Leto KLIll.
V svoji prvi okrožnici jo novi papež Benedikt XV. s svojega visokega vidika dobro označil velikansko važnost časopisja z besedami: »Časopisje jc sredstvo, s katerim se upodablja duh množic in vodi javno mnenje.« llavno v sedanji svetovni vojni je pa velikanskega pomena, da se duh množic izobrazuje v patriotičnem in verskem smislu in da se tudi javno mnenje zopet napolni z duhom domovinske ljubavi in verskega mišljenja. Ravno s tega vidika vstaja za katoliško časopisje veličastna trojna naloga:
1.	Naše avstrijsko časopisje je neposredno do pred izbruha vojne v šti-ripetinskem delu stalo v službi nevere in je imelo le malo srca za blagor in gorje domovine. Sedaj, ko je prišla čez nas vojna s svojimi strašnimi, krvavimi žrtvami, neverno časopisje v splošnem molči. Zasmehovanje in zasramo-vanje je spričo veličanstva smrti, ki terja sedaj stotisoče žrtev, onemelo; vsemogočnost vere in religiie ju je prisililo k molku. Zato mora toliko bolj dvigati svoj glas katoliško časopisje, opozarjati na velike misli naše vere in napolniti javnost z globokim verskim mišljenjem. Zato sc naše katoliško časopisje nc sme s tem zadovoljiti, da bi poročalo le gola dejstva vojnih dogodkov in iih presojati z zgolj političnega stališča; osvetljevati mora marveč velike dogodke z lučjo vere in velike misli, ki jih svetovna vojna budi v prsih vsakega človeka, upodobiti-' v besedah, tla postanejo splošna last množic. Vedno in vedno zopet mora govoriti ljudstvu o neizmerno modri previdnosti večnega Očeta, ki vlada nad svetovnimi dogodki f 11 brez čegar volje nc pade niti las z glave posameznega človeka.
2.	Ravno z naglašanjem velikih, srce dvigajočih misli in s Poročili o veličastni verski prenovitvi pa izvršuje katoliško časopisje še drugo lepo nalogo v službi katoliškega ljudstva. Ono postaja v resnici tolažilni angel v temnili, bolesti notnih nočeh za mnoge tisoče, ki jili je vojna pahnila v nesrečo in katerim krvave bitke trgajo v srcu strašne rane. Ni nobenega dvoma, da jc z vojno prišlo nad človeštvo neizmerno gorje ,stiska in beda. Mnos-o in mnogo tisoč grobov se vrsti drug z a drugim, v vojujočih st1 državah jc komaj šc kje kaka hiša, kjer nc joka žena za svojim možem, kjer stara mamica ne toži za
svojim sinom, ki leži v daljni deželi pozabljen v skupnem grobu. In koliko stotisoč otrok obupno vije roke: očeta, hranitelja jim je oropala vojna. Spomnimo se dalje .na smrtni strah in noči brez spanja doma ostalih dragih, ki dan za dnevom trepočejo za usodo svojih na bojnem polju. Spomnimo se razdejanja domov in imetja, ki jc zadelo cele dežele, spomnimo se strašne skrbi za bodočnost. Vse to teži ljudsko dušo kakor svinčena gora. Če je bila kdaj potrebna tolažba in vzpodbuda k neomajnemu krepkodušju, je to potrebno za krščansko ljudstvo v sedanjih vojnih časih. Kdo naj to izvede? Čegav glas prodira globlje v množice, koga ljudstvo sedaj vernejše posluša nego glas časopisja! Kako krasna naloga za katoliško časopisje!
3. Pa še tretjo krasno nalogo ima katoliško časopisje. Pred vojno jc skoraj izključno samo katoliško časopisje zastopalo patriotično stališče ter je tudi iz vseh sil nastopalo za sporazum med vsemi narodnostmi. Kar se je prej zdelo nemogoče, je izvršila svetovna vojna. Različne narodnosti v Avstro-Ogrski so postale eno samo bratsko ljudstvo. Veličastno, ganljivo navdušenje za skupno domovino je prevzelo vse narodnosti, z brez primernim junaštvom se bijejo vrli avstrijski vojaki na severu in jugu. Tako jc bilo tudi ono časopisje, ki jc drugače imelo za Avstrijo le psovke in zaničevanje, prisiljeno, da sc ogrne s patriotičnim plaščem in daje domovini vsai na zunaj tribut priznanja. Sedaj vel ja, da to, kar jc vojna lepeea in plemenitega ustvarila in vzbudila, patriotičnega navdušenja in patriotično požrtvovalnosti očuvamo, vedno nanovo oživljamo in trajno obdržimo v ljudskih množicah. Tega se ne more drugače doseči nego da sc vedno in vedno opozarja na domovino, njeno veličino in njene ideale. To naj bo pred vsem stvar katoliškega časopisja, da bo ta ljubezen do domovine tudi po svetovni vojni trajna vez, ki bo vezala avstrijska ljudstva v mirnem skupnem delu za domovino.
Kakor pa ima katoliško časopisje le 11 • i velike in krasne naloge, tako ima pa tudi vsak posamezen katoličan nalogo in dolžnost, da pod Dira katoli-! ško časopisje iz vseli svojih sil, da na-I roča katoliške liste in jih razširja. Naj ; bi se vsak katoliški Avstrijec in zlasti 1 vsak katoliški Slovenec 'zavedal te I dolžnosti!
A. — Življenje poedinca odseva v življenju države — skupini poedincev. Prijateljstvo — sovraštvo, medsebojna podpora in boj, vse to živi v medsebojnih vezeh poedincev in držav.
Posebno jeza in sovraštvo in kot naj-ostrejša oblika obojega: medsebojni boj najbolj razvnema strasli poedincev in držav. Sedanja vojska nam nudi verno sliko razpaljenih strasti narodov in držav.
Kdor je zasledoval časopisje v začetku vojske, je lahko opazoval valovanje ljudskega razburjenja. Znano je še danes, kako se jc delalo s pripadniki nasprotnih držav: zapirali in izganjali so se starčk.i otroci in žene, ko so govorili tuj jezik; pobijala so se poslopja tujih državljanov, plenila se je njihova lastnina, tekla je njihova kri. —
Ravno v tem pogledu je sedanja vojska presegla vse dosedanje. Dasi se je na-zival naš vek najbolj prosvitljenega, najbolj kulturnega. Morda so ravno ta dejstva pokazala, kako moderna umska kultura izobrazi sicer duha, zanemarja pa srce. Ravno v teh dejstvih se je pokazal velik nedostatek moderne kulture.
Najbolj pa je s katoliškega stališča obžalovati, da so se tudi med katoliško mislečimi našli ljudje, ki so proklinjali vse,J ki so- drugače govorili ali pripadali druge/ mu narodu ali clrugi veri,
Šele papež jc bil tisti, ki je opomnil na dolžnost, da vera prepoveduje vsako sovraštvo. »Osservatore Romano ie klical po papeževi iniciativi na zmernost. Vsako sodbo prepustimo Bogu, držimo se le dolžnosti, ki nam jo nalaga postava države, kateri pripadamo.
Od takrat so se vsaj v katoliškem svetu duhovi nekoliko pomirili. Vendar so ostali danes še mnogi sledovi razburjenih ljudskih strasti, ki ponižujejo kulturen narod 20. stoletja, nasprotujejo veri in vsaki morali.
Grd izraz danes vladajočih ljudskih" strasti so brezštevilne denunciacije, anonimne ovadbe na vojaške in druge oblasti, tako da so celo vojaške oblasti pri nas in v Zagrebu morale javno nastopiti proti tej nemoralnosti. Vsaka, posebno anonimna ovadba je izraz sovraštva in zavisti, dveh najgrših strasti, ki izpodjedajo vsako družbo. Komur se gre za pošteno stvar, bo z odkritim obrazom pomogel pravični stvari do zmage; za anonimne ovadbe se skrivajo nizki značaji.
Vsako tako sovraštvo obsoja vera in morala; obsojamo ga tudi v navadnem življenju v medsebojnem občevanju.
* S T
Evcjen Meseiuch, ukr. bogoslovec.
O vdova tožna, zapuščena, Ti mati toliko sirot, S krvjo, solzami napojena, Ki bol poznaš le, nič dobrot.«
(Gregorčič, Domovini«.)
Le malo kitic priča o sreči Ukra-
Ji«e-	.......
Solnce jjrostosti in sreče je sijalo | nad Ukrajino za časa vlade Vladimira , Velikega, velikega kneza kijevskega, ki I jc vpeljal leta 988. tudi krščansko vero v svoji državi. Po njegovi smrti je prevzel vlado Jaroslav Modri. Bil je najmočnejši vladar, kar jili je poznala naša država. A tudi zanj je prišla zadnja ura. Ko je ležal na smrtni postelji, je zbral okoli sebe svoje sinove in jili s tresočim glasom opominjal, naj vladajo v ljubezni in edinosti. Le tedaj bo rastla in se širila njih moč in država. »Da ljubili sc boste kot bratje,« to so bile zadnje besede velikega vladarja in v tej nadi sc je vlegel v hladno zemljo.
Toda ah! Le prehitro so pozabili sinovi na opomin in oporoko očetovo. Sovraštvo je nastalo med brati in razdor v državi. »Brat je zoper brata pest zavzdignil.« To je bil sovražnik v državi sami. Temu so se pridružili še zunanji sovražniki. Divje črede Pcčenihov in Polovccv so prihrumele iz vzhoda in ropale leto za letom po ubogi ukrajinski zemlji. S solzami opeva rod svojo žalostno usodo v narodni pesmi iz tega časa: »Slovo o polku Igora«. Niso prepevali kmetje za plugom: Le črede vranov so krokale nad opusiošeno zemljo in se teple z mrtvimi junaki. Tako done tužni glasovi pesmi,
Ginila jo slava in moč velike kneževine Kijevskc.
Nove kneževine so nastale v Trcm-bovli, Maliču in Przemyslu v Galiciji. Kralj Danilo, ki je oživil moč prejšnjih knezov, jih jc združil. Bil je tako močan, tla se je hotel celo papež Inocenc IV. zvezali z njim. Podaril mu jo letu 1254. tudi kraljevsko krono.
Kralj Danilo je položil temelj mestu Lvov in je imenoval po svojem sinu Leonu.
Ta moč pa ni trajala dolgo, ker so Tatari nadlegovali in napadali državo. Ze v sredini štirinajstega stoletja (1349-1366) je otcmncla slava naših knezov.
Poljska kraljica Jadviga sc je polastila galiških kneževin. / ženit vijo .lagella, litavskega kneza, z .ladvigo se jc združila Poljska z Litavsko. Po dolgih uporih so se pridružile tej državi tudi druge naše dežele. Zdaj so začeli izrabljati pridobljene pokrajino. Ukrajinski narod je bil teptan, vzdihoval jo v neznosnem suženjstvu. Ljudstvo, ki jc tako ljubilo prostost, tega ni moglo prenesti. Vzdignilo se je proti sovražniku. Nastale so narodne čete, katerih namen jc bil osvoboditi rodno zemljo. »Kozaki« so sc zvale te čete, ali »Zapo-rožska SiP«. Njih zavetišči« je bil en otok reke Dnjepra.
Stole I ja so se borili ti hrabri juna-
Morala, ki velja za poedinca, velja tudi za medsebojno življenje narodov. Nam se zdi kulturnega in vernega naroda nevredno, da bi z nizkimi in nedostojnimi izrazi izlival svoj žolč nad drugovernimi in drugače mislečim narodom.
Ravno vojska je merilo prave dostojnosti, moralnosti in vernosti človeka. Kdor tudi v teh časih napetih strasti ohrani duševni mir, obvlada samega sebe, ohrani čist glas vesti in sc nc spušča v izbruhe nizkih strasti nad svojim ali narodnim nasprotnikom, ta se more šele imenovati kulturnega človeka.
In ravno katoličani so dolžni, da ohranijo v teh časih — verni klicu papeža — čisto vest in prepuste vsako sodbo o krivcih in nad krivci svetovne nesreče — Bogu.
Ako zahtevamo veljavo morale v mirnih časih, zahtevati jo moramo predvsem v razburjenih časih vojske, ko lahko vsaka nemoralnost provzroči neprimerno večje gorje.
In ta razpal ljudskih strasti ob izbruhu svetovne vojske nam kaže zopet, da je le katoliška vera s Kristusovim naukom o ljubezni do bližnjega — kdor jo prav razume — edina sila, ki ohrani človeka v vsakem položaju v ravnotežju in na pravi poli.
Pokazal se ie pa tudi p o m en p a -p e š t v a , ki objema vse vernike, dasi so vsled pripadnosti k raznim posvetnim državam zapleteni medseboj v vojsko, ter jih opominja na vzvišen Kristusov nauk.
Zato mora predvsem danes vladati povsod geslo: nazaj k čistemu nauku Kristusa o medsebojni ljubezni.

Tako piše Mihael Jeriha, bivši načelnik Orla na Prežganju, svojemu prijatelju in nasledniku Josipu Galelu na Ravncm-brdu pri Litiji. Jeriha služi sedaj na bojišču pri 7. top. polku. Njegova pisma z bojišča so tako lepa in zanimiva, cla jih pri-občujemo v celoti.
1.
Dne 19. januarja 1915.
Dragi prijatelj!
Čudno, kaj vse na svetu pricle na človeka . .. Nekaj časa živi dobro, je v miru, ali kar naenkrat pride in mine vse prijazno življenje in nastopi samo trpljenje. Tako je tudi z menoj; dobro mi je bilo, dokler sem bil v domačem kraju, nisem vedel,
ki za prostost domovine in naroda. Nobena žrtev sc jim ni zdela pretežka. Trpljenja in ran sc niso bali, da le prostost bi domu dali. V mnogih pesmih, »dume« zvanili, opeva narod njih dele in njih žalostno usodo.	->
Prišli so do velike; moči iu se zagrozili poljski državi. Pod vodstvom velikega »Hetmana« (tako so se naziva-li poveljniki kozakov) Bohda^a Chmcl-nyckega so leta 1648. Poljake čisto porazili. Zmage sc pa niso poslužili. Vojskovodja je bil predobrega srca. Milo je ravnal s sovražniki, čeravno so mu oni napravili mnogo gorja. Sklenili so mir. Poljaki so obljubili zadostovati za vse ki 'ivice, ki so jih zakrivili ukrajinskemu narodu ... A ostale so prazne besede. V dejanju so hodili isto pot kot poprej. Kmalu je uvide] »lietman«, da Ukrajina v poljski državi ne bo dosegla svojega cilja. Prisil.; o noga sc je čutil iskali kje drugje ponio Obrnil sc je na Rusijo, s katero je -i>'enil leta 1651. v Perojaslavi zvezo.
Tako je upal zagotoviti Ukrajini bodočnost. A varal sc je in z njim cel njegov narod. Rusija se je pokazala šo kot večjo krivoprisožnico. Hotela je oropati Ukrajino njene prostosti. V vseli ukrajinskih mestih jo nastavila svoje uradnike. S svojim vojaštvom je napolnila ukrajinske kraje. Pripravljala je ljudstvo na veliko robstvo. Naroči
"■■ Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 min): za enkrat .... po 18 v
za dvakrat......15 „
za trikrat......13 „
za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zahvalo, osmrtnice ilfl.:
enostolpna petltvrsta po 2 J vin.
■	Poslano: _
enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red
=== Velja po pošti: ==
Za celo ieto naprej . . K 26-— za en meseu „ . . „ 2-20 za Nemčijo celoletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35' —
V	Ljubljani na dom:
7.a celo te i o naprej . . K 24- — ?a en me' oo „ . . „ 2"—
V	upravi prcjiiman incsefcno „ i*70 = Soliotna izdaja: ~
za colo leto........ 7"—
za Nemčijo celoletno . „ 9-— a ostalo inozemstvo . ,, 12'—
tfc*r Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Upravništvo je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, boan,-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
kaj je hudo. Bil sem v miru, imel sem mnogo prijateljev in lepo smo se imeli včasih ob nedeljah, kar Ti, Joško, še boljše veš, kakor jaz. Naenkrat je pa pobegnil v naše lepo življenje vihar usode in razkropil je vse! --
Vidiš, Joško, take in enake misli mi hodijo najpreje po glavi, in sicer vselej, kadar se spomnim na svoj dom. Vem tudi, da mora tako biti in udam se v usodo. Tolažim se z mislijo, da bode vse enkrat minilo. Ni bogve kako tolažljiva ta misel, ali nekaj je le! — Vem, da bi, Joško, kakor si mi tudi pisal, rad zvedel, kako se kaj imamo tukaj. Vsega seveda Ti ne morem popisati, kajti to pride zame prete-žavno. Vendar sem Ti pa pripravljen vseskozi poslati kaj malega. Seveda, veliko je tudi odvisno od tega, ker ne pridejo vsa pisma v domovino; jaz na primer sem Ti že večkrat pisal, pa kakor razvidim iz Tvo-jega pisanja, si prejel samo eno karto. — Vojsko, to vem, da si vsak predstavlja za nekaj hudega, pa vendar si nobeden ne more predstavljati, kaj je vojska. Ne morem reči, da smo ravno sedaj, ki Ti to pišem, v takem položaju, ampak preje smo bili. Ne da bi jaz sam sebe hvalil, ali pred mojimi očmi so se vršili prizori, da sem občudoval druge, kaj so vse storili. Srečal sem večkrat trope infanterije, in na teh obrazih je najbolj zarisano trpljenje. Šli so tiho, tako da ako bi ne delale puške in lopate ropota, bi mislil, da gre en sam mož. Život malo sklonjen, glavo nagnjeno naprej, izpod čepice se je zdaj pa zdaj prikazala kaplja mrzlega potu, roki ena na puškinem jermenu, druga prosto visi ob telesu, obraz ves umazan od potu. In tako gredo brez pravih misli naprej, magari tudi v smrt, kar se velikokrat zgodi! Ko sem nekdaj v takem položaju srečal enega izmed fantov iz naše fare, ni čudno, da ga skoro nisem poznal; seveda, kako je on zame mislil, tega ne vem. Pozdravila sva sc tako srčno, da se še nikdar v svojem življenju nisem z nobenim tako srčno, dasi preje nisva bila najboljša prijatelja. Šel je počasi naprej, gledal sem nekaj časa za njim in v glavo so mi stopile misli, ali ga bodem še kedaj videl? Mogoče, in lažje mi je bilo! Vprašal sem ga: »Kako Ti gre?« in odgovor se je glasil kakor po navadi: Hudo je!« — Pridejo blizu sovražnika, stegnejo svoja telesa na povelje na tla in skopljejo si vsak svoj, rekel bi, grob. Tukaj uživajo mraz, kljubujejo vsem naravnim silam, in to se ponavlja dan za dnevom, brez nehanja. In gorje Rusu, da bi bilo teh izmučenih obrazov dovolj . . . . Srčno bodi, Joško, pozdravljen, in kadar bodem dobil kake misli, Ti bodem zopet pisal. Pozdravljam vse še ostale brate Orle kot njih brat M. Jeriha.
II.
Dne 11. februarja 1915.
Dragi mi Josip!
Danes, ko se nahajam pod zemljo, to je v zakopih, imam nekaj več časa, da Ti lahko pišem. Lahko si sam predstavljaš, kakšno stanovanje imamo napravljeno. Skoraj vsa naša hiša je pod zemljo, le za polovico je gleda iz zemlje. Če pridemo na kraj, da ni vode, se sploh popolnoma za-kopljemo pod zemljo. Za streho je seveda tudi zemlja ali nepremočljivo platno; več-jidel pa imamo za pol metra na debelo zemlje, da se nam ni toliko bati sovražnih krogel. Notri denemo malo slame, seveda če jo moremo še dobili, in tako je pripravljeno naše sianovanje, dokler se zopet nc prestavimo. Koliko takih »dekung« smo že naredili, se seveda ne morem več spomniti. Seveda je to za nas posebno sedaj
v zim. času brezpogojno potrebno, kajti v zemlji je bolj toplo in tudi sovražne krogle ne morejo tako hitro do nas. Tako torej stanujemo in tega smo sc že tako privadili, da se počutimo skoro tako kakor v vojašnici. Vojaku, ki šele'sedaj pride v boj, se seveda to malo čudno zdi, da moremo tako živeti, ali jaz sem se pa tega že popolnoma privadil. In tako obstreljuje sovražnik nas in mi sovražnika. Odvisno je samo od tega, kateri katerega boljše vidi. Ako naš poveljnik sovražnika dobro vidi, kje da stoji, potem kmalu plešejo sovražni topovi po zraku. Seveda, če ga ne vidi, ga je težje prijeti na pravem mestu.
Minoli mesec smo imeli nekaj časa mir, ali sedaj se je pa začelo zopet pravo bojno življenje. Topovi malega in velikega kalibra pojejo svojo mrtvaško pesem dan in noč. Res je, da je kak dan malo bolj miren, ali drugi dan se ponovi še z večjo silo. Samo ob sebi se razume, da tudi Rus odgovarja, kolikor je mogoče in usiplje na nas granate in šrapnele, toda ne pomaga mu veliko, ker ga mi takoj preženemo nazaj, oziroma uženemo v »dekunge«.
Nekega večera smo dobili povelje, da moramo iti z dvema topovoma prav v bližino sovražnika, da če bi poizkusil udreti v našo bojno črto, ga napademo s karte-čami in mu zabranimo pot po cesti. Postavili smo topa na cesto tako, da so cevi molele poševno v drugo stran, kjer je bil precej strmovit hrib. Mraz je bilo, da so pokale žile, grobna tišina je vladala vse na okoli. Samo včasih se je kaj premaknilo gori ob robu gozda, in če sem bolj natančno pogledal, sem spoznal, da je straža. Nobeden, ki bi prišel v to tišino, bi nc mislil, da tu ležijo in čakajo boja tisoči. Gledal sem in si mislil, koliko jih bode, ki jutri ne bodo več živi, ki jih smrt pokosi, še predno solnce vzide. — Tako smo, ne da bi bilo kaj novega, čakali skoro celo noč. Proti jutru pa nas poveljnik naenkrat k sebi pokliče in nam veli, da se sedaj Rusi pripravljajo za naskok. Povedali so nam tudi vsa prravila, kaj imamo narediti v slučaju, da bi bile naše čete nazaj vržene. Komaj smo se malo pripravili, že smo zaslišali z desnega krila klice: »Hura!« in vedeli smo, da imajo Rusi naskok. Pred nami je pa ostal sovražnik popolnoma miren. Na desni strani je ležal precej visok hrib in ta nam je branil, da nismo mogli streljati. Zato smo čakali samo na čas, če bi sovražnik po jarku poizkusil.
Torej imel sem dovolj časa, da sem opazoval, kako se boj izteče. Takoj se je videlo, da ima sovražnik namen vzeti našim zakope na višini. Bili so pa tukaj sami naši slovenski fantje 27. domobranskega polka, in kar je glavno, imeli smo dober teren in lega sveta je bila ugodna, tako da je moral sovražnik napadati po planem navzgor. Celi polki Rusov so se pognali navzgor z groznim vriščem, da se je pretresalo ozračje, a besede se niso razumele, kaj vse so kričali. Toda v naših zakopih je pa vladal popoln mir. Mislil sem si sam pri sebi: »Pa ne da bi se kar brez boja podali?« Toda naenkrat se je čez cel rob hriba pokazala ognjena črta in bolesten krik je sledil temu. Tedaj so pa tudi naši fantje zagnali grozen «hura«, da se je zemlja stresla in slišalo se ni nič več. Ropot, pokanje strojnih pušk, eksplodiranje šrap-nelov je presegalo vse drugo. Dobrih dvajset minut je vladal ta grozni boj, kakor vselej pri naskoku. In zavladala je popolna tišina: Sovražnik se je moral popolnoma razbit umakniti nazaj v svoje nasipe, če je sploh kaj živih prišlo nazaj. Kakor vem, je Rus ta naskok jako drago plačal. Naši so ga počakali, da je prišel popolnoma na cilj, nakar so otvorili ogenj iz stroj-
nih pušk in salve; na tisoče Rusov je padlo. Naše izgube so bile jako male, ker sovražnik sploh ni prišel do nasipov, ampak se je preje obrnii in bil o tem skoraj popolnoma uničen. Mi smo dobili takoj povelje, aa se vrnemo nazaj v naše nasipe in smo bili žalostni, da nismo mogli našim fantom pomagati.
Dragi Joško, veliko takih zgodb bi vedel napisati ali mi nc gre nič kaj gladko izpod rok taka roba. Bodi srčno pozdravljen! Na zdar!
III.
Dne 21. februarja 1915.
Ljubi moj Joško!
Prosim Te, da mi sporočiš, če prejmeš vsa moja pisma, kajti tukaj pri nas ni nič zanesljiva pošta. — Odkar sem Ti zadnjič pisal, smo še vedno na enem in istem mestu. Tako dolgo sc nismo še držali na nobeni fronti, da bi se nikamor ne umaknili, kakor tukaj. Vse poskušnje, kar jih je sovražnik izvršil, da bi nas vrgel nazaj, so se mu izjalovile. In še vselej je tak poskus drago plačal. Kajti naše pozicije so jako izvrstne in sovražniku je pot tako zaprta, da se na noben način ne ' more priplaziti skozi. Teren leži tako, da ima naša pehota zasedene vse najvišje vrhove, ki zapirajo ceste. Artiljerija je pa po zaslugi naših izvrstnih častnikov tako dobro skrita, da ji sovražnik na noben način ne more do živega. Vkljub temu pa naši častniki natančno vidijo sovražno artiljerijo in jim tako-rekoč naravnost v obraz streljamo. Seveda to sovražnika slrasno jezi in nas po večkrat napade z jako silovitim streljanjem, ne da bi nam napravil najmanjšo škodo, ker strelja za cel kilometer v stran. Seveda pošilja take salve, da se vzdiguje cele oblake prsti kvišku in gorje nam, da bi bili ondi. Naša pehota je pa tudi vse hvale vredna, da tako junaško drži nazaj sovražnika vkljub veliki premoči. Kakor sem že preje omenil, ima naša infanterija zasedene visoke gore in tako jim sovražnik ne more drugače škodovati, kakor da bi jih pregnal z naskokom; to je že tudi parkrat poskusil, a jako krvavo plačal. Naši imajo namreč ob vznožju hribov napeljane ostre žice in zato sovražnik ori naskoku ne more drugače naprej, kakor da s škarjami prereže žico. Preden pa je sovražnik začel to delo izvrševati, so naše strojne puške posekale do zadnjega in sovražnik se je moral s strašnimi izgubami vrniti nazaj v svoje nasipe. Sedaj pa sovražne čete že nekaj dni sem ne poskušajo več, da bi prodirale in bo najbolj gotovo, da jo bodo morali zopet popihati, odkoder so prišli. Kajti to je očividno, da Rusi gori v tem gorovju trpe veliko lakoto, kar so mi tudi pravili ujeti Rusi, ker so ceste, po katerih morajo Rusi dovažati živež, v jako slabem stanju; preje, dokler je bil sneg, je že še bilo, ker so na sankah vozili, ali sedaj se je pa vse otajalo in je blato tako, da gazijo vozovi do pest po blatu. Cesta, ki jo imajo sovražniki sedaj za seboj mi je dobro znana, sem hodil po njej že štirikrat. Vkljub temu se pa naši vojaki ravno v sedanjem času ne morejo pritoževati, da bi trpeli lakoto. Ko sem bil pred par dnevi ponoči z dvema topoma v in-fanterijski bojni črti, so mi fantje sami pravili: »Kruha imamo toliko, da ga ne moremo pojesti.« In tudi hrane nimajo slabe, kakor imamo sedaj tudi mi že toliko jesti, da nam ni treba lakote trpeti. —
To še želim, da bi sovražnika zapodili nazaj, odkoder je prišel in da bi se potem vrnili domov kot zmagovalci! Da ne bi morali žalovati, da je zastonj tekla kri za domovino.
Z Bogom, dragi mi Joško, bodi srčno pozdravljen. In Bog daj, da bi sc šc kedaj videla!
IV.
Dne 26. februarja V.
Ljubi prijatelj!
Razložil Ti bodem približno, i . šno bojevanje aii kaki boji se sedaj više tukaj. Podnevu je skoraj vedno vse mirno. V vsej bližnji okolici ni vide'i ni er.ega vojaka. Samo včasih vidiš kako gre po polju kak posamezen vojak. S skrbnim obrazom je vedno obrnjen v tla; če ga opazuješ, se Ti zdi, da je nekaj iz»;,bil. Kmalu pa spoznaš, da je to telefonist in cla preiskuje telefonsko 2ico, kje je pretrgana. Po velikem trudu slednjič najde, kje je žica pokvarjena, hitro jo pritrdi skupaj in se vrne k svojemu aparatu. Vse drugače je pa, ko se zmrači in napoči noč, Človeku, ki bi od-daleč gledal te prizore, bi sc zdeli lepi. Preje prazna cesta, se je sedaj naenkrat napolnila s trenom in kuhinjami, ki dova-žajo po V/j ure daleč jed vojakom v nasipe. Podnevu ni bilo mogoče po cesti, ker bi sovražnik takoj opazil in začel streljali. Zato se mora dovažati vse ponoči. Včasih je še toliko časa mir, da vojaki mirno za-vžijejo svoje kosilo, dostikrat pa tudi ne. — V ospredju stoje hribi tako. da je pogled popolnoma zaprt v ospredje. Ti hribi so zaraščeni z bukovjem in borovjem. — Naenkrat se po teh gozdovih zažari veličasten blesk, kakor da bi gcclo vse obzorje. Včasih se pa vzdigne ven iz gošče v zrak kakor zvezda repalica, razsvetljeval-na raketa, katere spuščajo naše predstra-že, da morejo videli, če se ni mogoče sovražnik vzdignil iz zakonov in se ne pripravlja na napad. Naenkrat pa grobno tišino, ki vlada vse naokoli, preseka grom pušk, iz 1?.terih naši in sovražniki streljajo v salvah. Tedaj je naenkrat ves prejšnji mir prekinjen. Puške grme, zraven jim pomagajo strojne puške, da jc ni nili ene sekunde brez strela. V ozadju pa v svojem nizkem basu začno grmeli topovi malega in velikega kalibra, in vse ozračje je napolnjeno z enim samim gromom. Sovražne in naše rakete pa švigajo po zraku, da je vse obzorje v eni sami razsvetljavi. To trpi kako dobro uro, vedno in vedno postaja hujše . . . Žvižg krogel iz tonov je tolik, da se ozračje trese od grozne brzire, s katero lete smrtonosne krogle. Počasi pa zo-pef vse skupaj začne pejenjavati, kakor godba, katera je zašla za goro in odnese glasove poslušalcu. Najprvo odjenjajo puške. Samo tam in tam še poči kak posamezen strel in počasi še teh zmanjka. Potem pa tudi topovi počasi odjenjajo. Samo tam in tam v kakem jarku še poči kak poljski top ali se kaka havbica odreže na sovražnikov strel s svojim rezkim strelom, da se zemlja strese na okolu. In tako je čez dobro poldrugo uro zopet vse mirno, kakor je bilo popreje, Napad, katerega je mislil izvesti sovražnik, je odbit. Čez nekaj časa orineso enega ali drugega vojaka po cesti, ki leži mirno v nosili!], mogoče smrfno zadet, in tragedija jc za eno noč končana. In čez eno uro zopet vse moštvo, razen straže, mirno spi, bolj sladko kakor naši ljudje kadarkoli doma.
Srčno bedi pozdravljen, moj dragi prijatelj! Bodite srečni vsi skupaj doma, Na vsako pismo prosi v, da mi odpišeš, da bodem vedel, če vse p aimeš!
Mihael Jeriha,
je videl nevarnost, ki mu preti in se vzdignil tudi proti temu sovražniku. »Hetman« Dorošenko se je zvezal s Turki, da bi rešil Ukrajino. Toda zastonj! Rusija in Poljska sta leta 1667. sklenili razdeliti ukrajinsko ozemlje. Ukrajina na desnem bregu Dnjepra je pripadla Poljski in je osiala pod njeno vlado do leta 1772. \ tem letu se je razdelila Poljska. Ukrajinsko ozemlje sedanje vzhodne Galicije je pripadlo Avstriji in tri lota pozneje tudi Bukovina. Ostali večji del je dobila Rusija, pod katere vlado je bila žc od leta 1667. Ukrajina na levem bregu Dnjepra. Že od tega časa si je stavila Rusija kot glavni svoj cilj porušiti naš narod. Še enkrat se vzdigne narod pod poveljem »Hetmana« Mazepy, da bi si pridobil s pomočjo švedskega kralja Karala XII. prostost.
. S porazom pri Poltavi 1709. pa je bilo konec vsem bojefn Ukrajincev za prostost. Težka usoda je zadela nas narod. Neusmiljeno ga je zatirala Rusija. Plemstvo, kateremu je postalo to rob-.stvo neznosno, se je izneverilo narodu. Tužna in zapuščena je Žalovala domovina. »SiČ«, zavetišče junakov, ki so se borili za prostost, so uničili Rusi leta 1775. in mu vzeli zadnje sledove. »Ilei-mane«, poveljnike kozakov, so zaprli v ječe, kjer ^u lota in letu vzdihovali v železnih okovih. Njih greli je bil, ker so
ljubili svobodo in prostost in sovražili robstvo. Tako so nam hoteli Rusi vzeti naše zadnje spomine.
To so bili pač najžalostnejši časi za naš narod. Ostal je brez plemstva, ki je prodalo narodni jezik in se sprijaznilo z jezikom sovražnikov. Le preprosto ljudstvo ga je hranilo in branilo s svojimi prsi. Rusi so že upali, da bo izginilo ljudstvo. A varali so se. Glej! na temnem nebu našepa naroda se je prikazala bliščeča zvezda in mu začela svetiti.
Bil je to naš največji pesnik Šev-čenko. V ognjevitih besedah je nastopil proti tlačanstvu. Iskrena ljubezen do svojega rodu je zadonela iz njegovih pesem. Pokazal je, kako lep je naš ma-terni jezik. Kmalu pa je zadela tudi njega usoda vseh naših velikih mož. Ker je ljubil prostost, je moral v težko desetletno jetništvo v daljno Sibirijo. Ukrajinsko slovstvo, ki se je zdaj začelo tako hitro razvijati, je bilo strogo prepovedano. Leta 1876. je izšel oni grozno-divji zakon Aleksandra II., katerega namen je bil iztrebiti ukrajinski jezik iz slovstva, šole in cerkve. Tako nevarno se je zdelo Rusiji ukrajinsko prebujenje, da je videla celo v jeziku nevarnost.
\ vsi grozoviti zakoni, ki so hoteli vzeti narodu zadnjo prostost, ga vendar niso mogli zadušiti. Živel jc in rasteh
Upal je in čakal na priložnost, ki mu bo pokazala pot do svobode. Mnogo >
se
jih je vzdignilo med rusko-japonsko vojsko. Nekaj so dosegli. Par lislov se je smelo tiskat i zanaprej v ukrajinskem jeziku. Pa tudi tu so napravili ozke meje, čeravno je »Petrogradska akademija znanosti« pripoznala pro-stot ukrajinskega naroda in njega literature.
Tako daleč jc zašla Rusija v svojem zatiranju, da je prepovedala lansko leto celo jubilejne slavnosti našega pesnika Ševčenka v vseh ukrajinskih mestih. Vse prošnje in vsi protesti so bili zastonj.
Tako ravna slovanska Rusija s svojimi brati. V tej vojski hoče požreti zadnje ostanke Ukrajincev, da hi nad celim narodom despotno gospodarila in tem lažjo zadušila v ljudstvu Ukrajin-stvo.
Da nadaljuje Rusija svojo pol, nam pričajo poročila, ki smo jih dobili iz zasedene Galicije. Vsi ukrajinski časopisi so bili v tem okraju prepovedani, društva razveljavljena in veliko voditeljev Ukrajincev poslanih v Sibirijo. Grško-katoliško duhovščino so aretirali. Celo pisma so prepovedali pisali v ukrajinskem jeziku. \\se knjigarne so zaprte, ker ukrajinski vojaki, ki štejejo eno tretjino celega ruskega vojaštva preradi čitajo knjige v materinem jezi
Mjte Jlovera".
ku. Ukrajinski častniki ruske armade so morali plačali samo za dela ševčenka sto kron.
Tako hoče naprti •:u i Ruxija konec, našemu narodu. Kar sc ji pa v 260 letih ni posrečilo, tudi danes ne bo dosegla.
Narod živi in se bori za prostost. To nam pričajo ukrajinske legije, ki so bojujejo v Karpatih za svobodo domovine. Tudi Ukrajinci pod rusko vlado hrepenijo po prostosti. Zivn jih je bilo mnogo aretiranih in veliko jili je ubc-žalo, da hi pod tujo streho našli svobodno zavetišče. Združili so se, da bi osvobodili rusko Ukrajino.
To jo usoda Ukrajine.
Upajmo pa, da nam bo sedanja vojska odprla lepšo bodočnost. Naj bi se besede slovenskega pesnika uresničile
»O dn z močjo in srečo, slavo, Ne s krono trnjevo, nebo Ovilo bi Ii sveto glavo!«
O j, da bi le tako našel, domovina . . . !
vrli štajerski Slovenci.
Vojni poročevalec Leonhard Adelt piše lisiu Berliner fageblatt«: Trije juž-noštajerski domobranci so pri naskoku na I.ipno padli Rusom v roke. Drugi dan so se vrnili in pripeljali seboj 70 Rusov, katere so pregovorili, da so se dali ujeti od lastnih ujetnikov. Nekega ujetega Slovenca je Rus, ki ga jc eskortiral, prosil za cigarete. Slovenec mu obljubi, da jih prinese, teče k svojim nazaj in se smeji lahkovernemu Rusu. Nek drugi južni Štajerc je zjutraj stopil iz svoje votline in zagledal pred seboj sedem Rusov. Ne da bi se prenaglil, vzame svojo puško iz votline, nameri in ujame vseh sedem Rusov. Tu je tudi 16-letni desetnik, Poljak. Med odmori gre na lov na Ruse in jih navadno pripelje seboj 20 do 30. Ima že malo in veliko srebrno svetinjo. Predlagan je tudi za zlato hrab-rostno svetinjo. Podeljen mu je tudi že železni križec, zato, ker je s svojim oddelkom zaplenil 6 ruskih topov, ustrelil stotnika in ujel 50 Rusov,
Težko stanje v Srbiji.
(Izvirno poročilo »Slovencu«,)
Današnji položaj v Srbiji se da označiti samo s srbsko besedo — t u ž e n , katera, naglašena pravilno, dela poseben utis na srce. Izgube, katere trpe Srbi v današnjih najneugodnejših sanitarnih razmerah, se morejo primerjati z velikimi izgubami v bitkah. Zatorej je prav umestna molitev po litanijah v katoliških cerkvah: Bog nas varuj kuge, lakote, in vojske! Vse to je hudo, a kuga in sploh nalezljive bolezni so vse večje zlo od lakote in vojske. Sigurno tudi poveljništvo avstrijske armade to dobro ve, in zato odlaša poslati svoje vojake v gnjezdo nalezljivih bolezni; kajti te bi se potem z b'is-kovo brzino razširile po sosednili in oddaljenih krajih in prizadele mnogo hudega ne samo vojnim četam, nego tudi prebivalcem monarhije sploh.
Francoski dopisnik Andrej Barbi je pisal v nekatere inozemske časnike, da je položaj ujetnikov v Srbiji ugoden. To trditev posnema tudi srbski časnik »Politika«. A glasilo delavcev »Radničke novine« piše, da ni temu tako, a celo protivno!
Srbska cenzura je hotela ta list ob zid pritisniti, a ljudstvo v Nišu je vsled tega priredilo velike demonstracije, in »Radni-•škim novinam« je bilo spet dovoljeno izhajati in pisati, kar je resnica.
Sicer je razumljivo, da se pri splošni siromašnosti, ki vlada sedaj v Srbiji, ujetnikom ne more tako »postreči«, kakor bi zahtevala morebiti »gostoljubnost«, vendar pa tudi samo srbsko ljudstvo — pred vsem delavci — zahtevajo, da se mora z ujetniki bolje ravnati. Vzlasti pa morajo vojne vlasti že v interesu higijene vse storiti, da se stanje vojnih ujetnikov zboljša, da se ne širijo nalezljive bolezni, posebno pegasti legar, kateri ima ravno med njimi svoje gnjezdo.
List »Pijemont«, glasilo vojne lige v Srbiji, piše v istem smislu. Dr. Gostuški je objavil v tem listu uvodni članek, v katerem opisuje slab položaj vojnih ujetnikov in opominja vlado, naj se več briga za te nesrečnike, kateri morajo ostati do sklepa miru ne samo robi, nego tudi — vojaki. Ta doktor predlaga, da se oddelijo zdravi od bolnih, da se izolirajo v boljših stanovanjih in da se jim daje boljša hrana. Vsakemu ujetniku se mora tudi dati površnik, obutje, perilo in vse, kar je potrebno z a toploto in čistoto.
V
srbskih vojaških bolnišnicah se nahaja okoli 12.000 srbskih vojakov, bolnih na le-garju in na drugih boleznih. To številko priobčuje srbski vladni list »Srbske Novine dne 6. t. m. — A koliko je bolnikov izven bolnišnic — piše isti vladni list — koli! io jih jc rned narodom, to nam ni znano. Vemo samo, da se le bolezni nenavadno hitro širijo in prodirajo v vse kote ter kakor divji požar uničujejo vse okoli in ckoli.
Samo v enem dnevu (2. marca n. st.) jc prišlo v vojaške bolnišnice novih 616 obolelih vojakov.
Te številke dajem brez komentarja; sej one same po sebi dosti jasno govore.
SRBIJA IZGUBILA. PO VOJSKAH IN NALF7':.■ TJVIH BOLF.ZMH NAD MILIJON MOŽ.
SoKfa; 17. marca. Ruska sanitetna komisija je prepotovala liste srbske pokra-ji e, ki so prizadete po nalezljivih bolez-eih, in jc preplašena doznala, da jc Srbija -gabita strašno veliko ljudi. V zadnjih treh vojnih letih in po sedanjih nalezljivih boleznih jc izgubila Srbija nad en milijon mo;:. Zdravstvenih odredb dežela niti ne pozna.
V
»Agramer Tagblalt« poroča: V Bcl-grad sem prišel ravno prav, da sem bil navzoč, ko so mesto drugič obstreljevali. Vozil sem se z edinim vlakom, ki vozi vsak dan iz Niša in iz notranje Srbije v glavno mesto. V pravem pomenu besede vlak ne vozi v Belgrad sam. Tega niti ne more, ker je porušen kolodvor in zadnji del proge. a če bi tudi tega ne bilo, bi vlak že glede na avstrijske topove ne mogel voziti na kolodvor. Vlak vozi zato samo do trga Topčider, od tam je še 5 km hoda do Bel-grada. Ta postaja je zdaj važno križališče vojaških transportov; v vozovih tretjega razreda se vozijo izključno vojaki.
Komaj izstopimo v Topčideru iz vlaka, že čujemo prve strele topov, Kaj li se godi? Ali zopet obstreljujejo mesto? Saj so nam povsod pripovedovali, da je v Bel-gradu vse mirno. Civilisti in vojaki so vsi prestrašeni in resno korakajo proti izhodu. Prostor pred postajo jc pravcato, nepre-dirljivo močvirje, Velikansk promet v zadnjih mesecih, neprestana vožnja vsake vrste vozil je napravil močvirje. Deževalo jc neprestano, ceste so sc zato izpremenile v potoke. Vsa okolica je poplavljena. Sava, Drina in Donava so zelo naraslle. Povodnji so Srbom dobro došle. Nekaj voz, ki čakajo popotnike, da jih odpeljejo v Belgrad, je hitro zasedenih. Nam, namreč meni, neki dami, dvema častnikoma in še več popotnikom, ne preostane druzega, kakor da se peljemo z vozom, ki ga vlečejo voli. 8 frankov zahteva kočijaž. Domačini, ki stoje okoli, ccdočno ugovarjajo in opozarjajo kočijaža na predpise, po katerih sme zahtevati le 4 franke, »Že prav,« odgovarja, »a predpisi veljajo le, kadar ne padajo bombe, Z ozirom na bombe se zviša cena za vojno doklado!« Kaj naj storimo vek in se odpeljemo čez močvirje v Belgrad. Čim bolj sc približujemo predmestju, tem glasneiše sc čuje gromenje lopov. Saj se ne nahajamo v nevarnosti? vprašuje boječe mlada dama, ki se vozi z nami. Častnika jo pomirjujeta: Avstrijci merijo le na topničarske postojanke za gorami.«
Ko vlečeta vola voz s težavo skozi močvirje, vidimo granato, ki pade blizo nas in dvigne blato kvišku, ki nas seveda zelo omaže. Dama zdaj ne more več obstati na vozu. Skoči z voza in se pogrezne do kolen v blato. Predmestje Topčider je po obstreljevanju največ trpelo. Radi neprestanega ognja donavskih monitorjev so prebivalci tudi mesto zapuščali. V Bel-gradu, ki je štel pred vojsko 100.000 ljudi, biva zdaj le še 20.000 ljudi. Nekoliko se je zadnje mirne tedne to število dvignilo, ket so se vedno vračali begunci nazaj. Vozili so se z vlaki in z vozovi, ki so jih vlačili voli. Srečali smo dolge vrste takih voz, s katerimi so se vozili možje, žene in otroci v Belgrad nazaj. Po so pa culi grom topov, so vsi obstali in se posvetovali, kaj da naj store. Iz mesta beže ljudje, vozove obrnejo tudi drugi in sc odpeljejo odkoder so prišli.
Ruske pololve v Srbijo.
Bukarešt, 17. marca. Guverner Bes-arabije, general Gulham, je v spremstvu višjih častnikov došel v Galac, da vse potrebno pripravi za nov veliki provijantni in municijski prevoz v Srbijo. Več kot 40 ruskih tovornih ladij bo vozilo v Srbijo.
Vezuv zone! delale.
raža, da želi njegova stranka, naj balkanske in vse ostale nevtralne države čuvajo skupno svoje koristi in da naj pospešijo konec vojske. Govor je končal takole: Grom topov v Dardanelah je napovedovalec tiste strašne usode, ki grozi narodom, živečim na Balkanu.
Grško vojsko in mornorico.
Atene, 13. marca. Tukajšnji listi pri-občujejo zanimive podatke o razvoju grške armade v zadnjih letih. Grčija je leta 1912. imela v mirni dobi 30.000 mož, a je v začetku balkanske vojne mogla zbrati v Ma-cedoniji in Epiru dejansko že 110.000 vojakov. To dejansko stanje se jc pozneje podvojilo. Po pohodu v Epir se je Grčija posvetila reorganizaciji svoje armade. Takoj po bukareškem miru so pričeli vežbati novake in rezerviste v novo pridobljenih krajih. Kadri so sc razširili, tako da more Grška dar.es postaviti na bojišče 20 divizij z dejanskim številom 300.000 mož. Vse divizije so opremljene z najmodernejšimi postranskimi napravami: imajo aeroplanc, brezžični brzojav, oklopne avtomobile itd. Grška mornarica pa šteje danes 50 enot, med njimi 2 oklopnici z obsegom po 14.700 ton ter s hitrostjo 17 vozlov, oboroženi s 4 topovi v premeru 234 mm, z 8 po 190 mm in 16 s 76 mm v premeru; nadalje imajo Grki 20 torpedolovcev in 2 podmorska čolna.
London, 17. marca (Kor. urad.) Times-; poročajo iz Pekinga: Poročilo, da so odposlali Japonci na Kitajsko večje število čet, ki jih spremljajo vojne ladje, po-ostruje položaj na Kitajskem. Trdi se, da je zapustila neka divizija Daljnji, da nadomesti navadno posadko v Mandžuriji. Brigado, ki sc zdaj nahaja v Tsingtavu, na-domeste z drugo brigado.
Madrid, 17. marca. (Kor. u.) »Agen-ee llavas« poroča: Pri volitvah 517. okrajnih svetnikov je bilo izvoljenih 232 pristašev vlade, 1W liberalcev, it demokratov, 8 nrislašev Maura, 12 Jainiistov, 11 neodvisnih, II reformi-stuv, 37 republikancev, 10 regionali-stov in S svetnikov raznih strank.
General juiauza imfm.
Washington, 17. marca. (Kor. urad.) Vojno sodišče pristašev Villa je obsodilo na smrt Carranzovega pristaša generala Matso Almanza in njegov štab. Obsojence so že usmrtili.
Vojaške zadeve.
— Odlikovanja. Vojaški zaslužni križce 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil stotnik 17. pp. Tomaž Kliman. Cesarsko pohvalno priznanje so dobili: Poročnik Anton Tnll.er, 47. pp., Franc Košmelj in Rudolf Ranghofer, obn. pri 87. pp. Srebrno kolajno 1. razreda so d«.'>ili: Peter Golob, Lenard. Podhovnik, oba p . 7. pp,, praporščak Rihard Knobloch in desetnik Ivan Mertelj, oba pri 17. pp., tU. narednik Ferd, Šilih, desetnik Kari Suschcgg in častniški sluga Ignacij Vojsk, vsi trije pri 87. pp., nadlovec Mihael Podlesnik, četovodja Jožef Maček, četovodja Karel Klajnšček, patruljni vodja Anton Kokalj in Ivan 'lom-še, vsi pri 7. lov. bataljonu, štab. narednik Vinko Rebec, nadlovec Anton Eibl, četovodja F>-anc Berini, Valter Resch, lovci Ivan Gaberšek, Franc Vuk in Ivan Zertus, vsi pri 20. lovskem bataljonu, kadet Franc Petek, 2. bos.-herc. polk, dragonca pri 5, drag. polku Ervin Bojane in Josip Gorjup. Srebrno kolajno 2. razreda so dobili: Ivan Ulzel, Franc Čok, Ivan Obič in Gašper Ilaunig, vsi pri 7. pp,, narednik Matija Schnablegger, četovodja Alfonz Mevec, poddesetnik Ivan Modrijan in Avgust Pichler, vsi pri 17. pp., četovodja Martin Horvat, podlovci Ivan Novak, Ivan Povše, ban Tomše, Karel Žerjal, Alojzij Šinkovec, lovci Karel Jakovšič, Ivan Koželj, Ivan Mak, Ivan Modec, Josip Peun in Ivan Vidmar, vseh dvanajst pri 7, lov, bat., kadet Štefan Bartol, četovodja Ferd. Pala-vcc, med. Josip Pfeifer, lovci Matija Lušin, Franc Porzar, Mihael Presternjak, Friderik Raser in Kare! Smilovčič, vsi pri 20. lov, bat., četovodja Franc Krajnc, de-! setnik Ivan Geigl in Franc Hrapot, vsi pri I 5. dragonskem polku.
Neapelj, 17. marca. Vezuv nekaj časa sem zopet močneje deluje. Iz žrela se dviga gost dim ,ki v zraku le počasi razbline. Pol gore je zavite v dim. Geolog dr. Aleksander Malladra je dognal, da se je v žrelu pojavila nova odprtina.
Denarna pošla v lleiiji.
»Koln. Ztg.«, 16, marca, poroča iz Cu-riha, da so dobili italijanski poštni uradi nalog za enkrat brzojavnih denarnih nakaznic ne sprejemati. Obračuni med obema državnima upravama se bodo vršili polletno,
italijanski državni doiiodki.
Rim, 5. marca, »Popolo Romano priobčuje pregled glavnih državnih dohodkov v pretočenih 8 mesecih. Ti so znašali brez davkov na žito 1.371,225.000 lir, za 30 in pol milijona manj kakor v isti dobi pre|-štijcga leta. Konzumni davki so sc vsi zvi-žali, razun davka na tobak, ki se je za več kakor 16 milijonov dvignil. Tudi direktni davki so bili za 23 in pol milijona večji. Za proračunanim zneskom so dohodki zaostali za 25 milijonov lir.
Kaj čaka baltiške narode.
SoSija, 17. marca. V seji sobranja dr.e 15. t. m. je prečital poslanec Blagcjev v imenu socialistične stranke izjavo, ki iz-
r e volne
C. kr. koresp. urad poroča iz Londona 17. marca: V zgornii zbornici je podal lord Kitchener izjavo o vojni, v kateri je rekel: Najnovejša poročila o bojih na Francoskem nam dajejo priliko, cla vemo prav oceniti, s kakšnim uspehom so naše čete započele ofenzivo. Nemci so bili kljub najskrbnejše pripravljenim, močno utrjenim postojankam na znatni progi vrženi nazaj. Vasi Neuve-Chapelle in Lepi-nette je naša armada zasedla in obdržala. V teh bojih so imele indijske čete posebno velik delež,
Odkar sem zadnjič govoril v tej zbornici, je nadaljeval lord Kitchener, so se na Francosko poslala znatna ojačenja, med njimi ena kanadska divizija, ena norlh-nidlandska divizija, še ena londonska divizija ter različne druge enote. To so prve polnoštevilne enote teritorialnih čet, ki so šle na Francosko. Zdravje čet je izborno. Francozi so, izvzemši fronto pri Soissonu, na različnih točkah bojne fronte napredovali; posebno v Champagni.
Na vzhodnem bojišču so sc izjalovili ljuti nemški napadi na Varšavo, Nemška ojačenja, ki so napadla ruske postojanke v vzhodni Prusiji, so bi'a ustavljena ali so pa na tem, da jih Rusi požen.o nazaj.
Po kratkem izvajanju o vojnem položaju na bližnjem vzhodu je lord Kitchener prešel na-nezadovoljive razmere v angleških tovarnah, ki izdelujejo vojne potrebščine, in rekel: Medtem ko so delavci v splošnem lojalno delali, je bilo tudi obžalovanja vrednih slučajev, ko so izostajanje od dela, neredne delavne ure in vnemar-nost vidno zmanjšali produkcijo tovaren. To jc v nekaterih slučajih pripisati zapeljivosti alkohola, v drugiu pa obteževal-nim odredbam strokovnih organizacij. Ne morem dovolj poudariti in opozorili na to, da jc uspehu operacij v različnih delih sveta resno na kvar in jih zakasnil jc, ako cel narod nc dela z nami in za nas, in siccr nc le s tem, da daje ljudi za vojno službo, marveč tudi s tem, da nas preskrbuje s potrebnim orožjem, municijo in drugo opremo
ie zelje.
' Pod tem naslovom poroča Tages-pOsi< iz Zagreba dne i7. marca:
Od izbruha vojne ic politično življenje na Hrvaškem popolno.-... mirovalo, v nasprotju z Ogrsko, kjer so različni politični voditelji in odgovorni ministri skoraj vsak dan podajali važne politične izjave. Do nastopov v hrvaških komitatnih zborih, ki so se vršili z ozirom na besede orofa Tisze o hrabrosti hrvaških čet ni bilo na Hrvaškem nobenih pobtičnih izjav. Zato r.asiuži pozornost naslon upra-nega oa.-cka belo-varsko-križevške velike županije, ki se jc vršil pred nekaj dnevi. Odsekov član dr. Miroslav pl. Strižič je namreč naiprej predlagal, da se odpošlje pozdravna brzo-1 javka poveljniku ninogos'avi;enega vara-ždinskega pešpolka št. 16, in d.aiie, da se sprejme sklep, v katerem se po pagiasitvi zadržanja hrvaških čet in ceiokucnega hrvaškega naroda izi">zi uoame. da bodo te kreposti hrvaškega ljudstva po sk'epu miru našle popolno priznanje in da bodo pravice hrvaškega naroda v okvir-.? držav-j nopravnih zakonov v polnem smislu be-| sede zasigurane. Dalje je naprositi bvoa. in | ministrskega predsednika, da si pvir.nde-vaia, da se člen T, zakona iz let < 368. raz-j širi v tem zmis-.u, da se ločeni de i j iv-va-j vlcega naroda združijo in da sc Kraški odkaže v monarhiji tisto mesto, ki gre kraljevini ne le na temelju historičnega prava, marveč tudi na temelju sedanjih dogodkov, ki so prinesli hrvaški nove pravice v zmislu enakopravnega kraljestva. Sklep je bil soglasno sprejet in veliki župan Treščec je obljubi! da ga bo predložil banu in ministrskemu predsednikh. Sklenilo se je tudi. da se por.ovejo tudi ostale velike županijc, da sprejmejo enako se glaseč sklep.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Brezuspešni ruski napadi.
Di-naj. 17. marca. Uradno se poroča: Na Rusko-Poljskem in v Ga'iciji smo tudi včeraj zavrnili osamljene sovražne napade.
Na karpatski fronti ni nobenih bistvenih dogodkov. Pri Wyszkov-u so poskušali sovražni oddelki s ponovnimi napadi ponoči zopet pridobiti postojanke, katere so vzele naše čete. Napadi so se vseskozi izjalovili.
Južno od Dnieslra se na posameznih točkah bojujejo. Položaj sc ni izpremenil. Napad sovražne pehote na. iu/ni breg Pru-ta vzhodno od Črnovic se je kmalu izjalo-■■ il v našem ognju.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Ruski naredi proii vzhodni Prusiji.
Beroiin, 17. marca. Veliki glavni stan. Slabi ruski sunki na Tauroggen in lang szargen so bili odbiti.
Med rekama Szkv/a in Grzic smo zavrnili ruske prodiralne poskuse.
Južno od Visle sc ni nič izpremenilo. Najvišje armadno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Rotterdam, 17. marca. Uradno pe-trograjsko poročilo pravi: Ob Bzuri se opaža živahno delovanje med nemškimi postojankami. Možno je, da Nemci tam ojačujejd svoje topništvo. V Karpatih so okoliščine za rusko ofenzivo zelo težavne. Posebno ovira operacije debel sneg in hud mraz. Samo smuka-Či se lahko prostejše gibajo.
Pri Suvalkiju je prešel sovražnik v ofenzivo. Na bojni črti med rekama Omu-lev in Oržič ter pri Przasznyszu se bije topniški boj. Na levem bregu Visle ni nobene izpremembe. Na črti Gorlice-Lupkov v Karpatih smo večkrat srdito napadli. Južno od Gorlic je sovražna četa prekoračila reko Sekovo ter se skušala utrditi na desnem bregu. Napadli smo Lupkov, Smol-nik in bližnje višine. V vzhodni Galiciji so donski kozaki premagali tri oddelke pruskih huzarjev pri vasi Niezwiska ob Dnje-stru.
Rusko poročilo z dne 14. t. m. se glasi: Na levem bregu Njemena se vrše delni boji na cestah, ki vodijo v Grodno. Ko smo očistili gozdove okoli Avgustova, so se naše čete osredotočile okoli Lipska. Trd-njavski topovi v Osovjecu uspešno odgovarjajo nemškim oblegovalnim baterijam. Severno od Prasznysza so se Nemci približali na 1500 m našim okopom; toda njihova ofenziva se jim ni posrečila, umakniti so se morali v svoje prejšnje postojanke. V Karpatih in v vzhodni Galiciji je bil velik vihar in snežni metež,
XXX
POLOŽAJ V KARPATIH.
Iz vojnega poročevalskega stana se poroča z dne 17. marca: Na karpatski fronti je bilo včeraj razmeroma mirno, Prišlo je le do manjših kanonad in podjetij od strani sovražnika. Tudi južno od Dnjestra pri Nadvvorni in Ottyniji so Rusi vsled velikih izgub zadnjih dni kazali le malo veselja za napade. Ruski napad vzhodno od Črnovic smo z lahkoto odbili.
AVSTRIJSKA PATROLA V KARPATIH.
Naše konjiške patrole v Karpatih so večkrat prisiljene, da v goratem neprehodnem ozemlju stopijo s konj in se peš plazijo dalje. Tako patrolo nam kaže današnja slika. Iz tega se vidi, s kakšnimi težavami se imajo boriti naše čete v Karpatih in zato ni čudno, če pridejo le počasi na-prej.
XXX
IZ OSVOBOJENE BUKOVINE.
Gura Humora, 17. marca. Črnoviške-diu vseučilišču so Rusi prizanesli, zapečatili so samo vseučiliško knjižnico in pisarne. Mestno življenje v Črnovicah je mirno. Živil je dovolj. Skoro vse prodajalne so zaprte. Mestno vodstvo je v rokah vladnih uradnikov. Neprestano vodijo skozi Črno-vice ruske ujetnike iz bojev ob ruski meji. Včeraj so bile vse ceste pokrite z debelim snegom, ki je pa danes pričel kopneti.
Dunaj, 17. marca. Član gosposke zbornice baron Wassilko poroča listu »N. W. Tagblatt«, da so njegov grad Verhomet ob Scretu kozaki po naročilu ruskih častnikov vpepeiili. To dejanje so utemeljevali s tem, da morajo barona Wassilka kaznovati, ker je zbral lasten polk prostovoljcev, ki se bojujejo proti Rusom.
NOV RUSKI NAPAD NA ČRNOVIŠKI VODOVOD.
Budimpešta, 17 .marca. Rusi so minulo noč zopet napadli črnoviški vodovod, ki jc onstran Pruta. Naše čete so bile za napad pripravljene in so ga kmalu zavrnile. Dopoldne so Rusi z novo silovitostjo ponovili napad, izid jc bil istotako za Ruse neugoden. Rusi so bili prisiljeni, da so se z velikimi izgubami umaknili. Na naši strani ni bilo izgub.
XXX
KAKO IE PRI PRZEMVSLU 7
Budimpešta, 17. marca. »Pesti Naplo« poroča: Rusi pred Przemyslom so izvzemši obstreljevanja, ki se vrši od časa do časa, mirni. Njih čete niso prodrle. Topništvo naših trdnjavsk.ih utrdb je neprestano na delu in silno obstreljuje sovražne postojanke. Zračna pošta deluje redno. Ruska poročila potrjujejo, da je bil neki ruski letalec, ki je metal bombe, po našem ognju prisiljen, da se je spustil na tla, nakar so ga ujeli.
ižerolin, 17. marca. Vojaški kritiki moskovskih listov se pečajo s lJrzemy-slom. Povdarjajo, da se že nekaj časa sem niso od ruske strani povzeli nobeni napadi na trdnjavo. Osamljeni izpadi posadke so bili vrženi nazaj. Sicer se pa operacije omejujejo na artilerijske boje in na dolgotrajna sa-perska dela. Zdi se, da hoče rusko vojno vodstvo z lakoto prisiliti trdnjavo k predaji, da tako prepreči ogromne izgube, katere bi prinesli odločilni napadi. Kritiki svare ljudstvo pred mislijo, da bo moderno in izredno dobro hranjena trdnjava kmalu padla v ruske roke. Ustfdfl Przemysla se bo najbrže odločila na drugih bojiščih. Trdnjava
ima dovolj živil in municije in se lahko še dolgo časa brani.
XXX SILNI RUSKI NAPADI V VZHODNI GALICIJI.
Dunaj, 17. marca. Vojni poročevalci poročajo: Potem ko je ofenziva Rusov v srednjih Karpatih ustavljena, so pričeli sovražniki ljuto napadati v vzhodni Galiciji. Včeraj so pri Ottyniji trikrat napadli, a vedno brez uspeha. Naše čete so se držale vrlo hrabro.
PORUŠENJE HUSIATYNA.
Dunaj, 17. marca. Nek na Dunaju bivajoči odvetnik iz Husiatyn je dobil od svojega solicitatorja, ki je ostal tam, pismeno poročilo, da je mesto večinoma porušeno. Nepoškodovanih je ostalo komaj 20 hiš.
IZ JUŽNOVZHODNE GALICIJE.
Drzna pota finančnega stražnika.
Dne 15. marca sc je v uredništvu krakovske »Novvc Reforme« oglasil finančni uradnik iz vzhodne Galicije, ki je preživel vso dosedanjo vlado v vzhodni Galiciji. Ob začetku ruskega navala je bival v Solotvini. V novembru mu je pošel denar. Zato se je odpravil k svoji avstrijski direkciji po plačo. Drzno se jc preril skozi ruske straže ter prišel do avstrijskih postojank, kjer se je legitimiral z uradniško legitimacijo. Prišel je v Krakov, prejel svojo plačo ter se zopet po zelo nevarnem potovanju vrnil k družini v Solotvino. Tukaj so ga začeli ljudje splošno sumiti vohunstva; zato se je z družino dne 5. februarja preselil v Stanislavov, kjer je ostal do 23. februarja. Dne 23. februarja jc k njegovemu stanovanju priletel šrapnel. To mu je bilo znamenje za odhod. Pot proti jugu je bila prosta. Z družino je odpotoval skozi Delatyn in skozi Ogrsko v Krakov. Železnica Nad-vvorna—Delatyn šc nc vozi, ker je podrt neki most; na progi Delatyn—Ko-lomeja se pa že vrši promet.
Poslušajmo najprej, kaj pripoveduje iz Stanislavova.
V Stanislavovu.
Rusi so mesto zasedli v septembru skoraj brez boja. Ves čas ruske vlade jc bilo v mestu dosti mirno in redna Bilo je nekoliko neprijetnih »rekvizi-cij«, zlasti pri Židih, sicer pa nič . hudega. Poleg ruske vojne oblasti pod polkovnikom Gavvinskem, je bila v mestu tudi civilna uprava. Načelnik mestne policije in uprave je bil Lukom-ski, prejšnji stanislavovski policijski ravnatelj. Na vseh oglasih je bil poleg Gawinskega tudi njegov podpis. Za mesto so bili izdani natančni predpisi. Prodajalne so morale biti odprte do osmih zvečer, kavarne pa deloma do 10. in 12. ure, nekatere pa celo do dveh ali štirih ponoči. Upeljali so petrograj-ski čas, ki je 55 minut pred našim.
Kurz rublja je bil 3 K 30 vin. Po tem kurzu so pobirali mestne naklade na petrolej, pivo in meso v isti višini kot pod avstrijsko vlado. V petrolejski rafineriji in pivovarni je uradoval ruski kotrolor. Meščanom je bilo od devetih zvečer do štirih zjutraj prepovedano hoditi iz hiš. Ponoči so namreč Rusi premikali in prevažali svoje čete. Za pot v Lvov se je dobilo dovoljenje za plačo dveh rubljev. Železniški promet v Lvovom jc bil reden. Železniške delavnice na kolodvoru so poslovale.
V mesto je prišlo več ruskih uradnikov z družinami. Pohištvo so dobili poceni, ker so ga Rusi ugrabili v zapuščenih hišah ter ga deloma celo odpeljali. Poslovala je prejšnja mestna policija; samo sablje so ji vzeli. Ko so pa bili Kusi pregnani iz Črnovic, je od tam prišlo več vnukih policistov in orožnikov.
K BOJEM PRI SUHACEVU. Krakov, 13. marca. »Glos Narodu« poroča z bojišča pri Sohačevu, zapadno od Varšave, da je v mestu samem le malokatera zgradba ostala nepoškodovana. Ravno tako je požar uničil večino krajev ob Bzuri in Utrati; cerkve so skoraj vse porušene.
RUSKO POROČILO O GALICIJI.
Moskva, 17. Uradnik notr. ministrstva Puriškovič je v svojem referatu izjavil o političnem položaju v Galiciji: Ruska vladna oblast je odstavila vse izvoljene funkcijonarje in jih nadomestila z drugimi. Mestni magistrati daleko ne delujejo tako, kakor za časa avstrijskega gospodstva. Posebno je ruska oblast odstranjevala judovske funkcijonarje. Tudi iz lvovskega magistrata mislijo odstraniti vse jude.
XXX
K BOJEM NA RUSKO-POLJSKEM
prinašamo ^dva velezanimiva fotografična posnetka: Zgoraj vidimo pehoto, ko prodira po brdovitem ozemlju skozi globok sneg. Spodaj pa se vspenja pehota na obrežno pobočje neke reke. Sliki kažeta, kakšne ovire morajo premagovati čete v bojih s severnim sovražnikom.
VELIKA BITKA MED PRASZNYSZEM IN OSTROLENKO.
Geni, 16. marca. Pariški »Journal« poroča iz Varšave: Osovjec se še vedno obstreljuje. Več dni so se usipale krogle gosto v mesto, zdaj je obstreljevanje nekoliko manj ljuto. Kljub velikim zemeljskim oviram razvrščajo Nemci svoje topove v bojni črti. Velika bitka v prostoru med Prasznyszem in Ostrolenko je neizogibna.
VARŠAVO NEMŠKI LETALCI ZOPET ORSTRELJAVALI.
Krakov, 17. marca. Tukajšnji listi objavljajo po »Kurjeru Warszawskem: Ponoči od 27. na 28. februarja so zopet metali iz zrakoplovov bombe na Varšavo. Ponoči so prebudili prebivalce trije strašni poki. Neki Zeppelinov zrakoplov jih je v mesečni noči vrgel v mesto. Ena bomba je napravila na tlaku veliko luknjo, 1400 šip je bilo razbitih. Zračen pritisk je bil tako silovit, da so popadale v stanovanjih s sten slike, zrcala in druge stvari. Nemci so vrgli sedem bomb, a štiri so padle izven mesta na tla. Ubit ni bil nihče. Na povelje policije so v mestu pogasili takoj vse luči.
ARETACIJE V VARŠAVI.
Krakov, 17. marca. V zadnjih dveh mesecih so zaprli v Varšavi veliko oseb. Ob obletnici poljske vstaje 1. 1863. se je razdeljeval med Poljaki letak, vsled česar so zaprli nad 150 eseb, med njimi več žensk. Zaprli so med drugimi znanega milijonarja Dzievvulskiga, profesorja Zalevv-skega in več časnikarjev.
XXX
RUSKI CAR NA FRONTI.
Petrograd, 17. marca. Petrograjska brzojavna agencija poroča, da je car došel na boino fronto.
XXX
LEGAR V RUSKIH VRSTAH.
Budimpešta, 17. marca. »Pesti Naplo« poroča: Ruske čete zelo pobira legar. Avstrijske vojaške oblasti so odredile, da se mora vsak ujet Rus natančno preiskati. Vreme je milo, sneg zelo hitro kopni.
XXX
VOJNI UJETNIKI V SIBIRIJI.
Berolin, 17. marca. »Vossischc Ztg.. poroča iz Petrograda: »Reč« piše o nemških, avstrijskih in ogrskih vojnih ujetnikih v Sibiriji: Ujetniki in domačini dobro shajajo, ker so ujetniki dobri kupci in ker veliko koristijo domačinom. Povsod v ujet-niških naselbinah procvita trgovina. Med ujetniki je veliko dobrih rokodelcev. Ujetniki so delavni. Otvorili so izkuhe, kavarne in delavnice. Vojska je daleč in daljava zmanjšuje strast.. Vojne ujetnike spoštujejo in jih kot pridne delavce cenijo.
XXX TOMSK,
kamor je bil odpravljen velik del avstrijskih ujetnikov, je največje in najbogatejše mesto zapadne Sibirije. Leži na strmem bregu plovne reke, ki se imenuje Toma. tomsk šteje 64.000 prebivalcev, med njimi 4533 katoličanov. V njem jc 31 ccrkva in molilnic vseh j/eroizpovedanj. Tudi katoličani imajo v Tomsku svojo cerkev. Poleg mnogih srednjih šol ima Tomsk tudi
vseučilišče in tehnologični zavod. Tvor-nice in drugi veliki zavodi, katerih je skupaj 208, izdelajo na leto za tri milijone rubljev blaga. Železnice in plovnost reke Tome pospešujejo obrt in trgovino, da oboje kar najlepše procvita, Nebo je večji-del jastio. V Sibiriji ne poznajo megle, pač pa pritiska v zimskem času strupen mraz. V Tomsku pade toplomer na 40 stopinj pod ničlo, kadar je ostra zima. Sicer pa je podnebje zdravo.
ANGLEŽEM PRIMANJKUJE VOJNEGA MATERIJALA.
Rotterdam, 17. marca. Iz Londona poročajo: Lord Kitchener jo v gosposki zbornici izjavil, da primanjkuje že vojnega materijala. Pozival je topni-čarje in delavce, naj pridnejšo izdelujejo vojni materijah Časopisje o tem vprašanju jako resno sodi.
KANADČANI ODPOSLALI 1200 MOŽ NA ANGLEŠKO.
Kiel, 17. marca. »Omaba Tribune« poroča iz pristanišča Seattle ob Velikem oceanu: V Anglijo se je odpeljal 30. prekmorski balalj., ki ga tvori 1200 Kanadčanov. Poroča se, da nameravajo v bodoče pošiljati na Angleško le male oddelke, ki jih bodo spremljale vojne ladje.
ANGLEŠKI DRŽAVNI ZBOR ODGODEN.
London, 17. marca. (Kor. u.) Državni zbor so odgodili do 14. aprila.
DELAVSKI SPORI NA ANGLEŠKEM.
Roferdam, 17. marca. (Kor. urad) »Rotterdamsche Courant« poroča iz Londona: Položaj v premogokopih postaja vedno resnejši. Zveza rudarjev je sklenila, da odpove 1. aprila vse obstoječe pogodbe, ki prenehajo 1. junija. Med 1. aprilom in 1. junijem predlože nove pogodbe, s katerimi naj bi se povišale najnižje in najvišje plače. Danes je napovedano zborovanje zveze rudarjev, na katerem se stavijo zahteve. Najbrže sklenejo, da naj sc takoj dovoli vojna doklada v višini 20 odstotkov sedanjo plače.
Nemško uradno poročilo
Boji za višine.
Berlin, 17. marca, Veliki glavni stani
Boj
za hrib, ki štrli iz južnega pobočja višine Loretto severozahodno od Arrasa, se je odločil v našo korist.
V	Champagni, zahodno od Perthesa in severno od Le Mesnila so Francozi tekom dneva večkrat brezuspešno napadli. Zvečer so z močnimi silami vnovič napadli severno od Le Mesnila. Boj je še v teku.
V	Argonih boji še niso končani.
S pobočja jugozahodno od Vauquoisa, vzhodno od Avgonov, smo vrgli Francoze, ki so se tam začasno vgnjezdili.
V	gozdu Priester, severozahodno od Pont a Moussona, sta se izjalovila dva francoska napada.
V	Vogezih se je vršil, le artiljerijski
boj.
Najvišje armadno vodstvo.
Francosko uradno poročilo,
Pariz, 16. marca. Uradno poročilo z dne 15. marca ob 3. uri popoldne;
Belgijska armada je nadaljevala svoje prodiranje proti Yseru. Angleške čete, ki so bile včeraj zvečer pri Sv. Eloi južno od
Yp
erna zelo hudo napadene, so se najprve nekoliko umaknile, so pa nato s protinapadom zavzele del izgubljene zemlje. Boj še traja. Pri Neuve Chanelle ni nobene izpremembe. V Argonih je sovražnik na večer 14. marca poizkušal trtiji, zelo oster napad, da si osvoji strelske jarke, ki smo si jih priborili med Four de Parisom in Bolante. Kakor prejšnje, smo odbili tudi ta napad.
Poročilo ob 11, uri zvečer: Na ozemljil pri l.ombartzyde jc naša artiljerija uspešno obstreljevala sovražne okope, Severno od Arrasa smo v naskoku vzeli ti i vrste sovražnih jarkov na višini Loretto. Ujeli smo okoli 100 Nemcev, razbili dve strojni puški in razstrelili municijsko zalogo. Na cesti v Lil 1 e smo razstrelili več nemških strelskih jarkov. V Champagni smo vnovič napredovali. Pridobili smo ozemlje v gozdu severovzhodno od Souaina in severozahodno od Perthesa. V Argonih se vrše živahni boji. Dva sovražna protinapada smo odbili. V gozdu Le Pretre so Nemci z minami popolnoma razstrelili štiri naše strelske jarke, v katerih so se nato ustalili. Vojni minister je obiskal ranjenega generala Mau-nouryja, ki je mogel nekaj trenutkov ž njim govoriti. Vojni minister se je nato podal h generalu Villaretu in mu izročil koman-derski križec častne legije.
Belgijska armada šteje še kakih J 50 900 mož.
Rim, 17, marca. Bivši belgijski poslanik baron d'Erp je izjavil o sedanjem stanju belgijske armade'
Računam, da je kakih 150 ali 160,000 mož, morda še več; pa to število raste vsak dan, ker vedno prihajajo novi prostovoljci. To so Belgijci, ki so na kak skrit način prekoračili mejo, ali pa begunci, ki se vračajo. Tudi moj sin je med njimi.
Kaznovana bruseljska tvrdka.
Bruselj, 17. marca. (Kor. urad.) Tukajšnja tvrdka Henri Lepen je bila radi prestopka proti odredbi generalnega guvernerja glede na plačilno prepoved Angliji kaznovana z denarno globo 20.000 mark.
Termonde.
Amsterdam, 17. marca. >Tijd« poroča iz Sluisa: Razmere v Termonde so se zbolj-šale, največja beda je premagana. Sedaj je zopet okoli 6000 prebivalcev v mestu. Sedež središča se je zopet premestil nazaj v Termonde; nahaja se v vojaški bolnici, ker je justična palača zgorele- Sestavil se je odbor, ki bo pospeševal ridavo in popravo porušenih hiš.
Podmorski hoji proti Molili.
MED SEDMIMI TORPEDIRAN1MI ANGLEŠKIMI PARNIKI JIH JE PET PO TOPLJENIH.
Berlin, 17. marca. »Reuter« poroča uradno: Potopilo se je pet angleških par-nikov med tistimi sedmimi parniki, ki so jih, kakor je uradno poročala admiraliteta, Nemci minulo soboto torpedirali.
NEMŠKI PODMORSKI ČOLNI NA DELU.
Rotterdeni, 17. marca. Paropiovna družba Hot v Liverpoolu naznanja, da so bile v ponedeljek tri njene tovorne ladje na polu proti zahodu 15 mor. milj severozahodno od Hawer-Forta torpedirane. Dva parnika sta se potopila.
London, 17. marca. (Kor. ur.) Reuter objavlja sledeče uradno poročilo: Parnik »Fingal« (1563 ton) je bil v torek torpedi-ran in se je potopil. Šest oseb je utonilo. Parnik »Atlanta« (519 ton) je bil v nedeljo torpediran na obrežju zahodne Irske, a se ni potopil.
Amsterdam, 17, marca. (Kor. urad.) Iz Hoek van Hollanda poročajo: Nemški podmorski čoln je torpediral angleški parnik Leeuvaiden« na poti iz Londona v Harlingen. 17 mož posadke so prepeljali v Hoek van Holland. Angleška parnika »Avocat« in »Lestris« je tudi zasledoval nemški podmorski čoln, ki je pa v nizozemskih vodah ustavil zasledovanje.
Frankobrod, 17, marca. (Kor. urad.) /»Frankfurter. Zeitung« poroča iz Londona: Admiraliteta naznanja, da se je tudi parnik »Florasan«, ki je bi! svojecasno torpediran, potopd.
PARNIK »ABENIREN« IZGUBLJEN.
Pariz. 17. marca. (Kor. urad.) »Petit Parisien : poroča iz Cherbourgha: Parnik »Abeniven« (?) je pred Cherbourghom našlo neko francosko torpedno brodovje,- ko so ga že razbitega valovi gonili po morju, Parnik, ki ga je zapustila posadka, so nekoliko za silo popravili in ga vlekli v Cherbourgh.
OPUŠČENA PLOVBA,
Amsterdam, 17. marca. (Kor. urad.) Iz Vlissingena se pojoča, da so angleške oblasti začasno ustavile plovbo iz Folke-stona. Upajo, da vzdrže vsakdanji promet pošte in potnikov čez filbury.
ANGLEŽI SE BOJE NEMŠKIH PODVODNIH ČOLNOV,
Hamburg, 17. marca. »Hamburger Fremdenblatt« poroča iz Rolterdama, da so štiri paroplovne družbe radi nevarnosti podvodnih čolnov ustavile vožnjo svojih ladij.
ANGLEŽI O BLOKADI ANGLIJE.
Pri nekem zborovanju v Londonu pod predsedstvom lorda Selbornea je izjavil A. H. Pollen, da je moč angleške mornarice enaka oboroženi moči 15 milijonov ljudi na kopnem. Če hočejo Nemci uspešno
blokirati Anglijo, morajo imeti 12.000 podmorskih čolnov. Tako poročajo »Miinchner Neueste Nachrichten«,
NEMČIJA IN ZDRUŽENE DRŽAVE,
New-York, 17. marca. (Kor. ur.) Danes so izpustili v morje amerikanski parnik »Pennsylvama«. Kapitan nemške pomožne križarke »Prinz Eitel Friedrich« se je udeležil slavnosti v paradni uniformi.
NEMČIJA SE OPRAVIČUJE ZARADI
POTOPLJENE AMERIŠKE LADJE >WIL1U*AM FRYE.«
Washingtoil', 16. marca. Nemški veleposlanik je bil včeraj pri Bryanu, kateremu je izrazil obžalovanje, da je pomožna križarka »Princ Eitel Friedrich« potopila ameriško ladjo »William Frye«; Ta korak veleposlanika dokazuje, da hoče dati Nemčija Združenim državam popolno zadoščenje. Krivdo za uničenje ameriške ladje je nemška vlada popolnoma naprtila poveljniku pomožne križarke »Princ Eitel Friedrich«.
ANGLIJA IN ZDRUŽENE DRŽAVE.
New-York, 17. marca. (Kor. ur.) Večina časopisov sodi, da morajo Združene države ugovarjati proti angleškim repre-salijam, ker napoveduje Anglija blokado, nc da jo tudi dejansko izvede in zastraži obrežje z bojnimi ladjami.
ZADNJA ŽRTEV KRIŽARKE »DRESDEN«.
Berlin, 16. marca. Iz Kodanja se poroča: Križarka »Dresden« je ob južnoameriški obali potopila angleški parnik
Corfway Castle«.
REšENCi KRIŽARKE »DRESDEN«.
London. 17. marca. (Kor. ur.) Reuter poroča: Angleški parnik »Orama« je pripeljal v pristanišče Valparaiso rešene mornarje potopljene nemške križarke »Dresden«. Nekaj rešencev je ranjenih, 19 mož posadke : Dresdena« pogrešajo, 3 so mrtvi.
Valparaiso, 17. marca. (Kor. urad.) Angleški parnik »Orama« je izkrcal 17 mornarjev posadke »Dresden«. Med njimi sta dva častnika.
NEMŠKI PARNIK »MACEDONIA« UŠEL ŠPANCEM.
Pavi/,, 17, marca. (Kor. ur.) »Agence Ha vas« poroča iz Las Paimasa: Nemški parnik Macedonia«, ki je preskrboval nemške križarke v Atlantskem oceanu s premogom in živežem in ki ga je odvedla meseca oktobra španska križarka »Cata-luna« v Las Palmas, je porabil nenavzoč-nost križarke, da je ponoči ušel iz pristanišča. O dogodku se zelo razpravlja.
FRANCOSKI ODGOVOR AMERIKE.
Ženeva, 17. marca. Francoska vlada ho na zadnjo ameriško noto odgovorila, da Francoska in Angleška no bosta uničevali nevtralnih ladij. Blaga na krovu nevtralnih ladij, ki prihajajo iz Nemčije ali so tja namenjene, se dejansko ne bo. smatralo za vojno konterbando. Blaga sc ne bo zaplenilo in ravnotako tudi ladij ne, ki ga bodo vozile. Na ta način se bo ohranilo načelo, da zastava ščiti blago. Blago se bo enostavno sekvestriralo in dalo odpošiljafelju na razpolago ali pa v njegovo korist prodalo. Nevtralne ladje se bo vrnilo.
Bitka i Severnem morju. ~~
Rotterdam, 17. marca. Danes se je cel dan ob nizozemski meji čulo močno gromenje topov iz severne smeri. Tuji hy-droplani so se pojavili ob severni morski obali. Slutijo, da se vrši bitka v Severnem morju.
Predsednik turške zbornice o položaju.
Budimpešta, 17. marca. (Kor. urad.) Predsednik turške zbornice Halil bej je iz-
javil sotrudniku »Az Esta« o položaju: Obleganje Dardanel so sprejeli v Carigradu in v celi Turčiji hladno. Dejstvo, da združeno angleško-francosko brodovje po 25dnevnem trdem obleganju ne izkazuje čisto nobenega uspeha, jamči dovolj za izvrstnost tehničnega oboroženja utrdb in vodstva obrambe, kakor tudi za to, da ostane kakor dozdaj tudi naprej obleganje brezuspešno, V bojih na suhem so Rusi ob izbruhu vojske vdrli v turško ozemlje. Naša armada je odbila sovražnika z veliko silo in vdrla daleč v sovražnikovo ozemlje. Vojskujoči armadi si stojita zdaj nasproti približno v ozemlju Sarikamiša. Nemški častniki v Turčiji izvrstno delujejo. Občudujemo njih veliko znanje in vestnost. Gospodarski položaj Turčije je prav dober, državne finance so izvrstne. Družabno življenje se med vojsko v Turčiji ni izpremenilo.
Voditelji opozicije pri logarskem kralju.
Sofija, 17. marca. Rusofilska strankina voditelja Danev in Malinov sta zaprosila avdijence pri kralju, v kateri ga hočeta pregovoriti, da se prične pogajati s tro-sporazumom, ki obeta Bolgariji znatne teritorialne kompenzacije,
Angleži nameravajo napasti Bagdad.
London, 17. marca. »Times« poročajo: Angleži so odposlali indijske čete zato na perzijsko pomorje, da zasedejo Šat-el-Arab in Bassoro. Od tam naj bi prodirale proti Tigrisu in Evfratu, cla prično operacije proti Bagdadu.
Blokada imetje.
Izjava francoske vlade.
»Agence Havas« poroča iz Pariza: Uradni list prinaša francoske in angleške odredbe proti nemški trgovini.
V oesebnem poročilu na predsednika republike, se omenja, da je Nemčija izjavila. da bo brez ozira na življenje mornarjev in potnikov potapljala vse zavezniške trgovske ladje. Izjavila je tudi, da so v isti nevarnosti tudi nevtralne ladje in zato jc svarila nevtralce, naj nikar ne vkrcavajo mornarjev, potnikov in blaga na zavezniške ladje. Zavezniški vladi pa ne bosti sledili Nemčiji na to grozno barbarično pot, ampak sta stvar tako uredili, da bo brez nevarnosti za nevtralne ladic, ali ljudi ali nekombatante.
Odlok francoske vlade se krije z včeraj priobčenim angleškim.
ANGLEŠKI GLASOVI O BLOKADI.
»Morning Post« pravi, da so vladne odredbe proti Nemčiji preslabotne. List je posebno nezadovoljen, ker se sovražnikovega blaga na nevtralnih ladjah ne bo plenilo, amoak samo pridržalo in prodalo in po koncu vojne celo plačalo. List pravi, da jc to izdajalšfvo dežele in angleške pomorske sile.
Z drugimi listi pa. »Daily Cronicle < slavi zmernost, proti nevtralcem. List poudarja, da se blago le tedaj zapleni, če je ladja dobila dovoljenje nadaljevati vožnjo v kako nevtralno pristanišče, je pa namesto tega vozila v sovražno luko. Tako ladjo se pri prihodnji vožnii izreče za. priso. nico.
OBSTRELJEVANJE DARDA NEISK1H FORTOV. ■
Iz »Grazer Tagespost« posnemamo: Dopisnik »Corriere dela Sera« je imel s poveljnikom v Pireju zasidranega francoskega lazaretnega parnika »Canada« pogovor o operacijah v Dardlanelah. Poveljnik ' je izjavil, da se operacije pravilno in zadovoljivo razvijajo. Operacij se udeležuje 14 angleških in 6 francoskih ladij. Večina angleških ladii pripada atlantiškemu bro-dovju, ki se je borilo pri Falklandskih otokih. Znamenito je to, da se jc doslej našlo malo min. Dela za pobiranje min dobro napredujejo in so doslej napredovala do 10 km od Čanaka dalje. Poveljniki brodo-vij računajo na to, da bodo morali obstreljevanje nadaljevati še mesec dni. Po po-rušenju forta v Čanaku ni nobenih težkoč več. Namišljenih utrdb na marmarskih otokih ni. Izkrcane čete so pripravljene v zatoku Mudros na Lemnosu. Zasedenje Smirne je potrebno, cla se zaposli 13. turški armadni zbor in prekine turška zveza z Egiptom.
Carigrad, 17. marca. (Kor. urad.) Zastopnik Wolffovega urada poroča iz Dardanel dne 16. marca ob ' j8 uri zvečer: Pri operacijah angleško-francoskega bro-dovja proti Dardanelam je po brezuspešnem obstreljevanju dveh fortov v bližini Čanak Kale in KiliMra nastopila pavza. Očividno si na sovražni strani nc vedo pomagati nasproti minam in obrežnim utrdbam. Vsak dan preleti angleški hidroplan turške postojanke, na ne more nič opazovati, ker ga baterije takoj prisilijo, da sc spusti na tla.

K bojem na Rusko-FoL"skem.
ANGLEŠKA KRIŽARKA »AMET-HYST« PRED DARDANELAMI NAJ.
RRŽE IZGUBLJENA.
Berolin, 17. marca. (Kor. u.) Iz Gen-fa brzojavljajo »Lokalanzeiger.ju«: Angleško križarko »Amethyst«, ki jc prodrla, v Dardanelah do točke Nagara, so turške, krogle tako poškodovale, da jo smatrajo za izgubljeno. Pozornost poveljnika obrežnih baterij je preprečila, cla niso mogle hiteti druge križarke s polnim parom »Amethyst-u« na pomoč.
POTOPLJEN ISKALEC MIN PRED DARDANELAMI.
Pariz, 17. marca. (Kor. urad.) »Eche de Pariš« poroča iz Aten: Neki anglešk iskalec min, ki je operiral pred Dardane lami, je zadel na mino in se potopil. Več mož je bilo ubitih, veliko jih je utonilo Turški topovi so razbili oklep in en top bojne ladje »Amethyst«.
DARDANELE IN NEVTRALCI.
Bern, 17. marca. »Berner Bundc piše: Sedanja tako silovita skupna a k cija zavzenikov proti Dardanelam jc čudomčudom dosedaj vplivala same negativno na države, ki šc kolebajo med nevtralnostjo in intervencijo. Niti Rumunska, niti Bolgarska, niti Italija niso zagrabile za orožje, pač pa se zdi da je boj za Dardanele, ki naj bi ko rislil Rusiji, vse dosedanje politične tradicije prevrgel in začel skoro ovirajoče in svareče vplivati na sredozemske in balkanske države.
iZKRCEVALNE ČETE ZA. NAPAD N!\ CARIGRAD.
»Grazer Tagespost« poioča iz Rima »Tribuni- poročajo iz Londona, da je zbrala Turčija za obrambo Carigrada in morskih ožin 250 000 mož močno armado. Anglija in Francija skupaj sta zbrali eks-pedicijski zbor 150.000 do 200.000 mož, Rusija pa zbira za napad na Carigrad približno 200.000 mož močno armado. Rus: se vkrcajo v Sebastopoiju in v Odesi.
IZKRCANE ČETE PRI FOCIJI IN VURLIJU.
Atene, 17. marca. Iz Mithylen se poroča, da r,o zavezniki obstreljevali obrežje in da so na to izkrcali pri Fociji in Vurli v Smyrnskem zalivu če^e, da porušijo želez-
ANGLEžI IN FRANCOZI IZKRCALI ČETE NA OTOKU LEMNOS.
Dunaj, 18. marca. Angleško-haucosko brodovje jc na otoku Lemnos izkrcalo 2000 mož in odstavilo grške oblasti, ki so na o teku brez meči. Na otok« so zh rezuiki napravili postajo ta premog in. delavnico za popravljanje ladij.
m Poljske!!!,
marca. Iz Petrograda se poroča: Ruski listi razglašajo, da se nahaja iežišče operacij zdaj v ozerauju Narava. Ponori in poginov* iv.v.'-^.hvjeio Nsjiici. svoje napade z velikimi silami proti Pxzasnyszu. Boji sp r.sjvavad-io siloviti in pade veliko ljrcdi. Nad operacijskim ozemljem letajo neu. i slano letalci. Rusi so pričeli zadnje dni upodabljali nov velik zrakoplov »Ilija ,Yhi-rovcc«. V Osovjec so vrgli sovražni letalci nad 20 bomb, ki so poškodovale utrdbe. Letalce so progi..kroglo. V Osovjecu so bombe letalcev ubile^nekaj oseb. Pri Verzavu so ujeli nekoga letalca. Sovražni letalci so poškodovali (udi utrjene postojanke ob Pilici. Poročilo velikega generalnega štaba 13. t. m. izraža, da so zavezne armade zopet 'juto napadale osobito pri Suvalkiiu iu Avgustovu. Glavna akcija je naperjena proti Przasnvszu, kjer se osebno čuti artiljerija.
mrnmm vožnja našega pre-sioionusiedniko med sovražnim topovskim ognjem.
Dunaj, 17. marca. Ko se je prestolonaslednik o pjiliki obiska nekega armadnega zbora v vzhodni Ogrski peljal z avtomobilom v Pilico, so Rusi s topovi najlju-tejše obstreljavali tiste ceste, po katerih se je vozil prestolonaslednik. Z vso silo so hoteli pregovoriti prestolonaslednika, naj ne. nadaljuje vožnje. Naš prestolonaslednik je bil neupogljiv in je neustrašeno nadaljeval vožnjo med gromenjem sovražnih topov.
Grško prijazno trojnemu sporazumu.
Amsterdam, 17. marca. Iz Pariza se poroča: Grški poslanik Romanos je izjavil francoskemu zunanjemu ministru Delcasseju, da ostane Grška prijateljica Francije in njenih zaveznikov.
S irancosko-laške meje.
Dunaj, 18. marca. Švicarski listi poročajo, da so Francozi odredili na italijanski meji znatno premikanje čet proti jugu. Več Italijanov je aretiranih.
Angleški rudarji groze s splošno stavko.
Rotterdam, 18. marca. 90.000 angleških rudarjev grozi s splošno stavko. Zahtevajo 20odstotne vojne doklade.
italijanska mornarico.
Graška »Tagespost« poroča iz Rima: V zadnjem času se je italijansko brodovje precej pomnožilo. Veliki bojni ladji >.Cajo Duilio« in »Conte di Cavour« sta svojo preizkuševalno vožnjo srečno prestali. V nekaj tednih bo prideljena brodovju tudi »Andrea Doria«. Pa tudi podmorski čolni, torpedovke in rušilci so se pomnožili. Veliko italijansko brodovje šteje 6 velikih bojnih ladij z 72 30-5 cm topovi, 4 linijske ladje tipa »Vittorio Emanuele« z osmimi 30' 5cm topovi, 3 tipa »Regina Margherita« z 12 30-5 cm topovi, skupno 92 30-5 cm topov. V drugem brodovju so 4 »San Gior-gio«, 4 ;,Garibaldi« in brodovje manjših enot. Opirališč je dovolj. Tudi z zrakoplovi in hidroplani je brodovje dobro opremljeno.
Poulični noj v Mehiki.
Barlin, 17. marca. Iz Londona se javila: Reuter poroča iz Washingtona o ne-• ••' ih v Mehiki: Vstajo je pričelo 2000 Mehikancev, ki so naskočili narodno palačo, da osvobode 250 v palači ujetih duhovnikov. Ko so osvobodili duhovnike, so vstaši po tamošnji navadi oplenili palačo. Proti vstašem so nastopili orožniki. Vnel re je boj, policijo so premagali. Policijski predsednik je bil z nožem zaboden v prsi in je smrtnonevarno ranjen, Ubita sta bila dva voditelja vstašev, nad 50 vstašev in veliko policistov. Vstaši so nato po cestah plenili naprej. Nad 100 oseb je bilo še v pouličnih bojih ubitih in ranjenih. Oplenili in zažgali so tudi angleško blagovno skladišče. Umorjen je bil ugledni Ameri-kanec Mac Manus. Amerikanska vlada je takoj zahtevala, naj morilce kaznujejo. »Temps« poroča, da so postale razmere med Washingtonom in Mehiko zelo napete.
Razno poročilo.
MIR PRED DARDANELAMI.
Carigrad, 17. marca. (Kor. ur.) V ponedeljek se je neka angleška križarica po kratkem boju v Dardanelah umaknila. Bila je občutno zadeta. Od tedaj zopet vlada splošen mir,
KOLIKO ŠKODE JE NAPRAVILKRIŽARKA -Dr.ESDEN«.
Malta. 17. marca. (Kor, ur.) Londonski dopisnik »Corriere della Sera poroča: Križarica »Dresden« je napravila angleški tenorski trgovini za 61 milijona funtov škode. Poleg tega je s svojim delovanjem zelo zvišala, zavarovalne premije. Po južnoameriških poročilih se je Dresden« šest tednov skrivala v zalivih otoka Desola.tion na zahodnem izhodu ceste Msgalhaens.
I . ' E SEVERNIH NEVTRALCEV ANGLIJI IN FRANCIJI.
Kcdaoj, 17. marca. (Kor. ur.j Angleške in francoske represalije, ki so bile la-povedane o priliki nemške proklamacijc z dne 4. februarja, r,o privedle do pogajanj mci dansko, švedsko in norveško vlado, ki so sklenile, da izroče Angliji in Franciji e?sk'3 se glaseče nete.
ANGLEŠKI ŠKOFJE ZA ZDRUŽITEV
ANGLiis C A V Z RU3,vp?
LanJ.cn, 17. marca. 'IiTn.cs« pi.-ejo: Preti kratkim se je v petrograjski cerkveni
akademiji vršilo zborovanje, na katerem je škof Anastazij dejal, da je dobil pismo od angleških škofov, ki so obiskali Rusijo. Škofje izjavljajo, da so pripravljeni storiti vse, da se doseže združitev angleške z rusko-ortodoksno cerkvijo. Škof Anastazij jim je neobvezno in ljubeznivo odgovoril,
OSEM TEŽKIH FRANCOSKIH TOPOV ZA ČRNOGORO.
Dunaj, 17. marca. »Osmanisch. Lloyd« izve, da se jc poleg dveh bataljonov kor-ziških čet izkrcalo v Baru tudi osem velikih francoskih oblegovalnih topov pod kritjem štirih torpedovk. Vsled neprehodnih potov morajo pa še ostati v Baru.
ZALOGE ŽIVIL V VARNI OPLENJENE.
Sofija, 18. marca. V Varni so bile ople-njene zaloge živil.
SAMOSTAN NA GORI ATHOS ZAPRT.
Atene, 18. marca. Ruski menihi iz samostana na gori Athos so odpotovali na Rusko. Samostan je zaprt.
PRUSKI PRINC AVGUST VILJEM OPERIRAN.
Berlin, 16. marca. Princ Avgust Viljem je moral biti operiran vsled nezgode z avtomobilom na bojišču. Izdrli so mu ko-ščico iz spodnjega dela stegna.
BOLGARSKO ČASOPISJE USTAVILO VSAKO POLEMIKO.
Sofija, 17. marca. Vladno in opozicijo-nalno časopisje je sklenilo neke vrste premirje do Velike noči. Vsaka polemika je izključena.
NAGROBNI SPOMENIK PAPEŽU PIJU X.
Rim, 5, marca. »Giornale d'Italia« piše, da se postavi v vatikanski baziliki spomenik Piju X. s prispevki vernikov ce-/ega sveta.
GARIBALOINCI SE VRNILI IZ FRANCIJE V ITALIJO NAZAJ.
Milan, 17. marca. Garibaldinci so se vrnili iz Avignona v Italijo nazaj. Vsakemu Garibaldincu je izplačala Francija 100 frankov. Pod poveljstvom Peppino Gari-baldija je ostalo na Francoskem še 200 Garibaldincev, ki žele, da postanejo francoski državljani.
PRINCEZINJA WINDISCHGRAETZ PRIDE Z DRUŽINO V OPATIJO.
Iz Opatije se poroča: Princezinju Elizabeta \Vindischgraetz, cesarjeva vnukinja, pride za nekaj časa z družino v Opatijo. Pripravljena jim je vila »Vellisch.
LjuUljonske novice.
lj V petek veliki vojaški koncert v deželnem gledališču. Nastop 70 godbenikov. V petek dne 19. marca bo v deželnem gledališču velik dobrodelni koncert združenih godb c. in kr. pehotnih poikov št. 17 in 97 na korist »vojne oskrbe«. — Spored: 1. Beethoven: Overtura k operi »Leonora« (Fidelio). — 2, Smetana: Uvod in prihod kralja Vladislava iz opere »Dalibor«. — 3. Wagner: Gralov prizor iz opere »Parsifal«. — 4. Parma: Predigra k Ernst pl. Wilden-bruchovi baladi »Schon Adelheid«. — 5. Bach-Gounod: a) >Ave Maria«, Bocherini: b) »Menuett«. — 6. Liszt: »II. Ogrska rapsodija«. — Začefek ob 7. uri 30 minut zvečer. — Predprodaja vstopnic v Češar-kovi trafiki v Šelenburgovi ulici in zvečer pri blagajni.
lj V podporo vojakov so darovali šolski otroci v Kropi 6 K, neimenovan že drugič 10 K.
lj Za begunce smo prejeli od č. g. Val. Oblaka, župnika v Kropi, 40 K.
lj Pomočniške preizkušnje. Obrtne kroge opozarjamo na v današnji številki nahajaječo se objavo obrtno-oblastvenc preizkuševalne komisije za pomočnike v Ljubljani, katera naznanja dneve preizkušenj v tekočem letu.
lj Otčni zbor pogrebne bratovščine sv, Jcr&fa se vrši v nedeljo dne 21. marca t. 1. ob 5. uri popoldne v kn. škofijski palači, pritličje desno. Vsi moški in ženski udje se vabijo k polni udeležbi. Odbor.
ij Velikodušna darila. Gospod svetnik trgovske in obrtne zbornice Jean S c h r e y je daroval za ranjene in bolne vojake v Ljubljani 300 kg fine marmelade ter jo dal na razpolago predsedništvu deželnega in goscejnega pomožnega društva Rdečega križa, da jo razdeli med društvene zavode in garnizijske bolnice. — V isti namen je daroval gospod dvorni dobavitelj lekarnar P i c c o 't i vnovič 100 steklenic malinovca. velikodušnim darovalcem se izreka tem potom najtoplejša zahvala.
Ij Ujela se'jc lisica, ki jc očividno last nekoga, kajti lisica ima okoii vratu jermen. Lastnik naj te oglasi pri g. J. Šlajpahu, v bolnici za silo.
lj Pojasnilo. Gostilna v Florjanski ulici št. 20 Fri Amerikancu ni vojakom prepovedana, marveč neka druga gos Lil. •• v Kolodvorski ulici sličnega imena.
'i Serierj. Na včerajšnji semenj je bilo Pr:«-' ;nh 35-1 -glav živine, in siccr: ii9 konj, i.:.} volov, 82 krav, 10 telet in 5 prašičev. Kupčija za konje jc bila od strani
vojaščine zelo živahna. Govede sc ni prodajalo, ker ni bilo tujih kupcev.
Dnevne novice.
-f Slovenskim materam. Omenivši dogodka v Pragi, ko so tri dame hotele vojne dogodke prespati, piše Z. v »Agra-mer Tagblattu«; Vidimo, da ni dobro, ako imaš predrzne želje in jih hočeš izvajati. Nič ne koristi, da hočeš spati, ko moraš bdeti. Kajti, pač malo je med nami lakih, ki bi se mogle vdajati razpoloženju do spanja, kakor one tri dame v Pragi. Nasprotno. Spimo manje nego sicer, ker skrbi nas vzdržujejo v bdenju in mnoge težke skrbi nam ne dajejo miru. Moramo bdeti, ravno sedaj, ko nam ob grmenju topov, ob tisočerih bolih, ob ječanju stotisočev in milijonov ranjencev, v smrtnem hropenju nepreglednih krdel umirajočih, ob rušenju cvetočih mest in požiganju srečnih vasi — dozoreva nova bodočnost za nas in naše otroke. Boljša ali slabša, nego je bila minulost? Kdo more vedeti to? Mi vemo le, da nad našim delom zemlje vihra usode-polna huda ura z nedoglednimi posledicami za bodočnost. Ne koristi, ako se po-tajujemo in skrivamo. Stresajoči in strašni dih te hude ure prihaja tudi do nas. In čemu tudi naj bi s silo zatiskale oči, ko treba in se mora gledati: za našo lastno bodočnost, za naše otroke, naše rodbine, za vso našo deželo, za ves naš ljubljeni, težko izkušeni narod. Ravno sedaj moramo visoko držati ideale svojih očelov, kakor še nikdar, ravno sedaj moramo biti zveste svojemu narodu, kakor nikdar. Ljubimo ga z vso silo svojega srca, in ravno sedaj, vsak dan, vsako uro, učimo svoje otroke, naj ljubijo svoj narod za vso bodočnost, preko vsake izkušnje, preko vsake nesreče! — Potem nam tudi naša lepa domovina, katere sinovi toli številno pokrivajo bojišča Evrope, vstane zopet nova v naših otrocih, ne umre nikdar, če bomo me matere vršile svojo dolžnost. — Tako kliče Z. hrvatskim materam. Naj čujejo ta klic tudi slovenske matere!
+ Odlikovane redovnice. Železni križ je bil podeljen 15 sestram iz družbe frančiškank, ker so požrtvovalno-stregle ranjencem na bojišču.
+ Češki namestnik obolel. Češki namestnik knez Thun je obolel na očeh in sc mora nekaj časa varovati. Zato ne deli avdijenc in se ne udeležuje sej.
—	Poročil se je v Sarajevu g. Josip U r b a n i j a , akademični kipar, sedaj računski podčastnik v črnovojniškem pešpolku št. 27, z gospico EmoNeubauer. Čestitamo!
—	Velikonočne vojne razglednice se dobe pri upravi »Ilustrov. Glasnika« ter v nekaterih naših prodajalnah le še prihodnji teden, dokler je kaj zaloge. Kdor hoče izbrati posebno priljubljene vrste, naj se požuri. Ponatiskavale se ne bodo. Skupina 24 izvodov stane 1 K 80 v., posamezni izvodi po 10 v.
—	Poročil se je c. kr. poštni asistent (sedaj c. in kr. praporščak) Robert Olifčič z gospodično Ivanko Olifčičevo roj, Mid-lochovo. Bilo srečno!
—	Umrl je po dolgi bolezni vlč. gospod Alojzij Sekyra, župnik v Sv. Lovreču Pasenetičkem v Istri. R. I. P.
—	Potres. V ponedeljek zvečer ob 11. uri se je čutil na Gočah potres. Najprej se je slišalo podzemeljsko gromenje, nato precej močan sunek, da so okna in vrata zaropotala, in potem zopet gromenje. Ob "/.,12. uri ponoči se je zopel slišalo podzemeljsko gromenje.
—	Prisega prostovoljnih strelcev bo, kakor poroča »Deutsche Wacht«, jutri v Celju.
—	Zbor prostovoljnih strelcev v mestu Celovec in okolici so 16. t. m. slovesno zaprisegli. Zboru je pristopilo 60 gospodov, med njimi deželni glavar Leopold baron Aichelburg-Labia, celovški župan dr. Gustav vitez Metnitz, Karel vitez pl. Met-nitz in svetnik deželne vlade Hans vitez pl. Rainer-Harbach. Tudi v Wolfsbergu so 14. t. m. ustanovili stotnijo prostovoljnih strelcev. (Po Grazer Tagesposl«.)
—	Strašna smrt slovenskega častnika. Absolvirani jurist in rezervni poročnik 2. bos.-herc. polka Ivan Grandovec iz Trebna je bil 21. februarja na severnem bojišču zadet od sovražne krogle. Podal sc je v lazaret, katerega je takoj nato vžgala sovražna granata, tako da so ranjenci, med njimi tudi poročnik Grandovec, zgoreli,
—	Umrla je v Vižmarjih posestnica ga. Helena Bizjak, roj. Planin-š c k, po dolgi bolezni. Pogreb se vrši jutri. — Blago pokojnico priporočamo v molitev.
—	Kot žrtev svojega poklica je umrl v Gradcu koncipist mestnega fi-zikata in vseučiliški profesor dr. Hans liammerl. Umrl je na kozah, katere je nalezel pri na kozah obolelih vojakih.
—	Pivo v Monakovem se je podražilo za 2 vinarja pri litru.
Na bojnem polju pokopan je bil zadnje dni poročnik 17. pešpolka Fran Bizjak. — Nunj naslovljena pisma
in dopisnice so namreč te dni prišlo nazaj v Ljubljano z opazko »gefallen«.
—	Vojne žemlje nameravajo odpraviti graški peki.
—	Tri italijanske vojaške begunce (al-pince) je pripeljal 16. t. m. neki orožnik z dvema črnovojnikoma v Beljak, kjer jih jc izročil okrajnemu glavarstvu.
—	Presenečena mati v kinogledališču.
V	Braunau-u so predstavljali 14. t. mes. v kinogledališču vojne slike. Neka žena Ei-chinger zagleda na predstavljeni sliki svojega sina deželnega strelca, ko stopi iz strelskega jarka. Mati je bila zelo vesela, ko je videla na sliki svojega sina zdravega in veselega.
—	Iz ruskega ujetništva so se ogla* sili: Ljudevit Bartol jc sporočil svojcem, ki bivajo v Podpreski, občina Travnik, pošta Draga na Dolenjskem, da se nahaja v ruskem ujetništvu, in sicer v mestu Kovrov v vladimirski guberniji. — Karel Kordiš, doma iz Malega loga pri Tratniku na Dolenjskem, je ondan nepopisno razveselil svojo ženo Frančiško s pismom, v katerem ji je šele čez več mesecev naznanil, da je še med živimi, in da se bosta še videla, če bo le božja volja tako. Karol Kordiš se nahaja sedaj v mestu Tom-sjtu v Sibiriji. Ker jc v Tomsku več Slovencev, se nekaj zmotijo, da jim ni še preveč dolgčas. — Ivan Tomšič, doma iz Spodnjega Kašlja, pošta D. M. v Polju pod Ljubljano, jc te dni poslal svoji ženi Ivani, da se nahaja v ruskem ujetništvu v Turkestanu. Piše ji, da jc živ in zdrav in želi, da bi bilo z njo enako, potem se bosta že še videla. Tudi mater, staro ženico, je jako razveselil z rečenini listom. Ko sta Janezova žena in mati brali preveselo pismo, so jima plavale oči v solzah in neprenehoma ponavljali: »Hvala Bogu in Materi božji, da je še živ!«
—	V Splitu zauro kavarne? Iz Splita se poroča, da se po mestu širijo govorice, da bo oblast iz zdravstvenih ozirov zatvorila vse mestne kavarne.
—	Slovenec oslenel v vojni. Zagreb* ški »Obzor« poroča dne 17. t. m.: V tukajšnji (zagrebški) bolnišnici se je nad tri mesece zdravil enoletni prostovoljec Slovenec Rudolf Maruzza iz Trsta.
V	bitki pri Valjevu dne 25. novembra mu je razletela se granata poškodovala obe očesi, tako da je popolnoma oslepel. Nesrečni mladenič je bil edini Slovenec v tej bolnišnici. Nedavno so Maruzzijevi starši prepeljali sina v Trst.
—	Padla sta na severnem bojišču, kakor javlja uradno poročilo, Anton Vukši-nič, posestnik in mlinar na Božakovem št. 3; padel je dne 9, septembra 1914 pri Grodeku. V bolnišnici Satoralja Ujhely na Ogrskem je umrl za ozeblinami Ivan Težak, posestnik in mlinar na Božakovem št. 11; umrl je dne 21. novembra 1914. Ta dva sta bila še mlada, prvi star 29 let, drugi 32 let. Med seboj sta bila kot soseda neločljiva prijatelja. Bila sta obadva trdna gospodarja in zapuščata mladi vdovi z več otroki. Občina Božakovo jc s tem izgubila
j obč. svetovalca, kakor tudi dva najuglednejša in nadebudna moža. Blaga junaka, lahka vama bodi luia zemlja!
Trdo likanega perila ne ho več.
Mcslni svet v Lipskem je prepovedal vporabljati kruh in moko za tehnične namene; prepovedal je tudi vporabo močnatega škroba in zmesi, ki jih obsegajo, za poškrobljenje perila in drugih stvari. Prepovedal je tudi lepilo iz moke, s kropom polite.
—	Oče z nožem na sina. Iz Trbiža se poroča: Nekdanji kurjač Ivan Juvan, 41 let star, oče štirih otrok, je prišel 12. t. pijan domov. Kričal in grozil je ženi in otrok om. Materi je priskočil na pomoč sin, 17 letni ključavničarski vajenec, ki je poizkušal potisniti očeta v stransko sobo, kar je Juvana tako razljutilo, da je potegnil nož in pričel z njim mahati po sinu, ki se je zgrudil ves krvav na tla. Ker jc Juvan le še hotel mahati z nožem, je prestrašena mati popadla železno palico in je udarila z njo Juvana po glavi. Pijanec se je zgrudil nezavesten na tla. Ranjenega sina so odpeljali v beljaško bolnišnico. Juvan jc bil že 1. 1907. sedem mescev v celovški norišnici. Zadnje čase je večkrat grozil rodbini s sekiro in z nožem,
—	Iz ljudskošolske službe na slovenskem Štajerskem. Učitelj Ferdinand šc nt jure jc premeščen iz Sromelj na deško ljudsko šolo v celjski okolici, učiteljica ročnih del H e d v i g a Gaber c, roj. Lešnik, na štirirazredno ljudsko šolo v Navaplje. Vpokojeni so: Učiteljica na Planini Leopoldina Rautcr, nad-učilelj Franc P r a p r o t n i k v Mozirju, učitelj Franc Ferlinc v Šmarju pri Jelšah. Odpuščena sla iz službe po § 23.,
| al. 1, postave iz 1. 1904., nadučitelj F r a n c Megla v Ši. Lenartu pri Veliki Nedelji in šolski vodja ptujske okoličanske šole. Priznanje jc izrazil dež, šolski svet vpoko-jenemu nadučitelju Francu Praprot-ni k. Nadučiteljem jc imenovan g. Ljudevit C c r n c j na ljudski šoli v Grižah pr; Celju.
—	Iz Tržiča. V tukajšnji cerkvi sv. Andreja v trgu bodo imeli Nemci petdnevno mirovno pobožnost. Pričetek v soboto dne 20. t. m. ob pol 7. uri zvečer, sklep na praznik Marijinega Oznanjenja dne 25, t. m. ob 7. uri zjutraj. Vsako jutro in zvečer bota dva govora. Govoril bo č. p. Emil Volbert, stolni pridigar v Ljubljani.
—	O odlikovanem Orlu Alojziju Lisjaku nam še poročajo iz Gorice: Kakor smo že poročali, je bivši trobentač dorn-berškega Orla iz Zalošč dobil poleg srebrne tudi zlato svetinjo in je avanziral za narednika. Še posebej pa jc za svoj junaški čin dobil 100 K nagrade, kar je zelo redko odlikovanje. Njegovo junaštvo in neustrašenost je bila tolika, da se njegovi predstojniki in tovariši čudijo, da je ostal živ. Taki so naši slovenski fantje!
—	Oglašajo se: Matej Kalister, ki sta ga roditelja že objokovala, ker sta dobila vest, da jc na bojnem polju bil smrlno ranjen, sc je oglasil iz gubernije Saratova. j Pisal je 31. januarja t. 1. ter pravi, da je zdrav, le da mu je strašno dolg čas. Pravi da je že večkrat pisal, a pisma niso došla. — Iz ruskega vojnega ujetništva se je i oglasil g. Matija Selan iz Savelj pri Ljubljani. Zadnje njegovo sporočilo je bila razglednica, ki jo je poslal svojemu prijatelju, ko se je peljal skozi Ogrsko na bojišče. Vsa povpraševanja po njem so bila zaman. Govorile so se vsakovrstne govorice o njem: da je mrtev, da mu je granata odbila nogo itd. Kaka radost pa prešine njegove starše, brata in sestre, ko prejmejo dne 13. marca 1915. pismo od njega. Pismo je datirano 25. decembra 1914. Med drugim piše sledeče: »Dragi moji! Leta 1914. ne zabim nikdar v življenju. Koliko gorja, nesreče in bede je doprineslo to leto ni moč popisati. Stotine žena zaman povprašuje in pričakuje svojega moža; tisoče in tisoče otrok zaman svojega - očeta. Oni že trohne mesece v tuji zemlji, daleč, daleč od doma svojega ... In kako je bilo z mano. Dne 28. avgusta je bil ranjen moj nadporočnik, katerega smo odpeljali v bližnje mesto. Prihodnje dni smo nameravali oditi v Lvov. Takoj naslednji dan pa zavzamejo Rusi mesto in bili smo vojni ujetniki. Odpeljali so nas skozi Rusijo v mesto Ashabat ob perzijski meji. Veliko hudega in pomanjkanja sem prestal, toda kljub vsemu zlu sem zdrav, za kar se imam zahvaliti edino — Bogu. Drugo se že pogovorimo, ko se snidemo.«
—	Preskrba z živili v Trstu. Bančni konzorcij, ki skupno z občino in z trgovsko zbornico preskrbuje Trst z živili, jc nakupil do zdaj 20 železniških voz koruze in nad 200 železniških voz moke v vrednosti 1,250.000 kron. Občinski svet je v svoji zadnji seji sklenil, da nakupijo 60 železniških voz riža, 20 voz testenin, 40 voz koruze, 10 voz fižola, 1 voz slanine, 150 voz moke in 10 voz ječmena.
—	Utesnitev prodaje mlinskih izdelkov in kruha. Deželna vlada je izdala ukaz, ki pravi: Osebe, ki obrtniško za plačilo oddajajo mlinske izdelke in kruh tretjim osebam, ne smejo brez posebnega dovoljenja političnih oblasti svojim odjemalcem v okraju političnega oblastva I. stopnje v enem tednu skupaj prodati več kakor k večjem tri osminke tiste množine, ki so jo prodali v času od 1. do 15. februarja 1915. Omenjene osebe so dolžne spisovati posebne zapisne knjige, iz katerih mora biti razviden obseg zaloge moke in kruha začetkom tedna, prirastek tekom tedna, dobavni viri, množina konccm tedna in način porabe mlinskih izdelkov. Beležne knjige morajo biti vedno pripravljene za vpogled političnim okrajnim oblastvom in njihovim organom.
—	Obrtna zadruga na Bledu. Dne 11.
aprila 1915 ob 9. dopoldne priredi obrtna zadruga na Bledu preizkušnjo obrtnih vajencev v pisarni zadružne bolniške blagajne na Bledu, »Blejski Dom«. Vsi vajenci, kateri so učno dobo že dokončali in nameravajo napravili preizkušnjo, naj vlože pismeno prošnjo na obrtno zadrugo na Bledu, katera je kolka prosta, najkasneje do 31. marca 1915. Pristojbina znaša 5 K, oprostnina 6 K. Vajenci nečlani zadruge na Bledu plačajo 12 K pristojbine.
—	C. kr. razredna loterija. Žrebanje 5. razreda e. kr. razredno loterije bode trajalo 22 dni in sieer od 6. aprila
do 3. maja 1915. Srečke se dobivajo že sedaj pri Ljubljanski kreditni banki, poslovnici e. kr. razredne loterije v Ljubljani. l'ii isti kupljene srečke so zadele: št. 168.435 !\ 30.000'—; št. 130.169 K 10.000'-; St. 157.211 K 10.000*—i St. 68.425 I\ 5000' ; po K 2000" : številke 19.987, 19.994, 46.292, 81.517, 85.174, 36.359, 57.392. Opozarjamo cenjene reflcktantc na današnji oglas.
Virtuozinja na g oslih. Ema Klo-basser je 17. I. m. umrla na Dunaju v 86. letu starosti.
Umrl \(t v Havru bivši pariški policijski ravnatelj Hennion, zadnji čas odposlanec francoske vlade pri belgijski vladi.
Laški tolovaji naskočili vlak. Pred par dnevi so blizu postaje Treviglio okrog polnoči naskočili tatovi tovorni vlak, ki je vozil proti MUanu, in sicer na nekem kraju, kjer je moral vlak zaradi poprav na tiru počasneje voziti. Zmetali so iz zadnjega voza mnogo zavojev s tkaninami in podobnim blagom. Spremstvo jc skušalo roparje pregnati s streli, a ti so tudi odgovarjali s streljanjem. Vlakovodja je nato začel voziti z največjo naglico, da bi tolovaji ne mogli skočiti z voza. Toda na prihodnji postaji o tatovih ni bilo nobenega sledu. Ob progi so drugo jutro našli mnogo blaga, ki ga poštenjaki pač niso mogli odnesti.
mmoom vmmh / JIrazpošii ja
' lekarnarja PlCCOU-ja I
v Ljubljani
j \Vieptalc\Biec.?ospeJu\ts\asVm ' ?jy> ^ yrt\3a\io o4?f\\e \e\esa.
W I sSeklenfca 2B iiistarieu.
Naročila po povzetji.
Prugogimnazijec
14 let slnr, zdravega telesa, želi vstopiti kot učenec v tiskarno ali trgovino. — Vprašanja na upravništvo ,,Dolenjskih Novic" v Novomesto z
znamko za 10 vin. za odgovor.	590
rekrnivalescente.
Od zdravnikov priznano in priporočeno krepilno sredstvo.
Izbomi okus.
Na prodaj v lekarnah.
miiiiiii:iii!iiniiiiHiiiiiiiii!iiuiiiiii'.iiuiiiiniiiMiii!iiniiiiiiiiiiiuiiiii!i!iiim
| U češke rodiny liledatn obedy, | | cliutne, domačne upraveni.
Nabidky do administr. 1.1. pod § znač. Ceska kuchyn 603.
niiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiUiiiiiiiiiiiiiiii;

eri
Zalivala.
599
Misijonska družba sv. Vin-cencija Pavljanskega se za izražena sočutja oh smrti njenega ljubljenega sobratu, g. Ileidricha in za tako nepričakovano mnogožto-vilno udeležbo pri pogrebu prisrčno zahvaljuje. — Predvsem se zahvaljuje prevzviš. gospodu knezoškofu, kije blagovolil blagosloviti truplo; dalje vsem preč. gg. kanonikom, vsej veleč, svetni in redovni duhovščini, gg. zastopnikom dež. odbora, dež. bolnico in drugih korporacij, katoliškim zavodom in vsemu slavnemu občinstvu. Posebno se še zahvaljuje čč. gg. bogoslovcem za trikratno krasno petje v hiši, cerkvi in ob grobu.
Vsem povrni ljubi Bog!

, SANATORIUM • EMONA I
1 ZA' NOTRANJE • IN • KIRURG 1CNE • BOLEZNI. • PORODNIŠNICA.
t/LJUBLOANA-KOMENSKEGA-ULICA-^ \ sef-zdraw:primarij-DR-FR.DERGANC
tO lolna garancija! 3 mtliione ž9 v rabi!
šivalni stroji
najboljši in dosedaj nedosežnivtrpežno-sti za rodbinsko iu obrtno rabo, šiva, veze (Stika), krpa (maši) nogavice in perilo. Pouk brezplačen v hiši. Nujkrasnejša oprema. Primerna velikonočna darila.
Edina tovarniška zaloga „Gritzner"- Šivalnih strojev.
Josip Peteline
Ljubljana, za vodo, blizu frančiškanskega mostu, levo, 3 hiša.	529
V najem se odda pod ugodnimi pogoji vsled smrti lastnika
koncesija u sostiiniiar-
ske obrt s primero, prostori.
Več pove uprava „Slov." S02
V V
se oženjen hišnik za vilo 12 km ocl Ljubljane oddaljeno, v bližini tovarne, ki je vešč v' kmetijstvu in vrtnarstvu. — Prednost imajo taki, ki vživajo kakšno pokojnino ali imajo kak drugi postranski zaslužek. Naslov pove uprava ,Slov.' pod 594.
ovaiije
obstoječe iz 2 sob, kuhinje in drvarnice, se odda za majev termin. — Naslov pove uprava lista pod št. 588. 588
t
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena mati, stura mati, tetu, gospa
včeraj 17. t. m. previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se vrši v petek 19. t. m. na domačem pokopališču.
Drago ranjko priporočamo v blag spomin.
Borovnica, 18. marca 1915.
598
Žalujoča rodbina Garinova.
		
	ffi^^	
Brc/ posebnega obvestila.
Bieikelj
še dobro ohranjen, se kupi takoj. Vpraša naj se pri fl^A^CU PUST, Streliška uliea 33. 5<ji
f
Potrti preveliko žalosti javljamo pretužno vest, da je naša nad vso ljubljena iu predobra hčerka oziroma sestra, gospodična
fled^ika Schoff
učiteljica
v sredo dne 17. marca 1915 ob pol II. uri zvečer po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
1'ogreb nepozabno pokojnico se vrši v petek 19. marca 1915 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Dunajska cesta 38, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice so bodo bralo v raznih cerkvah.
Počivaj v miru blaga duša!
Ljubljana, 18. marca 1915.
Josip Schott,
c. kr. vodja zemljiške knjige, oče,
Ernestina Schott,
mati.
dr. Emil, Franc, Rudolf,
bratje.
Ernestina, Olga, Bertn, Vida,
sestre.
601
Odda se takoj v Gorenjivasi pri Zatični
*	V M	-	* «1
Pojasnila daje lastnik g. Ivan Končina, Gorenjavas, p. Zatična. 583
Krave mlekarice s teleti, plemenske bike. telice, vole, teleta, plemenske mrjasee, breje svinje, jesenčke za pitanje, debele prašiče za speli in pršut, 8-tedenske prasce, ovce, jagnice, koze. kozličke in belgijske zajce prodaja veds*o po dnevnih cenali:	000
Vnovčevatnica za živino v Ljubljani.
Vsa nadaljna pojasnila se dobe v pisarni v hiši »Gospodarske Zve^e« I. nadstropje.
(sedež na c. kr. državni obrtni šoli).
V tekočem letu so bodo, v smislu S 104 b obrtnega reda, vršile M |	a
dne 15. aprila, 15. junija, 15. oktobra in 15. decembra.
Pred to komisijo se pripustijo vajenci, oziroma pomagači, ki so se izučili v tovarniškem podjetju ali pa pri mojstru, kateri ni član kake zadruge, pri kateri obstoja zadružna izpraševalna komisija. Lastnoročno pisane, nekolekovane prošnjo za pripustitev k preizkušnji je treba opremiti v. učnim izpri-čevalom iu izpričevali obrtne nadaljevalne šole, ako je prosilec tako šolo obiskoval.
V Ljubljani, dne 15. marca 1915.
Predsednik komisije: 584	ing. J. Foerster.
Roche
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, inf luenči
Kdo naj jemlje Sirolin ?
1. Vsa!<,ki trpi na frajnem kašlju
lažje je obvarovati se bolezni,nego |Otdraviti. ,2. Osebe s kroničnim kafarorn bronhijev, ki s Sirolinom ozdrave.
Vadušl jivi .kaferim Sirolin inafno olehča naduho-<4. Skrotuzni ofroci,pri katerih učinkuje Sirolin z ugodnim vspehom na splošni počufek.
Se dob/ v
vseh tekam?h S K.V.-
!Wr .f BAStL
Gesrtflrsivo.
— Juž&ega sadja bo zmanjkalo, ker
j-.: t,r:povedala Italija izvoz sadja, Gospo-
(•L:je raj sc preskrbe za časa. Smokvc in <:3>)jr.i so jako redi'nf, malo takega sadja i'3::'"'.-i!"3ti kos kruha. Na suhem spravljene, v stekleni posodi ali v škatlji, se že c:\"c r"' "j č'.'su. Bolj nego smokve in ,da-teljne bomo pogrešali pomaranče, še najbolj pa l»mono, ki jc postala neobhodno potrebna v gospodinjstvu in v zdravstvu. Dobi se res da limonina kislina, pa se ne more uporabljati povsod kakor sveža limona. Gospodinje naj r>: popravijo zdaj konserve pomaranč in limonin o:1~edek, da bo pclefi kai v rokah za pc : .o. Poma-rantine olupke je treba skrb " ' .sušiti ali skuhati na sladkorju, ker so zdravilo za želodčno mrziico, rabijo se tudi kakor limonini za različne hkerje. Pomaranče se skuh?io najbolje v Wekovcm aparatu, vsaka gospodinja ima svoj način. Limonam iztisni sok in precedi, detli malo manj nego polovico sladkorja kuhati in prilij mu za par Ilic vode. Ko je vre' sladkor kakih deset minut, zlij vanj sok, kuhaj dobrih petnajst minut in nalij če gorko v steklenice. Zamaši in zapečati.
S določbam ejlede porabe žita in
moke piše v Pij o vi korespondenci neki kmetovalec: Čisto prav je, da se mora z zrnjem v vsakem oziru varčevati, ker ljudstvo i n armada ne% smeta kruha stradati in <*re za lo, da z zalogami izhajamo do prihodnje žetve, to je najdlje do srede julija. Treba pa vendar povedati, da vzbuja stroga prepoved, da se domači živini ne sme pokladati žita, težke pomi leke za bodočnost naše živinoreje. Kdor pozna kmečki obrat, ve, da je vzreja telet in prešičev brez močnate krme neinotroča. Prehod od materinega mleka k splošni živinski krmi morajo tvoriti mlečne in močnate juhe. Ako se kmetu vzame možnost, da na ta način vzreja svojo mlado živino, potem je oškodovan podmladek, kar je z ozn'o 'i na vlada joče poiDan.;:: 'i' živine jako nevarna stvar. Za konje se je tudi določilo le po 3 kg ovsa na dan in vendar ve vsak voznik, da izood 5 do 7 kg nikakor ne gre. Kje naj kmečki konji dobe moč, da zadoste podvojenim zahtevani, ako so slabo krmlje-ni? Za mesto in deželo se je dalje določilo po 240 gramov moke na dan za vsako glavo. To bi morda zadostovalo za mestne liudi, ne pa za kmeta in nje-
govi' posle, katerih glavni del hrane tvori ravno kruli in ki morajo ravno letos delati vsak za dva ali tri. A kako boš delal, če se nezadostno hraniš! Nujno je torej potrebno, da se odredbe razmeram primerno premene.
Naročajte »Slovenca"!
Išče In se (jak«^
»Ivi; .skupni r
m
v. vso upravo (nieseč.). Ponudbe na upravo pod št, 587.
lotelirii!
387
Ne odlašajte dolgo, temveč preskrbite se takoj s papirnimi prtiči, katerih najboljšo, res higijenično, čisto belo kvaliteto ima v bogati zalogi in po neverjetno nizkih
cenah.
Nasproti glavne pošte.
Na željo prtiče tudi tiskam v poljubni barvi in okusni izpeljavi.
Modne eefire, kanafase, rjuhe novosti blaga za pomlad in druge tkanine, pošilja, dokler je zaloga
po
JAROSLAV MAREK,
tkalnica in razpošiljal. BISTRO 45, gjV Oriiške cjore, Češko.
mr
Vzorci zastonj in iranko.
Nihče nai ne zamudi te prilike, kdor hoče imeti nekaj res dobrega, zanesljivega in sedaj een.ega, in vsak naj se po-žuri z naročilom, dokler je kaj zaloge.
Pošiljam še 40 m zefirja, kanafasa, mo-drotiska itd. Ostankov za 20 K, I. vrsta 40 m I< 25 franko.	47<j
Mesto mMm mmika, wr pisarni® sluge -m
ali kaj podobnega, išče 24. letni moški, ki je dovršil 2 razreda realke in ;e vešč obeh dirželnih jezikov ter je mirnega, krščanskega življenja. Naslov pove uprava lista pod št 575.
Sprejme se
trgovski pomočnik a«
za trgovino z mešanim blagom. Spietui manufakturisti itnujo prednost. Ponudbe z natančno navedbo dosedanjega službovanja v nemSčini na upravo lista pod »Spreten manufakturist 567«.
gpft ISEESEses^ ^SBSšk^^ž
m Novo izšlo! Novo izšlo!
Sloviti 389
Prosim, oglejte si predležeče oblike nog, in ne bodete prišli težko do prepričanja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolno-'nia prilagodena. Človeške noge niso vse enake oblike, vsaka noga ima svoje posebnosti, in te posebnosti upoštevati je dolžnost vsakega izkušen, veščaka.
Poskusite pri:	935
Fran Szantner
specialist za ortopediOna in anafoniična obuvala
Ljubljana, Selenburgova ul.4.
za pomlad in poletje 1915 in
Favorit rtisli ii
in in u ii
kakoi' tudi vsi novi kroji so v zalogi pri tyrdki
Ljubljana, Marijin trg. Glavno zastopstvo za Favorit za Kraipo.
Favorit modni album, cena 95 vin., po pošti K t'05 • Favor t-mladmskl (perilo) album cena 95 vin,, po pošti K 11)5.
ll
"J
m
s«
M
Qhava

Hrv.-slavon. gospodarsko društvo v Zagrebu kupi večje množine krompirja na cele vagone in sicer zdrav, izbran za uživanje, kakor tudi krompir za seme srednje velikosti, osobito naslednjih vrst: zgodnji ruževec, »Schneeflocke« Wohltmanov ruževec, »Imperator«.
Lastniki krompirja naj čimprej dopošljejo svoje ponudbo z obvezo na imenovano gospodarsko društvo ter naznanijo vrsto, število vagonov, ceno za na železniško postajo postavljeno blago, kakor tudi ostale dobavne pogoje.	592

f 11 f rVrrv » rvTVTTV

V*

590


1


I- - ^ M'	li
i	L
i
zadenete lahko, ako se udeležite žrebanja
5. razreda c. kr. razredne loterije
dne 6, 7., 8., 9, 10., 12, 13, 14, 15, 16, 17, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 26, 27, 28, 29. aprila in 3. maja 1915.
najboljša in najsigurnejša prilika za šfesSenfe!
št. 68435 zadela K 30.000 1 Pri nas št. 130169 zadela K 10.000 S kupljene srečke ..-—..-.-»-I S" 7adelp		1 št. 157211 zadela K 10.000 i ! št. 68425 zadela K 5.000 j
Po K 2000; 19987,	19994, 46292, 81517, 85174, 36359, 57392. j	
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, M klo ičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni liiši nasproti hotela „UniGn" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč
64.000 srečk se bo izžrebalo v 5. razredu v skupnem znesku K 18,356.200.
To zadnje žrebanje traja 22 dni in je najsijajnejše preskrbljeno z dobitki in sicer z izredno visokimi:
ter jih obrestuje po 43i°o brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti 4-75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohran. položnice brezplačno na razpolago.
Hačelstvo.
. HM" II IU IIIHMPUIPIPIPHMIPBI
K 300.000 „ 200.000 „ 100.000 90.000 80.000 70.000 60.000 50.000 40.000 30.000 25.000 20.000
SW Ne zamudite te prilike !
Srečke sc dobijo pri:
Ljubljanski kreditni banki
poslovnlci c. kr. razredne loterije v Ljubljani
in njenih podružnicah v Trstu, Borici, Celju, Celovcu In Splitu.