MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK UrednUttvo In uprava i Maribor, Gosposka ul. 11 / Talafon uradnlitva 3440, uprav« 2458 JUTRA Uhaja razen'nedelja tn praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja meseino prajeman v upravi al po poiti 10 Din, dostavljen na dom 13 Din / Oglasi po eaniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra- v Ljubljani i Peitnl čekovni račun «t 11.406 Dragocena šola za lahkoverno Evropo USTANOVITEV IN RAZVOJ MANDŽURIJE. raji + t •l{0 smo v EvroP‘ konferensi-to+ V- . a“bizirali, unificirali, pacificirali. ,zira‘*> ■demontirali itd. je izvršila Ja- to 8ka \°> kar je hotela: ustanovila jt sW ZU ' Koliko vika in krika je bilo DiH»J P0'n' dve 'et' z‘3Tadi dogodkov na n.jSj.ern vzhodu! Koliko konferenc, ko-krož’ n0t’ demarš. predlogov, načrtov, Nobe* 'P- vsega mogočega! In danes? °d u11?23 glasu ni več ne iz Ženeve ne ie. druS°d o »problemu« Mandžuri-irrterv ni gro2eni 2 represalijami in lepo ifn151'a'ni- ^se se ie končalo tsko št v' r ^a ne ki imeli na svetu Dru-p.ajj. narodov, Kelloggovega cij j„l'n s,i° drugih paktov in konven-ki bil or da Kitajska in Japonska ne j1 Članici te ženevske institucije in ^Pišnici t------ ^Padl, »sporazumov«. Japonska je bre'M'a Kitajsko, bojevala se je z njo 'Polir T°*ne napovedI Poldrugo leto, de- haj . aJe ogromni in prej bogati Šanghaj01- JI odvzela pokrajine, ki so večje eVr r Francija in še nekatere manjše 0ske države skupaj. Zgodilo se ni D;" 'e Sel aJles je ta stvar že pozabljena; svet Preko nje in je z molkom sank- rau1ra‘ teritorialno, materialno in mo-reai° oslabitev Kitajske. Mandžurija je Zna"? dejstvo. Kaj zato, če jo kdo pridali -Ure a'‘ Je ne; facto so jo pri-Vs' — ker so jo morali, ker zaradi hotei. ? »Pravici« in »pravičnosti« niso ls6r rlskirati oborožene intervencije in lete80 imeli vsaik svoje drugačne in-%Se‘ ^e'° Ki se jih je mimo Ru-stvar najbolj tikala, tisti, ki so naj-j8 ‘krožili in prevažali po Pacifiku svoda] ,ne flotilje, so utihnili. Ne, šli so 80 namesto Protesta sklenili z bil, ci nove trgovinske pogodbe in do-5ovjl>OSebne licence za krošnjarjenje po » 1 »neodvisni« Mandžuriji. To so bili shj- e.r i č a n i! Med Tokijem in Wa- »nom je zopet prijateljstvo; mor-stv 0 jutri celo še prav iskreno brat-Fri »kšeftu« se prijateljstvo kmalu v^Pne do bratstva. Kitajci so pa letali It^evo in v Washington in povsod tja, So upali najti »pomoči«. Zanašali so ^ "a Društvo narodov, Kel oggov pakt 3are »tradicionalne prijatelje«. dandanes veliko govori in še več taJa’ toda gorje mu. ki mu verjame. Ki-žalj 1° bridko izkusili in drago pla- S- ^ci Vh,« ^atl° 80 Frez treh vzhodnih pro-Te tvorijo sedaj veliko državo bjv-? d ž u k u o s skoraj 25 milijoni pre-- aKev možnostjo, da narasejo na 50 in 100 milijonov. Japonci so zmagali in dosegli za svoje zaveznike Mandžurcc vse, kar so hoteli. Mimo tega delajo sedaj mrzlično naglo,, da utrde svoje go-spodstvo in razvijejo novo vazalsko državo v silo prvega reda. In pri tem jim moramo odkrito priznati, da so zares mojstri. V enem samem letu po okupaciji Mandžurije so napravili za njen napredek več kakor Kitajci v stoletjih. Preko noči rastejo iz prej zapuščenih tal nova velika mesta s palačami m hišami, ki bi stale lahko v vsakem velikem mestu Evrope ali v Ameriki. Grade se ceste, železnice, tramvaji, mostovi, tovarne, skladišča, hoteli, trgovske hiše itd. itd. Slike o teh delih, ki smo jih opazili te dni v nekem londonskem ilustriranem časopisu, naravnost presenečajo; človek kar noče verjet!, da je vse to mogoče v do včeraj tako obupno zapuščeni Mandžuriji. Zakaj delajo Japonci vse to? Zato, ker se dobro zavedajo, da niso le začasno tam, ampak bodo tam tudi ostali. Ne morda kot aneksionisti, gotovo pa kot protektorji in ek spl oat a to rji. Nihče jih ne bo več pregnal, nihče izpodrinil. Mandžurija je fakt! V tem je pa tudi ogromna, dragocena šola za vse narode in države sveta. Ta šola nam pravi, da se nihče ne sme zanašati na Društvo narodov in razne papirnate pogodbe, če noče biti prej ali slej bridko razočaran* Vse to je lepo in krasno samo toliko časa, dokler je na papirju, v teoriji, v praksi je ničevo. Primer Mandžurije nam je klasičen dokaz, da je sila še vedno glavni in odločujoči argument, zlasti če jo uporablja tisti, ki zna spretno izkoristiti konjunkturo, mednarodne prepire, in je mimo tega tudi še brezobziren. In tudi proti sili je edino obrambno sredstvo samo in edino proti si a in zaupanje v svojo lastno moč. Ali se bo Evropa iz tega česa naučila? Bo nehala frazariti? Bo šla na nova, realnejša pota? Bojjmo se. da ne. Fantomi teorij strašijo še vedno na vseh koncih in krajih. Mi nismo tako elementarni, zato tudi ne tako iskreni kakor so rumeni Japonci. Zato je pa čisto mogoče, da bo tista, ki bo za Kitajci prva plačala račun svoje neodločnosti in notranje slabosti — n®ša stara Evropa. To sc letos še ne bo zgodilo, toda morda tudi ni zelo daleč čas, ko bo Japonska za prvim grižljajem segla po drugem, nam bližjem! i VEDNO VEČJE PRIJATELJSTVO MED POLJSKO IN RUSIJO. NEMČIJA JE NEHALA BITI ARBITER ZA VZHODNO EVROPO IN JE IZGUBILA TUDI LITVO. VARŠAVA, 8. julija. V Varšavo je prispel včeraj znani sovjetski politik in glavni urednik poluradnega glasila »Iz-vestij« Rarel Radek. Namen njegovega potovanja je vrnitev nedavnega obiska glavnega urednika Miedzinskega in pa želja, da se osebno spozna z vodilnimi poljskimi politiki. BERLIN, 8. julija. Nemški tisk se v brzojavnih vesteh, kakor tudi v obširnih komentarjih bavi s paktom med sovjetsko Rusijo in sosednimi državami, prav posebno pa še z odnošaji, ki so nastali zaradi tega napram Nemčiji. Nemški tisk posebno pozorno zasleduje pisanje angleškega tiska, ki nikakor ne taji svojih simpatij za novo politiko sovjetske Rusije. Zelo značilno je pisanje »Times«, ki razlagajo, zakaj je sovjetska Rusija sklenila te pakte in. poudarjajo veliko vlogo, ki jo je imela pri pogajanjih Poljska. Opo- sije, je tudi agresivna politika Japonske, proti kateri se mora Rusija zavarovati. To vse ie dalo Rusiji povod tudi za konvencijo s Poljsko in za konvencijo z malo antanto. Angleški krogi smatrajo kot glavno vprašanje odnošajev med sovjetsko Rusijo in Nemčijo, ki ga spremlja del angleškega javnega mnenja z zadovoljstvom, dočim so Nemci v resnici izolirani, ker se je že utrdilo mnenje, da pripravlja Nemčija pod Hitlerjevim vodstvom novo vojno. BERLIN, 8. julija. »Berliner Tageblatt« objavlja iz Londona vest, da je bil 5. julija podpisan nenapadalni pakt med sovjetsko Rusijo in Litvo. List pravi, da je za Nemce velikega pomena, da se je Litva pridružila sistemu, v katerem dominira kot glavna sila sovjetom prijateljska Poljska in je torej storila velik korak v zbližan ju s Poljsko. Litva je po- zarjajo na dvoje važnih vprašanj, ki sta menjala prej most med Nemčijo in šov-imeli odločilen pomen za ustvaritev spo- J jetsko Rusijo. Danes to sploh ni več, do-razuma. Prvo je vprašanje poljskega ko- znava pa se, da je vzgledu Litve sledila ridorja, drugo pa vprašanje Besarabije. Naglaša se tudi to. da ie bil položaj Nemčije v temelju spremenjen, ker je Nemčija po sporazumu, ki je bil sktetsien »red 10 leti v Genovi, uživala položaj arbitra na vzhodu Evrope Sedal je ta vloga odstranjena in je s tem Nemčija izolirana. Važen moment, odločilen za staljšče Ru- tudi Letonska. Glede obeh omenjenih povojnih držav je treba ugotoviti skupnost v nadaljnjem vodstvu politike napram Poljski. Stališče Poljske je, kakor je že znano, doživljalo že nekaj časa globoke spremembe. Poljaki odkrito izjavljajo, da se bodo odnošaji med Poljsko in Rusijo še bolj konsolidirali. Nemško stališče glede izenačenja vojsk EAtŠKA IZJAVA BO USTVARILA NOVE TEŽKOČE PRI RAZOROŽE-VANJU. NEMŠKO OGORČENJE NA SIRA SIMONA. om^EVA, .8. julija. Včeraj je bilo Wv.Ven° besedilo izjave nemške de-v katerem se naglasa, da se Hm • nikdar n* izjavila glede vpra-Uj^J. izenačenja vojsk in daje raz-ref0?’ da je pripravljena sprejeti to bovT11!0 na bazi kratkoročnega shiž-!°^ba 3 le Dod DOgojem, da se ta do-in r raztegne na vsako vrsto orožja - ‘Udi ............. Konferensiranje za vsako ceno DELO SVETOVNE GOSPODARSKE KONFERENCE SE ZAENKRAT NADALJUJE KLJUB NEIZO G1BNEMU NEUSPEHU. LONDON. 8. julija.Vsa javnost je bila zelo iznenadena po sklepu predsedstva svetovne gospodarske konference, da se delo nadaljuje. Zaenkrat države z zlato valuto sicer še niso odrekle, verjetno pa je, da bo Macdonald sam skušal doseči vsaj navidezne rezultate, nakar bi se kon ferenca tiho razšla, ne da bi sploh sklepala o odgodltvl. Vsj odseki gospodarskega odbora so delali včeraj ves dan in razpravljali o trgovinski politiki, o koordinaciji proizvodnje, o podporah trgovinskim mornaricam in o posrednem protekcionizmu. Odbori z vsemi pododbori bodo sicer izdelali bodoči delovni program, o katerem bo moralo sklepati predsedstvo na svoji ponedeljkovi seji. Sicer pa je dal gospodarski odbor proste roke svojim pododborom, naj se odločijo za nadaljnje zasedanje ali proti njemu. Na seji finančnega odbora ni prišlo do sporazuma, ker so stališča posameznih delegacij močno deljena in nasprotna. Dočim bi Angleži radi rešili vsa vprašanja v celoti, sta francoska in romunska delegacija zahtevali izločitev nekaterih vprašanj. To sta utemeljevali s tem, da bi bilo vse razpravljanje zaman, če se ne bi osvojilo francosko stališče, ki ostane kljub vsem posredovanjem nespremenjeno. Zdi se, da so potegnili nemški delegati tiho z angleškim stališčem in so za nadaljevanje pod nesprejemljivimi Macdonaldovimi pogoji. Za nadallevanie dela konference je glasovalo 25 držav, proti pa je bilo 14 držav. Zastopniki sovjetske RusHe so se vzdržali glasovanja. Angleški listi presojajo celotni položaj zelo pesimistično. ■ 1 i — na kolonijalne prekomorske —M Iiuiuiirpiuiv M1 baje' *tal)ia in sovjetska Rusija sta se temU t-a’ da ‘ ' 8. julija. Nemški tisk srna-Domeni predvčerajšnji govor sira r«. ,an*ei!t a S'raona v angleškem par tram« u ooskus vmešavanja v no-skem 2ad®ve Nemčije, zlasti v židov Simo« VDrašanju, in da je sir John sko vnZe-° s*-bo informiran. Židov-he tretPSan*e se namreč v Nemčiji te*jfa Kot vprašanje rase, tem-vse dejo za teto. da se ži- dovska aktivnost zbije na odstotek njihovega dejanskega življa v Nemčiji. Bivši bavarski notranji minister Schweyer in bivši prosvetni minister Goldenberger sta bila aretirana zato, ker sta na žavljiv način kritizirala Hitlerjevo vlado. POLJSKI PREMIER V ROMUNIJI. BUKAREŠTA, 8. julija. Včeraj je prispel v Bukarešto poljski ministrski predsednik; ki se je popoldne sestal z romunskim ministrskim predsednikom Vajdo-Voevodom. Takoj nato je bil sprejet poljski ministrski predsednik pri romunskem kralju. VROČINA V FRANCIJI. PARIZ, 8. julija. Vso Francijo je objel hud val vročine. Termometer je kazal včeraj v Parizu v senci 30. na solnc-u pa 35 stopinj Celzija, , ■. Sefa predsedstva JRKD BEOGRAD, 8. julija. V sejni dvorani se le sestalo predsedstvo JRKD, da se posvetuje o važnih organizacijskih vprašanjih stranke. Seji predseduje začasni predsednik Nikola Uzunovie. Posvetovanja so posvečena v prvi vr sti vsedržavnemu strankinemu kongresu, ki bo 20. in 21. t. Tn. v Beogradu. Banovinska organizacija JRKD za savsko banovino je predlagala, naj bi se spremenil naziv stranke v »Jugoslovansko narodno kmečko stranko«. S tem predlogom se trenutno bavi glavni odbor stranke. Načrti Franclje in Rusije PARIZ. 8. julija. Lucien Bourgues piše v »Petit Parisienu« o Litvinovu drugim naslednje: »Doznavamo, da želi Litvinov okrepiti francosko-sov-jetsko zbližanje, pri čemer je več kakor mogoče, da se to zbližanje razširi tudi na naše zaveznike. O tej zadevi so se predvčerajšnjim na važni konferenci razgovarjali Litvinov, Paul-Boncour id Daladier- Nedvomno so se omenjeni državniki razgovar-jall tudi o čvrstejšem razvoju gospodarskih odnošajev. BALBA ČAKAJO ATENTATI. CHICAGO, 8. julija. Tukajšnji italijanski konzulat je obvestil čikaško policijo, da je .preje! celo vrsto protifašističnih grozilnili pisem, ki groze z atentati, če bo pristal minister Balbo s svojini zračnim brodovjem v Chicagu. Policija ja storila vse možne ukrepe, da prepreči in njegovem bivanju * Parizu med i napovedano sabotažo. Dnevne vesti Nov poveljnik mariborskega 45. pe-, hotnega polka. Z včerajšnjim dnem j©; prevzel poveljstvo mariborskega 45. pehotnega poBca generalštabni polkovnik g. Djordije Lisič. Novega poveljnika iskreno pozdravljamo! Iz državne službe. V višjo' položajno* skupino stai napredovala Ivan Matelič učitelj meščanske šole v Mariboru in kaz- s stroške. Veliko razumevanje predstavni Dekliška feritna kolonija Pomladka Rdečega križa, ki se odpelje 10. julija ob 17. uri 47 min. v Baikarac pri Sušaku, šteje letos 53 deklic. Od teh jih pošilja mariborska občina na svoje stroške 20. rPomiadek Rdečega križa iz čistega dobička tombole f5, za* 8 deklic je prispeval Rdeči križ, ostale gredo na lastne lilniški uradnik Mate Farkaš. Iz železniške službe. V Maribor je premeščen dosedanji šef postaje v Poljčanah kontrolor g. Franc Lovrec. Nov plesni mojster. Mariborski plesni učitelj g. Ludvik Simončič je napravil te dni v Beogradu izpit za plesnega mojstra. Plesni mojster g. Simončič je znan in priljubljen pri vsej mariborski javnosti. t Vida Bogateč. Danes ponoči je dolgotrajna zavratna bolezen uničila v cvetju mladosti štiriindvajsetih let učiteljico Vido Bogatčevo, hčerko tukajšnjega sodnega uradnika g. Janka Bogatca. Pokojna Vida, ki je bik znana kot ena najlepših slovenskih učiteljic, je bila nameščena na šoli v Ščavnici, bila pa je že dve leti več na bolezenskem dopustu, kakor v šoli. Jetika, kateri se je pridružila še kronična angina, jo je spravila letos v bolnišnico, od koder je prišla domov v Smetanovo ulico samo umret. Sedaj e-ži v mrtvašnici na: pokopališču na Pobrežju, kjer bo v ponedeljek 10. t. m. ob 16. uri položena k večnemu počitku, do-čim bo maša zaduišnica v torek 11. t. m. ob 7. uri v stolnici, na kar opozarjamo zlasti naše učiteljstvo. Bodi naši Vidi ohranjen lep spomin, žalujočim svojcem pa naše najgloblje sožalje! Darilo Olomouca Mariboru. Danes dopoldne ob pol 12. uri je sprejel mestni podžupan g. Rudolf Golouh desetčlansko deputacijo olomouških pevcev »Šestnajst-ke«, ki jo je vodil prof. g. Vybiral. De-putacija je izročila g. podžupanu v imenu mesta Olomouca sliko mavzoleja jugoslovanskih junakov, ki so pokopani na tamkajšnjem pokopališču in več drugih spominov na mesto Olomouc- Pri tej priliki sta spregovorila prof. Vybiral in še neki član deputacije- V imenu mestne občine mariborske pa se je deputaciji zahvalil podžupan g. Golouh in izrazil obenem nado, da bo v kratkem mogel Maribor vrniti prijazen in prisrčen obisk. Ob 13. uri je bil v kavarni v parku svečan banket, ki ga je dragim pevcem na čast priredila mestna občina. Velika lovska razstava v Mariboru. Ob priliki letošnjega »Mariborskega tedna« bo priredila mariborska podružnica Slovenskega lovskega društva veKko razstavo. Podružnica je v zadnjih letih dosegla izredno lepe uspehe za povzdigo lovstva v, naših krajih in maramo toplo pozdraviti njen načrt in njeno zamisel za razstavo. Nedvomno bo lovska razstava v okviru Mariborskega tedna vzbujala veliko zanimanje ne samo med lovci, ampak tudi med ostalimi obiskovalci. Nameščena bo v prostorih osnovne šole v Razlagovi ulici. Razdeljena bo v več oddelkov. Nazorno bo pokazala razvoj orožja od kamene dobe do danes, s posebnim ozirom na lovstvo, nauk o streljanju, bolezni med divjačino, krmiljenje divjačine, roparice, rast in razvoj rogovja in rogljev, pomen lovstva z ozirom na naše gospodarstvo, lov in umetnost, lovska oprema, lovske sobe, lovski humor, kože in kožuhovinarstvo, divjačina v svobodi, lovska literatura, statistika, slike in drugo. Lovci se vabijo, da pošljejo ali izrooe razstavne predmete razstavnemu odboru, katerega načelnik je bančni ravnatelj g. S ter g er- Na naslov generalne direkcije državnih železnic v Beogradu! Kronski nezgodni rentniki bivše Južne železnice niso prejeli svojih rent že dva meseca. Ker so njihovi prejemki zaradi kronske odmere itak tako majhni, da ne morejo ž njimi ne živeti in ne umreti, prosijo direkcijo in naše poslance, da bi se jih usmilili jn rešili silne bede. Razglas davčne uprave. Mariborska davčna uprava razglaša, da je zapadel 1.1 m. v plačilo 3. četrtletni obrok zgra-darine, pridobnšne, rentnine, družbenega davka;, davka za neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice. Prvi !>olletni obrok zemljarine pa zapade v plačilo 15. avgusta. Prizadeti davčni ob-vezanci se opozarjajo, da poravnajo v lastnem interesu pravočasno oba obroka. in sicer najkasneje do 1‘5. avgusta. ‘kov naše občine, ki leto za letom skrbijo s primernimi podporami za zdravje mestnih otrok, zasluži vse priznanje, saj prednjači naša občina v skrbi za mladino pred vsemi drugimi občinami Slovenije. Skrb za prospeh mladine pa je tudi načelo Rdečega križa in njegovega naraščaja. Naj ‘bodo srečni obrazi šibkih, bolnih otrok plačilo za žrtve, ki so jih doprinesli eni kot drugi. Kolonijo vodi že peto leto skrbna gdč. Herma Bračičeva. Želimo ferialfcam srečno pot in okrepitve zdravja na morju. Polnilna peresa z zlatim in navadnim peresom: Zlata Brišnik, Slovenska ul. II. Končni izpiti in šolska slavnost na Le-gatovem enoletnem trgovskem tečaju v Mariboru. Končni izpiti so se vršili koncem junija s sledečim uspehom: od 22 kandidatov in kandidatinj je položilo izpit z odliko 1 (Rozika Sreševa, Beltinci), s prav dobrim uspehom 10, in sicer: Irmhilda Bizjakova, Maribor, Josip Burja (Bled), Terezija Hledejeva, Erna Kotz-beokova, Marija Ladrova, Vinko Lašič, Alojzija Prahova, vsi iz Maribora, Ela Namestnikova (Beograd), Roza Papeževa (Pobrežje) in Josip Semelbauer (Hoče). Z dobrim uspehom 6, in sicer: Zmago Angteitner, Marija Koritončnikova, Josi-pina Kugyjeva, Ana; Messnerjeva, Frančiška Uranjekova, vsi iz 'Maribora, Franjo Torič (Ormož). Pet kandidatov ima ponavljalni izpit v jeseni. Za vse leto ni padel nihče. Uspehi se torej lahko označijo kot dobri. Pri šolski slavnosti je spregovoril ravnatelj in lastnik zavoda gospod Ant. Rud- Legat lepe besede, nakar sta se zahvalila absolvent in absolventi nja v imenu razreda. Nato je imel krasen nagovor še eden gospodov profesorjev. Zvečer se je vršil dobro posrečen komer s v kavami »Promenada«, ki je olepšal s prepevanjem, glasbo, copr-nijami in družabnimi igrami poslovilno slavnost. Članom krajevne organizacije JRKD za III. mestni okraj. Člani krajevne organizacije JRKD v III. mestnem okraju, ki se nameravajo udeležiti strankinega kongresa 23. t. m. v Beogradu, naj se prijavijo tajniku g. Dolinšku na Meljski cesti št. 67 najkasneje do 10. t. m. — Predsednik. Odpri reke, odpri srce! Mariborska Protituberkulozna liga je nabrala doslej že znaten znesek za; protituberkuilozni azil. Prosi pa vsa mariborska društva, katerim, je poslala prošnje, naj te prošnje čimpreje rešijo. Z združenimi močmi iu z dobro voljo nam bo mogoče realizirati načrte za prepotrebni azil. Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Alba-nežejeva ‘ekarna »Pri Sv. Antonu« v Frankopanovi ulici. Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj Slov. trgovskega društva se vrši vsak dan od 10. do 11. ure na Trgovski akademiji v Mariboru. Prijavam za vpis je priložiti zadnje šolsko izpričevalo. Potrebne informacije daje ravnateljstvo zavoda, Zrinjskega trg 1. potom Zahotelo MIM&šk-creme-Giia V 'SOboje^poapešuje zagorenje kože in zmanjšuje nevar-= \> nost solnčarice. Pred solnčenjem se je treba dobro - namazati. Na ta način lahko uživate brez skrbi svetlobo in zrak. Zavidali vas bodo za vaš zdrav in športno sveži izgled. Nivea-crema učinkuje pri vročini prijetno hladeče. Nivea olje vas ščiti ob hladnih dnevih pred,velikim ohlajenjem. Obe sta nenadomestljivi, neponaredljivi, kajti le ti vsebujeta eucerit. Crema: Doza Din 6'— do 25'—, tuba Din 12'— in 17'—. Jubilejni dunajski velesejem. V času od 3. do 10. septembra; bo na Dunaju jesenski velesejem, ki se bo kot 25. proslavil in bo prirejen na zelo slovesen način. Število prijav že sedaj n.adkriljuje prijave prejšnjih let. Obrtni tečaji y Mariboru. Knjigovodski tečaj se otvori v sredo 12. t. m. zvečer ob pol 8. uri. Učni lokal v poslopju trgovske akademije, vhod na oglu Cafove ulice in Zrinjskega trga. — Izpitna predavanja se začnejo 14. julija istotako ob pol 8. uri zvečer v pritličju deške meščanske šole, vhod iz Krekove ulice. — Na prvem sestanku se lahko vpišejo novi interesenti in se bodo določile tudi učne ure. Promenadni koncert. Mestno olepševalno društvo priredi jutri v nedeljo dopoldne v mestnem parku med 11. in 12. uro promenadni koncert, na katerem bo igrala železničarska godba »Drava« pod vodstvom g. Žekarja. Matičarji. Pevski zbor Glasbene matice poziva svoje članstvo, da se udeleži drevi ob 20. uri koncerta »Šestnajst-ke« v kazinski dvorani. Po koncertu bo prijateljski sestanek pri »Orlu«. Udeležba pri koncertu je za pevski zbor Glasbene Matice obvezna, prijatelji petja pa so dobrodošli. Dobrodelna prireditev Pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Protituberkmlozna liga in Rdeči križ priredita jutri skupno v društvenem domu gledališko predstavo. Po predstavi bo veselica in srečolov. Igra domači tamburaški zbor. Cisti dobiček prireditve je namenjen revnim otrokom. Otvoritev in blagoslovitev novega strelišča Šoštanj-Ravne. Strelska družina Šoštanj-Ravne bo otvorila jutri v nedeljo na zelo slovesen način svoje strelišče. Pokroviteljstvo nad slovesno prireditvijo je prevzel ban dravske banovine g. dr. Marušič, ki se bo udeležil otvoritve osebno. Ustanovni občni zbor Strelske družine na Teznem bo drevi ob 20- uri v gostilni Felič. Vabimo vse prijavljene člane, da se sigurno udeležijo tega občnega zbora in povabijo tudi vse prijatelje strelskega športa. Zahvala. Namesto cvetja na grob ptre-minilemu g. Antonu Farčniku, vpokoje-nemu nadučitelju, so darovali mariborskemu Učiteljskemu domu gg. Anton Re-her ICO Din, Lovše, Roškar in Hren po 50 Din, krožek vpokojenega učiteljstva pa je zbral na zadnjem izredno lepo uspelem sestanku v Učiteljskem domu znesek 200 Din. Vsem izreka Učiteljski dom prisrčno zahvalo! Ceneno meso. V ponedeljek 10. t. m. od 7. ure naprej bodo prodajati na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici govedino po 3 Din kilogram, in sicer največ 2 kilograma na osebo. Oblttite Jutri v nedeljo SV. MARJETO OB PESNICI Ob 15. uri TELOVADNI NASTOP SOKOLSKE ČETE Po nastopu VELIKA NARODNA VESELICA Odhod avtobusa z Glavnega trga med 13. in 14* uro Krajevni odbor Rdečega križa v Studencih pri Mariboru priredi v nedeljo, dne 9. julija t. 1. v studenškem gozdu vstopndneprosto veselico v korist revni deci. Začetek prireditve ob 15. uri. — Prijatelji in dobrotniki društva iskreno vabljeni. Narodna obrana vabi vse svoje članstvo in prijatelje, da se v čim večjem številu udeleže jutrišnjega javnega telovadnega nastopa, ki ga priredi sokolska četa pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Udele-ženoem bo na razpolago avtobus, ki bo odhajal med 13. in M. ueo z Glavneg* Kino Union. Danes izredno vesela opereta, polna pesmi, humorja in komičnih scen »Visočanstvo se zabava« (Kontesa pleše). V glavni vlogi ljubljenec žen Georg Aleksander in srčkana Lien Deyers. Izvrstni komik in plesalec Tibor v. Hahnay pokaže zopet enkrat svojo umetnost. Grajski kino. Od danes dalije sijajna veseloigra »Deklice, ki se hočejo poročiti«. Renate Miiller, Hermann Thimig, Wo!f Albach Retty, Fritz Griinbaum in Szčke Szakall v glavnih vlogah. Te pro-minentne filmske zvezde garantirajo za prvovrstnost tega filma, Pri odebelelosti vzbuja redna zdravi** na uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice jako delovanje črevesa in telo vitko. Mnogi profesorji zapisuje!0 »Franz Josefovo« vodo tudi pri zaria' ščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer treti*' no čaše._____________________________________^ Na dopustu in počitnicah čitamo K#* Maya iz Cirilove knjigarne v Maribor®! S črešenj so padli: 61etni Franc Kuke0 iz Moškanjcev, 81etni Franc Petek j* Dornave in Tletna Matilda Kmetec “ Jurovcev ter se tako poškodovali, da J* zdravijo v tukajšnji bolnišnici. Krava s trojčki. Viničarju Ivami B°” kaiiču pri Sv. Urbanu je povrgla! krav* tri zdrave junčke. Podlegel je smrtnemu strehi. Včeraj * umrl v tukajšnji bolnišnici 27letni de®' vec Anton Butolen, ki je bil obstret* v pretepu na Pobrežju preteklo ned# o čemer smo že poročali. JE »Maks v škripcih« na Teznem. A^ Sokolsko društvo na Teznem priredi tri v nedeljo popoldne ob 15. uri na SV?! jem letnem telovadišču veseloigro »M®1® v škripcih«. Sokoli In prijatelji v®11®1 vabljeni! Kres na Jezerskem vrhu. V soboitoj®: in v nedeljo 16. f. m. se snidejo ves® planinci in planinke Ipod geslom ^ kresne noči« pri Seniorjevem domu. Studenški Rdeči križ bo imel jutri P®* poldne v studenškem gozdičku dobtf' delno prireditev; za preteklo nedelj0 napovedano prireditev je zmotit nam# dež. Vsi Studencam iskreno vabljeni! Strelska družina pri Sv. Marjeti a* Dravskem polju priredi v nedeljo 16. lija ob priliki običajnega žegnanja P°.^T černicafa na Finžgarjevem vrhu zarnh”' vo komedijo »Trije vaški svetniki«. v okolici niti v vasi že dolgo ni bilo P0" dohne prireditve, opozarjamo občifl®tv® na to priliko, zlasiti pa vabimo strele® 2 Dravskega polja:. Prijeten duh Upe In zvok! SchonhaT jeve godbe Vas bodo pozdravili v ne®0' lio v gostilna Anderlič »Pri lipi«. Ustanovna veselica Studenškega sp#' nega kluba bo v gostilni Mraz v $5 dencih 16. julija ob 15. uri. Večer £# veselico bakljada veslačev. Ples, go# K obilni udeležbi vabi odbor. . V nedeljo, dne 9. julija vrtni kan#, železničarske godbe, ples, dobra kap*® ca. Gostilna »Weber«, Pobrežje. M Gostilna Mandl, Radvanje, v ned®*, pojedina ocvrtih piščancev in prvovr# Pekrčan. Današnji trg je bil zelo bogato žen. Kmetje so pripeljali 12 voz zakR# prašičev in 16 voz krompirja in čreš# Velika izbira je bila tudi na kokoš#« trgu, kamor so prinesle kmetice nad kokoši, gosi, rac, puranov in piš5an®?\ Mize na; trgu pa so se šibile pod1 obPjJ zelenjave in sočivja, ki so ga prinesle ® trg okoličanke. Cene blagu so ostale 11 spremenjene izza zadnje sobote. -Sejem za prašiče. Na včerajšnji sej# so pripeljali 192 prašičev. Kupčija je živahna in je bilo prodanih 125 živ®*; Cene mladim prašičem so bile nasledi” j 5 do 6 tednov stari 125—160 Din, 7 d°j, tednov stari 200—250 Din, 3 do 4 me# ce stari 280—350 Din, 5 do 7 mese®° stari 460—550 Din, 8 do 10 mesecev sjci ri 650—670 Din in leto stari 680 do Din; kilogram žive teže 7.50 do 8.50 mrtve pa 10.50 Din do 11 Din- M Vremensko poročilo mariborske m® orološke postaje. Davi ob 7. uri je ka^, toplomer 17.7 stopinj C; minimalna peratura je znašala 13.6 stopinj C; baf( meter je kazal pri 18.5 stopinjah reduciran na ničlo 739: relativna v** 77; vreme je nekoliko vetrovno in vremenska napoved pa pravi, da n®.^ stalno. . J Obisk v naši Slovenski Krajini V DOLJNJI LENDAVI. ^ Čakovcu krenemo na sever: v> Pod oblačnim nebom leži zelena nižina. Od zahoda prihajajo Slovenske gorice, se znižujejo in izginjajo v neskončni, brezmejni ravnini. Cerkev sv. Jurija gleda raz njih na vzhodne planjave in jim K>šilja zadnje soriške pozdrave, ko da bi hotela povedati: do sem segajo na vzhod Slovenske gorice. Na jugu od Drave se bahato dviga Ivanšica. Vimes po nižini pa so med nepreglednimi polji pše-n'Ce in koruze raztresem ravninski trtni nasaidi šmarnice in pašniki z akacijami, Murvami, lipami, hrasti, tupatam tudi z vhmi kostanji. Na pašnikih krdela govedi, gosi in svinj. In sredi teh poljan in pašnikov se dvi-sadovnjak, v sadovnjaku pa se skrili v vodi in valujoči terasi amorfna ni->nska vas. Pod sadovnjaki leže redi sena, na poljih okoli vasi je površina! trtni nasadov večja kot sicer, okoli hiš in P® mejah pa so pogoste 'brajde- Ko pa *o ne more od Krištanovec na vzhod zajeti nižinskih vasi, jih samotno na-c^au'^e stolp cerkve, ki se ozira na hori-•bPI samotno in dostojanstveno kakor Jr®?, obelisk ali svetilnik sredi morske Kotorjb’- za^evni primer je Biliča pn promet je majhen. Redki kmet-p ‘bP^vikd kažejo močno urbanizacijo, Vl0g liudje, ki hite po ilovnatih raz-dellc - kolovozih na polja. Domači iz-v„. ‘ ^ždnjajo, nadomeščajo jih grobi to-Prerf ^ep del naše kulture propadat reši?- očmi in nihče ga ne more ia ^bhatrizaranje produkcije ga ubi- 111 ga bo tudi ubilo; potem bodo mno-j.Poudarjali, dat je naš človek evrope-IjUff u *n bodo nabili propadle Nuške noše za parade in manifestacije, PrL.^0 postale moda. Od Bratošinca severu pase potnik oči na pogostih Viv rah z obširnimi jelševimi gozdo-zihv v Središču je sredi izra^ Zen zemlje skoro čudna prika- lj . Premogovno skladišče premogovni-tj 'z Peklenice. Drevored jagnedov pro-v tv .Martinu in na sever preko Mure p_~°Htijo Lendavo pa nas spomni na ^Javino, na nekdanje slovenjegoriške j, novc in na Maribor s cestami v oko-- kakor so bile še pred leti. Mura«, kalna bregovih porastla z vrbami, pa v taka kakor v naši Prlekiji. Me-obrisi Cserhegyja>, ki so bili na na-^ vzhodnem obzoru Svetotrojičke goleni cerkvico sv. Trojice nad Doljnjo , TLnrrrc*4,ii omA *vr TVnl-imi 1 ^ in te ^ ri kolodvoru so skladišča in delav-oNašičke lesne industrije, ki izrablja gozdove okoli Kobiljega, odkoder dovaža, plohe in hrune v Doljnjo Lendavo po gozdni železnici. Ob cesti tv, mesto je sejmišče,'Tki pa ni danes, kljub temu, da je sejmski dan, bogvekako obiskano. Zato pa je toliko 'bolj živo na glavni lendavski cesti sami- Glinasti izdelki, paprika,-semenje, žito in poceni blago za delovno obleko vabrjo meščane in okoličane k kupčiji in živim razgovorom. Govorica mešana, naša in madžarska, tako da človek težko presodi katera prevladuje-Lendava je središče dolenjskega Prekmurja. Leži na vznožju svetotrojiških go ric in to tik nad črto, do katere morejo v skrajnem primeru stopiti poplave Lendave in njenih pritokov. Kot selišče je Lendava mestna vas, katere jedro je dolga. glavna cesta s središčem pri župni cerkvi in v baročnem, v dobi Marije Terezije zgrajenem gradu nad njo na pobočju goric. Njen zgodovinski pomen je tolik ko h kor so zgodovinsko pomembni Baniči (Banffy), ki so v zgodovini dolga stoletja vladali nad dolenjskim Prekmurjem in katerim so po masledovanju sledili Esterhazyji. Kot mesto, ki leži blizu mad-žairsko-sloven/ske narodnostne meje, kaže na precejšnje madžarske vplive, ki pa utonejo v .pretežno slovenski okolici. Danes se kažejo v narodnostnem pogledu tudi hrvatski vplivi iz Čakovca. Kakor je v sliki lendavskega selišča značilen grad, tako so pokrajinsko za Lendavo značilne gorice s Sv. Trojico. Popolnoma slovensko prebivalstvo prijazno sprejema tujca in se z njim razgo-vsrja, tako, da je za človeka uganka, kako se more širiti o tem slovenskem narečju toliko gorostasnih govoric. Cerkvica na vrhu je preprosta in v svojem bistvu baročna, kakor večina prekmurskih cerkva. V notranjosti je zanimiva mumija Mihaela Hadika- Je dobro ohranjena, samo desni del ust je pokvarjen in desno nogo so pri stopalu načele miši. Pokvarjena usta izvirajo iz prevratnih dni, ko so svobode lačni ljudje postavili Hadikovo mumijo iz cerkve v vinograde za strašilo ptičem ter ji dali v usta pipo za tobak. Pretežna pipa pa je odčesnila del usten. Razgled od Sv. Trojice odpira pri srednje jasnem nebu mokro nižino z gozdovi pred Lendavo, za gozdovi čren sovce, bližje Lakoš in na jug od Lakoša in Mure medmurske gorice. Na vzhod pa se vlečejo vinogradne gorice tja do doline Krke, za katero vstaja narodopisno zanimivi Gotschei in že imenovani Cser-hegy. Pri jasnem večeru pa niti ne rabimo na gorice, ampak iz odprtega balkona lendavske hiše moremo jasno videti na vzhodu Gornjo Radgono, Kapelo, iSv. Antona v Slov. gor., Strigovske gorice s Sv. Marjeto in zadaj za temi kot mejnika Pohorje in Ivanšico, vmes pa 'Boč in Rogaško goro. Lendava je tudi tujskoprometno zanimiva-Če ne upoštevamo bližje selišča samega in lendavske okolice ter njenega prebivalstva in se omejimo samo na narodnost, potem moramo pri tem upoštevati dvoje. Prekmurec je kakor Slovenec sploh, zelo konservativen. Med tem ko so pri nas kulturne in politične organizacije pričele z likvidacijo načelne konservativnosti, pa prekmurski Slovenec teh organizacij do zadnjega časa sploh ni imel. Izobraženstvo je bilo prav tako brez organizacij: nanj so vplivali v glav nem aristokratski vzori, ki so sami v sebi zopet konservativni. Na drugi strani pa so mnogi prišleki pričeli s sugestivnimi gesli klicati narodnost na dan, neupošte vajoč pri tem, da ni naš človek sugestiven kakor na primer Italijan, in da rabi zaradi tega najprej kulturne, prosvetne in gospodarske organizacije, ki ga bo politično in narodnostno vzgojila. Nesporazumi so se pojavljali in se pojavljajo, ki pa niso tragični; kajti kakor vemo, se v manjših mestih združijo z idejnimi križanji tudi osebni spori in razmere v Lendavi bi bile malomeščansko razdrte tudi če bi bila Lendava 100 odstotno narodno ali politično enotna, To je že usoda malih krajev, katerim pri nas menda prednjači naša prestolnica in kulturno središče Ljubljana. V takih razmerah je za nas važno, da deluje v Lendavi preizkušeni narodnoobrambni delavec g. dr. A- Trstenjak. Njegovo smotreno in konservativno delo je največja garancija, da bo Lendava osta la to kar je: narodno središče narodnega prahu vročim OdoJom dolenjskega Prekmurja!. Važno je pri tem sodelovanje cerkve, v kateri mora naš jezik dobiti iste pravice kakor jih ima jezik madžarske manjšine! V tem pogledu bodi Slomšek vzor tudi Prekmurcem! Ko odhajam, žito leno valovi in jagnedi šumijo. Odcvelo seno čaka na kosca, sredi zlate pšenice rdeči mak, srebrne vrbe na mejah hrastovih in jelševih goščav pa se ozirajo na Trojiške gorice, ki so nad Lendavo v močni zeleni senci za vzhajajočim solucem. Lepa si zemlja prekmurska in vsak kdor te občuti kot svojo, bo tudi vedel rešiti probleme, ki te težijo. Nikdar po še ni rešil problemov zemlje človek, ki jo je klel kot mačeho in vlačugo in ki jo je smatral za pregnanstvo. Za nami je kalna Mura sredi dobrav, vzeli smo slovo od Lendave, od njemh lepot in težaiv. Styriaous. Ptuj Poroka. Poročila sta se g. kapetan Franjo Košnjak iz Maribora in gdč. Božena Brumnova, hčerka znanega pokojnega narodnega'borca g. dr. Brumna in sestra odvetniškega kandidata g. dr- Antona Brumna v Ptuju. Bilo srečno! Lastniki vozil in živine, ki je bila popisana in pregledana po vojaški komisiji 21. junija t. h, naj takoj dvignejo zadevne izkaze za živino in vozila pri policijskem oddelku mestnega magistrata v Ptuju- Listine naj sfe shranijo, ker so potrebne pri prodaji popisane živine in Voz. Sestanek županov. Dne 6. t. m. je bil v Narodnem domu sestanek županov ptujskega okraja. Sklicala ga je Županska zveza v Ljubljani. Njen odposlanec je poročal o novem občinskem zakonu ter o poenostavljenju občinskega knjigovodstva. Dobro obiskanega sestanka se je udeležil tudi narodni poslanec g. Lovro Petovar, ki je govoril o koristih združitve občin in njih delokrogu. Združenje prevozniških obrtov v Mariboru, vabi vse svoje člane iz mesta in okraja Ptuja na sestanek, ki bo prihodnji ponedeljek 10. julija 1933 ob 8. zvečer v gostilni g. Zupančiča v Ptuju. Člani se vabijo, da se sestanka točno in zanesljivo udeleže- Aretacija. Aretirana je bila v Kamnici pri Mariboru rojena služkinja Ivana G-, in sicer zaradi nemoralnega življenja. Izročili so jo sodišču. Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagaten ju, napetosti, zgagi, vzpeba-v-anju, tesnobi, bolečinah v čeki, nagnjenju k bljuvanju učinite 1—2 čaši naravne »Franz Joselove« vode temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Joselovo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati ▼ ■postelji in jim zelo prija voda. f JUTRI V NEDELJO 9. t. m. OB 16. URI JAVNI NASTOP SOKOLA 0viČna vožnja z vlakom, ki odhaja ob 14-40 iz Maribora združen Z NARODNIM SLAVJEM Averčenko: /oSoIkl ^ jg praiv lepo pričel: sedel Bo Veri Nikolajevim in sva se živah-BK>r-I>0|menkovala o literaturi, ljubezni, rijžta1, Danostih, ki jih imajo ocvrti pi~ nasproti pečenim, umetniški zme-uijc^hmov, poglavcih, ki postajajo po site* ^ 0 Popolni verjetnosti onostran-ZvrJ^knia. kiavA0 v brerinji sobi je prekinil mojo ° tem, da kaviarjeve ikre, pregme-njjLf. sardinami in limonovim sokom, Povij?* ne smeš servirati skupaj s si-»7' Baslom. 4va»t.,^ najbrže moja sošolka, ki je že let nisem videla-« ni jo vrag!« sem pomislil. Pa sem nadaljevali1: * celo ljudi, ki jo potresajo čebulo in peteršiljem.« :S«°?* ikro?« je raztresene vprašala ‘Uhnii Ul iHjrajj^unrno sem pripomnil, da njena ^ že zdavnaj ne velja, več meni, šstff i^ednji sobj, odkoder je bilo sffi-'avanje galoš in slačenje plašča, "loja 'oJ*,’.83! to je ona!« je vsa zasijala “^eljica. »Moj Bog... 12 let! Bili sva še čisto majhni, ko sva se raz-stali! V sedmem razredu.« • Najprej je priletelo v sobo nekaj temno-rjavega, temu nasproti se je nato zakadilo nekaj zelenkastovišnjevega, potem se je to oboje združilo v eno, se spletlo in zvilo v mogočen voden steber, ki se je besno vrtel okoli svoje osi in v katerem ni bilo moči razbrati nič drugega ko mahanje rok, piskanje in cmokanje.. • Nevšečen prizor. Kar se tiče poljubov je bil zagon tako močan, da inercija še dolgo ni mogb ponehati. Toda tretjo minuto je sošolka vendarle za en tempo zaostala: moja gor stiteljica jo je cmoknila marveč prav takrat, ko je njena sošolka odtrgala svoje liije od njenih ustnic; da pa ne bi bila prijateljica za en poljub oškodovana, ji ga je sošolka takoj vrnila, pa spet ne za časa, spet v trenutku, ko se je lice moje prijateljice oddaljilo od sošolkinih ustnic. In iznova so poljubi kakor petarde brez škode eksplodirali v zraku. Končno je vodeni steber spet razpadel na svoji osnovni barvi: temnorjavo in zelenkastovišnjevo. Prijateljici sta se od-dehnill, kakor na povelje potegnili iz torbic nekake rdeče paličice, si namazali ustnice, napudrali nosove, se Še enkrat radostno spogledali -- in šele tedaj se je njuna uizccnoet abcmla^najae, skromne- ga, pozabljenega, ogliušenega in oslepljenega od šuma in ropota. »Dovoli, da ti predstavim Njuro, svojo n-airbaljšo prijateljico.« Sošolka me je razstreseno pogledala: »Me zelo veseli.« »Meni se tudi zdi!« sem se zadovoljno zahehetaj, ves vesel, da sta se končno vendarle spomnili name. »Kaj ste dejali?« »Dejal sem, da mi je Vera Nikolajevna že dostikrat pripovedovala o vas-« Zlagal sem se. Samo zato sem se zlagal, da bi mi posvetili saj malo pažnje. Nič strašnejšega ni od dveh sošolk, ki se po dolgem času spet vidita. Če gledaš takšno dvojico, ti zavre kri, pa če s! drugače še tako potrpežljiv. Sedli sta na divan, ena na mojo desnico, druga pa levico in od tega trenutka dalje sem se izpremenil v ničeta, v divanovo blazino, preko katere se je moči razgovarjati, kakor da je sploh ni... Njune oči so se zanosno uprle druge v druge, roke pa so spletle preko mene in mimo počivale na mojrh krotkih kolenih. »Torej tako je bik),« je začebetala moja gostiteljica. »Da-a. - •« >Ati se spomniš Kuzika?« Obe sta se zasmejali. »Kaj bi se ne. „Medam, medant dovolite?” Haha! Kje je pa Liljai?« »Niu, kje neki? Omožila se je s Sannoa-jo Brikinom.« »Ni mogoče! Kdo bi si misift... I> Žužutočka?« »Je odpotoval v Vladivostok. Atto je v vojni padel.« »Ali se spominjaš mike v zaboj«?« »Ha-ha-hai...« »Kakšnega Mike?« sem vpraša! z vrtnim zanimanjem. »Ah, tega vam ni treba vedeti. NK nič kaj spodobno. In veš, Kostjai Limbnček je postal tak fant, da ga ni moči spoznati, Violončelo igra.« »Kaj pravite?« sem zazehal ir natmah me je prevzelo silno zanimanje za neznanega virtuoza Kostjo. »On da igra violončelo? Kdo bi si mislili« »Ali ga poznate?« »Mm... Ne-« »Kaj se pa potem vtikate v tuje skvari- Ali veš, kje je zdaj Grigorij Kuzmič? ...« »V Poštni ulici štev. 82 stanuje.« Neznana imena, priimki, naslovi, vse to je tako naglo brzelo mimo mene, ka-ikotr da sem se proti svoji volji zajtopil v čit&nje starega telefonskega imeni ka. , v (Konec Dob* Kulturne vesti Problem stigmatizacije v medicinski luči Novo znanstveno delo doc. dr. Ivana Matka. Kot prvi zvezek Knjižnice Zdravniškega vestnika je izšla nedavno 100 strani obsegajoča brošura: Dr. Ivan Matko:. Problem stigmatizacije (zaznamovanja) v medicinski luči. Naš neumorni, mravljično pridni medicinski pisatelj dr. Ivan Matko nam je podaril s temi razpravo o problemu, kakršne nismo imeli doslej ne mi ne drugi v naši soseščini. Za nas pa je še posebno važnega pomena zato, ker smo med Južnimi Slovani in skoraj med vsemi Slovani edini, ki smo rnieh stdg-matrzirance, prave in neprave. Srbom in: Hrvatom so n. pr. docela tuji. Nov dokaz, da smo Slovenci udeleženi prajv, pri vsem! . , .. Pisatelj je zbral najprej vse podatke' o našib domačih zaznamovanjcih, potem pa o tujih, kakor n. pr. o konesmrtski stjgmatiziranki Neumanovi itd., nato pa je skušal v medicinski znanstveni luči razjasniti ta fenomen. Njegovo delo ni bilo lahko, kajti problem stigmatizacije sega na mnogoštevilna področja, ne samo na> medicinsko. Dovolj je že, če opozorimo na to, da je med temi področji tudi teologija. S tega stališča je razumljivo, da je naletela ponekod na odklonilno kritiko. Prvi se je spravil nad njo katoliški filozof, teolog dr. Aleš Ušeničnik. Seveda samo s teološkega stališča. Toda medicinec jo bo gledal z druge strani in je bo vesel, kajti tudi o takih problemih, ki bi jih mnogi radi uvrstili med »čudeže«, je treba govoriti realno, izhajajoč iz tal resničnega vsakdanjega življenja ne s tal metafizike. Kakor smo torej bili Slovenci doslej najbolj brez znanstvene literature, ki bi obravnavala vprašanja stigmatizacije in podobnih fenomenov, tako imamo v Matkovi 'knjigi sedaj delo, ki prednjači tiudi pred deli tujih avtorjev. Nič čudnega ni, če je knjiga »Problem stigmatizacije v medicinski luči« vzbudila zanimanja) tudi že v tujini in poročajo o njej razni strokovni časopisi. Avtorju moramo zato le čestitati in želeti, da 'bi nam čimprej podaril zopet novo medicinsko delo in bi tako še razširil temelje, ki jih je položil naši tovrstni izvirni domači literaturi. Knjiga se naroča pri založbi ali pa na šfh^fcntfjgannah. položaj nemške manjšine v Jugoslaviji to: položaj Slovencev v Avstriji. Iz govora senatorja dr. Valentina Rožiča v senatu kraljevine Jugoslavije dne 26. marca 1933 v načelni proračunski debati. Beograd 1933. Strani 29. — Znameniti govor Korošca, senatorja g. dr. Valentina Rožiča v našem senatu, o katerem smo ▼ izvlečku poročali na uvodnem mesta ■našnfral lista že meseca marca letos, je izšel nedavno v Beogradu kot posebna forošurica. Govornik je zbral tu vse statistične podatke o Slovencih v Avstriji in-Nfemcih v Jugoslaviji ter jih uporabil za temeljito osvetlitev dejanskega položaja obeh' narodnih manjšin. Iz govora razvi-dimo, kako neupravičeno se naši Nemci pritožujejo čez svojo usodo, ki je stokrat boljša kakor usoda naše slovenske raje na Koroškem. Brošurka bo zato iz pobrila vdSfco vrzel, ki je doslej zijala v naSi literaturi p problemih narodnih manj Sin. Po njej bo gotovo z zanimanjem segel vsakdo, ki bi 9e rad objektivno poučil o stanju te zadeve, a prišla bo prav zlasti vsem onim, ki morajo govoriti v javnosti potom tiska ali predavanj. Bilo bi vsekakor zeto potrebno, da bi se pre .vodka tudi na nemški in eventuelno fran cosk! jezik, da bi tako postala dostopna tudi mednarodni javnosti. Rwdyard KipHng: K*m. Roman. Ljubljana 1933. Založba Hram. Strani 338. V krasoi opremi, ki je stara odlika založbe »ffeom«, je izšel te dni prevod »Kima«, znanega romana znamenitega angleškega pisatelja Rudyarda Kiplinga, ki ga je oskrbel Griša Koritnik. Prevod je lep in gladek, da je v čast prevajalcu in založbi. To je prva večja knjiga omenjene založbe v novem poslovnem letu. Izdala bo ,še: Bore Stankoviča »Nečisto kri«, Balzacovega »Očeta -Goriča« in Be-nedetta Croceja »Zgodovino Evrope v XIX. stoletju«- V zbirki malih knjig pa Sokolstvo Sokolskemu bratstvu POMAGAJMO TRPEČIM BRATOM V RUDARSKIH REVIRJIH! V rudarskih, revirjih na področju bratske župe Celje vlada strahovita i »eda- Naši bratje in sestre in njih nedolžna deca gledajo najstrašnejšemu trp-ieniu. gladu in umiranju v oči. Pomoč je nujno potrebna, vsak trenutek odlašanja pomenja korak bliže neogibni katastrofi, Pozivam sokolsko bratstvo, naj z dejanji bratoljubja priskoči umirajočim na pomoč. Takoj! Denarne podpore nakažite na čekovni račun podružnice poštne hranilnice v Ljubljani štev. 10.591 (Celjska posojilnica). Na vrh srednjega dela napišite: Trpečim bratom! Vse druge darove pošljite na naslov: Sokolska župa Celje. To smo pooblastili, da vse, kar pošlje nanjo sokolsko bratstvo, razdeli med najbednejše rudarje in njih rodbine po lastnem preudarku. Ne razmišljajte, ne oklevajte! Pomoč je nujna! Sokolsko bratstvo, na plan! Savez SKJ je za prvo pomoč nakazal 5000.— Din. Z d r a v o! E. G angl, I. nam. staroste- busom, ki bo vozil po znižani voznn Sijajni uspehi mariborskih Sokolov v Ljubljani Ob priliki pokrajinskega zleta v Ljubljani so se vršile tudi tekme za prvenstvo Sokola kraljevine Jugoslavije v višjem, srednjem in nižjem oddeffiku, v posebnih panogah v plavanju itd. Kakor postajajo zletni nastopi radi silnega razmaha jugoslovanskega Sokolstva vse mo igočnejši, tako se kaže porast po številu n kakovosti tudi v tekmovalnih vrstah. Prvenstvo, višji oddelki in prva mesta niso več sigurna zmage Ljubljane, Celja, Maribora, vse bolj se uveljavljajo tudi že Zaigreb, Beograd, osobito pa agilni Novi Sad in druge večje eddnice iz juga. Na tekmah v Ljubljani je nastopilo 1500 tekmovalcev, med njimi tudi najboljši jugoslovanski lahkoatleti, plavalci in drugi. Zato pa je tem častnejši uspeh, ki so si ga v tekmah priborili mariborski Sokoli, predvsem Sokol Maribor matica. V prvenstvu članov je dosegel dru-„ o mesto br. Otmar Arnuš, ki je vodil in imel v rokah prvenstvo vse do plavanja. Le v plavanju ga je posekal br. Bogomir Jelič, član zagrebškega Sokola. V prvenstvu članic je dosegla drugo mesto s. Vera Kovačeva. Vrsta članic v višjem oddelku je na tretjem mestu, dočim izidi tekem v srednjem in nižjem oddelku še niso znani. Še lepši pa so uspehi v posameznih panogah. Omeniti moramo predvsem zma go v skokih v vodo, ki si jo je priboril br. Gojmlr Gala v ostri konkurenci z bivšim državnim prvakom S tornado m, ki je na drugem mestu. Četrto in peto mesto sta dosegla br. Vilko Brunčko in M-ar-jan Gala, tako, da je vrsta Maribora matice na drugem mestu, v šesteroboju pa sta zavzela br- Danilo Požar in Milan Perme drugo in tretje mesto za državnim prvakom Mikičem. S Sokolom I. kombinirana članska štafeta 4 krat 100 metrov je s Časom 48.2 na drugem, štafeta članic 4 krat 75 metrov pa s časom 43.2 na prvem mestu- V štafeti 800, 400, 200, 100 metrov je kombinirana mariborska štafeta dosegla 3 mesto. Mariborčani pa so se postavili tudi na akademiji na večer pred glavnim zlet-nim dnevom, člani Maribora matice so izvajali Apihovi skladbi »Morje« in »što čutiš«, članice Sokola I. pa »Gimnastiko« s. Ičke Kosove. Gimnastika je bila po splošnem mnenju navzočega občinstva najefektnejša točka akademije. Omeniti moramo tudi, da so se preteklo nedeljo srečali lahkoatleti naraščajniki Sokola matice v Zagrebu v dvoboju s Sokolom Zagreb II. in z izrednim lepim uspehom zmagali v razmerju 30:20. Poziv župnega starešinstva Starešinstvo mariborske Sokolske župe poziva vse bratske odbore posameznih v župi včlanjenih edinic, da zbirajo prispev ke za trpeče brate v rudarskih revirjih v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju, kjer trpe veliko pomanjkanje in bedo. Nabrane prispevke pošiljajte na naslov: Sokolska župa Celje. Zdravo! Jutri v Ruše. Sokolsko društvo Ruše ima jutri v nedeljo popoldne ob 16. uri svoj letošnji javni nastop, pri katerem bodo sodelovala tudi vsa domača narod na društva in gojenci inženjerske pod' častniške šole iz Maribora. Vabimo vso okoliško in mariborsko javnost, da se tega nastopa udeleži v čim večjem številu in pohiti jutri v stare in slavne Ruše, Iz Maribora vozi vlak ob 14.40 in je vožnja polovična. Zvečer pa bodo VO' zili avtobusi iz Ruš do 11. ure. Poziv Sokola Maribor III. Sokol Maribor III. poziva vse svoje člane, da se v čim večjem številu udeleže javnega nastopa bratske sokolske čete pri 9v- Marjeti ob Pesnici, ki bo jutri v nedeljo ob 15. uri. Uradne ure Sokola Maribor III. bodo odslej redno ob torkih in petkih od 19. do 20. ure, v nedeljo pa od 9. do 10. ure v društveni sobi v poslopju krčevinske osnovne šole. Glavnega trga med 13. in 14. ute cončani prireditvi je za člane kolesa® skupni odhod od Sv. Marjete ob 18- u, na družabni večer Motosekcije »Pen®* v gostilno Felič na Tezno. Krajevni olimpijski odbor v Maribor6 Olimpijski dan bo letos 16. julija-. ditve bodo pod pokroviteljstvom pijskega odbora. Izvedejo jih: odbor vseh mariborskih klubov: dne k in 16. julija1: prvenstvo Maribora & j spodov in dam posamezno: pravico rij Iežbe vsi mariborski klubi z naivec i 'tremi) gospodi in 2 (dvema) dama®6; gra vsak z vsakim za točke, best j three. Poverjeništvo J. L. A. S.: 16- 3®*’ ja: tek skozi mesto za moštva in P0**j dince: start ob 11- uri na Koroščevi ^ sti (Ljudski vrt), cilj Trg svobode. klubski odbor L. N. P. J. N. S.: 16. jiAJ Turnir vseli mariborskih klubov, ob 1 na igrišču ISSK Maribora v Ljudske® vrtu- Razdelitev nagrad zmagovalcem® končanem nogometnem turniru na n°^ metnem igrišču. Izredni občni zbor Mariborskega ^ laškega kluba bo vi ponedeljek 10. hjjj ob 20. pri »Orlu« (igralna: soba). Dn^j red: reorganizacija društva in priredij v okviru Mariborskega tedna. Vsi> imajo interes na vodni spori, so* isk®® vabljeni! BeogradrZagreb '4:3 (3:1). Mednri^J tekma ob umetni razsvetljavi, tekma 'bo lb- t. m. v Zagrebu. Dunajski Rapid zmagal tudi v V sredo zvečer je enajsterica duma? Rapid a odigrala tekmo proti zmagala v razmerju 4:1 (LJ). Soort Velike mednarodne plavalne tekme Jutri, v nedeljo 9- t. m. priredi SSK Maraton na Mariborskem otoku velik mednarodne plavalne tekme, in sicer dopoldne in popoldne. Startali bodo najboljši plavalci SK Ilirije, GAK iz Gradca Leobner-Sportvereina in SSK iMarato-na. Razen plavalnih konkurenc bodo tudi waterpolo-tekme, in sicer se srečajo dopotdne ob 10.30 SK Ilirija juniorji GAK juniorji, popoldne pa SK Ilirija I GAK I in GAK II: SSK Maraton. Jutrišnjo tekmovanje bo z ozirom na nastop najboljših vodnih športnikov dravske banovine in avstrijske Štajerske prvovrstna prireditev, ki bo nudila užitkapoln šport Kolesarsko društvo »Perun« priredi v nedeljo 9. t. m. izlet k Sv. Marjeti ob Pesnici, kjer se bo udeležil tamkajšnje sokolske prireditve. Izleta naj se udeleži vse članstvo, vabljeni so pa tudi vsi prijatelji kolesarskega športa, da pohiti mo skupno v nedeljo k Sv- Marjeti. Zbirališče bo na Kralja Petra trgii. Odhoc točno ob 13.30. Člani, ki ne posedujejo koles, se lahko peljejo g mestnim avto 'bodo izšle: Stendhal-Beyle »Tri novele« (že izšle), I- Bunin »Gospod iz San Francisca«, Leo Tolstoj »Oče Sergjej«, Fran Albrecht »Tri smrti«, Josip Vidmar »Oton Zupančič« in še eno izvirno beletristiČno delo, ki še ni določeno. Die štigmatlsierten Jugoslawiens. Von Dozent Dr. I. Matko, Chefarzt. Separat-abdruck aus‘der NViener Medizinischen Wochenschrift. Dunaj, 1933. Strani 8. V založbi M. Peries na Dunaju je izšla kot ponatis iz »Dunajskega medicinskega ted mika« razpravica o zaznamovancih Ju goslavije, ki obravnava v kratkih obrisi del tvarine, ki je zbrana v knjigi doc. dr, Ivana Matka »Problem stigmatizacije v medicinski luči«. Dr. Matko je s tem dokazal, da se udejstvuje zelo uspešno tudi v širšem mednarodnem znanstvenem sye tu. Obrtno gibanje v Mariboru Izdane in izbrisane obrtne mesecu juniju so bile m novo naslednje obrtne pravice: Franc *** mann-a nasl. Fric Josip, Kari RaSS drug, trgovina z mešanim blagom, M® sposka ul. 37; »Utensilia«, tovarna*; izdelovanje industrijskih, potrebščin, <*? ba z o. z., tovarniško izdelovanje niških uitensilij, potrebščin in prip0411? čkov za industrijske obrte, Cvetlična 18-20; Jeklova Katarina, trgovina ^ modnim blagom in preprogami, Krek® ul- 18; Tvrdka »Jugolefctra«, elektro _ nično podjetje, Venko Albert in elektrotehnični obrt, Cankarjeva Rudolf Debeljak, mesar (podruŽ®v” Aleksandrova c. 53; Marija JurgecO gostilna, Kacijanairjeva ul. 15; Fr,j. Curk, gostilna, Frankopanova c. Tvrdka D. Rakusch, trgovina z nim blagom (trgovina z železnino debelo), Aleksandrova c. 74; Av£^ Ehrlich, izdelovanje konfekcijske va^ . tovarniški način, Jezdarska ul 8; ® ^ Ehrlich, izdelovanje vate za odej« ^ tovarniški način, Jezdarska ul. 8; M Morooutti in Kurt Thalmann, izdel° , nje brusnih kamnov, brusnih plošč, v j, brusnih sredstev, kozmetičnih in k6 jj čnili predmetov, pripadajočih stroje^ orodja, Tržaška c. 60; Jurij Pristop prodaja umetnega ledu, Razlagova ^ 15: Josip Benko, mesar, AleksanddL c. 19; Marija Škofova, trgovina s s*ff, mi stvarmi, Taborska ul- 2; Železnik sko glasbeno društvo »Drava«, godc.e, ski obrt, Maribor; Glasbeno društvo j, •iezniških delavcev in uslužbencev, čevski obrt, Frankopanova c. 29. D .3, sane pa so bile obrti: Ivana Vnuk0 trgovina s sadjem, sočivjem, smetano^, skuto, Glavni trg; Lojze Lisjak, S°s^, na, Gosposka ul. 26; Franc KorcnanO; ilt igovina z galanterijo, pleteninatf'1 ^ drobnim blagom, Gosposka ul. 3; Ferlič, agentura in komisija s kmetih ^ mi stroji in orodjem ter stroji za ob® ., industrijo. Verstovškova ul. 4; Oto T® ner, pleskar, soboslikar in črkosju { Krekpva ul 8; Josip Bračko, trgovih^, mešanim blagom, Zrinjskega ing 6: ®rj, čiška Bayer-Swatyeva, gradbeno P jetje, Koroščeva ul. 39; Frančiška Dal ^ Swatyeva, izdelovanje cementnih i kov itd., Koroščeva ul. 39; Ernest D trgovina s steklom, porcelanom in.