravil roma «• Da bi laže izpovedal svoja stališča, je odložil marša • sko palico ter si nadel zvezde polkovnika. Junak romana je namreč neki polkovnik, ki služi v Alžiriji. Ju'n poudarja, da se ta oseba ne ukvarja s politiko. Pokop'5 je pripravljen in zdi se, ga je Juin že predložil dvema založnikoma. Prvi ga va- je ni hotel sprejeti, ker n oh mniimillillllllllliiilllllllllltllllllllnllllllllllliiniiilllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllH Največja nesreča, ki je kdaj doletela kak cirkus Več kot 300 smrtnih žrtev požara ki je v trenutku zajel neki cirkus . Do katastrofalne nesreče je prišlo v mestu Niteroi, ki se nahaja v morskem zalivu nasproti Rio de Janeira - Med žrtvami največ otrok RIO DF, JANEIRO, 18. — Vsa Brazilija živi pod vtisom grozne tragedije, ki se je pripetila včeraj popoldne v mestu Niteroi na obali zaliva Guanaraba, ki leži s svojimi 200.0000 prebivalci prav nasproti Rio de Janeira. Silovit požar, ki je zajel cirkus • Norte Americano*, last neke brazilske družbe, v trenutku, ko je predstavi prisostvovalo kakih 2.500 oseb, med katerimi je bila vsaj polovica o-trok, je po do sedaj znanih podatkih povzročil 323 mrtvih, medtem ko se število ranjenih računa na okrog 600. Ogenj se je naprej začel ob robu ogromnega najlonskega platna, nato pa se v pičlih 30 sekundah razširil na ostrešje, tako da se je kmalu spremenil v gorečo kletko za gledalce, ki so v paniki skušali najti izhod iz nje. Ravno ta panika pa je povzročila tako veliko število žrtev, saj je množica pri svojem paničnem beganju pomendrala predvsem mnogo o-trok, ki so tako izgubili življenje, medtem ko bi vsaj del njih bilo mogoče še eventualno rešiti. Ker so se izhodi iz cirkusa zaradi panike zatrpali, je večina gledalcev ostala blokirana, tako da se je goreča najlonska streha zrušila nanje. Neki poveljnik gasilcev je izjavil, da je sploh čudež, da se je mogel še kdo rešiti iz te goreče kletke. Zaradi prazničnega dne in zaradi oddaljenosti Niteroia od Ria de Janeira, se je tudi reševalna akcija začela s precejšnjo zakasnitvijo, kar je tudi prispevalo k tako visokemu številu žrtev. Gasilske brizgalne kakor tudi ambulante Rdečega križa je bilo treba pripeljati šele z vlačilci iz Rio de Janeira. Na nesrečo pa je zaradi prazničnega dne bil tudi v edini bolnišnici v Niteroiu samo dežurni zdravnik, medtem ko so študenti-praktikanti, ki bi lahko nudili svojo pomoč ranjencem, bili odsotni zaradi stavke. Zaradi tega je na stotine ranjenih moralo čakati več ur za prvo pomoč, del pa so jih morali z zasilnimi sredstvi prepeljati do čolnov in z njimi v razne bolnišnice v Rio de Janeiro. Ze v teku popoldneva je guverner države Rio izdal po radiu poziv na prostovoljne darovalce krvi in na zdravni- iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiinaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiitiiiiHU V južni Italiji sneg v Biarritzu pa se kopajo V Turčiji nočna bitka med volkovi in vepri Od Dolomitov do Sicilije prihajajo vesti o hudem mrazu in snegu, pri čemer seveda ne presenečajo toliko poročila s severa kot tista, ki govore o snežnih metežih na Siciliji. Na Siciliji so zasneženi vsi hribi višine 800 m in več. Za Caltanissetto predstavlja 16 cm snega, ki je pobelil to področje, nekaj povsem nenavadnega. V Enni ga je padlo celo 20 cm, v Calia-gironu 35 in v Mineu 45 cm. Na pobočjih Etne je temperatura pod ničlo od višine 400 m navzgor. Tudi Kalabrija je zasnežena povsod na višinah. Mraz s snegom pa je zajel tudi vso Apulijo in obrežje ob Jadranskem morju. Prava posebnost Pogled na Ul. Sparano v Barij«, ko so se snežni kosmiči vrteli okrog svetlobnih okrasov pred prazniki za Bari je n. pr. nedeljski dogodek, ko zaradi snega ni bilo mogoče igrati nogometne tekme. S prometom so težave in nekateri vlaki so bili ukinjeni. Iz Foggie so javili, da kaže termometer 3,5 C pod ničlo, sneg pa je visok 15 cm. Toda v nekaterih prelazih na Abrucih je 3 m snega in so zveze seveda pretrgane. V Brindisiju je 2 C pod ničlo, kar v tem kraju sploh ne pomnijo. Iz Rima poročajo, da se zaradi mraza opazi znatno manj turistov. Z gričev okrog Firenc je sneg izginil že ponoči, toda mraz je še vedno in za vožnjo čez prelaze so potrebne verige. Tudi na ligurski obali je zelo mrzlo in živo srebro se je ponoči znižalo do ničle celo v Chiavariju. V Lombardiji je bil skoraj sončen dan, toda temperatura se je držala krepko pod ničlo. Podobno poročajo iz pokrajine okrog Turina. Bar-doneccbia ima trenutno v tej pokrajini prvenstvo v mrazu s 14 stopinjami pod ničlo. Vendar je v pretekli noči dosegel pravi rekord kraj Tre-palle (Sondrio), ki je najvišji naseljeni kraj v Evropi (2096 m); tu je temperatura dosegla 31 stopinj pod ničlo. V Dolomitih, kjer sedaj ni snežilo in je bilo vse te dni jasno, je pravi zimski mraz ,saj so ponekod zabeležili temperature do 20 stopinj pod ničlo. V Bocnu in meranski kotlini pa je bilo «samo» 8 stopinj pod ničlo, PARIZ, 18. — V Parizu je nenedoma nastopil hud mraz. V soboto je bilo še 11—12 stopinj nad ničlo, včeraj pa je že bilo štiri, davi pa pet pod ničlo. Marsikje v Franciji je zapadel sneg, medtem ko je bil v Biarritzu ob atlantski obali skoraj poletni dan, tako da so se številni turisti kopali v morju. ISTANBUL, 18. — Mrzli val je zajel vso Turčijo. Nekatere pokrajine so pokrite z meter depelo snežno odejo. Marsikje so se pojavili volkovi v bližini naselij. V Tur-gutluju, severovzhodno od Tz-mirg, se je vnela med volkovi in divjimi merjasci bitka, ki je trajala vso noč. Naslednje jutro so kmetje našli o-stanke kakih 50 merjascev. V južni Anatoliji pa so poplave povzročile veliko škodo in ke in bolničarje, naj se takoj javijo v vladni palači na razpolago oblastem, ki so prevzele vodstvo reševalnih akcij. Bolnišnica v Niteroiu pa je istočasno izdala poziv, da potrebuje nujno večjo količino plazme, zdravil in ledu. Guverner je prav tako pozval mornarico, naj da takoj na razpolago večje število patrol-nih čolnov za prevoz ranjencev v bolnišnice v Rio. Gre brez dvoma za največjo tovrstno nesrečo, kar jih je bilo v zadnjih 17 letih. Podobna nesreča, ki je zahtevala 168 smrtnih žrtev, se je pripetila 6. julija 1947, ko je požar zajel cirkus bratov Ring-ling v Hartfordu v državi Connecticut. Do sedaj še niso ugotovljene podrobnosti, kako je požar nastal. Morda ga je povzročila električna iskra, vendar pa v policijskih krogih ne izključujejo možnosti, da je bil podtaknjen. Predstavnik družbe, ki je lastnika cirkusa, neki Danilo Estanovich je namreč izjavil, da je že večkrat prejel grožnje v tem smislu, medtem ko se je tudi že razširila vest, da je policija aretirala neko osebo, ki naj bi bila osumljena za požig. Baje je ta oseba trenutno pod zasliševanjem. Pred mrtvašnico bolnišnice v Niteroiu in pred poveljstvom policije, kamor so začeli prenašati zoglenela trupla, se je hitro zbrala velika množica ljudi, med katerimi so bili seveda predvsem sorodniki in prijatelji pogrešanih v pričakovanju, da pridejo na vrsto za ugotavljanje žrtev. Ob vsakem spoznanju lastnega otroka, družinskega člana ali sorodnika prihaja do pretresljivih scen. Resno zaskrbljenost povzroča oblastem tudi problem pokopa žrtev, saj obstaja spričo tropske klime nevarnost za razširitev epidemij, če bi trupla ostala nepokopana več kot 24 ur. Oblasti so pozvala mizarje in prostovoljce, naj do danes zjutraj pripravijo v največji naglici potrebne krste za pokop žrtev, ki bo skupen. V trenutku ko poročamo, se zdi, da se je število mrtvih še povečalo, saj je med ranjenci precejšnje število takih, ki kljub skrbni zdravniški negi najbrž ne bodo mogli preživeti hudih opeklin in drugih poškodb. lah je naredil samomor s sko-1. talo z največjo startno hi-kom iz petega nadstropja; sko-j trostjo usmerilo proti kontrol čil je iz svojega stanovanja v Heliopolisu blizu Kaira. Loutfallah si je vzel življenje v trenutku, ko bi moral priti na sodišče na proces proti nekemu državnemu dobavitelju in podtajniku ministrstva za agrarno reformo, ki sta bila obtožena podkupovanja. Sodnik je vso noč proučeval dokumente procesa, ki je zaradi njegove smrti bil seveda preložen. Oblasti so uvedle preiskavo, da bi ugotovile točne vzroke Loutfallahovega samomora. List «A1 Ahram* se celo sprašuje, če gre res za samomor in če ne gre morda za zločin. Pred sodiščem za varnost države se bo začel v kratkem proces proti francoskim diplomatom, ki so bili aretirani v Kairu. Umrl je Bastianini bivši guverner Dalmacije MILAN, 18. — V Milanu je v starosti 65 let umrl bivši fašistični diplomat Giuseppe Bastianini. Bastianini je naj prej bil poslanik v Varšavi in podtajnik v zunanjem ministrstvu. Nato je bil podtajnik še pod zunanjim ministrom Cianom in v februarju 1943, ko je Mussolini sam prevzel zunanje ministrstvo Razen tega je bil Bastianini še poslanik v Londonu, v Tangerju, v Lizboni in neposredno pred drugo vojno v Atenah, med vojno pa je bil imenovan za guvernerja po fašistični Italiji okupirane Dalmacije. Letalo je odletelo brez pilota CHICO (Kalifornija), 18. Nek® turistično letalo je odletelo z letališča Chico brez pilota in je več kot dve uri letalo nad letališčem ter se končno izgubilo v neznano smer. Pilot letala je z roko poganjal propeler, ko je nenadoma motor začel delovati s polno močjo, medtem ko se je le- nemu stolpu. Pilotu je na srečo uspelo obesiti se za nekaj trenutkov za krmilno vrv, tako da je letalo spremenilo smer, se obrnilo na startno progo in se pravilno dvignilo zrak. Dve uri je nato letalo brez pilota nad letališčem in seveda paraliziralo vsako aktivnost na njem, končno pa se je usmerilo v horizontalnem letu in izginilo na obzorju. Do sedaj še niso ugotovili, kam je padlo. Zaradi tašče... MULAN, 18. — V milanskem predmestju je 51-letni občinski stražar Giovanni Moltenl izstrelil šest nabojev iz samokresa proti svoji ženi 41-letni Renati Sormani. Na srečo je ni zadel smrtno, temveč samo obstrelil, tako da bo čez dva tedna že zdrava. Na zasliševanju je izjavil, da je »izgubil glavo« zaradi ponovnih prepirov s taščo. Sedaj je v zaporu. Vsi sosedje so zelo presenečeni, ker so vedno mislili, da so Moltenijevi skoraj vzorna družina, s«------ Samomor ali zločin v KAIRO, 18 — Predsednik prevzeti odgovornosti, da 8' prav v sedanjem času ftf57 pečal delo, ki bo razburilo duhove. Drugi založnik P® bi bil pripravljen delo 08” javiti, a sedaj hoče Juin s0'j! še nekoliko počakati. Tum njemu se namreč zdi, da j* javno mnenje preveč obiu Ijivo, da bi lahko knjiJ® sprejelo in sodilo v p0P° nem duševnem miru. Pri Feltrineliiju izide Thomasov «Le promontoirt Založnik Feltrinelli si J® pridobil pravico prevoda no-mana tcLe promontoire«, z® katerega je njegov avtor Henri Thomas prejel nagri' do Fimina. Ta roman je tež- ka knjiga. Neki kritik j° označil kot himno življenj*; toda proti živečim. HenP Thomas ima 49 let in je na- pisal doslej osem del. Uveljavil pa se je tudi kot Vre vajalec Goetheja, MelviW> Shakespeara, Holderlina ,n Puškina. Prvo nagrado «St. Vincent* Je prejel M. Missiroli SAINT VINCENT (Doli"3 Aoste), 18. — Prvo medn-rodno nagrado eSt. Vincen za novinarstvo v znesku ene^ ga milijona lir je letos VT‘ jel bivši odgovorni ured'“ eCorriere della Sera» Mor!_ Missiroli za njegovo «nene ‘ no in vzorno delo, v ce p posvečeno novinarstvu». pol milijona lir pa sta Prl jela novinarja: Terenzi Grandi za «izčrpne študij« Mazziniju» in Paolo Spt’a, no za literarne kritike. s rinajst novinarjev je Pre*. lo po 200.000 lir, pet nof narjev pa po 150.000 med temi so tudi pviP' liti , di- mki francoske manjšine Dolini Aoste. 4 , • S f Ht.ll.mmt li.ll.lllit nalil .■•■■mili llllllllf i.lItt.iMa.ia mt I m tllltlltllllll lil Itll.llllll l ■■■*IIISI®,><* Kazenska razprava v Rimu Škandal s penicilinom Zagovornik bivšega visokega komisarja za higieno |D zdravstvo trdi, da denar, s katerim so zidali stanova* nja za državne funkcionarje, ni pripadal državi RIM, 18. — Tudi danes se je pred rimskim kazenskim sodiščem nadaljevaH sodna razprava zaradi znamenitega škandala s penicilinom, v katerega so mešani tudi zelo visoki državni funkcionarji in med njimi bivši visoki komisar za higieno in zdravstvo, Nicola Perrotti. Vseh obtožencev je 13; obtoženi pa so: poneverbe javnega denarja, prikrivanja ukradenega blaga in potvarjanja obračunov. Danes je nadaljeval s svojim govorom zagovornik visokega komisarja in dokazoval, da Nicola Perrotti ne more odgovarjati za poneverbo državnega denarja, s katerim so gradili stanovanja za funkcionarje visokega komisariata za higieno in zdravstvo. Poizkusil je dokazati, da ta denar n: bil državni denar, ker ni bil vknjižen v proračunih. Poudaril je, da je po zakonu odgovoren za poneverbo javnega denarja samo tisti državni funkcionar, ki je ukradel denar, ki je last države. Za NEAPELJ, 18. — V Neaplju ima varnostna služba po- ri 1,3 praznike mir, to se pravi. prepreči streljanje z razn eksplozivnimi predmeti, k® v Neaplju v navadi. ,air. vneto išče vse skrivne ...fr nice raznih pirotehn1® ■ predmetov in zapleni, kar de ter nato uniči. Tiste v katerih stanovanjih t. je delavnice ali skladišča- ^ retira. Takega posla se m-Neaplju ne manjka in ne ■ ^ ne dan brez odkritij in tacij. Aretirana skrunila židovskih grobov jjjf* DUNAJ, 18. — Študenta dicine 19-letni Kuno c|i( fel in 20-letni Peter p°rAP iz Bad Halla v zgornj' .r stri ji sta — kot se je vilo — skrunilca Židovi ,t» pokopališča v Innsbruck11' fc bila aretirana, Schraf* v aretirali v vlaku proti nerju, Porscha pa v ^s-nju v Innsbrucku. Po z®()[iae nju so oba odpeljali v • fS-zapore. Tirolska policija '^veko po večtedenskem P yd-dovanju končno vendar je krila mladeniča, za ka_te kriminalec Eichmann še sebno nalogo, da zagotovi za no življenjski vzor. ii'" n muh""" 450 potnikov na nasedli ladj 500 družin je ostalo brez stre- egiptovskega sodišča za var-he. nost države Kamel Loutfal- CAGLIARI, 18. — Reševanje 450 potnikov z italijanske motorne ladje «01bia», ki vzdržuje potniško zvezo na progi Genova - Porto Torres, se je z uspehom zaključilo danes zjutraj okrog 10. ure, medtem ko je posadka ostala na ladji in jo skuša spraviti s podvodne čeri, na katero je nasedla včeraj ob vhodu v pristanišče Porto Torres zaradi močnega vetra, ki je dosegel hitrost do 100 kilometrov na uro, in zaradi razburkanega morja. Prav zaradi silnih valov in močnega vetra so bili včeraj tudi zaman vsi poskusi številnih motornih ladij, da bi se približale .Olbii. in prevzele nase potnike. Prav tako so bili tudi zaman poskusi vlačilcev luškega poveljstva, da bi po- tegnili ladjo s čeri, ker so se pretrgale jeklene vrvi. Ponoči so .Olbio. privezali na vlačilec «Moretto» in na številna sidra, da so tako preprečili, da se ne bi ladja razbila ob pečinah. Danes zjutraj se je veter in z njim valovi polegel, kar je omogočilo izkrcanje potnikov, ki so se vsi brez izjeme zelo pohvalno izrazili o zadržanju posadke. Reševanje ladje s peči bo zelo naporno. Ladja je nekoliko nagnjena na svojo levo stran in je globoko zarita v pečino. Na pomoč so poklicali visokomorske vlačilce vojaškega poveljstva iz La Mad-dalene. Preden bo ladja spet mogla nastopiti službo, jo bodo morali seveda popraviti in pregledati. Dotlej pa je TJf vhod v pristanišče Port^rC>t0ei res delno zaprt m skoraj povsem blokira«' £a-Motorna ladja »Citta tania« ter tuje enote jp nay», «Concordia», ‘S8 gr-1' «Royal», ki so vso n° fcS-žile na odprtem morj11 -solcib ni nevarnosti zaradi plU11 valov, skušajo sedaj v pristanišče. vetl’ Pozno popoldne s® redar motorno ladjo «U ps-šili s čeri, na katero p0p sedla včeraj ob vhodu vette to Torres zaradi hudeg p0jel in razburkanega morJ“„retto’ sta opravila vlačilec * . £,i- in motorna ladja »Cit a vili. labria* Jutri bodo ug kolikšna je škoda na u-Tehniki bodo obone™k0 i" čili, če bo ladja še la kdaj bo lahko spet plu1* ZDRUŽENE DRŽAVE ZAJEMA NEVARNA HISTERIJA je resna in imamnogo širši pomen Cela množica več ali manj fašistično nastrojenih organizacij ■ Povezava med temi organizacijami in vojsko - Resnost so uvideli celo v senatu «Sijaj v travi» Kaže, da se je določenih ameriških krogov lotila že prava panika pred morebitnim napadom. Od tod mrzlična gradnja protiatomskih zaklonišč, pri katerih sodelujejo ne le razne zasebne družbe, pač pa tudi zvezna in republiške uprave. In kdo bi mogel biti napadalec, če ne Sovjetska gveza? Zato je prav tako logično, da se je ta strah pred «grozečim» napadom, ki da Ameriki grozi od strani Sovjetske zveze, pri določenih plasteh spremenil v antikomunizem, ki meji že na histerijo. Ce smo pred leti mislili, da se je mccarthyzem izživel, smo bili preveliki optimisti, kajti za Cc Carthyjem so prišli drugi »glasniki«, ki niso prav nič manj antikomunistič-no in antisocialistično opredeljeni kot je bji Mc. Carthy. Ta razvoj v desno je šel v zadnjih leti v ZDA tako daieč, da se je začel problema lotevati sam Kennedy, ki opaža, da mu ta psihoza začenja postajati ovira pri uveljavljanju njegove politične smeri tako v notranjih, še bolj pa v mednarodnih odnosih. Predvsem se Kennedy zaveda, da postaja Pentagon nekakšna nadoblast v ZDA, ki s svojimi zvezami z vojno industrijo ter zasebnimi industrijami, ki delajo za vojsko, tolikšna sila, da je državna uprava z vsem kongresom in predstavniškim domom vred kmalu ne bo več kos. Poleg tega se Kennedy zaveda, da se je Pentagon preko raznih častnikov — državnih funkcionarjev krepko vrinil tudi v civilno upravo 2e pred časom smo pisali o ogromni finančni moči, ki jo predstavlja ameriška vojska doma in v tujini. Toda vse to bi se dalo do neke meje dopuščati, če bi del vojaškega aparata ne bil tako histerično nastrojen in ne imel, močnega vpliva tudi na širše plasti javnega mnenja. Dogaja se namreč, da gre ta histerija tako daleč, da obtožuje samega Kennedyja in razne druge visoke funkcionarje in vladne predstavnike — če ne komunizma, pa vsaj filokomu-nizma al; kaj podobnega. |in iz te psihoze se poraja cela vrsta, .v.eč ali manj fašistično nastrojenih organizacij, katerih geslo je »priprava ni, od-: por proti komunizmu«, kar pa z drugimi besedami pomeni borba proti vsaki politiki Wa-.shingtona, ki bi vodila k ublažitvi napetosti z Vzhodom. V času secesijske vojne so se določeni dejansko patrio-tično razpoloženi Američani imenovali «minutemen». Njih geslo je bilo, da so bili pripravljeni za vojno že minuto potem, ko so dobili poziv za v vojno. To sicer nekoč Pozitivno vrlino in ime so določeni ameriški «histeriki» al> kot jim tudi pravijo «hi-Perpatrioti« izbrali kot svoje geslo in svoje ime za sedanjo »nevarno dobo«. Skupina »hiperpatriotov« je dobro proučila Maocetungove študije o gverili, kot tudi to kar je o tem napisal kubanski vodja gverile in Castrov sodelavec Guevara, in ustanovila tako imenovano organizacijo «Mi-hutemenov«, v katero vklju-čuje vse tiste «edine patriote«, ki so pripravljeni »stopiti v akcijo« «minuto po« sovjetskem napadu na Ameriko. Pripravljeni s6 torej začeti s partizansko borbo proti vdoru Rdeče armade. Podobna organizacija je •John Birah Society», katere vodja je Robert B. De Pugh. Ta je bil nekoč trgovski potnik nejre ameriške farmacevt-*kg tovarne in kaže, da mu s®danje «antikomunistično ak-tivistovstvo« bolj nese, kajti okoli sebe zbira vedno več ljudi iz drobne ameriške bur-žoazije in drugih krogov in ki so »pripravljeni na vse«. Vpis v to polvojaško organizacijo je enostaven, stane — en dolar, toda nato plača »vojak« P° 70 dolarjev prispevka na •Pešec, hkrati pa se obvezuje, da bo vedno pripravljen. Gre za prav0 polvojaško organizacijo, ki je tajna, toda bolj havjdez, ker je vsem znana, ker javno vadi, se zbira,- in--Prireja tudi razne junastope«. Ni namreč nič posebnega, *rečati se v bolj odljudenih krajih s skupino povsem vojaško oblečenih ljudi z brzo-8trelkami, metalci min, strojnicami in podobnim lahkom orožjem, kako napada razne •Postojanke«, ne meneč se za to. kar se okoli nje dogaja. Ti fanatiki gredo tako daleč, da se pri večdnevnih »vajah« hranijo s tem, kar v gozdu dohn: včasih sadje, včasih kaka koreninica, pa tudi hrošč, žaba ali kaka druga golazen, vse jim pride prav, kajti pripravljajo se za »prihodnjo« partizansko borbo Proti Rdeči armadi, ki da bo vdrla v ZDA. Človeku, ki to opazuje na kraju samem, Se to zdi smeš-P°, posebno ker računajo, da i« Robert B. De Pugh zbral okoli sebe doslej le kakih 35 do 40.000 »na vse pripravljenih« mož. Vendar mož računa, da bo V dveh letih imel v svojih vrstah že najmanj milijon »gverilcev«. Toda organizacija »John Birch Society» ni edina tovrstna polvojaška organizacija, pač pa le najstarejša. An-tikomunistični histerizem, ki se' je lotil določenih ameriških krogov in ki dobiva moralno in po vsej verjetnosti tudi materialno podporo tako od določenih vojaških kot tudi drugih krogov, se je razbohotil v celi vrsti podobnih organizacij, med katerimi so na pr. «Krščanska križarska vojska proti komunizmu«, nadalje je organizacija, ki nosi naslov »Alarmni načrt«, organizacije «Užaljeni državljani«, «Stay American Committee«, »Stranka Amerike, ki bo preživela«, »Križarji amerikaniz-ma», »Klub svobode«, «Klub obstanka«, «Mi, narod«, »Združenje za ohranitev Amerike«, »Vsi Američani« in seveda «Nacistična stranka ZDA«. Res je, da so vse te in še mnoge, druge .njim , podobne organizacije številčno šibke. Najstarejša je, kot smo že rekli, organizacija «John B. Society», ki je verjetno tudi najštevilnejša, toda ne gre za konkretno nev.arnost, da bi te polvojaške organizacije mogie začeti s 'kako akcijo, pač pa gre za njihov vpliv na javno mnenje, na njjhovo rušilno dejavnost ter na dejstvo, ki vzbuja upravičen strah, in sicer na dejstvo, da so skrajno drzne, povsod razpredene in povsod navzoče. Primer: Fašistično združenje »Užaljenih« je samo na en dan priredilo 90 »parad« v 90 mestih na raznih koncih ZDA. To se pravi, da morejo posamezne organizacije hkrati zanetiti nerede in nemire po vseh zyeznih državah in s tem spraviti v alarmno stanje na milijone že itak zelo občutljivih Američanov, in to tudi tistih Američanov, ki z njimi nimajo, nobene zveze. Morda pa je še naj večja nevarnost teh profašistično , na-, strojenih, organizacij v tem, da .So povezane g, ra,znimi -v)0-iaS$WBiq %>gi>,:An, jiftBOtftiim, krogi, ki živijo od Pentagona." General Walker 'ha 'pralci1 je bil ,č1fsom odslovljen Sz ‘vojske, ke.r je v vojski »zganjal politiko« (seveda antikomunizem) in se ni hotel‘boko-riti vladnimi ačodMfjrp',' je član Organizacij^ »dojia “pirch Society», toda to ni edini visoki častnik, ki bi bil'Član teh organizacij. Mnogi aktivni in bivši častniki sodelujejo v teh polvojaških organizacijah. Po nekih ameriških, računih je najmanj 20 odst. ameriških častnikov nastrojenih tako, kot je Walker. In kako je Walker nastrojen, nam bo povedal sledeči podatek: Za ženo bivšega predsednika ZDA Eleonoro Roosevelt Walker pravi, da je filokomunistka. Bivši predsednik Truman, Adlay Stevensonj znani novinar VValter Lipp-mann kot tudi bivši ameriški zunanji minister Dean Ache- son vsi ti so «rožnato obarvani«, nekakšni socialisti. Vseučilišče Hanvard pa, na kateri je štidiral Kennedy, — «fabricira komuniste«, to se pravi, da je tudi Kennedy — komunist. Ce je to nastrojenje zajelo tolikšne organizacije in če sodelujejo v njih tudi ljudje kot Walker; nadalje, če vemo, da je 20 odst. ameriških častnikov politično usmerjeno tako, kot je general Walker, ter da je v ameriški civilni upravi po najnovejših ameriških podatkih 200 generalov, 1300 polkovnikov in 6000 drugih častnikov, ni nič čudnega, če zadeva začenja zaskrb-ljati tudi -samega Kennedyja in če se bo celo senat v prihodnjih dneh začel ukvarjati z zadevo, ki nosi ime »zadeva Walker«, ki pa se nanaša na mnoge večje in manjše «.Walkerje» tako v Pentagonu, kot v civilni upravi Prizor iz filma »Sijaj v travi«, ki smo v teh dneh lahko videli v enem izmed tržaških kinematografov. Režiral ga je znani Elia Kazan po filmski zgodbi Williama Ingeja. Ne sliki v glavnih vlogah Warren Beatty in Natalia Wood KNJIGA, KI JE VSAKO a c 2. Zelo tehten in potreben prispevek v letošnjem Koledarju je članek Draga Pahorja «Zakon o slovenskem šolstvu v Italiji«. S tem prvim zakonom, ki ga je italijanski parlament sprejel prav za slovensko manjšino, Slovenci ne moremo biti zadovoljni, kot pravi člankar. Ko prebiramo ta članek, se pač ne moremo otresti vtisa, da imamo opravka s takimi, ki z eno roko dajejo, z drugo Pa jemljejo. Ce pa upoštevamo prakso, da lahko katerikoli uradnik ignorira med dvema državama podpisane obveze, ker mu v tem pogledu zakon nič ne predpisuje, — pa so vse to tisti, ki so obveze podpisali, v naprej vedeli, — potem se moramo spomniti starega reka Punica fides — nulla fides (pač mutatis mutandis) .To se kaže tudi glede šolskega zakona za slovenske šole, ki žal kaže tudi na diskriminacijo, ki jo moramo Slovenci trpeti v primeri z Južnimi Tirolci. Ali ne bi bilo za zakonodajalca mnogo laže, če bi zakon za eno manjšino raztegnil tudi na drugo. Tako pa postaja zelo očitna volja, dati čim manj; v pri- meru šolskega zakona se pa ta volja kaže v toliko slabši obliki, ker prihaja do izraza nenaklonjenost do slovenske šole. Na koncu svojega članka Pahor sicer ugotavlja, da zakoni niso spremenljivi, kar je gotovo res. V Koledarju je objavljeno tudi besedilo zakona. Toda treba bo, kot ugotavlja Drago Pahor, snov ih prizadevanj, novih naporov, da dosežemo izboljšanje in »popolnitve, ki bodo zakon približale smislu italijanske ustave in zares popolnoma zaščitile svobodno rast slovenske šole«. Ko se že govori o zakonu za slovenske šole, je bila u-mestna objava člankov »Slovensko šolstvo ob jezikovni meji na Goriškem leta 1910», «... in danes po 50 letih«, ki jih je napisal Rihard Orel. Prvi članek je bil objavljen že v Koledarju Družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1911. In dasi pisec na koncu drugega članka — potem ko opisuje svoj obisk v krajih ob jezikovni meji — ugotavlja, sda se kljub mnogim neugodnim pojavom, ta jezikovna meja v zadnjih 50 letih bistveno ni premaknila, kar je vsekakor dokaz še vedno do- volj žive narodnostne zavesti in odpora«, je šolstvo vendar tod močno nazadovalo. Precej je v Koledarju člankov, ki se ukvarjajo z našo preteklostjo z raznih gledišč. Riko Pertot je prispeval spis nBarkovljansko gospodarstvo okrog l. 1900». To ni kaka davna preteklost in vendar Kolikšna razlika z današnjim stanjem. Članek, ki ga bodo brali z zanimanjem ne samo Barkovljani temveč tudi drugi, ponovno potrjuje, da je bil fašizem za primorske Slovence porazen ne samo v narodnostnem temveč tudi v gospodarskem pogledu. V podrobno zgodovinsko-geografsko studijo se je spustil Zorko Jelinčič s prispevkom «Pokriti so potoki...« S strmih . pobočij okrog Trsta pritekajo v mesto številni potoki, ki se združ jo v nekaj večjih potokov in se potem izlivajo v morje Ti potoki so seveda v mestu pokriti in zanje na splošno ni-t ne vemo. Predvsem pa si niti mislili ne bi, da jih je toliko, kot nam navaja Jelinčič, čigar razprava je obširna in izčrpna. V zgodovino tržaške okolice je posegel Samo Pahor KAJ VSE SE SKRIVA ZA TRENUTNIMI TEŽAVAMI GVINEJE Spletke «metropole» bi Gvinejo vpregle v svoj voz Kljub enakemu uvozu prehrambenega blaga, je tega zmanjkalo: pretihotapili so ga v sosedne države, kjer je dražje - Sindikalni spor so naščuvali od zunaj - Seku Ture ve, od kod prihaja pritisk Pred dnevi je bilo v glavnem , mestu Gvineje Konakri-ju, veliko javno zborovanje, na katerem je bil glavni govornik predsednik Seku Ture. Na tem zborovanju je prišla jasno do izraza odločenost gvinejskega ‘ vodstva, da prepreči in ne dovoli tujih manevrov in spletk na osnovi notranjih težav mlade afriške republike. ■ -Za kakšne' zunanje ampi-heijcjgre in iza"kakšne ;feotča,-mje-težkrrce? ■ ■ Kot v mnogih drugih nedavno osamosvojenih deželah, je tudi v Gvineji, ki šele. tri leta samostojno kuje svpjo u-sodo, mnogo vidnih , in manj vidnih prizadevanj iz raznih smeri od zunaj, da se ustvari prevladujoči vpliv na notranje življenje in . politiko, gvinejske vlade. Dejstvo, da hoče ta vlada najti — na temelju naprednih socioloških koncepcij — lastne rešjtve za, preobrazbo kolonialne v neodvisno. in napredno dužte- M AL 1 OOAUAL LABEO 51GUIRI OTUDUE BOKE teumeLe. o DALABA KL/RUZA KAD KAN. tfKiNDlA BOFA ■ AMU KDNAkRI-- 9AR/A. Ofosiouau BED LA O O M ASE N TA UE.DNE UBERIOAv Radio Trst A 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak, pisani odmevi naših dni; 13.30: Glasba po željah; 17.00: Za prijeten uvod igra orkester Armando Sciascia; 17.25: Sem ter tja po lahki glasbi; 18.00: Radijska univerza; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Cherubinj: Simfonija v D-diuru; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 19.30 Ameriški motivi; 29.00: Šport; 20.30: Včeraj in danes, stare melodije v sodobni izvedbi; 21.00;,. Petar Petrovič Njegoš: Gorski venec — 6, oddaja; 21.30: Koncert teti or ista Mitje Gregorača; 22.00: Obletnica tedna — Josip , Tavčar: «Dram>atik Eti g en e Scribe, ob 170-letnic.i rojstva«; 22.15: Ples v jjlue jeans; 23.00: Trio Dave Brubek. Torek. 19. decembra 19AI Nacionalni program Trst 12.25: Tretja stran; 14.20: Eno uro v diskoteki; 15.20; Zgoddvi-na in legende trgov in ulic; 15.30: Pesmi brez besed. Koper 6.15: Jutranja glasba; 71.00; Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 11.00;. Otrpški koti-, ček; 11.30: Baletna glasba; 12.00: Glasba po željah; 12.40: Lahka glasba; 12.45: Glasba po željah, II. del; 13.40; Mali ansambli; 14.00 Zabavne popevke; 14.30: Sola in življenje; 14.50: Mladinski zbori; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: Veseli planšarji; 16.00: Bled 1961; 1630: Tretja stran; 16.45: izbrane strani Iz »Aide«; 17.40: Orkester Van der Linden; 18.00; Prenos RL;‘ 19.00: Poje Jenny Luna; 19.30: Prenos RL; 22.15: Pianist Teddy Wll-son; 22.35: Glasba za lahko noč; 23.00: Prenos RL. 6.30; Vreme na ital. morjih; 8.30: Omnibus; 10.30 Radijska šola; nato nadaljevanje Omnibusa; 12.20: Glasbeni albun; 14.30: Opepno gledališče; 15.15; Grška folklorna glasba; 15.30: Tečaj angleščine; 15.55 Vreme na ital. morjih; 16.00: Program za najmilajše; 16.00: Pesmi o morju; 17.20: Pesmi in plesi iz petih celin; 17.40: Zanimivosti od vsepovsod; 18.00: Nunzio Rotondo in njegov orkester; 18.30: Enotni razred; 19.00: Oddaja za delavce; 19.30: Filmske in gledališke novosti; 20.00: Glasbeni album; 21.00: Marot-ta — Randone: »Bello di papa«; 23.00: zanimivosti od vse- povsod. II. program 9.00: Juwanje vesti; 10.00: Mi In greseni; 11.00: Glasba'za vas, ki delate; 14.00; Naši pevci; 15.00: --Sladki stpomini; 15.45: Najnovejše plošče; 16.00: Program ob štirih; 17.00: Sopranistka' Magda Olivero, tenorist Salvatore Gloia; 17.30; Vaš ju-ke box; 20.30: Glasbeno nagradno tekmo,vanje;, 21.45: Večerna glasba. III. program 17.00: Na programu Fellx Mendelssohn; 18.00: Nemška povojna nabožna literatura; 18.30: Filmski pregled; 18.45; Bartokov kvartet op. 17; 1915: Ca-mtllo Cavour: «Zapiski»; 20.00: ,Vsakoyečerni koncert; 21,30: Tisoč let italijanskega jezika; 22.00: Na programu Striggio, Croce, Banehteri in Vecchi; 23.05: Schumannov kvartet za godala. Slovenija 8 05: Zenski zbor France Prešeren iz Kranja; 8.25: Glasbene razglednice'; 9.25: Od valčka do rumbe; 9.45: Trio Maksa Kovačiča; 10.15: Izberite melodijo tedna; 11.00 Stjepan Sulek: 1. klasični koncert; 11.30: Pol ure Dvorakove glasbe Sest pesmi iz »Moravskih dvospevov«; 12.05: Kvartet «Veselii fantje«; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije ob 12.25; 13.30: Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.50: Plesni orkester Ray Anthony; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 14.35; Iz oper Jactjuesa Halevya in Glacoma Mayerbee-ra; 15.20: Klavir v ritmu; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Trije skladatelji o ljubimcih iz Verone. 18.10: Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 18.45: S knjižnega trga; 19.05 Giuseppe Verdi: IV. dejanje opere «Don Carlos«; 20.00: Poje zbor RTV Beograd; 20.30; Radijska igra; 21.20: Mi-hajlo Vukdragovič: Simfonična meditacija; 21.30: Priljubljene melodiije; 22.15: Uvdd v glasbo 20. stoletja (9); 23.05: Plesni zvoki: Ital. televizija 8.30: TV šola; 13.30: TV šola; 17.00: Program za najmlajše; 18.00: Oddaja za analfabete; 18.30 TV dnevnik; 18.45 Šesto nadaljevanje Nievove «La Pisana«; 19.50: Gospodarstvo E-tiopije; 20.15; Nemčija in skupno tržišče; 20.30 TV dnevnik s športnimi vestmi; 21.15; Can-zonissima; 22,30: Sedem tisoč let perzijske umetnosti; 23.00: TV dnevnik. DRUGI KANAL 21.15: Dvojno življenje v Keniji; 21.40: Sean 0'Casey: «La fine del principio,«;. J22.05: TV 'dnevnik: 22.25: Jazz v Italiji. Jug. televizija 21.00 Zabavno reklamna oddaja; 21.15: Canzonisslma. lo, je predstavljajo temelj za vzpostavitev zelo širokih in raznovrstnih mednarodnih zvez med Kopkrijem in drugimi središči. Morda se vprav v odnosu do Gvineje izvajajo posebni poskusi, ki izvirajo iz blokovskih kalkulacij in ki težijo k povezovanju mlade suverenosti na določeni blokovski-Voz. Objektivne nptranje. težave Sp /nudile, hvaležen . t«ren za 't6, M '$<*? tak^fri' načiti-, pri-<šji tlo* izčaZa. * » - 1; - V ekonomskih razmerah Gt^neje se v iadnjih mesecih, Jpoleg' tiruMg$, beležijo tijdi določaie , teeaMe v redni, oskrbi'.prebivalstva. Tako se je •peta-vtio ' ' ttftfr • bomahjkanje najosnovnega prehrambnega artikla gvinejskega ljudstva, ku ga predstavlja — riž. Uradni in tudi drugi povsem verodostojni viri- vedo povedati, da uvoz riža- kot tudi drugih prehrambenih artiklov letos ni bil prav nič - manjši kot druga leta, ko o pomanjkanju prehrambenega blaga ni bilo niti govora. To pomeni, da je 'razlog za letošnje pomanjkanje treba iskati drugje. Vlada' je zagotovila zadosten uvoz riža in tudi drugega prehrambnega blaga, toda zdi se, da ni —- oziroma da ni mogla v zadostni meri — zagotovila kontrole nad nedovoljenim izvozom prehrambenega blaga. Ker je prehrambeno blago začenši z rižem, v nekaterih sosednih državah' 2'natno dražje kot v Gvineji, je bilo veliko prehrambenega blaga pretihotapljenega v sosedne države in ga je zato začelo doma primanjkovati. V vrsti drobnih in tudi širših pojavov nezadovoljstva, ki se je pojavilo zaradi tega pomanjkanja, je zadobil največji pomen v zadnjih tednih »primer sindikalnega vodstva učnega osebja Gvineje«. Izvršni odbor tega sindikata je objavil v deželi'in razširil tudi v tujini memorandum, v katerem so objavljene ostre obtožbe proti vladini socialni in gospodarski politiki. Predsednik Seku Ture in gvinejska vlada sta najprej izpodbila resničnost navedb in podatkov »memoranduma«, hkrati pa sta dejavnost vodstva tega sindikata ocenila kot sovražno dejanje proti domovini in kot odraz zlonamernih poizkusov določenih domačih in tujih krogov, da bi trenutne težave izkoristili in jih še povečali, namesto, da bi te težave skušali konstruktivno pre- * »% • č | s Seku Ture mostiti in jih odpraviti. Ze pred mesecem dni, točno 19. novembra, se je v Ko-nakriju vršil sestanek vodilnega aktiva gvinejskega sindikata učnega osebja, na katerem je bilo vodstvo tega sindikata obsojeno in izključeno iz sindikalne konfederacije. Dvanajst članov tega vodstva pa je prišlo celo pred sodišče in sicer pod obtožbo, da «so sestavili in razširili po deželi in v inozemstvu lažnjiv in subverziven memorandum, ki predstavlja še en kontrarevolucionaren poiz. kus«. Visoko sodišče v Kona-kriju je izreklo pet obsodb: Bivši generalni tajnik sindikata učnega osebja Kumandi-jan Keita in član vodstva Mamadu Traore sta bila obsojena na po deset let zapora, Nijane Djibril Tramsir, Sek Bahi in Ibrahim Kaba pa so bili obsojeni na po pet let zapora. Sedem ostalih obtožencev pa je bilo oproščenih. Aretacija, sojenje in obsodba teh petih je služila nekaterim za povod, da so organizirali demonstracije študentov in učnega osebja v kraju Labu v planinskem predelu Futa Džalon. Kot je izjavil član vodstva Demokratske stranke Gvineje Ismail Ture, je pri teh incidentih prišlo tudi do krvi. kajti tri osebo so bile umorjene, ranjenih pa jih je bilo več. Po vsem tem so sam predsednik Seku Ture ter še mnogi drugi najvidnejši predstavniki oblasti začeli v. raznimi notranjimi predvsem ekonomskimi ukrepi, da bi te trenutne težave čim prej premagale, hkrati pa so se obrnili na vodstva prijateljskih predvsem izvenblokovskih držav za ustrezno in čim hitrejšo pomoč, seveda predvsem v prehrambenem blagu. Poleg te neposredno učinkovite akcije pa so sindikalne organizacije, kot tudi vodstva krajevnih organizacj Demokratske stranke Gvineje organizirala velika množična zborovanja, na katerih nastopajo Seku Ture in drugi najvidnejši javni delavci, ki javno raz-krinkujejo vse poizkuse tistih, ki bi hoteli v notranje življenje Gvineje vnesti tuji vpliv in tuja gledišča. Namen teh zborovanj je tudi v tem, kako preprečiti, da bi ti vplivi ne vsilili deželi povezovanje na določene tuje blokovske sile. Kot dokazuje govor, ki ga je imel predsednik Seku Ture 11. tega meseca v Kona-kriju, »napori« za vmešavanje v notranje zadeve Gvineje ne prihajajo le iz bivše kolonialne metropole, od koder se znaki takih teženj še vedno kažejo, kot bi bivša «metropo,a» še ne prenolela izgube svoje bogate kolonije, pač pa tudi iz drugih središč. Seku Ture ni točno povedal, koga pri tem misli, vendar je aal vedeti, da so na delu določene povsem znane tuje sile, ki so podpihovale tudi »sindikalno akcijo« že omenjenega sindikalnega foruma učnega osebja. V zvezi s tem je Seku Ture dodal, da se bo preiskava o tem nadaljevala « Trenutne težave, ki jih je Gvineja v glavnem že prebrodila ali se jih vsaj > vso vnemo lotila, pa niso edini znak, k. dokazuje, kako se določeni kiogi trudijo, da bi neodvis- IIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIItllllllHIHIIIMIIIIIUIIIIMIIII PREJELI SMO PREŠERNOV KOLEDAR 1962. Redna knjiga Prešernove družbe za leto 1962. Ljubljana ’61. B. Traven, UPOR OBESENCEV. Roman. Redna knjiga Prešernove družbe za leto 1962. Ljub. ljana 1961. Vladimir Kavčič, SREČA NE PRIHAJA SAMA. Redna knjiga Prešernove družbe za lelo 1962. Ljubljana 1961. Dr. France Bučar, POT NAPREDKA. Redna knjiga Prešernove družbe za leto 1962. Ljubljana 1961, Dr M Snuderl, NAS DRŽAVLJAN, NJEGOVE PRAVICE IN DOLŽNOSTI. Redna knjiga Prešernove družbe za leto 1962. Ljubljana 1961. Dr. Anton Polenec. ŽIVALSKI SVET, Srečanja z vodtrmi živalmi. Redna knjiga. Prešer nove družbe za leto 1962. Ljubljana 1961, nosti te tako mlade atriške dežele škodovali. Gre, kot je vsakomur jasno, za določene neafriške kroge m prestolnice, ki ne štedijo s sredstvi, da bi tej deželi, ki se še vedno bori s težavami, ki jih je podedovala od preteklosti, na vsak način najprej škodovali in jo nato prisilili, da bi zapustila svojo politiko nevezane in neodvisne države in se povezala za določen; biokov-sk; voz, za interese določene velike sile. .............. ''' ' M. M. s fldnkom «fe'■ zgodovina Kontovela«. Mladi zgodovinar se ustavlja, najprej ob ustanovitvi Kontovela (leta 1413), nato pa navija nekatere sezname prebivalce« Kontovela v XV.. stoletju. Med drugim prihaja do ugotovitve, da je bil neki Marin Lado z vzdevkom 1 Siarec prednik vseh kontovelskih in barkovljanskih Starcev. Ing. arh. Darij Jagodic sam ugotavlja v svc..em pri-s]pebku sSv. Just v Trstu«, da «v slovenščini ni bilo do danes še ničesar daljšega napisanega o tržaški stolnici, baziliki sv. Justa«, pa je zato sam podal v Koledarju s tlorisi opremljeno urhiteKton-sko analizo o zgodovini nastajanja te cerkve Prai je, da je bil ta prispevek v Koledarju objavljen; co c KINO ( OLEDALl^ČA —\ —i VERDI Drevi ob 20. uri bo za abonma C za parter in lože ter za abonma A za galerijo tretja predstava opere «Tristan in Izolda« v izvirnem tekstu. Dirigent Georges Sebastian. V glavnih vlogah bodo nastopili: Liane Synek. Sebastian Feier-singer, Elisabeth Schaertel, Tomislav Neralič, Mihaly Sze. keiy. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni. TEATRO NUpVO Drev; ob 21. uri za abonma A predstava itIL SAL^UZZA«, Spisal Andrea Galmo; režira Giovanni Polli. Prodaja vstopnic pri blagajni in v Pasaži Protti. neposredni prodaji mleka pro- stanove SELAD vključili vsa izvajalcev potrošnikom. 'tista dela, za katera so že pri- prvih mesecih prihodnjega le- ščikih Turistična ustanova ta. Glede valorizacije turist/c- j bo tudi organizirala »Teden nega bogastva so predstavniki | Veneta, Furlanije in Julijske turističnih organizacij zapro- , Krajine*, ki bo od 11. do 18. sili vladnega generalnega ko- | februarja v Hannovru, misarja, naj poskrbi, da bodo v prihodnje programe u- IIIIIIMIilHIIIIMIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllll IIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIII llllllll llllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllll Izpred porotnega sodišča K r v a v obračun v taborišču med skupino albanskih beguncev Pred tržaškim porotnim sodiščem se je začela včeraj sodna obravnava proti skupini albanskih beguncev, ki so bili obtoženi, da so 29. maja letos skupno povzročili težke telesne poškodbe Rustemu Shehuju. Na zatožni klopi so sedeli naslednji obtoženci: • brata Ramadan in Aden Gionaj, Qe-mal Bilali, Adem Murat, Ja-cup Abdju in bratje Nuhi, Qasim in Xhelal Bajrakatari. Vsi so bili obtoženi, da so zagrešili poskus namernega umora albanskega begunca Rustema Shehuja. Kako je prišlo do krvavega obračuna med omenjenimi obtoženci in Rustemom Shehu-jem? Zdi se, da je temu obračunu dal povod neki članek, ki je hil objavljen v listu «Nova Hrvatska« v Londonu. V tem listu je menda nekdo namigoval, da so nekateri albanski begunci plačali določene vsote denarja. da bi prišli iz jugoslovanskih taborišč v Italijo. Ker so nekateri izmed prizadetih albanskih beguncev sumili, da je podatke za omenjeni članek v listu »Nova Hrvatska« dal Rustem Shehu, je v določenem trenutku prišlo do ostrega spora med njim in osebami, ki danes sedijo na zatožni klopi pred porotnim sodiščem. Krvavi dogodek, ki je omenjene obtožence pripeljal pred poroto se je odigral 29. maja se je izgovarjal, da zaradi te-letos v begunskem taborišču j me n; mogel prepoznati ljudi, pri Sv. Soboti. V določenem trenutku se je Rustem Shehu znašel na dvorišču taborišča, kjer ga je skupina albanskih beguncev napadla. Deloma s svojim nastopom in deioma s pomočjo policije se rriu je posrečilo, da se je izognil hujšim posledicam napada. Toda nedolgo potem, ko se je vrnil iz policijskega urada je prišlo do krvavega obračuna. Kaj se je pravzaprav zgodilo v tistem trenutku ni nobena priča znala pojasniti. Niti 6-letno dekle, ki jo je porotno sodišče poklicalo za pričo. Deklica, ki živi v begunskem taborišču, je povedala samo, da je videla kakih pet ali šest oseb, ki so se pretepale. Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da je nekdo zabodel Rustema Shehuja z nožem v trebuh. Po mnenju zdravniških izvedencev je meril nož najmanj 10 cm. Kdo je zadal ta udarec? Kmalu po tragičnem dogodku je odgovornost za krvavi napad prevzel Ramadan Gionaj. Potek včerajšnje obravnave pred tržaško poroto pa ni povsem y>otrdil Ramadanove trditve. Zgodilo se je namreč, da je žrtev napada. Rustem Shehu. hotela predvsem opravičiti vse svoje nasprotnike ter ni hotela na noben način označiti po imenu svojega napadalca. Shehu ki so ga obkrožali v trenutku napada. Ta njegov poskus, da bi rešil direktnega obtoženca, se pravi Ramadan Gionaja, je prišel do ostrega protislovja prav v dejstvu, da je sam Ramadan Gionaj priznal, da je ranil Shehuja. V teh pogojih je torej jasno, da bo morala porota odločati samo o izključni krivdii Ramadana Gio, naja, ali pa o skupni krivdi vseh obtožencev. Včeraj so porotniki sklenili, da bodo zaslišali se vrsto prič albanske narodnosti, ki živijo sedaj v begunskem taborišču v Capui. Zato je porotno sodišče odložilo razpravo na 21. t.m. «»- — Tokrat jo je izkupil motociklist Po cesti iz Zavelj proti Trstu se je sinoči peljal z motornim kolesom 4I-letni Celestino Gelsi iz Ul. Valmaura 2, pa je zadel ob nekega pešca, ki je šel v isti smeri ob robu ceste. Pešcu se ni zgodilo nič hudega, motorist pa je treščil na tla in se je pobil ter ranil po čelu in obrazu, zgubil je spomin in dobil pretres možganov. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer s° ga sprejeli na II. kirurški oddelek. Pravijo, da bo ozdravel v dveh tednih, če ne bodo nastopile komplikacije. Dve nižješolski sta izdelali voščilnice Kdor pride v Tržaško knjigarno po voščilnice za bližnje praznike, bo letos še posebej' prijetno presenečen. Poleg raznih voščilnic najrazličnejšega izvora ter lepih izdelkov naših starejših in mlajših umetnikov, bo letos naletel še na nekaj novega — skoraj neverjetnega Na dveh voščilnicah z odtisnjenim božičnim motivom bo našel podpis Ličen Magda, 11. c, Nižja srednja sola v Trstu in Ključar Vesna, 11. a, Industrijska strok, šola, Opčine. Ne bomo se tu spuščali v ocenjevanje umetnostne stopnje izdelkov teh deklic — ki pa sta vsekakor vredna, da se pojauita na voščilnicah prej kot toliko drugih — pohvaliti pa moramo to pobudo in mladi umetnici. Prepričani smo, da bo poleg drugih voščilnic marsikdo rad kupil voščilnici Vesne Ključar in Magde Ličen. >v K A ZNA »KVKNTII.A Slovenski fotoklub v Trstu obvešča člane, da bo jnrtrj 20. t.m. ob 20.30 redni sestanek v Ulici Montecchi 6-III. Po ob čaj' ern dnevnem redu kinoprojekcija na ozkem traku S. Merlaka. ......................... OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. in 18 decembra 1961 se je v Trstu rodilo 5 otrok, u-mrlo pa je 25 oseb. UMRLt SO: 82-letna France- sca Neumeier, 56-letni. Luigi Pa-vanel o, 63-letna Mar.a Furlan, 56-letni Giordano Rosa, 91-letna Adele Sason vd. Di Drusco, 74-letna Maria Ch erici por. Re-beck, 66-letna Paolina Amigoni por. Bestoli, 64-letnl Mario Us-sai, 56-letni Daniele Vldonis, 80-letna Mattea Babich por. Nico-li, 71-ietnu Mar ja Krečič vd. Crecim. 48-letna Maria Munik por. Monteduro, 65-letna Eufe-mia Gardini, 61-letna Rosetta Giacometti por. Zambont, 77-!et-ni Giorgio Poli, 63-letna Norma Zimola por Glacomini, 71-letna Maria Pavžin, 28-letna G ovari-na Ermanis por. Luppierl, 67-letni Eugemo Santi, 21-letna Maria Grazia Tersicla por. Starec, 67-letna Ivana Smrdel por. Fonda, 72-letni Umberto Ive, 53-let-ni Ivan Batič, 68-letna A n reli a Siega vd Gregori, 49-letni Mario Caldin. «»------- NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cammello. Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg sv. Jasoba 1; Sponza, Ul. Mon-torslno 9 (Rojan); Vernari, Trg Valmaura 20; Vlelmettl, Borzni trg 12. December - mesec darov! kupite v trgovini čevljev TRS T, Drevored XX. septembra 18 Moderni čevlji, copate, pedule za moške, ženske in otroke. Največja izbira smučarskih čevljev. Za praznike ZUllteVUjte pri vašem trgovcu posebno istrsko vino v litrski steklenici z ORIGINALNO ETIKETO « VINO KOPER » ki ga zalaga domača klet, tel. 90-758 Nazionale 16.00 (tMirnj samokres« (Una pištola tranquilla). Fenice 15.30 »Romolo in Remo«. Eastmancolor. Steve Reeves, Gordon Scott, Virna Lisi, Or-nella Vanoni. Excelsior 15.30 ((Veliko tveganje« (11 grande rischio). Barve De Luxe. Stephen Boyd, Juliette Greco in David Wayne. Grattacielo 16 00 »Tisto prekrasno poletje« (OuelTestate mera-vigliosa). Technicolor. Susan-nah York, Kenneth Moore. Arcobaleno 15.30 «Sest pripravljenih strelov« (Sei colpi in carina). Technicolor. Supercinema 16.00 «Ljubezensk* in vojna pustolovščina« (Av-ventura d'amore e di guerra). Barve De Luxe. Tom Tayon. Alabarda 16.00 «Glas v gozdu« (La voce nella foresta). Technicolor. Gert Froebe. Aurora lb 00 «Vrt nasilja« (R giardino deha violenza). Prepovedano mladini. Cristallo 16.30 ((Prednja vrsta obupancev« (L’avanposto čei disperati). Garibaldi 16.30 «Dekle s kovčkom« (La ragazza con la va-ligia). Claudia Cardinale. Capitol 15.30 «Vrača se september« (Torra settembre). Technicolor Rock Hudson, Gina Lodobr g'da. Impero 16.30 «Macist proti vampirju« (Maciste contro 11 vam-piro). Italia 16.00 »Zakonski možje na kongresu« (Mariti a congres-so). Jacqueline Sassard in VVal-ter Chiari. Prepovedano mladini. Massimo 16.00 »Tarzan in morske vile« (Tarzan e le sirene). Johnny VVaismuller in Linda Christian Moderno 16.00 Komično-glasbena revija «Spogliarello in... kvestura« Na platnu ((Ljubimci v temi« lj odtujen splošnemu navedku, kakor kaže dejstvo, t so ljudje prinesli prvo ajco v vas iz Nemčije oko-leta 1900. Ostale štiri vasi p bile ekonomsko, prometno i trgovsko tesno povezane vasmi, ki ležijo v dolini, oder je vodila zelo prometni cesta Furlanija — Čedad — Tolmin — Škofja Loka — Ljubljana. Torej so bile vedno v stiku z napredkom. Trgovali so predvsem s sadjem (zlasti s kostanjem) in lesom. Ker so dobivali zelo poceni obrtniške izdelke, so že pred stoletji opustili večino obrti, razen tistih, ki so bile povezane s po»ebn,mi zahtevami domače delavnosti (kosišča, grablje, koši, košare i.p.). V Črnem vrhu so še ostanki stare peči («frnažja») za opeke. Izklesali so jo v živi skali: ima jajčasto obliko v tlorisu in je dolga ca 4 m, široka pa ca 3,80 m. Znotraj je imela 10-12 cm debel zid. Sedaj je pokrita s cementno teraso in nihče ne zna povedati, kako je nekoč izgledaia v vrhnjem delu. Bila je last družine «Goriši» in je sedaj predelana v hlev za koze in ovce. Ljudje pripovedujejo, da so v njej «korce kuhal». Drugega ne znajo povedati, ker je že pred davnim prenehala obratovati. Možno je tudi, da so izdelovali posodo iz žgane gline. Se do nekaj let od tega so sami «japno kuhal«. Prostor je bil «frnažja». Izkopali so jamo v strmo pobočje okrogle oblike. Ob steni so zazidali s primernim kamnom in zanetili ogenj z jelševimi drvmi. Skozi vrata («Z’kno») so metali cela «poliena». Živo apno so «u-moril« z vodo v posebnih jamah, ki so jih izkopali blizu vasi in obložili z lomljenimi šriljami ali pa s kamni. Prekrili so to jamo s škriljami in pustili le majhno odprtino, skozi katero so ven jemali apno po potrebi. Bolj razvita je bila obrt za izdelovanje lesenih predmetov in posode. Ta obrt je delno še sedaj živa. So družine, ki izdelujejo grablje in kosišča, obode za sir, sita, kuhinjske pribore (vilice, 1 žlice, zajemalke...), sklede za mleko in mesenje kruha, Di- nje, kolovrate («kalourace»), i. P- Nekoč so tudi tkali. Konopljina debla so dali močit in so jih trli na trlici z dvema nožema. Predivo so predli sami; dali so na «ahje» («tu k’ so držal uno za prest«). Predivu so rekli «kuke» («j’bluo ku una, o-stro utegualo se je»). S tem predivom so pletli razna debelejša oblačila. Ker je pa bilo trdo, so blago nesli v mlin pod Prosnid, kjer so verjetno imeli stope, da so ga zmečkali («so nesli majat«). Doma tkanim hlačam so rekli «želenaste brgeške« in ta izraz je ostal še do danes. Pozimi so imeli «žeke» (copate), ki so jim napravili podplate iz starih, raztrganih hlač iz konoplje. Tem copatam so pravili «koce». Tu moram omeniti še eno dejavnost: zidarstvo. Zidarji so bili samouki in so postali zelo važni za stavbarstvo in za reliefe, ki so jih sami izdelovali. To lahko sklepamo iz raznih gotskih cerkva, ki so po Nadiški dolini. Iz teh vasi je bilo precej zidarjev tudi v novejši dobi, ki so gradili hiše, hleve, cerkve in zvonike še po drugih vaseh (Mersin, Matajur, Ceplesišče itd.). Kdor tudi on zaigral v senci samega sebe. V krilski vrsti je bil najboljši Merkuza, ki igra z vedno večjo avtoriteto. Od stranskih krilcev je bil za nianso boljši Rocco, medtem ko je Sadar vložil v igro vso svojo prizadevnost, ki pa tokrat vendarle si zadoščala. Ce je po vsem tem kar smo povedali, Triestini vendarle uspelo obdržati do kraja prednost enega gola, ki je bil dosežen v samem začetku, potem se mora zahvaliti samo obrambi, ki je tokrat z delno izjemo povratnika Frigerija bila steber moštva in tudi v individualnem smislu najboljša na igrišču sploh. Predvsem velja to za Bracha, za že omenjenjega Merkuzo in za vratarja Torosa. Na njih je posebno v drugem polčasu slonela vsa tega odgovornosti, ko so morali zaustavljati napade gostov, ki so praktično zagospodarili za igrišču. Za Legnano velja omeniti, da nikakor ne zasluži predzadnjega mesta na lestvici. Ni sicer veliko moštvo, je pa boljše kot marsikatero drugo. Glavno moč ima v obrambi in predvsem v krilski vrsti, v kateri je Sassi duša in motor vse enajstorice. Nekaj kronike. Po odbitem prvem navalu domačih je dobil žogo znova Risos in jo lepo podaljšal do Santellija, ki je dokaj močno streljal na vrata. Vratar je žogo z odprto dlanjo odbil, toda prav pred srečno postavljenega Trevisana, ki jo je brez težav poslal v mrežo. V 8’ bi gostje lahko izenačili, toda Borto-lotti je nespretno poslal usnje mimo droga ob nemočnem To-rosu. Sledil je dolg presledek obojestranske sterilnosti z večjo terensko premočjo Triestine in šele v 34’ so domači imeli lepo priložnost za povečanje vodsstva, ko se je Demeniov strel iz dalje odbil od prečke v polje. Začetek drugega polčasa je bil živahnejši in zopet je bil Demenia tisti, ki je povzro- je bil spreten zidar, je delal tudi reliefe, zlasti moške glave pri vodovodih m na hišah. V Črnem vrhu sem dobil še dve moški glavi na hiši, ki jo je zgradil 1. 1810 Speladu brat. Na Kalu je na Lurenovi hiši napis, ki ga je napravil Gujom Antoni(o) fu Stefa(no) in letnica 1887. Domača delavnost Vsako gospodarstvo ima potrebe bodisi glede poprav,la raznega orodja bodisi glede izdelovanja novega. Tako je tudi v kmečkem gospodarstvu. Ta domača delavnost se vrši večinoma v zimskih mesecih, ko delo na polju zastane in imajo kmetje več časa, da pregledajo orodje in zamenjajo staro z novim. Grablje («grabje»). 2e jeseni gredo v senčne gozdove in prinesejo domov leskove rakle («latca»), ki so gladke in ravne. Te bodo služile za «grab'šče». Preden jih povežejo v snope, da se rsuše, jih na pol «oličjo», da ne razpokajo. Iz orehovega debla napravijo 4 cm debele deske in iz njih izžagajo «glunjik», ki ima lahko 19 zobov (lahke grablje), večinoma pa 21 zobov (bolj težke, grablje). Zo- i čil zmedo v obrambi gostov. Po dolgem prodoru in lepem preigranju De Contija, je podal žogo Risosu, ta pa je v naglici in iz voleja streljal mimo. V 21’ je iz voleja streljal precej mimo cilja Santelli na učinkovit predložek Secchija in samo nekaj minut nato je na enak način pokvaril Santelli še eno priložnost, ki se je porodila iz protinapada. Zadnji del igre je potekel v znaku terenske premoči gostov, pri čemer pa so zaigrali nekoliko preostro, kar jih je stalo tudi en opomin in končno izključitev Berto-lottija zaradi grobega prekrška nad Frigerijem. J. K. Sivorijevo prvo mesto pa tednik utemeljuje s tremi razlogi: 1. napadalec Juventusa je največ pripomogel k dvigu italijanske reprezentance; 2. osvojitev tretjega naslova italijanskega prvaka in 3. njegovi goli doseženi za državno reprezentanco proti nevarnim nasprotnikom kot so Anglija, Argentina in predvsem Irska. Tednik je v svojem opisu pripomnil, da so Kučera, Bu-zek, Germano in Jugoslovan Jusufi odkritje leta. Na podlagi sedanje vrednosti igralcev, bi najboljša enajstorica sveta izgledaia takole: JAŠIN; BERGMARK, JUSUFI; ŽITO, GERMANO, MA-SOPUST; DORVAL, KUCE-RA, BUZEK, SIVORI, SEMI-NARIO. V tej postavi je pet igralcev južnoameriške-latinske šole, pet donavske in 1 nordijske. V primerjavi z lanskim moštvom, so samo Jašinu potrdili mesto v vratih. V vseh ostalih mestih so igralci drugi. Lestvice po igralskih mestih so sledeče: VRATARJI: l.Jašin (Sovjetska zveza) Bernard (Francija) Fraydl (Avstrija) Gilmar (Brazilija) šoškič' (Jugoslavija) Springhett (Anglija) BRANILCI: 1. Bergmark (Švedska) 1. Jusufi (Jugoslavija) Armfield (Anglija) Durkovič (Jugoslavija) Losi (Italija) Matrai (Madžarska) Novak (CSSR) Rakarov (Bolgarija) Trubig (Avstrija) D. Santos (Brazilija) Schnellinger (Nemčija) Wendling (Francija) STRANSKI KRILCI: 1. Žito (Brazilija) 1. Masopust (CSSR) Benitez (Peru) Blanchflowers (Sev. Irska) Bonga Bonga (Kongo) Baxter (Škotska) Flowers (Anglija) Hanappi (Avstrija) Netto (Sovjetska zveza) Nielsen (Danska) Szymaniak (Z. Nemčija) Zientara (Poljska) SREDNJI KRILCI: 1. Germano (Portugalska) Erhardt (Z. Nemčija) Lejeune (Belgija) Maldini (Italija) Martinez (Urugvaj) Santamaria (Španija) DESNA KRILA: 1. Dorval (Brazilija) Allemann (Švica) Cubilla (Urugvaj) Garrincha (Brazilija) Hamrin (švedska) Augusto (Portugalska) DESNE ZVEZE: 1. Kučera (CSSR) Chmesinho (Brazilija) Haller (Nemčija) Šekularac (Jugoslavija) Spencer (Ekvador) Woosnam (Wales) SREDNJI NAPADALCI: 1. Buzek (Avstrija) Albert (Madžarska) Coutinho (Brazilija) Di Stefano (Španija) Ponedelnik (SZ) Seeler (Z. Nemčija) LEVE ZVEZE: 1. Sivori (Italija) Haynes (Anglija) Pele (Brazilija) Puškas (Španija) Suarez (Španija) Sanfilippo (Argentina) LEVA KRILA: 1. Seminario (Peru) Charlton (Anglija) Gento (Španija) Kolev (Bolgarija) Letner (Poljska) Meskin (SZ) ......................................... Finale deželnega turnirja v odbojki Po zmagi nad Borom ekipa Vis v C ligi Sodniški posegi močno oškodovali Borove igralce Odbojkarska ekipa športnega združenja Bor je v nedeljo zamudila, ali bolje rečeno, si je zapravila odlično priložnost, da si zagotovi nastop v italijanski odbojkarski C ligi-Borovi igralci so sicer uspešno zaključili dva nastopa, a so izgubili tretjega, ki je bil odločilne važnosti. To se je zgodilo v nedeljo v Miljah, kjer je bilo finalno kolo deželnega propagandnega turnirja v odbojki. Borovi igralci so spočetka dobro zaigrali z nevarnimi tržaškimi tekmeci Vi> m so celo zmagali v prvem setu. V ostalih dveh nizih pa so morda zaradi živčnosti slabo zaigrali in so si zapravili nekaj ugodnih priložnosti. Vsa krivda pa ne pade samo na požrtvovalne zastopnike Bora, temveč tudi na sodnike, ki so z neumestnimi posegi oškodovali mlade Borovce. Morda jih je prav slabo sojenje demorali- iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Nogomet Italija odpovedala srečanje z avstrijsko reprezentanco? Do neuradne odpovedi je prišlo zaradi priprav italijanskih igralcev za svetovno prvenstvo v Čilu DUNAJ, 18. — V zvezi z mednarodno tekmo med državnima reprezentancama Avstrije in Italije, ki bi morala biti 6. maja prihodnjega leta na Dunaju, se govori, da so člani italijanske zveze neurad. no namignili avstrijskim, da Italija zaradi priprav za svetovno prvenstvo, ne bo mogla poslati na tekmo prvega moštva. Ce bi Avstrija vztrajala, bi Italija poslala na Dunaj B-re-prezentanco. Zaradi tega kaže, da se bo avstrijska nogometna zveza odpovedala tekmi z Italijo in da je že povabila za istj dan nogometno reprezentanco Škotske. ——«»------ «Zmagoslavni povratek Jimmyja Greavesa» LONDON, 18. — Bivši član Milana Jimmy Greaves je prvič igral v majici enajstorice Tottenham Hotspur. V tekmi z Blackpoolom je Greaves dosegel tri od petih golov. Daily Mail je ta njegov po- be delajo iz drena; deblo za-žagajo na 12 cm dolge dele, jih razcepijo («raskojejo») na veg delov (pol 1 cm na kvader), nato jih «vetučejo» na posebni napravi. Kadar so «vetučeni», jih «ošpikajo», «oličjo» in dajo sušit v «caj-no» «pod pod« (strop) nad pečjo, ker «zobje» morajo biti suhi, «glunjik» pa ne popolnoma. Kosišča so iz javorja (»jauar«) in imajo dva «krujca», kjer se drži z roko ob košnji. «Krujca» sta iz različnega lesa: dren, bukev, gaber, jesen itd. Za sekire delajo «nasode» ali «taporišče» iz belega jesena ali iz bukve; za mpa-te, vile delajo nasode iz leske, ki je gladka, prožna in močna; za motike, krampe («malendrin») pa delajo iz belega jesena. Kdor ne dela grabelj, plete koše, »cajne«, «pletenice» iz «bitv'». Leskovo preklo «oličjo» (ji odstranijo ves o-lupek), na tanjšem koncu napravijo zarezo » «paučap» in «kojejo» bitve (tenke plasti prekle). «Bitvej> «ličjo», da postanejo gladke in enakomerno debele, s katerimi «pledejo» koše, «cajne» in «pletenice». Koš ima spodaj «stu», ki ima obliko stare domače, sto- dvig objavil pod naslovom v italijanščini «Zmagoslavni povratek Jimmyja Greavesa«. * * # Prejšnjo nedeljo so na jugoslovanskih igriščih odigrali nekaj tekem za nogometni pokal. V zaostali tekmi šestnaj-stinke finala je Dinamo premagal bitoljskega Pelisterja s 4:1 (1:1). Ostala srečanja so bila za osminke finala. Izidi nedeljskih tekem so sledeči: Sarajevo-Novi Sad 2:0 (1:0) Varteks-Spartak 0:2 (0:0) Beograd-Budučnost 1;0 (0:0) SMUČANJE VAL DTSERE, 18. — V nedeljo je bil zadnji dan tekmovanja »Kriterjja prvega snega«. Med ženskami je v veleslalomu zmagala Nemka Bieb- lice — stol («stolič»). ")b robu mu zvrtajo luknje, v katere vtaknejo drenove šibe («količ») in okrog njih «ple-dejo«. Koš se širi od spodaj navzgor. Ko je končan, «se zarob» in mu privežejo še «obramanca», da se natakne na hrbet. »Obramanca« so narejene iz uvite šibe vrbe («beka») ;n jo privežejo nad «jaram» na eni strani, na drugi strani t.e pa vtakne neoviti del šibe v luknjo v «stolu». iZa «cajne» in »pletenice« napravijo najprej p; lico (»količ«) kot podlago in vanjo vtaknejo ob konceh ročaj («roč»). Počez denejo še druge preklane in «ohčene» palčice («lonže»), ki 'vori-jo ogrodje za celo ko'aro. Ko imajo to napravljeno, začnejo plesti z «bitvami». Za »žbrince« napravijo iz debelih vej «beke» dva ena-ka velika obroča («roč») in enega manjšega, kjer bo prostor za glavo. Z drugimi abekami« prevežejo te tri obroče in naredijo »žbrinco«, ki bo služila predvsem za nošnjo listja pa tudi rena. Pozimi popravljajo tudi drugo orodje, kakor sani, pripravljajo nasode za lopate, motike, sekire i, dr. lova, ki je zasedla prvo mesto tudi v lestvici alpske kombinacije. Za njo so se uvrstile Terese Leducq, Mariel Goit-schel, Linda Meyers itd. Med moškimi pa je v alpski kombinaciji premočno zmagal Francoz A. Duvillard, ki je pustil za seboj rojaka Arpina in zahodnega Nemca Leit-nerja. «»------- AVTOMOBILIZEM Wc!igang von Trips «športnik leta» FRAN iv K IT RT, 18. — Nemški športni novinarji so izbrali avtomobilskega pilota Wolfgan-ga von Tripsa za najboljšega športnika leta. Kot je. znano, se je von Trips, ki je bil eden najboljših nemških povojnih pilotov, smrtno ponesrečil med dirko v Monzi. Tedaj je izgubilo življenje tudi 13 gledalcev. Do nedavnega so v zimskih dnevih tudi precth V Črnem vrhu so ženske celo šle prest za cel dan («smo hodile u žornado prest«). Volno so dale na «ahje» m ročno predle. Kasneje so imele tudi kolovrat (»kalourac«) in so volno držale v predpasniku na kolenih. Volno so ovile v «štrieno» in nato zvile v «klouac», preden so pletle. Noša Do sedaj ni nihče natan-ko opisal noše v vsaj Beneški Sloveniji, ajdini opis je podal Carlo Podrccca in po njem Simon Rutar. C. Po-drecca je hodil do vaseh Beneške Slovenije, predvsem v Nadiški dolini. Posebno pozornost so mu vzbudili prebivalci Črnega viha, ki ga imenuje «Crna gora Beneške Slovenije«. Njegov opis no»e se nanaša predvsem no Crni vrh, kjer se je ohranila do začetka tega .toletja kakor sem tam sam ugotovil. Ker so poznali tkabtvo, so si izdelovali sami obleke. Po-drecca in Rutar iakole opi-sujeta to nošo: Prevladujoča barva je bila bela, obleka je bila iz konoplje poleti, iz volne pozimi, Glavo je pokrival klo- ziralo do take meje, da se niso mogli več zbrati in odgovoriti kot so vajeni. To Je posebno prišlo do izraza v odločilni tekmi z Vis B, k* je po zmagi nad Borom prišla v C ligo. Borovi igralci, ki so nastopili s Šušteršičem, Cupinoffli Drasičem, Vitezom in Mijo-tom, pa so v finalnem kolo premagali goriško Olimpijo in Auroro iz Raranzacca. Olimpija je praznovala zmago nad predstavniki videmske pokrajine, toda kloniti je morala tržaškemu klubu Vis. Izidi nedeljskih srečanj naslednji: BOR-Olimpija 2:1 (9:15, 15 in 15:5) BOR-Aurora 2:0 (15:4, 15:12) Vis B-BOR 2:1 (16:18, 15:3 in 15:9) Vis B-Olimpija 2:0 (15:4 in 15:9) Vis B-Aurora 2:0 (15:3, 15:9) Olimpija-Aurora 2:0 (15:11 'n 15:6) KOŠARKA G!ympia-Erigclmann 86:64 LJUBLJANA, 19. — V nedeljo je bila v dvorani ljubljanskega Gospodarskega razstavišču povratna košarkarska tekma za pokal evropskih prvakov med domačo Olympio in avstrijskim prvakom Engelmannom. Tudi druga tekma prvega kola turnirja se je končala s prepričljivo zmago Ljubljančanov (50:32). Olpmpia se je tako uvrstila v drugo kolo, kjer se bo morala spoprijeti s prvakom Zahodne Nemčije Heidelbergom. HOKEJ NA LEDU _________ V prijateljski tekmi v hokeju na ledu med Jesenicam' in beograjsko Crveno zvezdo so zmagali Jeseničani s (2:0 2:0, 0:1). 4:1 buk s širokimi krajci, ki 50 segali do ramen. Srajca )e imela širok in zav har ovratnik. Vrh srajce so oblekli ter lovnik, ki je imel spredal vrsto srebrnih ah pa z«=le' mh gumbov. Na jov.ču tudi imeli gumbe sp edaj 1,1 ob precepu zadaj. H.uče s° segale do kolen in meča *° pokrivale volnene nogaVice Čevlji so bili nizki in zape' ti s srebrnimi /,aponam>-Prvotno so ti čevlji ndtoce« bili pleteni iz vjlne m 50 imeli za podplat preste *° se (»bleke«) iz starin Pla _ nenih hlač. Pozim so '*o5^ li škornje in ob deževju n nat plašč («so lipo umajh* ’ Zemke so nosile ru*e, ovl okc glave, s konci zav^!|) ninn za glavo ali pa so J prosto viseli po hrbtu Kr lo je bilo dolgo (in ta na v da se je ohranil* sknr*1 druge svetovne votne) sra ca ozka z modr-em, nav® x no prevezanim sri.tir,Ije. nitmi. Nogavice sc b.ie P tene v več barvah a’i P vezene in čevlji, kakor ški, zapeti s srebr imi z«P nami. Poleti so imele l