Ameriška Domovi ima 'No. 251 AMCIUCAN IN SKRIT _ K>R€ign in language ONLY Pfaticna] and iRtarnxttau) firevIaUaa CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 30, 1959 SLOVCNIAN MORNING NCWSRAPGR SOB. AUGUST PHYATEL BO JUTRI ZAPRISEŽEN ZA ]SJovi grobovi PliEDSEDKflU MESTNEGA SODIŠČA CLEVELANDA p , ro kratki bolezni je preminul CLEVELAND, O. — August imenovanje na izpraznjeno me- v Euclid Glenville bolnišnici Pryatelj, slovenski rojak z Neff sto predsednika mestnega sodi- Joseph Janežič, star 82 let, sta-Rd., si je pridobli kot namestnik šča. Guv. DiSalle je priporočilo nuj°č na 410 E. 264 St., Euclid, glavnega nadzornika za zavaro-. upošteval in naš rojak bo jutri Ohio. Tukaj zapušča soprogo Jo-vanje v Ohio in kasneje kot vod- ob 10:30 dopoldne v Mestni hiši sephine, roj. Sajovec, (poprej ja omenjenega oddelka ugled in zaprisežen. Nosse) otroke: Mary Tekavec, spoštovanje kot sposoben in ve-j Zaprisega sod. A. Pryatela bo Josepha ml. in Franka in pa-sten javen uradnik. Guv. Frank v sobi 217 prostorov mestnega storka Anthonya Nosse, 4 vnu-J. Lausche ga je imenoval na sveta v Mestni hiši. Predsedo- ke, pravnuka in več drugih so-izpraznjeno mesto na mestno so- val bo Joy Seth Hurd, član pri- rednikov. Rojen je bil v vasi dišče v Clevelandu. zivnega sodišča, zaprisegel pa Podraga v Vipavi, pošta Pod-bo novega predsednika mestne- nan0s, kjer zapušča sestro Ma-ga sodišča sodnik okrajnega so- rij0 in druge sorodnike. V Ame-disca Thomas J. Parnno. riki je biI 52 jet Bil je član Slovesnosti bodo prisostvova- Društva Lunder Adamič št 28 h mestni župan A Celebrezze, SNPj) je bil v pokoju zadnjih elan njegovega kabineta ing. 14 let je bn , oslen Louis Drašler, slovenska mestna . , , , n/r ^ odbornika John Fakult in John Addressograph - Multigraph Co. Kovačič in še vrsta drugih zna- mrtvaškem odru bo jutri od nih javnih osebnosti mesta. 'Po- 2’ d° J0;111 V petek 0d 2‘ do l!)' vabljena je tudi splošna javnost, P°gred bo v soboto z-iutraj ob prav posebno še ožji rojaki no- desetlh 12 Jos' Ze3e ln Sinovi vega predsednika sodišča. Ameriška Domovina g. A. Pry-atelu na visoki službi čestita in mu želi veliko uspeha pri njego-Na tem mestu se je kot sodnik vem javnem delu. Prav tako v prometnih prestopkih izkazal čestita tudi guv. DiSallu, ki se ni kot odličen pravnik, vesten in j vdal pritisku, ampak je imeno-uspešen sodnik. Tako je razum-■ val na visoko mesto slovenske-, Ijivo, da sta ga odvetniški zbor- ga rojaka zaradi njegove prizna- Po<>'lavnik Neodvisne Hrvat niči Clevelanda in Cuyahoga ne sposobnosti in vestnosti v ja-okraja priporočili guvernerju za vnem delu. obljubil Japoncem, da Razgovori v jeklarski industriji za novo pogodbo so prekinjeni, vodstva industrije ter vodstvo unije vstrajajo trdno na svojih stališčih. Predsednikov odbor za ugotovitev dejanskega stanja je včeraj končal svoje delo in bo predsedniku podal do 6. januarja poročilo. - Položaj kažejo najboljše ostre besede, ki sta jih izmenjala McDonald, predsednik unije, in Conrad Cooper, zastopnik industrije. Iz Clevelanda in okolice Združene države ne bodo priznale rdeče Kitajske. HONG KONG. — Ko so se začele širiti v vladnih krogih Japonske vesti, da bodo Združene države v zvezi z uvedbo nadzira- J nja dogovora o končanju presku-! šanja atomskega orožja prizna- j le rdečo Kitajsko, je predsednik Združenih držav japonsko via-! do znova zagotovil, da ne bo spreminjal svojega stališča do vlade v Peipingu. | Eisenhowerjevo zagotovilo je za japonsko vlado posebno važno zaradi tega, ker bo v bližnji pogreb, zavoda na 458 E. 152 1 St. na Lakeview pokopališče. I ----------------- Dr. Anle Pavelič umrl v španskem Madridu! Sovjeti so prislali na razgovore o omejitvi oboroževanja spomladi MOSKVA, ZSSR. — Sovjet- , v , v , ska vlada je odgovorila zahod- v »ada Združenih držav bi ranim silam, da se ho udeležila Preiskava vsemirja -mednarodna dolžnost! razgovorov o razorožitvi v okviru novega 10-članskega razoro-žitvenega odbora, ki se začno 15. marca 1960 v švicarski Ženevi. Zadnji razgovori o razorožitvi so bili pred dvemi in pol leti ivsen*'rJa na mea v Londonu. Končali so se brez 8 Raz'sk°™"J d^ posebna skupina petih ^trokovnjakov proučuje to vpra-sanje. naj pa izgotovijo in dajo na razpolago vse potrebne instrumente. V vsako raketo ali satelit še lahko spravi do 200 funtov instrumentov, s časom jih bo lahko mogoče namestiti še več. Naša administracija namerava pritegniti k sodelovanju oko-p°p°la° i11 12 držav z vseh kontinentov. Administracija je določila raketo tipa Scout kot najbolj primerno. Predvsem ni draga, stane samo okoli pol milijona dolarjev. Radi primeroma nizke cene jo bodo lahko kupovale tudi vse države, ki hočejo sodelovati z nami na tem znanstvenem polju. ske države za časa druge svetovne vojne je umrl v bolnišnici v Madridu. MADRID, šp. — Dr. Ante Pavelič, ki je sodeloval pri umoru , kralja Aleksandra I. in bil tekom druge svetovne vojne po-glavnik Neodvisne Hrvatske države kot zaveznik Hitlerja in Mussolinija, je v ponedeljek umrl v neki nemški boln'snici. Dočakal je 70 let. Paveliča je zaradi medvojene-ga delovanja zahtevala Titova vlada kot vojnega zločinca češ, da je odgovoren za usmrtitev 700,000 Srbov in Judov tekom Njemu se je ob koncu vojne posrečilo WASHINGTON, D. C. — Načelnik predsednikove komisije za ugotovitev stanja v sporu jeklarn z jeklarskim delavstvom George W. 1 aylor je ob zaključku dvodnevnih zasliševanj izjavil, da je po njegovem spor še prav takšen in tolikšen, kot je bil, razlike so se preje povečale, kot zmanj-zno žaram tvga, Ker do v bližnji ^a3e- Posredovanja zveznih ustanov niso privedla do nobe-bodočnosti odšel njen predsed- ne§a uspeha. Predstavniki podjetij so posredovanja tretje-nik Kiši v Washington podpisat načelno odklanjali. Razgovori za novo pogodbo so prenovo zavezniško in vojaško po- ^inJeni '.n.n* ra^unaij, da bodo obnovljeni, ■ predno bodo godbo, ki temelji prav na seda- znan_' 'zidi tajnih volitev, ki jih bo izvedel urad za de'avska njem stališču Združenih držav 'PrasanJa Pri' zvezni vladi o zadnji ponudbi” industrije de-do Kitajske. j lavstvu. Volitve so določe— ” -----• Tekom razgovorov v Ženevi je Medsebojne obdolžitve bilo ugotovljeno, da bi bilo tre- Konrad Cooper, predstavnik ’pari|ka mlacJ- u • . • ba za uspešno nadziranje dogo- P°djetij, je obdolžil Unijo de-vora o končanju preskušanja lavskega monopola, ki da po-atomskega orožja postaviti na vzr°Č3 inflacijo in je dejansko različnih krajih zemlje skupno diktatura enega moža — Mc-okoli 180 skupin strokovnjakov Donalda. Po njegovem je indu-z vsemi potrebnimi napravami strija ponudila delavstvu n:'j-!coski frank prevzela vlogo franco-tskih bank PARIZ, Fr. — S prvim janu-jarjem stopi v promet novi fran- za ugotavljanje atomskih eks- več, kar je mogla, ne da bi spro-j ffra?k’ kl b°, tollk° vreden plozij. Ena tretjina teh skupin žila nov val inflacije, med temi V °, /f6 an‘|1 ' emu prb bi morala biti razmeščena po ko je unija povečala svoje za-'mein0 °do seveda razvredno-raznih predelih Kitajske, v tej hteve, kljub izrecni prošnji zvezi so se razširile vesti, da sta predsednika Eisenhowerja po Vel. Britanija iri Amerika pri- skromnosti, pravi j eni priznati rdečo Kitaj- McDonald je odgovoril, da je-sko, če bi ta pristala ne to, da se klarska industrija ka*e pred vzpostavijo na njenih tleh take javnostjo “pobožno lažno domo- nadzorne postaje pri katerih ljubje-. v lcdl, in[lacij ri vsak, b, moralo Mi vsaj eno lem morajo nekateri u&. tretjino osobja iz zahodnih svo- i j . ... , , , i j - i va*i za jeklo danes do štirikrat hodnih dežel. . ,*, a , , , v . ^_____ toliko za tono kot pred straj- kom. Poudarjal je, da je treba preiskati jeklarsko industrijo, kadar je govor o monopolu, ne pa delavske unije. Razkril je, da so bile nekatere jeklarske družbe že na tem, da podpi-!! Ameriško podjetje bo gradilo tovarno v ZSSR teni tudi centi. Da ne bo ravno na novo leto preveč sitnosti z menjavo denarja, je Narodna banka v Parizu izvežbala 12,000 mladih tantov, ki bodo :_e na Silvestrov dan kar na ulicah zamenjavali denar. Blagajne bodo držali kar v žepih in malih torbicah; ki jim bo zmanjkalo novih frankov, jih bodo lahko dobili proti starim v bližnjih bankah, zava rovalnicah, davčnih uradih itd. Največ mladih fantov bo zaposlenih na raznih postajah podzemne železnice, kjer bo ver- , . . . v - MOSKVA, ZSSR. — Podjetje ^ I,S ” v aS W naval občinstva * naj večj S sovietsko vlado DOirodhn zn ^ & ’ pa so jih ostale od tega odvr- SHOW 5®^ V remensk prerok pravi: Oblačno in hladno. lemPeratura 34. Najvišja, najnižja 24. Umor na Sveti večer tudi v kanadskem Vancou-verju CLEVELAND, O. — Tukajšnjo javnost je močno vznemirila vest o umoru Charlesa Clarka na Sveti večer v Mentorju, nič manjše vznemirjenje ni zajelo Vancouver v Kanadi, ko so odkrili truplo posiljene in umorjene uradnice Lile Anderson. Oblasti so razpisale $2,000 nagrade onemu, ki bi pomagal izslediti morilca. Sodijo, da je ta z, žrtvijo skupaj večerjal na Sveti večer, pa jo nato odpeljal na samotni kraj, kamor mečejo sicer odpadke. Tam je dekleta posilil, nato ,pa ga z udarci s kamenjem po glavi pobil in vrgel v blato. Truplo so našli otroci v soboto, ko so peljali tam mimo psa na sprehod. je imel varno zavetje pod vlado Perona. Titovski agenti so baje napravili tam nanj atentat 1. 1957. Pavelič je bil le lažje ranjen. Ko j je Tito zahteval od nove argentinske vlade, naj mu Paveliča ' izroči, se je ta umaknil v Paragvaj, nato pa v Španijo, kjer ga je sedaj doletela smrt. Njegovih pristašev, znanih pod imenom ustaše, je še precej po raznih državah svobodnega sveta. Glavo ji je odrezal Na Angleškem je neki mlad moški v rtekem YMC A prenočišču obglavil mlado dekle in pobegnil. nile. i Posredovanje ni uspelo ' Industrija trdi, da ponuja delavcem zvišanje tekom prihod-nih treh let za okoli 30c. pri urni plači, kar pa unija zanikava češ, da ponudba pomeni dejansko samo 22 centov zvišanja na uro. Unija poudarja, da zahteva sporazum ki jo je sklenila s Kaiserjem in da to pomeni nekako 30c. poviška pri urnem zaslužku, kar pa zanikava industrija. Po njenem znašal v tem slučaju povišek De Gaullov brat umrl PARIZ, Fr. — Po operac'ji, ki naj bi spravila v red krvni obtok, je umrl v bolnišnici mlajši brat predsednika republike De Gaulla Pierre De Gaulle, bivši pariški župan in armadni oficir, ki se je-boril v oibeh vojnah. Na božični večer je bil za na temelju pogodbe, | svoje junaštvo v vojnah imenovan za velikega oficirja častne Ngije. Po poklicu je bil bančnik. s sovjetsko vlado pogodbo za zgraditev nove velike tekstilne tovarne v Kalininu severno od Moskve. Nova tovarna bo stala okoli $30,000,000 in bo ena največjih svoje vrste zgrajena v zadnjih letih kjerkoli na svetu. Milijoni grade jezove PEIPING, Kit. — Komunistična vlada se je odločila regulirati reke, zgraditi ob njih nasipe in jezove, ki naj enkrat za vselej preprečijo poplave, ki so kako leto zahtevale tudi na sto- b-tisoče človeških žrtev in povzro- okok gOc. cale velikansko materialno ško- do ( ----------------------------------........^ ^ , v to dolo je trenutno upreže- Paare”aSa J« P«v*- BOSTON, Mass _ Visoka nih okoli 40 milijonov ljudi, na h"’' da le, P»ak“aa‘ P^vM. spomlad pa bo to število kje da Pa,mS‘a Str“m h'>!el‘ poraslo cel„ na 100 milijonov. fT nJeg° pradl°80v k0t Celoten načrt za ureditev voda teme J razprave. O tem je Coo-predvideva na desettisoče jezov P" PnPonn";1’ da Jc '■'dPStnJ» in nasipov, izveden pa bo šele v ?r0“ ',mesava"Ju tre'- jega v njen spor z delavstvom. Finnegan je imel 42 skupnih sestankov s predstavniki industrije in delavstva ter 41 ločenih. Ves ta napor ni dejansko rodil nobenega uspeha. Prav tako ni dosegel nič podpredsednik Nixon, ki je baje skušal posredovati. Pred nekako enim tednom je bil McDonald pri njem na privatnem razgovoru. Joseph Finnegan od zveznega nekaj desetletjih. BIRMINGHAM, Vel. Brit. — Neki mlad moški, ki ne more biti pri zdravi pameti, je napadel v YMCA nočišču 29 let staro Stephanie Baird in ji z nožem odrezal glavo. Takoj nato se je. v pralnici nočišča lotil še 21 let1 Sovjeti so dali satelitom stare Margaret Brown, ki pa so 1 malo več svobode jo pred smrtjo rešili očividno DUNAJ, Avstr. — Slabe skuš-košati lasje. Morilec jo je z no- nje, ki so jih imeli Sovjeti s svežem sunil zadaj v glavo, pa nato jim vtikanjem v vse domače za-pobegnil. Dekle je obležalo na deve v satelitskih državah, zla-tleh v nezavesti. jsti na Poljskem in Madžarskem Oblasti so se javno pritožile, jeseni 1956, so jih pripravile do da javnost premalo sodeluje pri tega, da dajejo sedaj vladam v prijetju zločincev. Mladi mori- satelitskih deželah več prostosti, lec je ves krvav vstopil v bus in V notranji politiki jim' dajejo se odpeljal z mesta zločina. V skoraj čisto proste roke, ker se pred objavo izida volitev. Ko bo busu je bilo okoli 60 ljudi, pa je na ta način izognejo tudi odgo- 26. januarja potekel rok, ki samo eden izmed njih poklical vernosti za njihove napake. Tr- določa Taft-Hartleyev zakon za po icijo, pa še ta.ni bil sposoben dno pa jih imajo še vedno pod “ohladitev,” bo imelo delavstvo dati kakih koristnih podatkov, nadzorstvom v .pogledu gospo- proste roke glede štrajka, če bo o icija sodi, da so potniki osta- darskih načrtov in zunanje poli- seveda zavrnilo “zadnji predlo«'” li tiho iz strahu pred morilcem.^tike. 'industrije tekom volitev. NAJNOVEJŠEVESTI plima in vihar sta napravila oh vzhodni obali ogromno škodo. Večje število ljudi je moralo kljub hudemu mrazu zapustiti svoje domove. Ponekod je padlo do en čevelj snega. Hudi zameti segajo vse v severni del države New York in v Kanado v Ontario. Toronto je imel včeraj hude težave s preskrbo z elektriko, ker je sneg prekinil na več krajih napeljavo. Padlo ga je okoli 9 palcev. Urad zaprt od jutri opoldne— Urad Ameriške Domovine bo id jutri opoldne do ponedeljka ijutraj zaprt. Kdor želi imeti cako kratko novico objavljeno / ponedeljek, naj jo vrže čitljivo napisano v poštni predal v pročelju urada na 6117 St. Clair Ave. silvestrovanje— Baragov dom vabi rojake in ojakinje na silvestrovanje v ivoje prostore. Na razpolago bo ikusen prigrizek in seveda — ve--ela godba. Slov. dom, Klub društev SD n Dramatsko društvo LILIJA prirejajo skupno silvestrovanje v Domovih prostorih na Holmes Uve. Vsi vabljeni! Seja— Društvo Clevelandski delavci J. 9 SDZ ima v nedeljo ob deve-ih dop. sejo v navadnih prostorih. Na dnevnem redu je sprejem novih uradnikov in razgovor o veselici 16. januarja. Vse članstvo vabljeno! J Florido— Mr. in Mrs. Louis Hoffart, 1611 Rockefeller Rd., Wickliffe, J., sta v ponedeljek odpotovala ra tri mesece v sončno Florido. Pozdravljata vse prijatelje, dušnice— V petek ob desetih bo v cer-xvi sv. Vida sv. maša za pok. lOuisa in Helen Bavec v spomin i7. obletnice smrti. Na novega leta dan ob 7:30 bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Josepha Snyder (Žnidaršič) ob 25. obletnici smrti. V petek ob enajstih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Kužnik ob 25. obletnici smrti. V soboto ob 8:15 bo v cerkvi sv. Andreja na Superior AVe. j>v. maša za pok. Antona Novak ob 2. obletnici smrti. Sestanek Save— Nocoj ob osmih bo v Baragovem domu prvi sestanek članov SAVE. Odbor vljudno naproša vse visokošolce in tudi vse, ki so študij že končali, da se sestanka udeleže. Razgovori so prekinjeni in vsekakor ne bodo obnovljeni { AUGUSTA, Ga. — Predsednik je odklonil uradno podaljšanje prekinitve preskušanja a-tomskega orožja in ostro prijel Sovjete, da namerno zavlačujejo sporazum o tem. — Moskva je preko “Pravde” odgovorila, da odklonitev podaljšanja kaže, da Združenim državam ni dosti do svetovnega miru. Slike pok. škofa— V trgovini F AMILU A na 6116 Glass Ave., Cleveland 3, Ohio, so brezplačno na razpolago slike pok. škofa dr. G. Rožmana. Rojakom izven mesta pošljejo slike po pošti. Kdor more, naj ob tej priložnosti kaj daruje v namene pokojnika. Odbor za 1. 1960— Društvo sv. Ane Št. 150 KSKJ ima za 1. 1960 ves stari odbor s predsednico Josephine Mulh in tajnico Josephine Winter, 3559 E. 80 St., tel. Dl 1-3545. Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima za 1. 1960 sledeče urad-jnike: duh. vodja žup. č. g. Ma-.tija Jager, predsed. John Ha-j bat, podpredsed. Eugene Kogovšek, taj. Joseph Ferra, 444 E. ; 152 St., KE 1-7131, blag. Louis .Jarem, zapis. Anna Kozel, bol. blag. Mary Korošec, 686 E. 159 St., PO 1-1642, nadzor. Frank Žnidar, Frances Somrak, Anna j Skolar, vratar James Kastelic, 'zdravniki A. Skur, C. Opaskar, L. Perme, R. Stasny, zastopniki za Fed. John Pezdirtz, Frank Žnidar, za “Booster Club” Eugene Kogovšek, za ženske dejavnosti Dorothy Ferra. Zadnja med prvimi Od prvotnih 13 držav Unije se je Sev. Carolina pridružila upornikom proti angleški oblasti kot , zadnja. AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 30, 1959 Ameriška Domovina » l/K- t MO At I 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec ’ NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00‘ for 6 months; $4-00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1906, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 251 Wed., Dec. 30, 1959 Tito bere levite svojim ožjim sodelavcem Stavba jugoslovanskega komunizma se je do sedaj zadnjikrat močno potresla lansko spomlad, ko so vsi tovariši z vzhoda bojkotirali VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Udarec, ki so ga takrat dobili, jih je pognal na novo delo za njihovo vrsto komunizma. Objavili so takrat nov partijski program, ki naj bi bil vodič za vse teoretično in praktično delo. Sklenili so, da se ga bodo resno poprijeli in pokazali kominformistom, da so še zmeraj sposobni za staro požrtvovalnost in stare podvige. Življenje je pa Titove tovariše spravilo na čisto druge tire. Pouk v novem komunističnem katekizmu je doživel polom. Niti tretjina tovarišev ni vzela pouka zares vkljub vsem kurzom, večernim šolam, zborovanjem, tiskanim razlagam programa itd. Tovariši čisto navadno niso več imeli smisla za teorijo komunizma. To je postalo za razvoj komunizma hud udarec. V partijo se je namreč po kongresu vpisalo skoraj 250,000 novih članov, ki večinoma še danes nimajo niti pojma, kaj naj bi bil lik komunista v luči partijskega programa. Tovariši so torej pozabili na ideje in program komunističnega gibanja, zato se pa tem bolj pečali z gospodarstvom in življenskim standardom, to se pravi, vsak je gledal, da si zboljša svoj gmotni položaj na vse dovoljenje načine, pa tudi na take, ki ne pričajo o globoki privrženosti h komunizmu V partijskih vrstah se je razbohotila želja po dobrih položajih in po udobnem življenju in zmeraj večje zanemarjanje koristi delovnega ljudstva. Med njimi je zavladal zopet birokratizem, posebno v delavskih svetih in komunah. Tako so voditelji komunistov prišli z dežja pod kap: ko so pregnali birokracijo iz centralne uprave, se je vgnezdila v decentralizirani upravi in v gospodarskih podjetjih vseh vrst. Namesto vneme je postala zanikrnost simbol komu nističnega udejstvovanja, kar je imelo dve vrsti kvarnih posledic: ugled komunistov je padel pod ničlo, komunisti sami so pa padali sami vedno bolj pod vpliv svojega okolja. Vse to je zmeraj bolj čutila Titova najožja okolica, njene roke so kar deževale pritožbe o postopanju komunistične uprave in komunističnega gospodarjenja. Njej je prišlo na ušesa, da proti vodstvu ne zabavlja samo delovni narod in z njim navadni komunisti, ampak celo tovariši na odločilnih položajih in končno celo člani centralnega odbora To je čutila tudi vsa jugoslovanska javnost, ko je režim hotel izvesti nekaj reform, ki nalagajo bremena. Vlada je sklenila, da poviša cene za elektriko in najemnine. Vlada je dejansko konfiscirala vsa stanovanjska poslopja po mestih in mestnih okolicah; vlada je začela goniti kmete v zadruge v svrho skupnega obdelovanja orne zemlje; poostrila je centralizem v investicijski politiki. Vse to je hudo zadelo vse, vsakega po svoje. Komu nisti bi bili morali pljuniti v roke in ljudi politično prepričati, da je vse to dobra politika. V to delo so se spustili le posamezni tovariši, veliko komunistov pa je potegnilo ljudmi in zabavljalo nad Titom in Beogradom. Še več: dopustili so, da ljudje sabotirajo in bojkotirajo upravne odlo ke, včasih so jim pri tem še celo pomagali. V komunističnih vrstah samih je hitro pešala disciplina. Zagrebški tovariši nis0 na primer privoščili dobre besede beograjskim; komunisti, ki vodijo javno upravo, se jezijo na tovariše, ki imajo boljše položaje v gospodarstvu itd. Prepiri so se tako zelo razpasli, da se dogajajo celo na sestankih in sejah komunističnih organov, kjer se tovariši obkladajo z neravno olikanimi psovkami. Tako ne more iti naprej, to se je čutilo v komunističnih vrstah že nekaj mesecev. Prvi so t0 zavohali rdeči časnikarji, ki so hitro hiteli nazaj na linijo in začeli pisati, kot so mislili, da ugaja rdečim gospodarjem. Zato je bilo jugoslovansko časopisje zadnje mesece nekam čudno tiho, mrtvo in nezanimivo. Med vrsticami je napovedovalo vihar. In res smo ga dočakali na drugem plemumu centralnega komiteta ZKJ. Na sejah sta najprvo govorila Radosavljevič in Todorovič in dajala poročila o položaju v stranki in v gospodarstvu. V poročila sta vpletla tudi precej kritike. Vse skupaj je bila samo priprava na zaključni govor tovariša Tita. Iz Titovih ust se je vsula cela ploha očitkov, ki so leteli na vse komuniste, posebno pa na navzoče člane centralnega odbora. Tito jim je očital nedisciplino, samovoljo, nekontrolirano govorjenje, zabavljanje, pomanjkanje čuta za odgovornost v političnem delu, klepetavost pred tujci, potratnost, lokalizem, nacijonalni šovinizem, pomanjkanje smisla za narodno skupnost, beg od politike v gospodarstvo, baharijo v gospodarskih načrtih, zato pa zanikrnost v izvajanju gospodarske politike, pomanjkanje borbenosti proti sovražnikom partije itd. Vse to je zabelil s sledečimi besedami:'“Te pomanjkljivosti niso neznatne ... To so stvari, ki se kar naprej ponavljajo in postajajo čim dalje bolj praksa . . . Kdo pa dela take napake? Največkrat komunisti in celo starejši komunisti ... Kdo naj bo odgovoren za vse to ? Mi vsi skupaj.” Zagrozil jim je, da mora biti temu konec, tudi za člane centralnega komiteta, kajti tudi med njimi so garjeve ovce. Da ga ne bi napačno razumeli, je namigaval kar naravnost j “sankcijami,” to je s čistko. Titov govor je bil zadnji na seji, za govorom ni bilo no^ bene debate več. Zato se ni dalo ugotoviti, kako daleč so se Titove besede prijele navzočih tovarišev. Marsikomu je bilo gotovo žal, da se ni mogel kar takoj skesati vsaj z besedami. Koliko se jih je pa spreobrnilo in se pripravilo na pokoro, to je drugo vprašanje. Vsi navzoči tovariši vedo namreč, da tičijo skupaj s Titom v partijskem aparatu, ki je že ves prepojen z birokratizmom. Birokratizma pa v komunističnih vrstah še ni premagal nihče, ga tudi Tito ne bo. tem upanjem v srcu so se tovariši po seji razkropili po deželi s trdnim namenom, da v besedah zagovarjajo vse, kar je Tito govoril, v dejanjih pa postopajo — drugače in vozijo vsak svoj voziček po izvoženih kolesnicah. Lasallski glasovi in odmevi (Pil« Matevž lx “Sunny Spot City-«”) La Salle, Illinois. — Tale do- Ko bi le bilo res vsaj nekoliko pis sem se spravil že parkrat pi- tako! In če' bi bilo, vsaj moje sati in sem ga še le danes'skon- ga daljnega sorodnika bi nikoli čal na dan sv. Tomaža, apostola, ne srečal v Ameriki. Tako me Postajam bolj in bolj počasen je sam zagotovil, in se mi ne ljubi več tako, kakor j Ja, kako pa je zdaj v Titovi nekoč. Nekateri trdijo, da so Jugoslaviji, porečeš ti, ki to či-proti temu zdravila in zato res taš. večkrat gledam v časopise, če | Po vsem kar jaz slišim o Tito-kje take vrste “žavbe” prodaja-!vi Jugoslaviji, sodim, da je tam-po, da bi se z njimi namazal in kaj malo zraka za svobodo Iju- da bi me to pomladilo in dalo nove mladostne moči. Pa nič takega ne zapazim nikjer. No, pa saj ni nič tako silno nujnega, da bi moral človek hiteti in se žuri-ti, kakor pravijo da se tamkaj v Chicagi ljudem tako silno mudi. Ker se mi je na moj krivi hrbet nabralo že precej let, sem mislil, da nekaj vem. Pa se motil! In še kako! Smo pa večinbma vsi ljudje na tako “umaro” udarjeni, da mislimo vsak pri sebi, da imamo pod našimi klobuki ali kapami modrost vsega sveta. Odkod ta naš individualistični ponos, ali če hočete domišljava prevzetnost, vam pa ne morem na krožniku pokazati in vam to slabost secirati po taki “viži,” da bi vsak izmed nas, ki bo te le vrstice prebral znal to tudi nase aplicirati. Povdari-ti moram le: taki smo in tako ravnamo, jaz morda še največkrat! Če mogoče, naj mi Bog ta greh odpusti! Saj ne vem, kedaj ga naredim. . . Ampak še le pred nedolgim sem spoznal, da mladi, to je “mlajši” od mene tudi nekaj vedo ali morda več kakor jaz. Yes, prav zares, tako je. Moj daljni sorodnik iz tretje generacije po mojem bratrancu v starem kraju, ki je živel v mo- bečega človeka. Najbrže ga ni nič! Zato vsak, ki pride iz nje v svobodni svet, se nekaj časa kar ne more navžiti zraka svobode in demokracije. Iz Titove Jugoslavije pride večinoma vsak ves izžet, kakor kaka najbolj revna duša iz “vic.” Tako nekako je tam in taka sem' nebesa komunistične svobode so zdaj tam. Zdaj si pa te “nebesa” predstavljajte v duhu, če morete! No, omenjeni moj sorodnik, ki je srečno odnesel pete iz “Titovih nebes,” se je ustavil v Chicagi, da je tamkaj ddbil vlak za k nam v La Salle. Čakati pa je moral tam celih pet ur, zato si je malo mesto ogledal v glavnem delu ali središču. Spominjam se mojega strica, ko je nekoč povdarjal, da vsak človek ima svoje oči in z njimi po svoje gleda. Potem pa tudi po svoje sodi. Dobro je povedal, je res tako. Moj sorodnik mi je ves začuden pravil, da še ni videl nikjer ljudi tako hiteti sem in tja po ulicah kakega mesta, kakor je to videl v Chicagi. Le kam se jim tako mudi, se je čudil. Kar tekajo in se komaj ogibajo in umikajo drug drugemu. Dejal je dalje, malo sem se ozrl v izložbeno 0kno neke velike tr- jem času, ko sem bival tam na govine, pa se je že neka ženska drugi strani Save, to je na šta-! zaletela vame. Ker je bila obil-jerski strani, malo v stran od*na je butnila vame kakor kak Lok pri Zidanem mostu. Ta moj sorodnik po mojem bratrancu, po njem v tretji generaciji že, ki jaz ne vem, kako bi ga ti-tuliral po sorodstvu, me je torej obiskal par dni po Zahvalnem dnevu. Obisk sam na sebi ni težki truk. Potem, me je pa še s svarečim pogledom oplazila gor in dol, kakor da je hotela reči: “Odkod si pa prišel ti kmetavzar, da po naših ulicah še hoditi ne znaš?! Za smejati se je bilo, ko je to nič novega. Ljude se obiskuje- pravd. Toda v Chicagi res vi-jo med seboj vsak dan, to ni nič hravo drvijo sem in tja po uli-novega- cah, zlasti v predbožičnem času, Moj omenjeni daljni sorodnik kc> prihajajo ljudje iz vseh raz- nih krajih po kupčijah v -središče mesta. Gneče so kakor na semnju. Podobno je ugotovil že pred davnimi leti znani pokojni rojak M. Jerman, iz Pueblo, Colorado, ki je prihajal iz zapada na razne konvencije in seje v Chicago in Joliet. Pokojni Jerman je bil izvrsten muzikant. Harmonika je pela v njegovih rokah, kakor da je bil on sorodnik patrone vseh glasbenikov sv. Cecilije iz prvega kolena. Bil je rodom nekje tam od Podgorice, ah vsaj tam nekje iz okolice, ki spada v ribniško republiko na Dolenjskem. Bil je izvrsten šaljivec. Srečali smo ga nekoč na neki društveni prireditvi. O tem, kako Čikažani hitijo in dirjajo po ulicah je pa dejal pokojni Jerman to-le in to že pred več leti: “Čikažane sem gledal, kako drvijo in hitijo sem in tja po glavnih ulicah doli v “down-inije, mislijo, da so Ti*tovo"ju-jtownu.” pa sem si mislil, mudi goslavijo vzeli v najem sami ne-!se jim, zato so pa na “cesarski beščani in da zdaj tam gradijo Tajži.” Potem je pa v njego-vesela moderna predmestja sa-.vern podgoričarskem narečju iz-mih nebes. j razil začudenje: “Kam so šli in živi zdaj v Milwaukee, Wisconsin. V Ameriki je malo nad dve leti. V “Titovi svobodi,” je rastel od 10 leta do njegove sedanje starosti 23 let. Doma je šel skozi osnovno šolo in par let neke meščanske šole, kjer so ga vzgajali učitelji novega reda v Jugoslaviji. “Titova svoboda” mu ni ugajala, če bi mu, bi ne bil tu, kjer je. Ker mu ni ugajala, je pa znal najti pot okrog “devetih gora,” po katerih je prišel v kraje, kjer politične sape bolj prijetno in bolj človeku ugajajoče pihljajo, kakor pa sape v Titovi Jugoslaviji. To omenjam zato, da boste čitatelji teh vrstic nekoliko na jasnem, zakaj mnogi silijo v tujino iz Titovih komunističnih nebes! Kajti tisti, ki bero le o Titovemu redu v njemu naklonjenih listih, kakor je socialistična “P.”, kateri vdihavata Titu prijazni duh dva bivša “prostaka” partijske kje so prišli na vrsto, pa ne vem, ker za tistimi velikimi hišami nisem videl nikjer nobene “cesarske kamre.” Tako vidite sodijo ljudje lju di po velemestih, ko pridejo v velemestni dirindaj iz manjših mest ali z dežele. Vsak ima svoje oči, vsak po svoje gleda, vsak po svoje sodi, prav je imel moj stric, ko je to povdaril. * V ZAČETKU TEGA MESECA (decemlbra) je bila v Chicagu Velika Mednarodna Razstava živinorejstva, zlasti klavne živine in živali. Mnogi farmarji so dobili odlikovanja za razne zasluge na tem polju, kot n. pr. za izrejene in pitane živali kot junce, starejšo govedo, prašiče in drugo. Letošnja razstava je pokazala, da Združene države imajo najboljšo vzrejeno in pitano govejo živino. Ameriških enoletnih juncev, ki jih izredijo po posebnih načinih, ne prekašajo nikjer drugje na svetu. U-gotovljeno je, da imamo v Arne*-riki čisto nove vrste križano govedo. Naši junci so zdaj čisto nekaj drugega kakor nekoč. So manjši, a bolj čokasti kakor prej-šni, na nižjih nogah, a izredijo in odebele se, da so kakor zavaljeni štruklji in ameriški “steaki” od takih enoletnih juncev so slajši, kakor pa kjerkoli na svetu. Tudi pri prašičih so naši farmarji uspeli in zdaj izrede vse boljše peršutnike in težje prašiče za klavnice, kakor nekoč. Več okusnega mesa in več masti dajo, kakor prejšnji. Vse napreduje in napreduje tudi živinoreja. Perutnino pa zdaj pospešujemo v številu in kvaliteti kar po čarovniško. Doli v južnih državah, kakor v Georgije in tam okrog valijo z inkubatorji piščeta, kar na sto in sto tisoče v eni sami valilnici. Lastniki imajo ceneno služinčad, črnce, ki delajo za male novce in odtam se pošilja kar v milijonih ducatov jajc, piščancev in vseh vrst kokoši. Zato smo zadnje leto imeli na trgu naj cenejše meso od perutnine. Velikanski napredek zaznamujejo. Farmarji pa kljub temu tožijo, da jim ne gre kakor bi moralo. Če pri taki obilici uspehov ne gre kakor bi moralo, potem mora biti nekje nekaj narobe. Kje? * SMRT JE ZAMAHNILA S SVOJO KOSO na bližnjem O-glesbyu in presekala je življenje znanega slovenskega rojaka Franka Luskovič, v starosti 71 let. Umrl je v bolnišnici Peoples Hospital v sosednem mestu Peru, kjer se je nahajal dobrih šest dni. Pokopan je bil iz cerkve sv. Družine na Oglesby, kjer je opravil za njim pogrebne obrede Rev. C. A. Mayes, župnik omenjene cerkve, na pokopališče sv. Vincencija v La Salle. Zapušča žalujočo vdovo Mrs. Terezijo Luskovič, rojena Kamnikar (p. d. Bernadova), katera je rodom iz vasi Poljane, fara št. Vid pri Stični na Dolenjskem. Pokojnik Frank Luskovič, pa je bil rodom iz vasi Globoka, fara Štrigova v Medžimurju. Globoka je malo naselje, ki spada pod Robadje in je kakih 8 in pol kilometrov od Ljutomera v gričevju jugozapadno od Štrigove. Poročil se je z imenovano Terezijo Kamnikar, tedaj vdovo Plankar, v cerkvi sv. Roka leta 1917. Delal je dolga leta vse do vpokojitve v Marquette Cement Co., ali kakor smo rekli podoma-če: “na Dickensonu.” Zadnja leta ga je mučila bolezen, ki se jo je nalezel pri težkem delu v ce-mentovni. Pokojnik je bil mehka in dobra slovenska duša, kakoršne rodi svet tamkaj okrog Mure v Medžimurja. Bil je zabaven in veren Slovenec. Tamkaj na njegovem prijetnem domu na 306 E. First St. na Oglesby je bival. Negoval je vedno lep vrt in kadarkoli sem se pri njem ustavil mi je razkazoval, kakor mu raste solata in druga vrtna zelenjava na vrtu. Na drugi strani ceste pa biva dobra družina znane Mrs. Mary Ambrose, ki se zelo rada udejstvuje in deluje pri SŽZ. Kar veselje je bilo sre- čati in pozdraviti oba, kadar ko-jnih krogih. Novica o škofovi li sem bil tam. Pokojni Lusko- smrti, ki je prispela v Rim dne vič je posebno obrajtal pokojne- 17. novembra, torej dan po smr-ga Mr. Antona Grdina. Vedno ti, je vse ljudi, ki so pok. škofa mi je povdarjal: “Ta pa dela in poznali, zelo iznenadila. Vedeli žrtvuje za narod. Takega ni!” smo namreč, da namerava škof In res ga ni, prav je povdarjal. napraviti daljše potovanje po Jaz pa povdarim s temi vrsti- Južni Ameriki, zato nismo niti cami, škoda je tudi dobrodušnega slutili, da bi utegnil biti bolan. Franka Luskoviča! Vesel Med- že naslednji dan po prejemu žimurec je bil z dobrim in vese- žalostne novice je ob tričetrt na lim slovenskim srcem, katerega dve pop. rimski radio v svoji je bilo prijetno srečati kjerkoli, slovenski oddaji, ki jo odlično Ko si srečal njega, si srečal koš- vodi g. Roman Rus iz Ljubljane, ček dobre volje, katere je vedno oddajal krajšo novico o škofovi čim manj na svetu. Naj ga do- smrti. Dne 20. novembra je č. g. bri Bog nagradi nad zvezdami Iskra, ki podobno kot g. Rus ze-za vse njegovo trpljenje na zem- lo spretno vodi slovenske oddalji! je na vatikanskem radiju, posve- Njegovim žalujočim, kot so- til vso svojo oddajo smrti naše-progi in drugim pa iskreno soža- ga škofa. Ije! Vsem čitateljem srečno novo| leto in dosti uspeha! Za nedeljo, 22. novem, je bila določena velika žalna svečanost v cerkvi Marijinega imena na Trajanovem foru. G. p. Prešeren je s sodelovanjem g. Iskre preskrbel vsa potrebna dovoljenja. Vabila so bila razposlana vsem Slovencem in tudi mnogim drugim osebam, prijate- „ . ... , ,ljem pokojnega škofa in sloven- Popolnoma se strinjam a bese- Lkega naroda Na to dilom obvestila, k, ata ga podala &nost s0 se zbrali Tsi s . Jože in Miha o silvestrovanju v v Eimu. Sv. mašo je daroval Baragovem domu. Nisem samo L g Iskra| kj je imel tudi vesel da Baragov dom prireja Lpominski Izmed odl,f te nabavni, družabni večer, hva- čnih tujcev naj omenim lezen sem vodstvu, da nam daje |ga nadSkofa BAttSCV /QM BOG NAHOD nUŽ/NA N a silvestrovali je! priložnost, da se .. ,0----------- monsig. Gavlino, , r. . . Z eremoJ)riJa~ predstojnika hrvatskega zavoda telj. m znane, v prijaznih pro-|sv Hieronima dr mon. sig. Jesiha in predsednika Marijanskih kongresov dr. Baliča. Po sv. maši je pred katafalkom, na katerem je bila škofova kapa, izmolil molitve za rajne nadškof Gavlina, kateremu so asistirali gg. Lavrič Ciril, dr. Vodopivec in Iskra; na koru pa so štorih k prijetni, neprisiljeni zabavi. Govoril sem z mnogimi poznanimi. Vsi se strinjajo z menoj, da pojdejo v Baragov dom, kjer bomo v dobrem razpoloženju in med voščili za srečno novo leto prestopili prag starega leta novo — 1960. . j „ . slovenski duhovniki prepevali Vsi vemo, da v Baragovem žaloslinke P P domu m po odhodu iz njega ne Doli glava, ni ne moralnih ne telesnih materialnih “mačkov.” Zato: Na svidenje! Tone. Podružnica šl. 5 SMZ je zborovala Cleveland, O. — Podružnica je na letni seji izvolila za prihodnje leto sledeči odbor: predsed. John Sever, 18023 Hillgrove Rd., podpredsed. Frank Cesnik, taj. in blag. Tony Krempel, 961 E. 67. St., UT 1-8387, zapis. Joseph Ponikvar, nadzorniki Louis Erste, Joseph Ponikvar in Math Velikonja. Za konferenco SND je bil določen John Sever. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu ob sedmih zvečer v SND soba št. 4. Asesment pobirajo I staIi sm0 ‘tir 25. v mesecu v SND na St. Clair | Ave. V pondeljek, 23. novembra, je bilo mrtvaško opravilo za rajnim pri šolskih sestrah na Via dei Colli 10. Sv. mašo je daroval dr. Robič. Tudi k tej sv. maši je prihitelo mnogo Slovencev. Potek obeh žalnih svečanosti je še istega dne popoldne opisal svojim poslušalcem rimski radio v svoji slovenski oddaji-Kratek izvleček o smrti škofa dr. Rožmana in o žalnih svečanostih je bil dan vsem ostalim napovedovalcem radija, ki so potem vsak v svojem jeziku oddajali to poročilo v svet. Po zaslugi č. Iskre sta tudi dva velika rimska tednika ‘Tl Mes-sagerro” in “Quotidiano” poročala o Škofovi smrti in o žalnih svečanostih. Vsi Slovenci v Rimu dobro vemo, da smo s smrtjo škofa dr-staiem poslopju j^0^mana 0grornno izgubili. Po- Članstvu sporočamo, da je bilo soglasno sklenjeno na letni seji, da za slučaj smrti člana Podružnice ta ne bo več dajala venca, avtomobila, vodstva pogreba in nosilcev 'krste. Na ta način se bomo izognili posebnih asesmen-tov ali doklad. Udeležba na zadnji letni; seji je bila zelo žalostna. Treba bi bilo pokazati le malo več zanimanja, saj gre končno za našo lastno korist. Poleg tega srečamo na sejah svoje prijatelje in še z njimi lahko malo pomenimo. Ob koncu je bila zabava in še celo zapeli smo. Čeprav nas je večina že z belimi glavami, smo vendar veseli in korajžni. Novi odbor pričakuje, da bo na prihodnji seji udeležba večja in da bomo lahko zopet zapeli, zapeli še krepkeje kot zadnjič! J. Ponikvar, zapis. Žalne svečanosti za pok. škofom dr. Rožmanu v Rimu I ne bo brez kvarnih posledic za [ vse slovenske izseljence. M- —-----o----- Kraljevsko ime Otoki Filipini ob azijski obali Tihega oceana so dobili ime po španskem princu Filipu, kasnejšem Filipu II., sinu kralja in cesarja Karla V. Habsburžana. Kaši zastopniki Izvo« Clevelanda Louis Balant, 1808 East 32nd St, Lorain, Ohio los. L. Bahorich, 5314 Duncan St, Pittsburgh 1, Pa. Hira. Antonia Densa, 2008 W. 21st Place Chicago 8, 111. John Jerich, 6519 W. 34th St, Berwyn, 111. Rim, It. — Smrt našega dragega škofa dr. Gregorija Rožmanu je močno odjeknila tudi v večnem mestu. Pok. škof ni bil dobro znan in priljubljen samo v slovenskih krogih, ampak je bil v Rimu znan tudi med pripadniki ostalih slovanskih narodov ter tudi v visokih cerkve- foseph Leksan, 196 W. 22nd St, N. Barberton, Ohio Ludvik Perusek, Baraga Point, Willard, Wis. Joseph J. Peshel, 439 Camp St, E,, Ely, Minn. Mrs. F. R. Staut, 830 So. 5th St. Milwaukee, Wis. AMERIŠKA DOMOVINA, KRVAVE ZARJE MEHIŠKI ROMAN Priredil Kolenc Franc Kar je Loidi slišal, mu je popolnoma zmešalo misli. Dozdevalo se mu je, da ima le hude sanje. Poslovil se je in naglo odšel. Spotoma je razmišljal o tem, kaj naj stori. Sklenil je, da bo najprej romal v Guadelu-po in bo tam prosil nebeško Mater razsvetljenja za nadaljno delo. Tako je prišel Rajmond v Gu-adelupo. Goreče je prosil Boga, naj ga razsvetli, da bo spoznal, ali se naj ravna po navodilu škofov, ali pa se naj poda med vstaše. Doma je duhovnika čakalo žalostno presenečenje. Na mestu, kjer je stala borna koča, je našel pogorišče. Pogorela je tudi cerkvena streha. Ostale so le stene, ki so bile iz zemlje. Mož se je podal v cerkev. Grozen prizor! Veliki križ je ležal na tleh. Kristusova podoba je bila razbita. Oltar razdrt in pomazan s človeškim blatom. Vse je bilo uničeno: obleke, svete posode in vsi drugi predmeti. Duhovnik se je zgrozil. Stopil je k oskrunjenemu križu, je pokleknil, položil roko na Kristusovo podobo in je prisegel, da ne bo miroval in ne odložil meča, dbkler ne umrje ali ne dočaka verske svobode. Odhitel je iz cerkve in požrla ga je noč. Spremljal ga je pes. Naslednjega jutra je pisal škofu. Obvestil ga je o svoji prisegi, prosil ga, naj ne izreče nad njim kazni in naj pošlje na njegovo mesto drugega duhovnika. Indijanci so žalovali za dobrim dušnim pastirjem. Izvedeli niso o njem ničesar. Polagoma se je razširila vest, da je umrl. Don Loidi je res — umrl. Vstal pa je namesto njega strahotni — Santa Cruz. ZA SVOBODO! Carresovo divjanje mladine ni strlo. Juventud je stal trdno. Vneti Juventudci so predsedniku marsikatero zagodli. To ga je razkačilo. —Poteptam jih ko gade! — je često stiskal pesti. Svojo pret-njo je z divjo neusmiljenostjo uresničeval. Najprej je pregnal redovnike in vzel njihove cerkve, samostane in samostanska posestva. Katoličani so protestirali, a zastonj. Na vrsto so prišli svetni ^duhovniki. Vsakemu je bila predložena udanost-na spomenica. Kdor je ni podpisal, je izgubil službo. Udali ~ NOVA ZALOGA DOSEDAJ PREJETIH LETOŠNJIH PRIDEUtOV AJDOVA MOKA, pristna bela. Znana širom Amerike in Canade za pripravo pristnih žgancev kakor v starem kraju. Cena: 6 funtov $3.00; 11 f. $5.00 predplačno skupno s poštnino. V Canado 6 f. $3.50 skupno s poštnino, samo predplačno. (Pripomba,: Cena v U.S.A. bo nekoliko višja po 1. februarju ko stopi v veljavo višja poštnina. (Tukaj v prodajalni je cena moke 25c funt.) ŠPANSKI ŽEFRAN, pristen impor-tiran. Najfinejša dišava za juho ali pecivo. Cena: 1 šk. $1.00; 3 šk. $2.75; 6 šk. $5.25; 12 šk. $10.00. MUŠKATOV CVET (muškoplet): Celi. Priljubljen kot pridevek juhi za fin okus in zelo prijeten duh. Cena: V/s oz. paket $1.10; 3 pak. $3.00. KIMELJ (kumina) celo zrnje. Se uporablja kot dišava, pridevek žganju in za zdravilne čaje. Cena: 5 oz. $1; 11 oz. $2.00. PLANINSKE ROŽE, slaven, splošno znan zdravilni čaj. Mnogi ga imenujejo “čudežni” čaj za bolesti želodca, ledvic in mehurja. Odvaja koristno, utrjuje kri in telo ter daje novo moč in energijo. Cena: 1 šk. (3 oz. net) $1.75; 3 šk. $5.00; 6 šk. $9.50; 12 šk. $18.00. (Od predplacanih naročil pla-tamo poštnino mi. Od C.O.D. pošiljk Plača pošto in poštne povzetne pristojbine naročnik.) ZASTONJ ZA DARILO: Dokler bo trajala zaloga, bomo z vsakim naročilom za $3.00 ali več poslali lepo, dobro pero (Ball Point Pen) z našim imenom in naslovom na njem. STEVE MOHORKO (0. 8810 NUEVO ST. FONTANA, CALIFORNIA so se le dva, trije. Nato so se začela osebna zasledovanja. Luz je divjal ko krvoločna zver. Vojaki so pod njegovim vodstvom pobesneli. Lovili so duhovnike in druge katoličane, jih mučili in ubijali. Sedaj se je Juventud zganil. Izobesil je vstaško zastavo. V mladih srcih je zagorel plamen navdušenja. Tisoči so privreli od vseh strani, in med njimi tudi višji častniki, ki niso odobravali Carresovega postopanja. Vrhovni poveljnik je postal Garza, mož vročega srca in bistrega uma, ki je znal podžgati druge, a je tudi znal trezno premisliti vsako stvar. Preden je sprejel težavno nalogo, je vprašal ženo, ki je bila pred porodom: —Dolores, ali te ne bo strah biti žena moža, ki bo moral biti vsak trenutek pripravljen umreti za vero in svobodo? —Ponosna bom in zavidala te bom ,če postaneš mučenec — je dejala. — Le pojdi v boj za Boga in svobodo. In če te bodo morda ranjenega prinesli domov, ti bom z vso vnemo stregla, da se boš lahko prej vrnil na bojišče. Vlada je bila brez moči. Vojska je bila neurejena in urejenega napada mladih ni mogla vzdržati. Don Loidi se je javil kot Santa Cruz Rajmond. Da je duhovnik, ni povedal. Kmalu se je tako odlikoval, da so mu dodelili poseben oddelek. Carres se je penil od jeze. Vstaši so osvajali mesta in vasi. Povsod so jih z navdušenjem sprejeli. Zatreti jih ni bilo mogoče, ker je bila vojska preslaba. Le posamezne oddelke so tuintam napadle vladne čete. Vodstvo takega napada je po-vedil Luz nekoč Torresu. —Sedaj pokaži — mu je rekel pred odhodom — kaj znaš. Potrudi se, da Garzo ujameš ali ga usmrtiš. V boju bodi neizprosen! —Bomo videli! — je Torres kratko odvrnil. Lenora se je bala za Torresa. Nežno se je privila k njemu. —Ne pustim te! — je ihtela. — Povej Luzu, naj pošlje drugega mesto tebe. Torresa je ganil Lenorin strah. —Ne jokaj! — jo je tolažil. — Kmalu se bom vrnil in potem bo poroka. Lenora se je priliznjeno stisnila k njemu. —Čez šest tednov, kajne? Torres je bil ves srečen. V tem trenutku je pozabil na vse Lenorine grehe. Objel jo je in ji šepetal: —Da, čez šest tednov! —Pazi nase! Bojim se za te! —Nič se ne boj! Ce so vstaši vojaki, sem jaz tudi. NEPRIČAKOVAN NAPAD Naslednjega jutra se je Torres z vojaškim oddelkom podal na pot. Vojaki so imeli civilno obleko, da bi se lahko neopaženo prikradli do Garzovega taborišča. V Patzcuavi se je oddelek ustavil. Torres je tu dognal, da je Garzovo taborišče v dolini Ipace — kakih 60 kilometrov od mesta. Torres je porazdelil vojake po hotelih. Sam se je nastanil v hotelu “Vasco de Quiroga.” Po večerji je vprašal hotelirja, kdo je bil ta Vasco de Quiroga. —Gotovo ste tujec — je odvrnil gospodar — ker bi drugače morali poznati to ime. Quiroga je bil odvetnik. Živel je v XVI. stoletju. Pozneje je končal bogoslovje in je postal škof. Vse ga je častilo kot svetnika. (Dalje prihodnjič) Od kdaj ima zajček kraiek rep Prvi vinograd je prekopal in če bi le vedel, kdo je tat, raz- z vinikami zasadil sam volk, ki je povabil na delo lisico in zajčka. Za oba kopača pomagača je pripravil sladko južino: zvrhan lonec meda. Vsi trije so pridno delali. Lisico pa je 'zamikalo, da bi še pred južino poskusila strd. Obrnila se je od dela proti bližnji loži in zabavkala: “Hoj, hoj!” “Kaj pa je?” sta vprašala volk in zajček. trgal bi mu vrat!” Zdajci je lisica priliznjeno spregovorila: “Zajček je polizal med, ko si ti spal, kumek volk.” “Jaz ga že nisem, res ne!” se je branil zajček. “Oh, kaj bi le lagal, saj imaš še zdaj gobček namazan z medom!” Takrat je volk zarenčal in planil proti zajčku, da bi mu raztrgal vrat. Zajček pa jo je “Na botrinjo me kličejo!” se ucvrl v dir, da se je kar prašilo je zlagala lisica. “Pa pojdi!” je odvrnil volk. “In kmalu se vrni na delo,” je dodal zajček. In lisica je odšla pod grm, kamor‘je volk skril lonec z me-dom. Nalizala se je sladke strdi ter se vrnila k volku in zajčku. “Kako ste krstili?” je zarado-vedil volk. “Pričetek!” se je zahihitala lisica. “Ste dobro jedli, botrica?” je vprašal še zajček. “Dobro in sladko,” je zahi-navčila lisica. In kopali so dalje. Kmalu pa se je lisica spet obrnila proti loži in zabavkala: “Hoj, hoj!” “Kaj pa je?” sta vprašala volk in zajček. “Na botrinjo me kličejo,” je odgovorila lisica. “Pa pojdi!” je privolil volk. “In skoraj se vrni,” je prikimal zajček. Lisica je odšla. Ko pa se je vrnila, je na vprašanje, kako so krstili, odvrnila: “Osredek!” Ko pa je lisica v tretje odšla z dela in polizala ves med iz lonca, sta volk in zajček, utrujena od težkega dela, zaspala. Zvitorepka se je vrnila k njima in s preostanki medu spečemu zajčku namazala gobček. Potlej je zaklicala: “Pokonci, zaspanca!” “Oho, si že nazaj? Kako ste krstili?” je zazehal volk. “Dokonček!” se je zahihitala lisica. “Ste dobro jedli?” je vprašal zajček in si otiral krmežljavčke. “Dobro in sladko,” se je oblizovala lisica. “Kaj pa ti, kumek, ali nam ne boš privoščil juži-ne?” se je obrnila k volku. “Saj res,” je pokimal volk. “Poldne je in čas je, da obedujemo.” Potlej je planil pod grm v bližnji loži, kamor je bil davi skril lonec z medom. A vrnil se je s praznim loncem in jezljivo zarenčal: “Nekdo je polizal med. Oh, za njim. Volk pa za njim. Ujel je zajčka za. rep ter mu ga odgriznil, a uhitel ga ni, da l?i mu pregriznil vrat. Od takrat je zajček — kratko-repec. HELP WANTED—FEMALE SECRETARY JR. Must type a minimum of 45 wpm and be able to take 80 wpm shorthand. 5-day week, good salary, excellent fringe benefits. Ages 18 to 32 jvill be considered. Phone Allstate Insurance Co. Personnel Department WY 1-9000 GENERAL OFFICE Girls, 18 to 28', East Side resident, preferably single. 5-day week, good salary, excellent benefits. Phone Personnel Department WY 1-9000 for personal interview. I. B. M. ALPHAMETRICAL KEY PUNCH Full time or part time operators with a minimum of 1-year of Alphamerical operating experience; work in new office near Warrensville and Kinsman; 5-day week; excellent benefits. Call for appointment. Personnel Department. WY 1-9000 (4) DELO DOBIJO Moški ali ženska Išče se moški ali ženska za delikatesen trgovino. Mora razumeti slovanske jezike. 12705 Buckeye Rd-, ali WA 1-4050. (252) Ženske dobijo delo Ženska dobi delo Išče se ženska, da bi stregla bolni feni, vsaj 5 dni v tednu-Kličite med 5. in 6. uro IV 1-4842- —(252) Moški dobijo delo MACHINIST For Jobbing Machine Shop General All Around Man Hourly rate, steady work; day shift. Boom Boiler & Welding Co. 1740 Columbus Rd. (Near W. 9th) (251) “Sue, Mama kliče — Dar ji silno ugaja!” Oglašajte v “Amer. Domovini” Zdaj je čas, da ZAKLIČETE svoje zahvale za božične darove — tako pripravno, tako osebno, pa lahko še rečete: Srečno Novo leto! OHIO BELL ^ cA/ \/ v f*"*-*" yXd h Najboljši začetek za boljše novo leto ... sklenite, redno hraniti pri / I \ NATIONAL ki A I C—/ H .j za vašo božično doklado IMBANK \ ali . za darila, ki ste jih prejeli v I lil; 1 gotovini . . . Society hranilni konto, ':š | k> raste s časom! In zapomnite si.. . ........ hranilne vloge, narejene do 10. lili. januarja 1960, ki ostanejo vlo-Ull žene eno četrtletje, se obrestu-\ jejo od 1. januarja dalje. t s , Membor Fea-oral Daposlt Insurance Corporation j j 1885 JSaznanilo in J&ah-Vala Žcilnstrnh src naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po daljši, mučni bolezni mrl naš ljubljeni soprog, oče in stari oče, tast in brat Joseph Zakrajšek Previden s sv. zakramenti je zatisnil svoje trudne oči na dan 28. nov. 1959. Rojen je bil 12. marca 1885 v Topolu na Blokah, odkoder je prišel v Ameriko leta 1909. Pogreb se je vršil 1. decembra 1959 iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi v cerkev Marije Vnebovzete, kjer je za pokoj njegove duše bila darovana sv. maša zadusnica. Potem pa smo njegovo truplo prepeljali na pokopališče Kalvarija in ga tam položili k večnemu počitku. Bil je član društev št. 1 SDZ in Maccabees št. 1288. V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Father Matiji Jagru za darovano sv. mašo zadušnico in za spremstvo na pokopališče, Fathru iz fare Holy Cross pa za podelitev sv. zakramentov pokojniku v bolnišnici. Srčna hvala vsem, ki so ob oder pokojnika položili tako lepe vence cvetja in mu s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast! Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše. Iskrena hvala vsem, ki so ga prišli kropit in molit ob njegovi krsti, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Posebej se zahvalimo članom društev, ki jim je pripadal, za lepo slovo .od svojega umrlega sobrata! „ Toplo se zahvalimo pogrebcem, članom društev, ki so nosili njegovo krsto. Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče- Hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam bili v dnevih njegove bolezni in v dnevih smrti bili na pomoči na ta ali oni način! Hvala našim dobrim sosedom za darovane vence in sv. mjaše ter za vso pomoč! Hvala osebju pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi za vzorno urejen pogretr in za vsestransko izvrstno postrežbo. Dragi moj soprog, ljubi oče, stari oče, tast in brat, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje nove domovine! Po dolgem trpljenju Te je Bog poklical k sebi, da Te obilno poplača za vso dobro, ki si ga na tem svetu storil! Mi Te pogrešamo in žalujemo za Teboj. Tolaži nas pa zavest, da se bomo končno vsi zdru žili in skupaj uživali vse blaženosti večnega življenja! Do takrat se Te bomo sporni njali z ljubeznijo v naših molitvah! Žalujoči; MARY, soproga JOSEPH in FRANK, sinova MARY por. ZIMMERMAN, hčerka ROSE in VIDA, snahe BILL, zet 3 VNUKI in 4 VNUKINJE V starem kraju zapušča sestri IVANO in MARIJO Cleveland, Ohio, 30. decembra 1959. Last domačinov V Združenih državah je skupno nad 210,000 gasobnskih postaj. Od tega jih je do 95 odstotkov v lasti in obratu krajevnega prebivalstva. MALI OGLASI Stanovanje se odda Štiri sobe in kopalnica, zgoraj, se oddajo na 692 E. 157 St., telefon LI 1-8755. (251) Sobe se odda Oddajo se 4 sobe in kopalnica na Donald Ave. Kličite WHI 4-2360. (252) j POPRAVLJAMO jFENDERJE IN OGRODJE j SUPERIOR BODY & PAINT GO. 6605 St. Clair Av«. EN 1-1633 V najem Se odda hiša, 5 sob in kopalnica, furnez na plin. Vse udobnosti. Na 1146 E. 60 St EX 1-4042- (252) Mrs. M. V. iz Svoboda Ave., Clev., O., piše: Pošljite mi še eno steklenico LOVIAN CAPSULES. Prva steklenica, ki sem jo sedaj potrošila, mi je čuaovito pomagala! Umirila je moje živce, olajšala moj revmatizem in -se sedaj pdčurim prav srečna. Vsem in vsakemu priporočam LOVIAN CAPSULES. LOVIAN CAPSULES MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd., Cleveland 10, O. Razpošiljamo vsepovsod! 25 za $1.95, 50 za $3.69, 100 za $6-4* Sobe se odda 5 sob, plinska gorkota, kopalnica obita s ploščicami, pršpa kopel, na novo dekorirano, velika klet, podstrešje, garaža. Na 7703 Lockyear Ave. HE 1-0959. (252 v AMERIŠKA ROMOVIMA, OraiiM 5 ........—- ......-.-........ M I HANDEL • MAZZETTI: I Junakinja iz Štajrai , Na sodnikovi pisalni mizi go- zraven. Pa se ne morem spom-rita dve voščeni sveči. Po tr- niti, česa še manjka. Pa sem za dem, težkem dnevu, ob katerem gotovo slišala od svoje babice: si ni privoščil niti trenutka po- tri stvari je treba žgati, da dim čitka, dela sodnik še v pozno noč: prežene kugo. Jantar, rožno o- Piše pisma raznim možem, ki jih imenuje za kužne komisarje. Samo strupenim luteranom zaupa to službo. Pri sveti Krvi! Nikoli več naj kak katoličan ne opravlja v štajru zaupne, čast ne službe! Nikoli več ne! Kakor vihar v skalnatih gorah razsaja srd v Hendelnovih prsih ... Ti katoličani, pred vsem pa ta menih Albert, ki je prvi in edini obrizgal njegovo kužno postavo s svojim jezikom ki je strupenejši kakor gadov, kakor modrasov jezik . . . “Hendel, kakor gore te bo te žil dan.” Tebe bo težil, far! Le pazi, papeški psovač! Samo ena kapljica še, in mera bo polna — potem pa kliči svojega Gospoda Boga in svojo Marijo, vse bo zastonj ! 1 V svitu gorečih sveč nekako čudno izgleda soba, povsem drugačna, kakor po navadi. Zdi se, kakor bi letale spake nad omaro, pa to so le izrezani listi na slemenu; zraven srepo zre ženska glava z dolgimi lastnimi trakovi na moža ob pisalni mizi, to je vrat harfe. Tudi mož ob pisalni mizi je ves drugačen, kakor po dnevu. Na črnobradatem obrazu se mu svetijo oči, kakor bi bil zel duh, in od smaragda na njegovem prstu odseva skrivnostna ognjena lisa, ki se trese na stropu . . . Nekoliko sob od njegpve delavnice proč je spalnica ,ki je nocoj še razsvetljena. Zakonska postelj je postlana in plavolasa Helena leži zakopana v flamske rjuhe in francosko svilo ter pritiska na svoje srce drobno deklico, kakor bi jo hotela obvarovati pred — bognasvaruj — črno smrtjo. Tiho se plazi hišna skozi sobo, ki jo medlo razsvetljuje oljnata lučka, ki brli v zlatem kozarcu. Previdno drži lopatico nad plamenom, v katerega vliva iz kri-stalnate steklenice rožno vodo. V ognju bolščijo zlate solze, dragoceni jantarjevi biseri, in po sobi se je razširjal mameč vonj, čegar vsaka unča velja najmanj cekin. Gospa v postelji vzdihuje: “O, to še ni pravo, treba je še nekaj CHICAGO, ILL. HELP WANTED—FEMALE NURSES ~ ASSISTANT DIRECTORS SUPERVISORS HEAD NURSES O.B.—(O.R. & GENERAL STAFF NURSES Full time or part time EXCELLENT BENEFITS ADVANCEMENT OPPORTUNITIES NEW 316-BED HOSPITAL OWN TRANSPORTATION DESIRABLE Apply Monday thru Friday 9 a.m. to 4 p.m. LUTHERAN GENERAL HOSPITAL 1775 Dempster St. Park Ridge, 111. TAlcott 5-4434 (251) DIETARY KITCHEN HELP TRAY GIRLS COUNTER GIRLS Full time or part time EXCELLENT BENEFITS ADVANCEMENT OPPORTUNITIES NEW 316-BED HOSPITAL OWN TRANSPORTATION DESIRABLE Apply Monday thru Friday 9 a.m. to 4 p.m. LUTHERAN GENERAL HOSPITAL 1775 Dempster St. Park Ridge, 111. TAlcott 5-4434 Ije — oh! Ne pade mi v glavo,” je vzkliknila. Potem je tožila ženska, ki je ležala v postelji cvetoča kakor roža, da ima mrzle noge in da jo tišči v prsih . . . Oh, sedaj ji je prišlo na misel. Pravi safir, ki ga je treba nositi za vratom, obvaruje pred kugo. “Cilka, prinesi mi moje nakit-je . . . ne, pokliči sem mojega soproga! Nočem spati brez njega ... oj, zakaj ne pride . . . mene je strah in groza . . . li naj sama tu obupam?” Hišna je položila svoji roki na prsi in se je tresla groze, ko se je plazila proti sodnikovi pisalni sobi. “Milostivi gospod,” je šepetala, “milostiva gospa prosi.” • “Kaj hoče,” je osorno vprašal sodnik; tam v stran je prisluškovala Helena v postelji ... a kako ljub ji je ta glas, če je tudi rezek in osoren . . . Naj počiva,” je nejevoljno rekel. “Imam opraviti. Li sedi?” Ne, v postelji je,” je šepetala deklica. “Naj torej spi.” Držal je pero v roki ter je prisluškoval proti oknu, ob katerem so šumljala pomladna drevesa. S studom in grozo je ravnokar slišal zvoniti katoliške zvonove, zdelo se mu je, da začenjajo vnovič. Pa se mu je samo zdelo. Sicer pa povej mi, kakšno smrdljivo šaro pa zažigate tam. Smrdi do sem — da je groza!” Deklica je jecljala: “Rožno vodo — in jantar. — — Proti kugi!” Zadrl se je nad njo: “Odprite okna! V taki strupeni sopari jo mora dobiti, kdor je še nima!” Hišna se je hitro odstranila. Sodnik je zavihtel zvonec, morsko vilo; reziko je šinil njegov glas po mrtvi hiši. Tresoč se je ponižno pristopil služabnik. Hendel mu osorno pravi: “Je-li moj sin, lajtnant, že tu?” Toda v tistem hipu zapeketajo spodaj pod drevesi kopita, prav sedaj brzo prihaja. Po stopnicah gori odmevajo glasni, bojeviti koraki. Ves zasopen stopi Henrik v sobo. “Tukaj sem, oče, kaj zapovedujete?” Oče pravi: ““Mnogo, čuj! Danes te pa zares podim okoli, kajneda?” Potrepljal ga je po rami. “Si li truden?” “Kaj še, truden. V Line vam jašem, če hočete.” “Imenoval sem komisarje zoper kugo. Tu so pisma in imenovanja zanje; samo tebi jih izročim, ker je strogo zaupna zadeva. Do polnoči jih morajo i-meti v rokah.” Henrik je vtaknil pisma v nedrij e. “Do polnoči; malo časa je, pa oo že šlo,” je odvrnil Henrik. “Imenovani gospodje naj pridejo jutri zjutraj ob šesti uri pred katoliško župno cerkev, ki jo bom dal zapreti in z mojim pečatom zapečatiti. Ob pol osmih pa bomo sodili ono deklo, ki je baje izvršila detomor, saj veš. Po sodbi ostane svet skupaj, da se posvetuje o varnostnih naredibah zoper kugo. Vse to stoji v pismih. Notri stoji tudi, kar moraš še posebej ustmeno povdariti, da bodi prva in zadnja skrb komisarjev, da kar najstrožje pazijo na papeško zalego. Ti psi so sklenili, okužiti mesto. Povej jim o nagnusnem sklepu, v procesiji nesti v mesto okuženega mrliča. Dobro postavi besede, saj znaš. Naj skrbe za svoje življenje in naj se ne o-botavljajo stopiti Pa prste tej sramotni sodrgi!” Mladi človek je pogledal svojega očeta in je polglasno rekel: “Je-li bil to vendarle kužen mrlič?” “Gospodje papežniki so si stvar dobro zamislili,” je za-smehljivo rekel Henrik. ‘“Gotovo so hoteli,” da bi se mi krivoverci nabasali s kugo, da nas bo v večjo čast in slavo božjo mesto rešeno, da se bodo potem zepet po mestnem trgu izpreha-jale svinje, po mesnicah pa podgane, kakor se je godilo pod katoliškimi gospodarji.” ‘“Saj res! Menihi pa s skrinjami za odpustke!” se je mogočno zasmejal sodnik. ‘“Ti!” ga je nakrat hripavo vprašal, medtem ko je dušil jezo, ki ga je močno gralbila. “Slišal sem zvonenje. Kaj so zopet počeli? So li imeli božjo službo?” “Ne vem,” je odvrnil mladi mož. ““Baje jim je nekdo pridigal, potem ph so zopet molili raznovrstne litanije — tako vsaj se mi je reklo.” “Pridigal!! Albert!” Sodnikove oči so streljale blisk in ogenj. “O čem je pridigal?” je rohnel. “Li ne veš? Li nisi bil notri?” Nočem prisluškovati,” je z . liski cerkvi in tudi nikdar ne 1 pojdem, kakor ne maram pogledati koščenice.” (Dalje prihodnjič) vitko roko odbijajoč odvrnil Henrik. “Prisluškujejo -lopovi. |. . . Kaj me brigajo njihovi plesi. še nikdar nisem bil v kato-' AVINGS GRDINA POGREBNI ZAVOD [u.TJ East e2 St. . . . 17002 Lakeshare Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene Pridružite se Society's 1960 BOŽIČNEMU HRANILNEMU KLUBU SEDAJ! Za božične nakupe za leto 1960 se pričnite pripravljati že sedaj. Precenite vaše potrebe, nato pa poglejte, kako malo ie treba vsaki drugi teden, da boste imeli denar, ki -ga boste potrebovali. Vaši ocenjeni izdatki za božična darila: Vaše, proračunu prikladno plačilo vsaki 2, teden znaša satno: $ 25.00 $ 50.00 $100.00 $250.00 $ 1.00 $ 2.00 $ 4.00 . $10.00 Le nekaj minut časa vam vzame, da odprete vaš Božični hranilni konto pri zato se ustavite pri nas čimpreje in se pričnite pripravljati za Božič 1960. NATIONAL BANK MEMBER FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION I LE SE MALO ČASA — Okoli 110 let stara hiša čaka na umetnem gričku svojega konca. Zemljo okoli nje so odstranili, ker grade novo cesto, kateri se ho umaknila tudi hiša, kakor hitro hodo njeni stanovalci dobili novo v Bridgetonu, Mo. Republic uslužbenci: KAJ VAM NUDI t REPUBLIC V POKOJNINSKEM NAČRTU! Republic nudi rnzna izboljšanja v pokojninskem načrtu uslužbencev, vključno štiri odstotno zvišanje osmvnih koristi za vsako leto službe po 31. decembru 1959. Družba nudi tudi zvišanje oa sedanjih 30 na 35 let, od katerih naj bi se najnižja pokojnina določevala. Te dve spremembi bi pomenili zvišanje plačevanja pokojninskih prispevkov od $12 na $16 mesečno za tiste, ki bi stopili v pokoj s 35 službenimi leti. Eno drugo izboljšanje bi dovolilo uslužbencu, v posebnih slučajih, prejem pokojnine pri 55 letih, namesto pri 65. REPUBLIC STEEL 1959 A-t'-ipC v,- v-;:h rŽ-žL-CJiTolCh;;. A -f h'-.'/■' NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da so umr i naš ljubljeni in skrbni oče JAKOB MENCIN ki so prevideni s svetimi zakramenti zaspali v Gospodu dne 11. novembra 1959. Naš pokojni oče so bili rojeni dne 25. julija 1864 v Šmihelu pri Žužemberku na Dolenjskem, odkoder so prišli v Ameriko leta 1892. Pogreb se je vršil dne 14. novembra iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in Sinovi v cerkev Device Marije Brezmadežne na Superior Ave. in E. 41 St. Pogrebno sv. mašo z asistenco je daroval Rev. Heron ob asistenci Rev. Danko in Rev. Wilson. Po pogrebni sv. maši zadušnici je bilo truplo prepeljano na pokopa'išče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku. Na tem mestu se prav iskreno zahvalimo Rev. Heron za opravljeno -sv. mašo zadušnico in druge pogrebne molitve, za kar naj mu dobri Bog obilo poplača. Enako se iskreno zahvalimo Rev. Danko in Rev. Wilson u za asistenco pri sv. maši in druge pogrebne molitve, iza. kar tudi njima naš iskreni Bog plačaj. Naša iskrena zahvala vsem onim, ki so poklonili toliko lepih vencev in šopkov ter tako ozaljšali očeta, ko so počivali na mrtvaškem odru in jim tako izkazali zadnjo čast. Enako se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj dragega očeta. Zahvala vsem, ki so dali na razpolago svoje avtomobile ter mnogim tako omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba ter spremiti očeta na njihovi zadnji poti na pokopališče Kalvarija. Dalje zahvala vsem, ki so prišli očeta kropit, ko so počivali na mrtvaškem odru ter molili za mir in pokoj njihove duše. Zlasti še onim, ki so se udeležili pogrebne sv. maše ter spremili očeta vse do njihovega groba. Zahvala Rev. Haas, Rev. Kinkopf in Rev. Heinman, ki so prišli od eerkve sv. Frančiška molit sv. rožni venec, kakor tudi Bowling League in društvu Najsvetejšega Imena od fare sv. Frančiška, ki so molili sv. rožni venec. Dalje zahvala pogrebcem, ki so nosili krsto očeta na njihovi zadnji poti, kakor tudi vsem. ki so nam kaj pomagali ob smrti dragega očeta. Zahvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter vso poslugo, ki so nam jo dali ob tej žalostni uri. Končno zahvala prav vsem, ki so nam kaj pomagali. A Vi, dragi oče, počivajte v miru in lahka naj Vam bo gruda te Vaše nove domovine, duši Vaši pa večni mir, ki Vam ga iz vsega srca želimo. Naj Vas dobri Bog po plača za vse Vaše trpljenje in skrbi za našo dobro vzgojo z večnim veseljem v družbi izvoljenih. Bog Vam daj sveti raj in nam vsem pa enkrat srečno in veselo snidenje v nebesih. Dotlej pa z Bogom in na svidenje. Vaši žalujoči otroci: ROZI, por. ORTAN, MARY por. GANOR, in ANNA por. SINDELAR, hčere ANTON in FRANK MENCIN, sinova IVAN ORTAN in ELMER SINDELAR, zeta MARGARET in MARY MENCIN, snahe VNUKI in VNUKINJE ter PRAVNUKI Cleve’and, Ohio, 30. decembra 1959. ' /