m
U iti tt
sodov, id so nanit orec in sode prič bi se potem sesia p la ter za vino, la certifikate (proiz tojbini.
umetni gnoj in Mariboru. Ker se letijska družba razn lin preko Špilja v Lju ,ke podružnice, ki do ikratne transportne s risei se dogaja pr ki ga ima družba iz )gi v Ljubljani in rsko), se Slov. knn ustanovi za štajersl dobiva preko Spi :e.
5za vinskih trt. Pred’ .	_	.. _	.	.	, , t .
iih listih, da je izvo^o m upravnistvo v Gornji Radgoni, ! Izhaja vsak petek zjutraj in stane s poštnino ar je čisto naravno, Griz št. 7, I. nadstr. i. Telefon št. 7. j vred za celo' leto 48 K, za pol leta 24 K, za
aviji velikansko. P; Rokopisi se ne vračajo. '	E četrt leta 12 K. Posamezna številka stane 1 K.
o, da je tudi uvoz -ovarja notica resnici
Hurska
Vvr', sgä.
Slili
Glasilo obmejnih Slovencev.
sba prepoved uvoza roče načine pospešit
Politika,
v e i
i.
:lo.
Pogajanja brezuspešna.
i i
__Bücher piše v nekem svojem spisu:
v Sloveniji je kcpovsod zborujejo parlamenti predolgo iirjajo deželo, jo utrujajo... Zdajšnji par-mubunijo deželane do strasti... Ko so Zana počitnicah, so deželani mirni in se tn ministrstvo za e za svoje delo, za umetnost, vede, :emi,z. Jugoslov. klub, trgovino. Komaj pa so začela zopet la izpolnil 50 izi^arna zborovanja, je vse nemirno; raz-J go^^točketranke se kregajo; vlade, ki morajo nisija. ju- j	in delo obračati v obrambo proti
; črte m afaI^UJe^° ne najdejo časa, da bi se brigale za lošnem u -Sv‘ Dufo*re in koristi. Narod se razburja za Pesnb-- osezen’ le «e boje, katerih plačilo je navadno
0	meje se su5 rajstrski portfelj...«
ako bi d °bčinail besede veljajo še prav posebno za 1 dej občin eòo in naše razmere. Kamor se obrneš,
.	lolitika. Deloma je to popolnoma naravno,
—no v času, ko politične borbe zavr-
1	®9‘iS€if1|§§§ .spehe in neuspehe na bojiščih. V Jugo-
0	se brnimo za ustavo; prišli smo iz
&&s,§a j razmer in se ujedinili z različnimi Politika ima nalogo, da nas spravi med jfev.da nam določi skupno pot v smeri ejo	____ega jedinstva in državne skupnosti.
ia°drob°re-nato’	pa je odgovorna zgodovini. To se
no in	-----,------- -- bo vseeno, kako
odločilnih dneh, o imeli razne prilike, £ da zboljšamo oj sebi in bodočim rodovom. Ne bo iim kakp smo mi gospodaril« % narodom; o bili umni gospCuarji ali pa zapravljivci, smo narod od danes do jutri, temveč od tisočletja v novo tisočletje. Naš rod , narod živi. Na to, kar nas danes nirja in vzbuja k političnemu boju, bodo p ,	li naši potomci z drugimi očmi. Tudi mi
LJ'Wn. |amo marsikateri greh, ki so ga storili naši
...::::::: liki in žal nam je vseh zamujenih trenut-
V preteklosti.
Naša dnevna politika pa je že preveč rovana v sedanjost. Ljudje se love za utnimi gesli, politični voditelji bredejo v i vodi ; vsa država se potaplja v nekakem moč-__ -egi, kjer se pogrezajo noge zmerom globlje, a
'«ranjena ~	'•""*/ G
pri Iva*
èi o	—---------m
iadrrh0renato’ inaliti! ,	,
lici ceni °fv na d|bena^m potomcem ne t Vch Sv. Juritob Sčsr rai obnašali v najbolj
°'a> Dolnja
nikdo se ne zmeni za nevarnost, nikdo se ne povzpne čez druge in ne pregleda poti, ki pelje preko močvirja v solnčno bodočnost. Če se komu odpro oči in zavpije na ves glas, kdo mu da prav, zlasti če ne pripada isti tolpi?
Mi politiziramo in strankarimo, a vzlic temu, da nas je politika oropala skoraj za polovico celokupne narodne energije, katero bi lahko uveljavili na gospodarskem polju in v raznih strokah človeškega dela, vzlic temu nismo rešili izza dveh let intenzivnega polit, dela niti najbolj perečih političnih vprašanj. Koliko časa in truda smo žrtvovali za to, da smo ujeli par muh — enodnevnic! Kaj bi lahko dosegli, če ne bi tratili po nepotrebnem svojih moči tam, kjer smo vedeli, da gre samo za osebe, za trenutke, za nemogoče ali neizvedljive smotre. Kako bi nam koristilo malo ekonomije v političnem delu! Kako bi zamogli vporabiti to v nemar potrateno energijo za načelno, smotreno gospodarsko in kulturno obnovo !
V poštenih očeh je politika te vrste, ki se uganja pri nas, že popolnoma odrekla in živi samo še od ljudske nepoučenosti ali zaslepljenosti. Vse stoji že z eno nogo v močvirju. Nikdo ne misli na bodočnost. Če bo šlo tako naprej, bo treba orjaškega napora, da nas prihodnjost zopet postavi na trdna tla.
Kmetsko pismo.
Možj@s ki smo še vrnili iz vojne, večkrat sedemo skupaj in pokramljamo o tem ali oftem. En izmed nas je bil v RuSiji in pozna življenje ruskega kmeta; drugi je bil v Italiji pa pripoveduje, kako živi laški kmet. Mnogo nas je bilo na Češkem, v Galiciji, na Ogrskem, v Romuniji. Nekateri poznajo razmere v Srbiji. So kmetje, ki" se niso zunaj v svetu prav nič naučili; lepo število nas je pa, ki smo imeli oči vedno odprte in smo kjer "le mogoče primerjali naše razmere s tujimi. Danes, ko smo zopet v varnem zavetju domačega kraja, razgovarjamo o tem — vi bi rekli: debatiramo. Ti razgovori niso tako duhoviti, kakor če sede gospoda za mizo ; mi ne vemo lepo postaviti besed, a čutimo, da smo marsikje prišli do jedra; da poznamo marsikaj, česar prej nismo poznali.
Danes hočem napisati par vrstic o tem, kar sem opazoval kot kmet. Zanimalo me je na tujem, kako živi moj stanovski tovariš, kako obdeluje svojo zemljo, kaj zahteva od človeške družbe. Položaj
loti.
(Dalje)
Radgoni.
Ključ.
Šaljiva povest.
III.
Božič je minil, tudi Štefanovo se je nagibalo h cu. Bila je lepa lunojasna noč; sneg je blestel 'kor da bi ležale na zemlji same svetle igle, tišina ffvladaia vsenaokoli itd. — kakor je že navada v jrh dobrih povestih.
Oče Janž je meril s svojimi kratkimi koraki o zgaženo pot po vrhu in se pri vsakem desetem raku ozrl za seboj, pa zopet pogledal naprej, o in desno in še kvišku — na luno. Kaj se je neki odilo? Odkod to tajinstveno vedenje Duhovega età? Ali ni bil — bognasvaruj — na kakih nepoštenih potih, ki vodijo v zločin in pogubo?
Ni res, ampak res je, da je bil oče Janž po ojem najboljšem prepričanju v borbi za pravico-jubje in enakopravnost. V naših časih ima pravica nnogo nasprotnikov in se je res treba^ boriti za ijo. Ker je nasprotnik navadno močnejši kakor bojevnik, je bilo treba za boj proti temu sovragu
lepo mero previdnosti in vsestranskega vpoštevanja razmer. Zaradi tega očetu Janžu ni bilo po volji, da se je luna s svojo ukradeno svetlobo prav po nepotrebnem vtikala v njegove račune.
Oče Janž je preživel božične praznike v precejšnji blaženosti. Ne samo da je dolga Katra pripravila pravo praznično kosilo, ampak je še brihtna Julčka proti svojemu načelu zatisnila obe očesi in prinesla na mizo kar poln vrč mlade žlahtntne. Tò se je zgodilo na božič in na Stefanovo; na Stefanovo z izrecnim povdarkom, da je jutri dan sv. Janža in da želi svojemu očetu na mnoga leta. Janž ni hotel i razmišljati o iskrenosti ali neiskrenosti tega voščila, marveč ie izkoristil priložnost in si ne glede na preskušane" šege v Duhovi hiši dovolil prednost pri dolžini požirkov. Čuti! je v svoji razigrani notranjosti neko vzvišeno kljubovalnost in moški prezir, zavedajoč se, da je v njegovih rokah nov ključ in da bo sv. Janža počastil na način, ki si ga lahko dovoli samo resničen posestnik treh polovnjakov vina.
Proti večeru je tedaj dobil dovoljenje, da se sme odzvati povabilu nekega prijatelja, ki je kmetoval pol ure od Duhovega vinograda in ki ga je vabil, naj si ogleda mlade vole. Namen je posvetil sredstva
Inserat! : Ena šeststolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 45 mm širok) K 1 -50. Prf večkratni objavi primeren popust.
gališkega in ukrajinskega kmeta mi je vzbujal sočutje. Tam sem spoznal, da smo mi vendarle na boljšem, da živimo človeka dostojnejše življenje in se vsaj zaveclamo svojih stanovskih pravic. Na galiških vaseh, kolikor sem iih mogel opazovati, sem se naučil, da je kmetu tako treba izobrazbe kakor motike. Sicer je res, da tudi analfabeti orjejo njive in žanjejo pšenico, a tako so orali pred tisoč leti in bi čez tisoč let tudi. V syetu sem spoznal, da mora tudi kmet v svojem gospodarstvu napredovati. Vsi stanovi napredujejo: obrtnik dela s popolnejšim orodjem kakor njegov prednik pred 100 leti; delavca je tehnika popolnoma izpremenilä; uradnik spisuje svoje akte v drugem duhu kakor pred 60—100 leti. Ne morem razumeti, da bi moral ravno kmet, čigar orodje in način dela je primeroma še najbolj priprost, smatrati svoj razvoj za zaključen. Naučil "sem se, da pa je razvoj kmetskega dela najbolj počasen, da ne pozna revolucije in ne dela skokov. V industriji je izum parnega stroja do temelja preobrnil vse dozdajšnje delo; vporaba elektrike odpira nove nedogledne možnosti. Ne tako v kmetijstvu. Lahko izurnete še tako vporaben in ceni parni plug, kmet se bo stokrat rajši upiral na železnega. Le s podrobnim in dobro začrtanim delom posunemo napredek kmetijstva od stopnje do stopnje naprej.
V eni zadnjih številk lanskega letnika vašega lista sem čital članek o danskem kmetijstvu. Razveselil me je, ker v strankarskih listih, pa naj se še toliko bahajo s svojo kmetsko suknjo, le redkokdaj najdem članek, ki bi me vzbudil k resnemu premišljanju o izboljšanju mojega gmotnega položaja na način, ki bi koristil tudi spiošnosti. Čitajoč dotični članek sem se spomnil na vzhodnogališke kmete, ki žive večjidel v dupljam podobnih kočah in ki spadajo v vrsto najbolj zatiranih delavcev. Kaka razlika tu in tam ! Danska in Galicija, Rusija ! Vzrok, da se moji tovariši ne dajo pridobiti za umni gospodarski napredek, tiči večjidel v tem, ker niso na živih vzgledih preskušali svojega stanja. To se pravi: iz življenja neizobraženega, od šlahčičov, pomješčikov in Židov izžemanega vzhodnoslovanskega kmeta bi se lahko učili, kam zabrede kmet, če ne napreduje, ko vsi drugi stanovi korakajo naprej. Na vzgledu danskega, češkega in nemškega kmeta pa bi naj spoznali, koliko precenljivih koristi nudi kmetu ljudska izobrazba in umno gospodarstvo. Vem dobro, da gaiiški kmet ni sam kriv svoje bede. Vem pa tudi, da si češki ali danski ni sam priboril svojega položaja. Dobrobit kmeta je v vzajemnem, pametnem delu vseh narodnih slojev. Tudi slovenski kmet se ima za svoj boljši položaj zahvaliti onim, ki so ga dramili in vodili k omiki. Hvaležen mora biti za to delo v preteklosti, pa naj se je storilo s tem aii onim namenom, pod to ali ono firmo. Kar je storjeno, je storjeno. Glavno je, da je obrodilo uspehe.
(Nadaljevanje sledi.)
— laž je vodila k zmagi pravice! Stvar je namreč taka, da Janža ni nikdo vabil, ampak je našel dobro pretvero, da prvič poskuša svojo srečo z novim ključem.
Previdno in potihoma se je priplazil h kleti ter si natančno ogledal okolico. Klet je ležala bolj na samem; cesta je tekla par korakov dalje in vrata so bila obrnjena v lunino senco. Potegnil je ključ iz žepa, ga počasi in tresočih rok nameril v ključavnico, ozrl se še enkra* krog sebe in — hrsk! Ključ se je obrnil enkrat, dvakrat . . . sunil je s kolenom naprej in — klet je biia odprta. Janža še je polaščala nepopisna ginjenost, katero je netil hud strah pred možnimi posledicami tega zmagoslavnega pohoda. Ali veselje je bilo v srcu kakor nekoč v kolumbovem, ko je stopil prviš na ameriška tla! Priprl je vrata, zažgal vžigalico in poiskal svečo, ki je stala na enem izmed praznih sodov. Ko je zabrleia v kleti slabotna luč, je duri popolnoma zaprl in jih previdno zaklenil s ključem. Okna so bila zamašena s slamo, ključ v žepu — sigurnost vsestranska in . . . in . . .
Popolna zmagal Janž sam med vinskimi sodi! Oh, ko bi mogel, t. j. ko bi smel povedati Katri in Julčki, da ju je docela porazil, da si je z lastno
Mnogo naročnikov še ni plačalo na-roenine za 1. 1920. Opominjamo jih, naj poravnajo svoj dolg, da nam prihranijo stroške pismenih opominov. Pošten naročnik ve, kaj ima storiti.
„Narodna obrana“ v Gornji Radgoni.
V nedeljo dne 16. t. m. se je vršil v Gornji Radgoni občni zbor društva „Narodna obrana-'. Društvo je edino te vrste v Sloveniji, zato naj izve o njem tudi širja javnost. „Narodno obrano“ so ustanovili v Mariboru takoj izza prevrata. Takrat smo živeli v revolucijskem ozračju, in je vzniknilo vse polno novih društev, katerih znaten dei je ugasnil, kakor hitro se je razblinilo navdušenje. Tudi z „Narodno obrano“ je bilo tako: bila je brez pravega programa, brez trdnih voditeljev in se je vzdržala samo par mesecev. V Radgoni smo ustanovili podružnico junija 1. 1919. Zgodilo se je, da je bila radgonska podružnica bolj delavna kot centrala sama in v Mariboru so. že zaspali,. ko smo še mi iz Radgone pošiljali vladi ostre peticije in pritožbe glede razmer v Radgoni in na meji vobče. Polagoma pa je tudi ta podružnica opešaia, ker je bila v preozkih krvnih vezeh z rajnko centralo v Mariboru. Sele nov položaj, ki je nastal v naših krajih vsled izgube Radgone, nas je vzdramil in vrnil nazaj k ideji „Narodne obrane“. 5. decembra 1919 se je vršil ustanovni občni zbor popolnoma samostojne in nepolitične narodno-obrambne organizacije „Narodna obrana“. Odbor je bil sestavljen iz pristašev obeh strank in je pod predsedstvom g. nadučitelja in gerenta Mavriča pričel z delom. Prostor nam ne dopušča, da bi se podrobneje pečali z delovanjem društva v letu 1920. Označimo ga v par potezah: Ker je društvo vzniklo iz specifičnih obmejnih potreb, je posvečalo svojo skrb v prvi vrsti krajevnim vprašanjem, promatrajoč jih s splošnonarodnega vidika. Vzlic temu pa društvo ni pozabilo na svoj širji pomen: potem spomenic, deputacij in dopisov je skušalo corniti pozornost pokrajinske in osrednje vlade-na našo severno mejo. Tako je- zbralo resolucije vseh obmejnih občin murske doline glede našega zastopstva v razmejitveni komisije; v posebnih spo-, menicah je seznanilo zunanje ministrstvo in razmejitveno komisijo s položajem v Radgoni in Apački kotlini. Razmejitveno delo je še sedaj stalno na dnevnem redu odborovih sej. Morda se nam po sklepu državne razmejitve ponudi prilika, da natančneje očrtamo delo „Narodne obrane“. Od številnih krajevnih zadev, s katerimi se je pečal društveni odbor, omenjamo : aprovizacijo Radgone med zasedbo, boj zoper tihotapce in verižnike, določitev najvišjih cen za nekatera živila, valutne razmere na meji, promet itd. „Narodni obrani“ se je zahvaliti, da je vlada ustanovila ekspozituro ljutom, okrajnega glavarstva v Gornji Radgoni. V mnogih slučajih, zlasti še ob izpraznitvi Radgone, je dala „Narodna obrana“ državnim oblastim moralno in tudi dejansko pomoč; 8. avgusta 1920 je priredila velik manifestacijski shod za severne meje v Gornji Radgoni, ki se je razvii v pravi ljudski tabor.
Velikih vspehov ni mogla zabeležiti v svoje anale, a brez njenega delovanja bi bil položaj na meji spričo smotrenega in vnetega dela nemških nasprotnikov znatno neugodnejši za naše narodne in državne interese kakor je sedaj. „Narodna obrana“ bo tudi v bodoče delovala na razne načine za pro-bujo obmejnih Slovencev, za disciplino in smotreno deio v naših narodnih vrstah in zasluži, da jo podpirajo vsi, ki v času splošnega drvenja za denarjem in užitki niso pozabili na podrobno narodnoobrambno delo. V nedeljo 16. t. m. je bil izvoljen nov odbor. Predsednik je ostal g. Mavrič. Pripomnimo še, da iznaša letna članarina borih 10 K. Društvo ne išče dobičkov, temveč samo možnost treznega in smotrenega dela za narod.
Himen. Dne 19. t. m. sta se poročila v radgonski župni cerkvi g. Franc C e h, trgovec v Murski Soboti in gdč. Anica Troj n ko va, iz čislane obitelji Trojnkove v Žetincih. Mlademu paru mnogo sreče!
Umrli so: V Ljutomeru je unirla 13. t. m. ga. Marija Kukovec, posestnica pekarije na glavnem trgu po dolgotrajni in mučni bolezni, stara še-le 31 'let. Zapušča 2 nedorasla Ijube-znjiva otročička. Rajna je bila blaga in usmiljena gospa ter je podpirala vselej vsako narodno podjetje. Sijajni pogreb je pokazal, kako priljubljena je bila pokojnica.^ Naj ji sveti večna luč!' — Pri Sv. jur ju" ob Ščavnici so 10. t m. pokopali občinskega tajnika Franca Kosarja. — V Slov. Bistrici je umrl dne 13. t. m. grof Emil Attems' iz znane Attemsove obitelji, Poročajo, da je bil lojalen jugoslov. državljan.
Prestolni, govor. Regent Aleksander je prečital 14. t. m. svečani seji Konstituante svoj prestolni govor, ki je našel v javnosti prijazen odmev. Kot najvažnejši pogoj ustave je označil: „To je pravica, pravica vsem delom našega naroda, pravica vsem veroizpovedovanjem, pravica velikim in malim, močnim in slabim, pravica vsem, ki niso našega imena in plemena, pa so naši državljani“.
Dobro nas poznajo 1 Ljubljanski dnevniki prinašajo nastopno vest: Ministrstvo za promet je odločilo, da se v Sloveniji zgradi nekaj novih železniških prog. Najprej se bosta gradili progi Kočevje—Brod in Rogatec—Slatina. S to drugo progo bo Slovenija dobila zvezo s Prekmurjem“. Pri ministrstvu za promet imajo čudno „perspektivo“ in res vsevedne poznavalce prometnih razmer. Če si predstavljajo zvezo Slovenije s Prekmurjem preko Varaždina, Ivan j ca in Krapine v Rogatec, tedaj jih opozarjamo, da že imamo krajšo zvezo iz Dolnje Lendave čez Čakovec v Maribor. Koliko je Prekmurju ž njo pomagamo, vedo tudi pri ministrstvu za promet. Zahtevamo graditev proge Murska Sobota—Ljutomer—Ormož!
Habsburško |ropagaiido dela na naši meji — čuje in strmite! — višja šolska oblast s tern, da dopušča rabo Ijudskošoiskih beril, ki imajo celo vrsto slavospevov na Habsburgovce, „mogočno“ Avstrijo in na koncu cesarsko pesem. To je: Berilo, H. del, Gabršček-Razinger in Tretje berilo, josin-Gangl (iz 1. 1917). V obmejnih krajih, kjer se moramo toliko boriti z bedastim avstrijakanstvom, jevto zastrupljanje mladine zločin nad domovino. Čuvaji državnega ugleda, tu primite s kleščami!
Obhod severne meje ob Muri. Ker je vsled razmejitve nastalo več vprašanj prometnega in narodnogospodarskega značaja, ki jih bo treba rešit? potem pogodbe med našo državo in Avstrijo, v prvi vrsti ona, ki se tičejo Mure kot bodoče državne meje (ureditev plovb in ribolovstva, vzdrževanje regulačnih del, mostov itd. na toku reke Mure), je sklenila deželna vlada odposlati čimprej na iice mesta komisijo strokovnjakov, katera naj po proučitvi vseh zadevnih vprašanj izdela svoje referate kot
bistroumnostjo priboril pravico zakonskega moža in očeta! Ali kaj, ko o njegovi zmagi ne bo izvedel svet! Končno . . . kapljica je vseeno več nego prazno repenčenje pred ženo in hčerjo, ki bi takoj napravil konec njegovi slavi.
Oče Janž je začei piti. Natočil si je vino v veliki vrč, ki je stai na tleh in ga srebral v dolgih, slastnih požirkih. Pil je in pil ter se vedno bolj potapljal v slavo zmagovalca. Oh, kapljica ... ti rožica . . . rožič . . . cukrček ... Oh Katra---ho . . .
ho . . . Zdaj si ga izkupila, zdaj pa! Inti, dolgonoga Julčka, ali res misliš, da imaš vso modrost sveta za svojim nagrbanim čelom? Kaj mislite, da bom v bodoče tako pohleven kakor sem bil dosiej? Kaj še? Ne dam se jim, res se ne dam ženskam . . . Mož jc gospodar v hiši ... to stoji zapisano v svetem pismu ... Ja, to je pravica...“ Take m podobne misli so se rojila v Janževi glavi, oči pa so švigale okrog po kleti in proti durim. Zdajci mu je prišlo na misel: „A kaj če bi se oglasili koraki pred kletjo in bi zarožljal Julčkhi ključ v ključavnici?“ Ta misel ga je silno poparila in je napravil nov dolg požirek, da se je okrepčal. „Ha, pa ugasnem luč in se skri-
jem za oni le sod v kotu. Ni nevarnosti, da bi me opazila!“ In zopet se je udajal svojim sanjarijam ter napravil celo kopo novih sklepov za gospodarstvo v Duhovi	hiši, hkrati pa srebljal	na	pol	zaprtih oči
iz vrča . . . dokler ni čutil, da	se	mu	je v glavi
zmedlo in da so tia v kleti postala čudovito prožna in lahka. „Aha, me že drži“, si je mislil. „Pravo hudičevo	olje je to, Pa še ne grem!	Oh,	kaj ko bi
imel kak	prigrizek! . . .“ Stopil	je	k'	vratom in
naslonil uho h ključavnici. „Čuj . . . čuj . . . ko ga pa nosi zlodej sem proti kleti? Tu vendar ni pot . . . Kaj če je julčka . . .? Ali pa tat . . .? Usmili se me, sveti Janž!“ je dejal naš godovnjak proti samemu sebi, stopil ves prestrašen k sodu in ugasnil svečo. Med tem so se že dobro slišali po snegu škripajoči koraki in čez eno ali dve minuti se je nekdo ustavil na pragu in si otepal sneg s čevljev. Janž je kljub strašnemu presenečenju precej spretno počepil za veliki, široki sod, ki je raztezal svoja ramena v sprednjem kotu kleti in ki je bil dovolj vljuden, da je popolnoma skril telo grešnega pravico-ljuba, Duhovega Janža.	(Konec prih.)
podlago za poznejšo pogodbo. Konferenca poslanikov je namreč odločila, da tvori državno mejo Mura, da pa so možne, iz gospodarskih ozirov modifikacije, toda le pod pogojem, da se doseže med obema državama sporazum. Komisija bo na licu mesta ugotovila, ali je priporočati kot mejo regulirano Muro ali njen glavni tok ali mestoma kako drugo strugo. Tozadevna anketa pri deželni vladi je bila mnenja, da bo najbolj primerno, če se določi kot državna meja regulirana Mura. To komisijo, čije prihod še ni določen, sestavijo zastopniki gradbene direkcije, generalne inšpekcije vod, poverjeništva za kmetijstvo, gospodarskega odd., delegacije ministrstva financ, glavne carinarnice in oddelka ministrstva trgovine in industrije.
Notranjepolitični položaj se ni v tem tednu bistveno i-zpremeriil. O regentovem prestolnem govoru splošno sodijo, da je bil trezen in prevdaren ter lahko velja kot eden najresnejših političnih dokumentov zadnjega časa. Vlada se se vedno nahaja v krizi, dasiravno je na zunaj že aktivna. Pogajanja za vstop zemljoradnikov ih muslimanov niso uspela. Važno je, da v radikalni stranki vendarle ni prišlo do popolnega razkola in je Stojan Protić ostal še začasno v stranki, čije predsednik je Nikola Pašić. V ustavodajni skupščini se ponavljajo prizori iz prvih mesecev Narodnega predstavništva. Vse delo poslancev je omejeno na boj za in proti poslovniku. Vladni stranki (demokrati in radikalci) se trdnovratno oprijemajo poslovnika in formalne prisege kralju. Zadnje dni so se posvetovali načelniki klubov. Dr. Korošec je stavil predlog, naj sedanje vladne stranke izvolijo poslovni odbor, _ ki bi izbrisal odredbo poslovnika giede poslancev, ki niso prisegli. Ustavotvorna skupščina naj v dveh dneh sprejme ta predlog, nakar se ho moglo nadaljevati skupno delo o nadaijnih izpremembah poslovnika. O tem predlogu bodo razpravljali v načelstvih strank. Na seji konsti-tuante dne 17. t. m. so izvolili odbor za spremembo poslovnika. Na to je bila ustavodajna skupščina odgođena. — Radič je poslal v Beograd svojega zastopnika dr. Basarička, ki obiskuje v svrho informacij načelnike posameznih klubov.
Kriza francoske .vlade je srečno rešena. Predsedstvo in zunanje zadeve je prevzel znani politik Bri and.
Vesti o odgodifvi rapaliske pogodbe niso resnične in je pričakovati, da bo Italija že v kratkem izpraznila ozemlje, ki pripade nam.
Tudi v Perziji — boljševik!. Poročajo, da se je perzijski šah odrekel prestolu in da se bo sestavila sovjetska vlada.
Upor ukrajinski kmetov. Ukrajinski kmetje so se uprli boljševiškemu terorju, obkolili dve najboljši boljševički diviziji in ju popolnoma uničili. Uporniki so zasedli Aleksandrov. V Harkovu so izbruhnili nemiri.
Nova vojna. V Mali Aziji so se praske med grškimi in turškimi četami, ki trajajo že delj časa, razvile v pravo vojno. Armada Kemal-paše, znanega turškega nacionalista, je na treh točkah prodrla grško črto in si v ostrih bojih priborila par važnih krajev. Grška je v težkem finančnem položaju. Kralj Konstantin je odpotoval na fronto.
Naseljevanje v južni Srbiji. Vlada namerava obljuditi neobdelane in zapuščene pokrajine v Južni Srbiji (Kosovo polje, Metohijo, Macedonijo). Vsaka družina, ki se tam naseli, dobi 5 ha zemlje in vsak oženjeni moški član družine dodatek po 4 ha, neoženjeni 3 ha, od 16—21 let stari pa 2 ha. Oni, ki pripeljejo seboj inventar (orodje in živino), dobe do 3 ha več. Vožnja je brezplačna; enako tudi les za stavbe, povrh tega še imajo druge ugodnosti. Zemlja je rodovitna, podnebje bolj toplo, a jako sušno in je treba zemljo namakati. Pripravna je zlasti za pridelovanje žita. Najslabše‘so pa v teh krajih varnostne razmere; cele tolpe Arbanasov napadajo in ropajo tamošnje naselbine^ Baje hoče ministrstvo z ostrimi odredbami napraviti konec albanskim vpadom.
Državni boni, ki so se izdajaii povodom -kolkovanja bankovcev, se za zneske izpod 100 K
izplačajo do 1. aprila t. L, priznanice nad 1000 K pa ostanejo kot 3% državne obveznice ter se bodo izplačale v 10 letih.
Odprava sekvestrov? V Beogradu se vrše pogajanja med našo vlado in zastopniki Avstrije glede odprave sekvestrov za posestva avstrijskih državljanov na našem ozemlju. Pričakovati je, da bo naša vlada sprejela avstrijski predlog, ako Avstrija umakne zaporo nad imetjem jugoslov. državljanov v Avstriji.
Konzulat čehoslovaške republike v Ljubljani
naznanja, da se rok — za vloge priznanja davka od imetja za čehoslovaške državljane kakor tudi za juri-dične in druge v inozemstvu bivajoče osebe ki v čehoslovaški republiki nimajo nobenih podružnic ali representacijskšh podjetij, posedajo pa tam imetje — podaljša do konca februarja 1921.
Slovenska Matica izda za 1. 1921 v najkrajšem času 3 knjige in sicer eno spomenico v spomin petdesetletnice svojega obstanka in delovanja, eno knjigo z izvirno pripovedno in eno z znanstveno vsebino. Članarina za i. 1921 znaša 40 K. Članarina se pošilja ali naravnost Slovenski Matici v Ljubljani, Kongresni trg 7, ali njenemu poverjeniku Al. Ne.udauer v Gornji Radgoni. Za leto 1919 in 1920 Slovenska Matica ne izda nobenih knjig, zato- naj člani, ki so plačali članarino za eno izmed teh let pri imenovanem poverjeniku, diferenco do letošnje članarine plačajo tudi v njegove roke. Poverjeništvo Slov. Matice v Gornji Radgoni sprejema naročila in Članarino do 15. februarja.
Po draženje železnic, „jutro“ poroča, da je pričakovati v kratkem novo povišanje železniških tarifo v.
20 dinarski bankovci. Ker so se pojavile 4 vrste ponarejenih 20 dinarskih (80 kronskih) bankovcev med temi naravnost vzoren falzifikat, je finančni minister odredil, da se 20 dinarski bankovci takoj vzamejo iz prometa.
Dolgovi naše države. Pred vojno je bila Srbija zadolžna za okroglo 900 milijonov dinarjev. Med vojno se je zadolžila za 1 milijardo 800 milij. frankov. Od 1. decembra 1918 je država SHS najela v inozemstvu 435 milijonov frankov posojila; celokupen dolg v inozemstvu iznaša 3 milijarde in 200 milijonov frankov. Približno toliko dinarjev iznaša notranji dolg države (boni, žigosanje kron, Narodna banka). Potemtakem je naša država dolžna 6 milijard dinarjev.
Plebiscit v Gornji Šleziji se vrši sredi marca t Ì. Glasovalno ozemlje meri okrog 12.000 četv. km. in šteje 2,25 milijonov prebivalcev. Prebivalstvo ima odiočiti med Nemčijo in Poljsko. Nemčiji je vsa javnost na delu za ugoden izid plebiscit; seveda tudi Poljaki ne drže rok križem. V Gornja Šlezija je bogato industrijsko ozemlje: izkoplje se 140.000 ton železne rude, 52.000 ton svinčene rude ter četrtina celokupne produkcije premoga v Nemčiji. Ozemlje je pod upravo antantne plebiscitne komisije.
Vse po šestnajsti Danes (18. jan.) dobiš za 1 dinar — 20 K 40 v avstrijske veljave. Ni se treba čuditi, da vlada v obmejnih avstrijskih mestih živahen promet. Kdor le more, gre čez mejo, saj je kljub carini še najceneje v Avstrijk Avstrijsko ljudstvo se duši vsied draginje, cene vedno gredo navzgor, veiike stavke majejo tla pod državo — a inozemci se smejejo v pest in kupujejo vse, kar se da spraviti preko meje. Dobro piše. H. Withalm v listu „Der Republikaner“ : Avstrija ni nič drugega kakor država velikih verižnikov. Trgi Dunaj, Gradec, Linz, Salzburg in Innsbruck jemljejo pod streho ves svet. Kar nam ni nikdar poprej uspelo, povzdigniti tujski promet, je šlo sedaj samo od sebe. Saj v naši deželi ne najdeš ničesar več, s čimer ne bi kdo verižil in kar ne bi bilo za dobiti, začevši od žensk do najfinejših žemelj . . . Bankerot se imenuje cilj, ki ga bo dosegla Avstrija z izplaznjenim jezikom.“
Konec Avstrije? Avstrija je pred katastrofo, tako poročajo razni domači in tuji listi. Prebivalstvo samo je prepričano o skorajšnjem bankerotu. Vsi ga pričakujejo z neverjetno ravnodušnostjo. Kaj bo naslednje dni, ne ve mkdo. Tudi dunajska vlada je očividno okužena s to brezbrižnostjo, češ, naj se potopi ladja, mi bomo z rešilnimi čolni priplavali na bližnji otok. Antantini zastopniki v reparacijski komisiji zborujejo, ministri se posvetujejo ... a dunajski listi beležijo vedno temnejša znamenja popolnega obupanja in brezupnosti ljudskih množic. Izjave časopisja se obračajo v splošnem proti antanti. Vsa krivda za sedanje razmere je v senžermenski mirovni pogodbi. Avstrijska republika je bila rojena v Parizu kot’ nezakonski otrok in že v naprej obsojena k pogina. Zato pustimo, da ta „Wasserkopf“ izgine iz sveta . . • Ker so listi večjidel v židovskih rokah, ni s tem rečeno, da si avstrijski Nemci res tako enodušno žele pod Nemčijo. Avstriji čutijo, da bi bili posunjeni na stran in bi s težavo uveljavili svoje gospodarsko-politične interese, ki niso vedno istovetni z onimi v Rajhu. Nemčija dvomljivo maje z rameni, kadar se govori o željah Avstrijcev. Tako je vse polno negotovosti in splošna gospodarska beda povzroča, da se vsak briga samo za rešitev samega sebe. Pozatnezni sloji ali kategorije se bunijo in stopajo v stavko. Te dni se je vršila velika stavka poštnih nameščencev, kateri so se v pridružili tudi brzojavni in telefonski uslužbenci. Železničarji so zagrozili z novo stavko 20. t. m. Uradništvo strada.
Kaj pomaga povišanje plač, ko pa cene zrasejo štirikratno. Skladišča živil so prazna ; tovarne ustavljajo obrat, ker nedostaja surovin. Izpolnil so je — v nasprotnem smislu — rek starih habsburških vladarjev: Austria erit in urbe ultima. (Avstrija bo zadnja na svetu).
Ljudsko štetje. Na drugem mestu prinašamo članek o ljudskem štetju in opozarjamo na nj vse naše čitatelje. Kakor izvemo, se širijo o ljudskem štetju razne bedaste govorice, katerim količkaj razsoden človek ne more verjeti. Popisovanje ljudi in živine se izvršuje že več tisoč let. Iz evangelija je znano, da sta šla Marija in Jožef k popisovanju v Betlehem. Za ljudskim štetjem „ne tiči“ nič drugega kakor to, kar omenja naš članek. Opozarjamo prav posebno naše izobraženstvo ob Muri in v Prekmurju, naj ljudstvo pouči o važnosti ljudskega štetja in prepreči vsakovrstne vplive s strani podkupljenih hujskačev.
Na nemško izzivanje, s katerim smo se obširneje pečali v zadnjem uvodniku, odgovorimo s tem, da ostanemo zvesti staremu geslu „Svoji k svojimi“ in podpiramo le one trgovce in obrtnike, ki res čutijo jugoslovansko. Skrbimo, da bo v vsakem večjem kraju na meji podružnica „Jugoslov. matice“, ki ne bo obstojala samo na papirju, temveč bo delala z vsemi sredstvi za probudo in državljanski ponos našega ljudstva.
Kmetijske šole. Pri poverjeništvu za kmetijstvo se je vršila 30. decembra p. 1. anketa zaradi novih kmetijskih šol-v Sloveniji. Anketa se je izrekla za ustanovitev srednje kmetijske šole v Mariboru in za ustanovitev nižjih kmetijskih šol v Prekmurju in na Gorenjskem.
Nevarnost preti našim vinogradnikom vsied uvoza italijanskega vina. Italija ima za izvoz velike množine vina in je po vsej verjetnosti pričakovati, da ga bo skušala postaviti na jugoslov. trg, V kratkem se bodo vršila trgovinsko-gospodarska pogajanja med Jugoslavijo in Italijo. Po dosedanjih slabih izkušnjah lahko sodimo, da bodo naši zastopniki ljudje, ki niso dovolj poučeni o razmerah v državi ali pa imajo pred očmi zgolj koristi ene pokrajine. Povrh tega se take pogodbe sklepajo tajno.in se javnost navadno postavi pred gotova dejstva. Če bi tedaj naši zastopniki nasedli italijanskim zvijačam, bi bili poznejši protesti vinogradnikov samo zvonenje po toči. Pohvalno je treba omeniti, da je kmetska zveza po svojih poslancih opozorila osrednjo vlado, naj ščiti interese naših vinogradnikov, zavedajoč se, da bi uvoz italijanskega vina ubil slovensko vinorejstvo. Priporočamo vinogradnikom, naj potem občin, kmet. podružnic, krajevnih odborov kmetske zveze sestavijo in podpišejo proteste proti uvozu italij. vina in jih pošljejo „Tajništvu kmetske zveze“ v Mariboru. K temu pripomnimo, da bi kriza v našem vinogradništvu prizadela v prvi vrsti obmejne kraje (Slov. gorice) in bi delala slabo propagando za državno misel.
{Capitalist in narod. Ugotavljamo, da sta iz podružnice „Jugoslov. Matice“ v Gornji Radgoni izstopila znana brata — trgovca, katerih eden velja splošno kot milijonar in velik „narodni“ prvak. Zato, ker imata od narodnega osvobojenja dobiček, ne moreta „žrtvovati“ neodrešeni domovini letnih 48 K. Da, domovina, ti si kakor ptica v pravljici, ki nese zlata jajca. Kjer teh ni, tam je konec kapitalistični ljubezni do naroda!
Delavski in kmetski kongres, ki bi se imel vršiti 19. t. m. v Dolnji Lendavi, je preložen.
šolske zadeve v Prekmurju. Na X. seji šolskega sosveta so bile sprejete v službo kot učiteljice: Ilonka Kiihar v Puconce, Marjeta Hajdn v Dolino pri D. Lendavi, Štefan Poredoš v Vedarce. Učiteljicam, ki izstopijo iz službe in se omože, se ne prizna nobeha odškodnina. — Srbohrvatski jezik se na prekmurskih šolah ne bo poučeval. — Razpisana je služba za ženska ročna dela v M. Soboti. — Na državni šoli v Gančanih je nastavljena učiteljica Irenka Szöcs iz Beltinec. — Verske šole morajo predložiti proračune. — Učitelji so dolžni se privaditi prekmurskemu narečju. Tudi učne knjige se bodo tiskale v narečju. — Razdelile so se podpore visoko in srednješolcem — domačinom. — G. Bračko, dosedanji začasni ravnatelj drž. gimnazije v Murski Soboti, je imenovan za'definitivnega ravnatelja.
Dobava lesa, kakor desk, lat itd. je danes nemogoče, ker nam Avstrijci še vedno ne dovolijo voziti" po železnici Radgone—Špilje. Zato opozarjamo občinstvo na današnji inserat Gospodarske zadruge v Gornji Radgoni, ki še ima nekaj desk iz stare zaloge. Gospodarska zadruga si je nabavila preko 30 vagonov lesa, danes pa ima na zalogi približno same še 2 vagona. Kdor rabi še kaj tega blaga, naj se kmalu preskrbi, ker bo zaloga skoraj pošla.
Draginja pada, pravijo, a v resnici vedno le raste. Kaj pa dobiš ceneje, kje so cene padle? Kupiš kar hočeš, vse moraš vsak dan dražje plačati. Decembra meseca sem si nabavil nekaj metrov trdih drv. Kupil sem jih od Gospodarske zadruge v Gornji Radgoni ter sem plačal za 1 kubični meter 220 K, to je za en meterklafter 880 K. To je silno visoka cena in en meterklafter drv se porabi hitro, posebno še tam, kjer je kaj drobne družinice, da se mora bolje kuriti, premoga pa nič nimamo. Ker moja zaloga drv v najkrajšem času poide, pri zadrugi in tudi drugod v Gornji Radgoni pa jih ni več dobiti, sem se obrnil na neko bližnjo graščino, ki proda vse leto
precej drv in kakor sem slišal, baje še po precej krščanski ceni. Toda glej, graščina zahteva za 1 meterklafter drv, svežih, komaj nasekanih, celih 1000 K na mestu v gozdu. Ker pa stane vožnja od tam za 1 meterklafter najmanje 300 Kr mi pride ta množina drva na 1.300 K! Potem pa pravijo in tudi jaz sam sem prej mislil, da zadruga ljudi odira. Sedaj pa rečem: o, da bi le imeli še več gospodarskih zadrug.
Čebelarjem Slov. Štajerske in Prekmurja se naznanja: V tekočem letu se bodo vršili v celem imenovanem okolišču 4 dvadnevni tečaji in okoli 40 poučnih shodov. Tečaji bi bili po mnenju podpisanega najbolj potrebni v onili pol. okrajih, kjer jih dosedaj še sploh ni bilo, t. j. Maribor, Celje, Brežice in Prekmurje. Primeren čas za tečaje je maj, juni, julij in deloma še avgust. Podružnice in čebelarji iz onih krajev, kjer ni podružnic, naj se blagovolijo že sedaj oglašati za shode, ker podpisani mora biti o tem obveščen najmanj dva meseca pred izvršitvijo zaradi sestave in predložitve potovalnega načrta. Shodi se začnejo z marcem ter se bodo vršili po tistem redu, kakor bodo došle prijave. Vsak sklicatelj naj navede kraj shoda ter pripomni, ali bi v dotičnem kraju predavanje bolj kazalo predpoldne ali popoldne. Za prireditve shodov in tečajev se je oglasiti pri podpisanem. — Pismenim vprašanjem je dodati znamko. Kdor hoče pojasnila osebno na domu, se naj oglasi prvi ali tretji četrtek v mescu, ako ta dan ni praznik. — Ivan Jurančič, drž. čeb. p. učit., pošta Sv. Andraž v Sl. g.
■Pomeli ljudskega štetja.
V „Službenih Novinah“ št. 94, z dne 31. aprila t. 1. in „Uradnem Listu“ z dne 23. oktobra 1920, št. 122 je objavljena uredba o popisu prebivalstva, hiš in domače živine, ki bi se imelo koncem minulega leta istočasno in enako izvršiti na vsem teritoriju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in ki se bo vršilo 31. januarja 1921.
Odveč je, da bi se važnost tega popisa posebej povdarjala, dovolj je omeniti le toliko, da je poznava številn gaestanja prebivalstva na samo potrebna za narodoslovna raziskovanja ampak je tudi še večje važnosti za upravne namene vsake dobro urejene države. Na noben drug način ne more država sebe bolje spoznati in biti natančno poučena o svoji velikosti in ustroju kakor s periodičnim nabiranjem podatkov o prebivalstvu.
Za našo mlado kraljevino nima ta prvi popis prebivalstva samo pomena kot veliko kulturno delo, ki bo potomstvu zapustilo verno sliko stanja, v katerem še je naše pleme nahajalo v početku stvaritve edinstvene domovine našega troimenega naroda, temveč bo tudi sedaj dobro služilo kot temelj pri izvršitvi nove državne ureditve, ker so podatki o prebivalstvu osnova za upravno gospodarsko in sploh celokupno socialno politiko.
Za izvedbo tega velikega statističnega dela je treba intenzivnega delovanja vseh prosvetnih družabnih stanov in najaktivnejšega občinskih in državnih oblastev.
Vsied tega se je z omenjeno uredbo določilo, da ta popis izvrše občine s sodelovanjem vseh pis- . menih državljanov, kateri imajo dolžnost, da na poziv občine vrše odkazane popisne posle, dočim je nadzorovalnim oblastim poverjena kontrola in nadziranje dela popisnih organov.
V	slučaju, da v kakem kraju prebivalstvo napačno razume pomen tega popisa, morajo nadzorovalne oblasti obrazložiti pomen popisa in ljudi prepričati, da so podatki, pridobljeni s popisom prebivalstva, splošne važnosti za vsakega, niso pa nikakor v škodo pojedinčev, ker se vsi osebni podatki, katefe zbira statistika, obdelujejo in sestavljajo v skupinah tako, da se v statističnih tabelah osebnosti popolnoma izgube. Osebni podatki so tudi največja tajnost, ki se nikomur ne objavljajo in nimajo nobene zveze s določevanjem in plačevanjem davkov, vojno obveznostjo, rekvizicijami, ali s kakim novim obteženjem in obremenjenjem prebivalstva.
Od poverjeništva za socialno skrbstvo.
D o m a S e v e rt i.
Ljutomer. Veleč. g. p. Pavec v Gornji Radgoni je naklonil Podpornemu društvu narodne šole v Ljutomeru 40 K, za kateri dar mu izreka odbor najsrčnejši „Bog plačaj!" Istotako se zahvaljuje svojemu zvestemu dobrotniku g. dr. J. Babnikn, minist, svetniku v Ljubljani, za poslanih 25 K. Vsem bivšim učencem naše šole v posnemanje!
Gornja Radgona. Šolsko vodstvo v Gornji Radgoni se tem potom najlepše zahvaljuje vsem tistim, kateri so bodisi s sodelovanjem, bodisi z darili in preplačili pripomogli, da je Silvestrov večer v vsakem oziru tako lepo uspel. Čisti dobiček istega znaša 695 K 84 v. Bil bi pa lahko mnogo večji, če bi ne bilo toliko izdatkov, med katerimi je omeniti posebno
dva: veselični davek (K 732'60) in odškodnino za oder (K 300—).
Radgona. V nedeljo so se vršile v Radgoni in v okoliških občinah občinske volitve. Agitacija je bila zelo huda. Dr. Kamniker in Kleinoscheg sta več dni poprej oblegala Žetince, Dedonce in Slov. gorico, kjer so bile šance za velikonemško stranko precej dvomljive. Ves trud je bil zaman. Ljudstvo se je po veliki večini odločilo za krščansko-socialno stranko, ker vidi v nji vsaj najskromnejšo zaščito svojih narodnih pravic. Kamnikerjeve hujskarije so vsi siti. V Jugoslaviji slovenski okoličani ne vidijo strahov, kakor g. primarij in tovariši, temveč državo lastnega naroda. Celo „D. Grenzwacht“ priznava, da so se proti vsenemški stranki postavili „jugoslaw. gesinnten Bewohner“.
Kapela. Bralno društvo pri Kapeli ima v nedeljo 30. t. m. svoj redni občni zbor. Pridite v obilnem številu.
Gornja Radgona. Dne 6. t. m. se je
vršil tukaj v posojilnični dvorani občni zbor Kmetijskega bralnega društva. Izvolil se je nov odbor ter ustanovili radi uspešnejšega in stiste-matičnega dela razni odseki in sicer: dramatični odsek, godbeni in časnikarski odsek. Orlovski odsek in dekliška zveza pa obstojata že od prej. V kratkem se ustanovi še mladeniška zveza- — Društvo, ki je dobilo v pretečenem
letu v posojilnični dvorani za svoje delovanje pripraven lokal, se je že lansko leto precej živahno gibalo, novi možje, ki so bili izvoljeni v odbor, in ki so prinesli v društvo novega duha in nove energije, pa nam dajejo jamstvo, da bo vršilo v tem letu svojo nalogo do popolnosti. V to pomozi Bog in sreča junaška.
Gornja Radgona. Javno predavanje priredi v nedeljo dne 23. t. m. po osmi maši „Prosveta“ v Gornji Radgoni v posojilnični dvorani. Predava, g. Jerebič o osnovih pojmih socijalizma. K obilni udeležbi vabi odbor. — Tombolo priredi v nedeljo dne 23. t. m. popoldne po večernicah v posojilnični dvorani Orloski odsek v Gornji Radgoni. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo telovadnega orodja in obleke, prosimo, da se vsi prijatelji naše mladine polnoštevilno udeležijo. Orlovski odsek.
Slovensko trgovsko in obrtno društvo za Gornjo Radgono priredi v nedeljo dne 23. januarja v gostilni g. Karbaš-a v G. Radgoni „Plesni venček‘! v zvezi s srečolovom in šaljivo pošto, ter vabi vse obrtnike in prijatelje obrtništva, da se s svojimi družinami v obilnem številu udeležijo. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina 10 K. Ker je čisti dobiček namenjen za ustanovitev obrtne nadaljevalne šole za vajence v Gornji Radgoni, se preplačila hvaležno sprejemajo
Sv. Križ pri Ljutomeru. Dekliška Zveza vabi na svojo novoletno prireditev v Slomšekovi dvorani v nedeljo dne 23. jan." takoj po večernicah. Na spo-
redu je petje, tamburanje in božična igra: „Betlehemska zvezdica“ ter šaljiv prizor: „Pri posredovalki“. Po predstavi pa imajo Orli pri Jurešu prosto zabavo s tarnburanjem in srečolovom.
Gornja Radgona. Proštov, gasilno društvo y G. Radgoni priredi 1. tebr. ob 8. uri zvečer v gos L Karbaš plesni venček. Podpirajte domače gasilstvo.
Gornja Radgona. Na tukajšnji pošti sta imenovana za poštne višje oficiale II. razreda poštna ofi-ciala Jernej Vengust in Hubert Jurkovič. Čestitamo !
Vabilo na
izredni občni zbor
Tliš« zadruge b gornji Kadpsl,
ki se vrši v nedeljo dne 30. januarja 1921 ob 8. uri v dvorani Posojilnice v Gornji Radgoni.
Dnevni red:
1.	Poročilo v stanju zadruge,
2.	Likvidacija zadruge,
3.	Slučajnosti.
_ Opomba: § 31. Ako pri prvem občnem zboru ni zastopan deseti del vplačanih deležev, vrši se ena uro pozneje z istim dnevnim redom in v istih prostorih drugi občni zbor, kateri pa sme sklepati brezpogojno brez ozira na število zastopanih deležev.
Če gre za razdružbo zadruge, morajo biti zastopane vsaj tri četrtine zadružnih deležev in morajo glasovati tri četrtine navzočih in zastopanih glasov za to, da se zadruga razdruži, sicer je sklep neveljaven.
Načelstvo.
itttar&iic® korenato,
ima na prodaj na drobno in na debelo po zelo nizki ceni Fs-asie Štuhec, Terbegevci,
pošta Sv. Jurij ob Ščavnici.
4 lepa brestova
räckKI-a dolga 12—13 m pro-üeOia da itefan Kernes, Stanefénci, p. Jurij ob Ščavn.
I	sa mizarsko
«fOBBlCCi obrt, močnega, iz boljše hiše, vstarosti 14—16 let sprejme Peter Lipič, miz. mojster, Gornja Radgona, Spodnji griz.
DacIsa raznih debelosti, 3-80 m in 4 m dolge, late, tramiče, (Štafelne) roženice in tramovje, za mizarje, tesarje, stavbe in domačo rabo ima na zalogi Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni.
Razširjajte
Morsilo Straža
Novo dospelo š
“ TISKARNA PANONIJA S
F. JEREBSŠ IN TOVARIŠI (ÌOMAND9TNA ©RUSSA	jSl
&mmm radgona	1
Vsakovrstno manufakturno blago za ženske in moške obleke, platno, bar-hente, Židane in vsakovrstne druge robce, cefirje, in sploh vso manufakturno blago kupiš vedno najbolj po ceni pri
I linji läiiäili.
Soigra postreliš I
Gospodarski zadrugi
¥eišfca izSsira!
Ste preveč občutljivi za mrzli zrak? Vsakovrstne bolečine se takoj aojavljajo? Slabost? Oj, kako tu ublažujejo bolečine in utrjujejo telo masaže s Fellerjevim pravim Elza fluidom! 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej.
Potrebovali bi odvajajoče, želodec okrep-čujoče sredstvo? Poslužite se le Fellerjevih pravih Elsa-krogljic ! 6 škatljic 18 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. —	K- Feller> Stubica
donja, Elzatrg št. 326, Hrvatska.	P-
Kdor želi da se mu pošljejo J^lza-izdelki v Avstrijo, naj naslovi naročilo na: Apotheke „zuni heil. Geist“ Versandstelle Epi. 326. Wien L, Nibelunge.?5'
zaloga
razno-
vrstnih
i
!
StF0jB9 j
kot slamoreznic* répóreznìc, alfa-separa-torjev, čistilnikov (trijerjev), vejalnih strojev, viteljnov (gepelnov), mlatilnic [,	& prì 1
gospodski zadrgo if poniji Radgoni j
Osieci sales® prest! !
P. R. Supniisktei, obiiRskiai, drisvnirti to zasebnim uradom, šolskem vodstvom, trgovcem, društvom »fiudRO Razna näss»©, da imamo v zalogi veMko množino vsakovrstnih pisarniških in šolskih potrebščin, knjig znanstvanc, nabožne in ieposlovne vsebine, devociJonaSij itd. kakor tudi, da previe* memo v tisk in vezavo vse, v omenjene stroke spadajoča dein kakor: lepake, letake, kuverte s. firmo, pisemski papir itd. Prodaja na drobno i» na debeio. Seznami in cene naših zalog vsikdar $>e*e«0«9oo»2o na raspetog© •««••eoeeooo»

Kainite «ene!
knjigovežnica, knjigarna, trgovina s
PAPIRJEM IH PISARNIŠKIMI RTREBŠČIKAMI MA DROBNO IM DEBELO

i POSOJILNICA V GORNJI RADGONI
r. ssdr.
s n» sm
sprejme in jih obrestuje po najvišji §Siri!S@i^!i wiC!Pi§Pfai obrestni meri. Obresti se pripisujejo koncem vsakega leta prež posebnega naročila h kapitalu. Hranilne knjižice drugih inzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice kr. poštno-čekovnega urada v Ljubljani, štev. 10.593. Rentni davek plačuje Posojilnica sama. v.v.v.v.v.
Posolila
na osebni kredit, na hipoteke, trgovske kredite in v tekočem računu daje pod najugodnejšimi pvgoji. Izposojuje tudi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnih plačuje pri Posojilnici svoj dolg naprej. Stroški za to ne presegajo nikdar 10 kron. Prošnje za vknižbo novih, kakor tudi za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. \v.v.^v.v.v.v.\:.Y.v,v
S	eso vsai{ delavnik od 8. do 12. ure dopoldne. Ob
SSfsSaifS S«B © uradnih dnevih se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila
Uradni prostori so v lastni hiši, Slavita cesta štev- 14, zraven kolodvora.
se dajejo, prošnje sprejemajo in vsi drugi uradi posli izvršujejo vsak delavnik od 8. do 12. ure dop.
Izdaja: Konzorcij „Murska Straža“.
Odgovorni urednik: Božidar Borko,
Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.