DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—> — Uredništvo in npravat Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, De* lavska zbornica — Celie. Delavska zoornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaji* vsaka beseda Din /.—v maii oglasi, ki slutijo v social,te namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.M Štev. 118 • Maribor, četrtek, dne 17. novembra 1938 • Leto XIII Razvoj gospodarskega liberalizma ‘ • ' ■ -1 Gospodarski libcra- izem je omogočil razvoj meščanstva ter kulturni razvoj človeštva in mu dopovedal vsaj načelno, da je vsak človek yreden, da se čuje njegov glas in spoštuje njegovo delo. Liberalizem, kakor Se je popačil, je izvršil v kulturnem oziru precej važno nalogo. Težak in dolg je bil ta kulturni boj. "endar je kazalo pred vojno, da pojde v Vegovem duhu razvoj svGbode in demokracije po pravi poti. Svetovna vojna pa je te račune prekrižala ter je razvoj, ne avtomatično, ampak ob pod-Pori kapitalizma in reakcije, ki se suče °Koli njega, krenil na navidez nova Pota. . Iz razvoja iz zadnjih letih vidimo, da 'e takozvani fašizem in korporativizem *asnoval in plačeval njega agitacijo ka-Prtalizem. To ni sumničenje, to so dei-stva, ki smo jih že navajali v našem listu. V svetovni vojni se je kapitalizem koncentriral v rokah bank in kapitalistov. Tedaj se mu je porodila želja, da ti se zopet odpravilo sodelovanje narodov v človeški družbi na ta način, da se odpravi demokratični parlamentarizem, in uvede namesto njega sistem diktature. Kapital direktno diktature ne .izvajati, zaraditega je potreboval gibanje, kateremu je dal denar in modalno podporo v časopisju. To opažamo s_e danes, ker čitamo v kapitalističnih ‘•stih samo slavospeve fašizmu in trdit-Ve> da prihaja nova doba, ki naj pomede z demokracijo in svobodo človeka. Mnogo je ljudi, ki nasedajo tej frazi, ^a prihaja nova doba, ki je le toliko res-nicna, da sta si po vojni kapitalizem in feakcija opomogla, ker je bila morala lr| samobitnost narodov v svetovni voj-111 oslabliena. Tp pa dejansko ne pomeni ?°ve dobe v drudi obliki, kakor da je apitalizem zaradi oslabljenja človeštva 2°net sedel na zlatega konjička, • Kako so zastrupljene današnje razbere in kako neodporna je morala na-j^dov, dokazujejo dejstva, da se začela delovanje za oblast najprej z denun-Clfanstvom in pozneje z nasilstvi. t »■ , Tako je treba razumeti to »novo dobo«, v fe. Ta doba je torej obnovitev kapitalistične diktature po načelih absolutizma 1,1 hierarhije i«.- v *• - < .»-t To je dovolj važen razlog, da se za 0 zanimamo in po svojih močeh polagamo preprečiti novo dobo *•-• $ ovralni k 11 emoKracue na delu Gonja proti drju Benešu na Češkoslovaškem Po porazu češkoslovaške republike je dr. Beneš odstopil. Sedaj prihajajo reakcionarni politiki in očitajo drju Benešu, da ni preokrenil že prej notranje in zunanje politike. Dolže ga, da je zakrivil nesrečo republike. Kdor je pa resno motril politiko, mora vedeti, da nenapadalna pakta z Avstrijo in Češkoslovaško nista bila resno mišljena. t^uKcii t'- *> * u»i- i>< »• • • ‘ - ’ To dokazuje tudi poročilo francoskega lista, ki pravi, da je bil v kapitalističnih krogih, tako angleških kakor francoskih, že meseca marca in aprila pripravljen načrt za parcelacijo češkoslovaške republike. Na drugi strani je Češkoslovaška čuvala svojo demokracijo in neodvisnosti ter v ta namen sodelovala v mali antanti. Z združenimi silami svojih zvez doma in na zahodu je hotela zagotoviti mir in sodelovanje držav. Načrt proti republiki se je napravil za nje hrbtom in v nujni potrebi so republiko zapu- stili vsi znvezniki in jo izročili kot žrtev Iz teh dejstev je dovolj jasno razvidno, da dr. Beneš in njegovi sodelavci niso pravi krivci katastrofe, •>»* - »? Reakcija nesrečo izrablja na nepošten način, ker prav dobro ve, da so bili načrti že prej pripravljeni in da je neodgovorna malomarnost drugih vplivov kriva, da se je zrušila dobro in moderno upravljena republika. Obiski v Londonu Za kraljem Carolom grški kralj. Angleški listi se mnogo bavijo z obiskom rumunskega kralja v Londonu. — Pri tej priliki povdarjajo, da je rumunski kralj zadel pravo, ko je ob priliki konflikta med ČSR in Nemčijo odklonil predlog poljskega zunanjega ministra Becka, da bi tudi Rumunija nastopila proti ČSR in pristopila k poljsko-nem-ški zvezi. V Bukarešti so bili že tedaj opozorjeni, da Anglija ne misli na popoln umik iz južnovzhodne Evrope, (kar edino bi opravičilo spremembo zunanje politične usmerjenosti Rumunije), ampak, da je pripravljena k večjemu deliti svoj vpliv na gospodarskem področju v teh pokrajinah z Nemčijo. To pa pomeni toliko, kot da je Anglija zainteresirana na tem, J da se meje tistih držav, v katerih želi | imeti zasidran svoj gospodarski vpliv, ne spreminjajo v korist državam, ka-J tere so proti Angliji. Kot tako državo smatrajo Angleži tudi Madžarsko, ki jo j skomina rumunska Sedmograška. Kajti ! znano je, da je Madžarska najožje po-I vezana z Nemčijo in Italijo, j V dokaz, da hoče Anglija dosledno izvajati svojo politiko na Balkanu, na* j vajajo angleški listi, da pride za rumun-I skim kraljem Carolom na poset v Lon-! don tudi grški kralj Jurij. Potem pa, da je pričakovati tudi obiska kneza-na-mestnika Pavla, ki je že pred odhodom rumunskega kralja Carola bil na važnih razgovorih v Bukarešti. Delavska stranka v Angliji le pridobila pri občinskih volitvah Na novo je bila izvoljena ena tretjina občinskih zastopstev v Angliji, Walesu in na Škotskem. Odstop madžarske vlade ^menjava nezadovoljnih ministrov. I . Madžarska vlada je odstopila. Odstop ® posledica nesoglasja v vladi. Neka- j j*"1 ministri so se namreč protivili za-! p v| ministrskega predsednika, da bi si Ustila vlada izglasovati v parlamentu .^•ekosežna pooblastila, s katerimi bi j. ,e.m lahko vladala brez parlamenta, !>e to sedaj v večini držav v navadi, j^inistrski predsednik Imredy je na-n Podal ostavko. Horthy pa ga je po-vno poveril s sestavo vlade. V početku meseca novembra so se j vršile občinske volitve v Angliji, Walesu I in na Škotskem. Niso pa volili celotnih občinskih odborov, ampak samo eno J tretjino odbornikov, namestu izžrebanih, j Tudi pri teh volitvah je, kakor 1. 1934., opaziti pregrupiranje volilcev v korist delavski stranki, četudi niso docela izravnane izgube, ki jih je utrpela stranka v 1. 1935. in 1936. V Angliji je delavska stranka pridobila pri volitvah 117 novih mandatov, izgubila pa 116 dosedanjih. Na Škotskem je pridobila 34 mandatov, izgubila pa 22. Torej znaša skupno število na novo pridobljenih mandatov 13. V nekaterih mestih je delavska stranka izgubila večino, v drugih pa jo je pridobila. Najobčutnejše so njene izgube v mestih Burnley, Birmingham in Liver- pool. Vzrok tem izgubam so krajevne prilike. Najlepše cuspehe pa zaznamuje delavska stranka v okolici Londona. Ti uspehi niso samo posledica naraščanja industrijskega prebivalstva v predmestjih, ampak predvsem privlačnosti vzorne občinske politike delavske večine v Londonu. Tudi uspeh delavske stranke pri volitvah na Škotskem je posledica smoterne socialistične občinske politike v mestu Glasgo• K.eu*r 1 M ' -1 1 in sta bila za njim poklicana še tudi škofa iz Olomuca in Hradca Kralovega. Vladni krogi so izjavili, da več kot dve stranki sploh ne bodeta dovoljeni. Volitev p'tPzidenta še ni javljena. Pomanlkanle sladkorja :X Ulil Kartel sladkornih tovarn ugotavlja, da bo letošnja produkcija sladkorja znašala k večjemu 7500 do 7800 vagonov. Ta mn&j-ina sladkorja ne bo zadostovala za kritje domačega konzuma. Dasi je naša potrošnja sladkorja v primeri z ostalimi deželami zelo majhna — na Danskem znaša preko 50 kg, pri nas pa komaj 5 kg na glavo prebivalca in leto — nam bo do prihodnje sladkorne kampanje, t. j. do novembra prihodnjega le- ta, manjkalo okoli 700 do 800 vagonov sladkorja. Krivo opadanju sladkorne produkcije je postopanje sladkornih tovarn, ki so od leta do leta plačevale nižje cene za sladkorno peso. Površina posevkov sladkorne pese znaša samo 28.000 hektarjev, namesto 40.000. Sedaj, t -<* ?■*-*•••* 1 bodo sklicali posvet, kako povečati površino posevkov sladkorne repe. K t Doma Uv po svetu V beograjsko Delavsko zbornico so bili imenovani sami člani »Jugorasa«. Skupščino beograjske »Delavske zbornice« je minister za socialno politiko Cvetkovič razpustil iz razloga, ker ni bila več sklepčna, l. ve Ministrstvo t.* >0. •- •«»**- »«•!>• t imenovalo nove. Iz poročil jugora-sovskih glasil izvemo, da so novo imenovani člani skupščine beograjske »Delavske zbornice« izključno člani »Jugorasa«. Upokoje»:je .železniški ravnatelj v Ljubljani inž. g. BončintfJtl- na njegovo mesto postavljen inž. g. Kavčič, ž!& pomočnika pa g. Hojs. »Slovenec« pravi, da pomeni imenovanje g. Hojsa energičen korak naprej za odpravo raznih nezdravih razmer med železniškim osobjem. Na Brezjah je shodila neka devetletna deklica, ki je bila poldrugo leto hroma, ker se je bila prestrašila nekega psa. Znano je, da je mnogo bolezni ozdravljivih z autosugestijo ali pa s hipnozo. Dogodek je seveda vzbudil mnogo pozornosti, -.c*« t* *.•» *• viinit ču-iti Kdor hoče vedeti kaj več o takih ozdravljenjih, naj čita Zolajev »Lurd«. Knjiga se do- bi v vsaki naprednejši knjižnici in je izšla že pred vojno. Zelo hud na Bluma in francoske socialiste je »Slovenec«, ker se socialisti branijo odobriti predloge Daladierove vlade, ki hoče ozdraviti francosko državno gospodarstvo na račun delavskega razreda čisto po kapitalističnih metodah ‘ Ur t« - • .... ,1.- '|“ Madžari so zadovoljni; minister Kanya je izjavil, da so dosegli 90 odstotkov svojih zahtev. Pridobili so 12.000 četvornih kilometrov zemlje in 1,030.000 prebivalcev. Židovske trgovine zaplenjene. Nemška vlada je naložila Židom 1 milijardo mar,k odškodnine za umor tajnika nemškega poslaništva v Parizu. Gdbbels pravi, da imajo židj^SriNeVH-čiji 30 milijard premoženja in se jim ta milijarda ne bo preveč poznala. Vse židovske trgovine in obrtni lokali so zaplenjeni in bodo izročeni arijskim Nemcem, t. j. mgžem, ki so zaslužni za nemški fašizem. NehfŠKa vlada je obvestila javnost, da bi nadaljuj poškodovanje imetja, ki je bilo doslej last Židov, pomenilo oškodovanje nemških narodnih intere-kov. Razlika med Nemčijo in Palestino. »Dayli Herald« odgovarja nemškemu tisku, ki se čudi razburjenju angleške javnosti radi židovskih pogromov v Nemčiji in pri tem namiguje na Palestino, češ, poglejte, kaj delajo tam doli Angleži z Arabci. Imenovani list pravi, da je med nemškimi pogromi proti židom in dogodki v Palestini ta razlika, da Angleži v Palestini branijo Žide pred pogromi Arabcev, ki so jih nahujskali tuji agitatorji, v Nemčiji pa se ni našel nihče, ki bi bil po angleškem vzgledu v Palestini nastopil proti p.ogromnikom. Vatikan in Ouirinal se bosta sporazumela. Italijanski kralj je obvestil papeža, da se bo vprašanje prepovedi sklepanja mešanih zakonov, kakor jo je izdala italijanska vlada, rešilo sporazumno s papežem, ki ima kot cerkveni poglavar pravico, da sklepanje takih zakonov dovoli in mu je v Italiji to zajamčeno tudi s konkordatom. Angleško francoska posvetovanja v Parizu. Dne 23. novembra odpotujeta v Pariz predsednik angleške vlade Chamberlain in minister Halifax na posvetovanja s franc, vlado. Lloyd George (predlaga, naj bi se sklicala konferenca vseh velikih narodov, ki bi naj izdelala podlago za trajni mir. Pri današnjem položaju v svetu je pa dvomljivo, da bi do take konference sploh moglo priti. Angleška vlada je sklenila nov oboroževalni program za 50 milijard funtov. Vojvoda Windsorski se je pomiril z angleško kraljevsko hišo in se bo s svojo soprogo vrnil v dvoreSf^elvedere na Angleško. Kolonijalnjj revizija .ie na dnevnem redu v Londonu in Parizu ter je v tej zvezi razumeti tudi obisk predsednika južnoafriške republike, ;lu,jpot,uje sedaj tudi v Berlin. Ukrajinci v Poljski zahtevajo ustanovitev velike Ukrajinske države. Re« ubMkenska Španija vodi v inozemstvu pogajanja za novo posojilo. Francova vlada izjavila. da v slučaju svoje zmage ne prevzema nobene odgovornosti za to posojilo. Roosevelt in pogromi proti židom v Nemčiji. Pogromi proti židom v Nemčiji, ki so se razvili z atentatom na tajnika nemškega posla- j ništva v Parizu, so napravili silen vtis v inozemstvu. Vlada Zedinjenih držav Severne Amerike je pozvala svojega berlinskega poslanika v VVashington, da poroča o teh pogromih. V zvezi z odpoklicem ameriškega poslanika je izjavil nemški minister propagande Gobbels, da nemška vlada ni naročila, niti organizirala teh pogromov. Znani nemški nisateli v emigraciji, Ernst Toller, razvija veliko akcijo za pomoč ./-|U « ■ <- .■ Španiji. Bil je v Parizu, sedaj je v Londonu, kjer mu različne korporacije in ugledne osebnosti pomagajo pri njegovih prizadevanjih. Od tod se ibo napotil tudi v Združene države ameriške. Na Uralu je neka ekspedicija našla 28 velikih diamantov, znak, da je Ural bogat tudi na tem dragocenem mineralu. Italijanskega princa Luiggi Alberico Frivulcio je ustrelila neka 40-letna Marija Antonijeta Lazzarani na cesti v Milanu. Princ je bil star 69 let. Lazzaranijeva je streljala na princa iz osebnih razlogov. Velikanski uspeh Češke filharmonije v Lon-cTonp šo si priborili češki glasbeniki zopet v torek zvečer s svojim drugim koncertom v hajvečji koncertni dvorani Londona, katerega so oddajale vse angleške radio-postaje in tudi češkoslavpške. Filharmonija je uvodoma za-igralaljjnžleško in češkoslovaško državno himno in ha t o izvajala Dvorakove. Smetanove, Sukove in Wagnerjeev skladbe ter žela velikanski aplavz londonske visoko muZikaMčne publike. Iz Češkoslovaške Advokati morajo v penzijo. Ker je prišlo med Češkoslovaško iz zasedenega ozemlja, b je pripadlo Nemčiji, nebrcj :odvetnikov in le s tem baje ogrožena eksistenca ostalih advokatov, je uvedla češkoslovaška vlada za advokate takozvani »numerus clausus«. Po te| odredbi lahko odvetniška zbornica odklon' vpis novih odvetnikov, če bi se s tem ogroza-lo dostojno preživljanje ‘dosedanjih advokatov v dotičnem kraju. Isto velja tudi za odvetniške koncipijente in za preselitev odvetnikov in koncipijentov iz enega kraja v drugega, če bi se s tem ogrozila eksistenca advokatov v dotičnem kraju. Da pa se vsled tega vendarle olajša bodočnost koncipijentov, ne smejo izvrševati več poklica advokati, k' so že dosegli 65 let. Tudi trafikanti so morali proč. V zasedenem Sudetskem ozemlju je imelo mnogo čeških volilih invalidov svoje trafike, ki so bile sedal tudi odstranjene in namesto njih postavljeni v trafike Nemci, sami člani Sdp. Tudi ti češki trafikanti sedaj večajo vrste brezposelnih. Be' gunci pripovedujejo, da v zasedenem ozemli", tudi popolnoma češkem, ni nikjer več češkega napisa. Tudi kopališča nioSdafo biti v *’•..* a Slovaki prav pridno postavljajo komisarje. Najprej so jih posadili v redakcije časopisov; nato pa so prišla na vrsto gospodarska podjetja. »Narodni politika« poroča iz Bratislave, da je imenoval predsednik slovaške vlade dr. Ti' so 1 • 1 vladnega komisarja tudi sve- tovno znanem'u revmatičnemu kopališču Pie' štany, da bodo tudi tam zaščiteni slovaški ■’ ' ■ -' - vidiki. Kakšni so shodi češke manjšine? Narodni politik poročajo iz zasedenega Novega Jičina-da so tamošnji češki manjšini dovolili raze" manjšinskega časopisa- tud); redne tedenske sestanke v Narodnem domuniSestanki pa se vršijo ob vodstvu nemškega ubada. V ozadi" dvorane je obešeno črno platno z znakom SS-in je vedno navzočih par oboroženih član0v narodno soc. -stranke. V dvorani vzdržuje)0 red ordnerji. Večinoma se referira o uradni!1 naredbah. Sestanki so kljub temu številno obiskovani. Čehi nameravajo postaviti spomenik izgubljenim pokrajinam na gori fiip pri Bouidnicab na Labi, na kateri so se nekoč po zgodovinsk* legendi sestali bratje Čeh, Leih in Meh na posvetovanje. Gona ftip je od treh strani obkoljena po nemškem ozemlju. Otvoritev univerze 1 • -«**<.>»- Potd* na slovaški univerzi -v Bratislavi so to -pot otvO" rili v nedeljo s slavnostnimi mašami za krščanske dijake v evangelijski in katoliški cerkvi’ V evangelijski cerkvi je imel mašo msgr. dr-Osusky, v katoliški stolnici pa je pridigal ’ ' ■* • sam predsednik vlade dr- Tiso, ki se je nato iz cerkve napotil v bog o" slovno fakulteto, kjer ga je pozdravil in sprejd rektor. Tudi slovaške koloniste so pregnali Madžar' v zasedenem ozemlju in »Slovenska tlač« bridko toži, kako so se tporali tfAeveži po 15 letih napornega dela vrniti z dodeljene zemlje n* žitnem otoku zopet domov v slovaške hrib« praznih r-ok, ker so jih Madžari brezobzirn0 čez noč pognali z bivših posestev ogrskih grofov. Slovaške pritožbe zopet pozabljajo, da s0 v isti sapi tudi -oni pregnali z enakih posest6* češke legionarje, ki so se -borili za osvobojen)6 Slovakov v svetovni vojni. Ali sl 2e poravnal naročnino? Ake Se ne. storj tako| svo|o dolžnosti .a Frederic Boutet: Skok v Seino »Zdaj sem pa sita! Sita sem, ali slišiš? Ne boš me imel za neumno gos, ki bo zmerom plesala po tvojih notah. Sita sem te, do grla sem te sita!« »Kaj praviš? Česa si sita?« Še ves zaspan je sedel v svoji postelji, lase je imel zmršene. Andre je prestrašeno gledal svojo Coletto, kako je stala v tenki, s čipkami obrobljeni nočni srajci sredi spalnice in trmasto tolkla z nogami ob tla. Poslednje čase jo je tako pogosto prijela togota, da se je kar bal. Ni mu šlo v glavo, da more to nežno in drobceno bitje razsajati ko obsedena osa. »Vsega sem sita!« je vpila. »Tebe sem sita, življenja, saj sem že tri leta pokopala, odkar živim s teboj pod isto streho. Dovolj mi je te siromašne sobice, dovolj tega preskromnega življenja, sita sem tvojega praznega žepa in lačna lepih oblek, bleščečega na-* kita ...!« »Ali mar nisem lepa? Nu in kaj imam poleg te lepote? Nič, nič, samo tvojo piškavo ljubezen. Hvala lepa za takole pogrebščino! Sita sem, sita!« I j »Colette, tak saj si vendar vedela, da sem samo skromen uradnik. In vendar si me ljubila!« »Da, da. toda mislila sem, da si boš znal nekako pomagati, da boš vendar kdaj zaslužil še kakšen krajcar po strani.. . Nekaj bi ti že lahko prišlo na pamet. . . Igral bi na borzi.. . Saj si vendar v banki...« »Zaradi tega, ker sem v banki, pač še ni, da bi moral imeti denar. Tak pomiri se vendar. Colette . . . Kaj ti je pa prav za prav? Ničesar ti nisem storil. . . Ali si pozabila, kako dobro sva si sinoči zabavala ...?« Saj to je tisto .. .9 Obmolknila je, zakaj po nobeni ceni ni hotela priznati Andreju, da jo je prav snočnji obisk gledališča — in pozneje še kavarna — spravil v obup. V tej kavarni so večerjali elegantni ljudje, medtem ko je ona sedela ob skodelici kave; šele snoči jo je obšlo prepričanje, da se kopljejo nekateri ljudje v denarju, da si lahko privoščijo razkošja in zabave, kolikor se jim le hoče. Ponoči ko je bedela, je premišljevala o vsem tem; zdaj je bila prepričana, da tega siromašnega uradnička ne ljubi in srečna je bila, da mu še ni postala žena. »Pol devetih — zdaj moram vstati, sicer zamudim pisarno«, je dejal Andre. »Kar vstani, Če se ti ljubi, toda če hočeš zajtrk, si ga kar sam skuhaj. Ne bom ti več služkinja; sita sem tega do grla.« Pa je vendar vstala in skuhala Andreju kavo, med tem se je pa on v sosednji sobi oblačil. Ko ie prišel v kuhinjo, mu je že nalivala dehtečo kavo ... »Hvala ti lepa«, je dejal ves srečen. »Vidiš, da se slabšo delaš kakor si. .. pa vendar si mi skuhala kavo.« Hntel io je objeti, toda ona se mu je umaknila. »Veš, grdo bi bilo, če bi ti je ne bila skuhala. Sicer je pa vseeno, enkrat več ali enkrat manj.« »Kaj naj to pomeni?« »To pomeni, da pojdem . . . Resno in s premislekom govorim . .. Nočem več s teboj živeti. Bila sem strojepiska, ko sva se spoznala. Vdala sem se ti, ker sem te ljubila. In ker sem bila svobod' na. Zdaj te pa več ne ljubim’ in hočeflj biti prosta, da si bom sama rezala sv°l kruh, ki mi po vseh pravicah gre. Dokler ničesar boljšega ne najdem, bof° pač spet strojepiska.« Govorila je mirno, a odločno, to r Andre precej snoznal. Prebledel ie: D io bo mar izdubil? Šele zdaj je čutil, ka ko zelo jo ljubi. »Colette, saj ni mogoče, saj ne moreš biti tako brezsrčna. Vem, da me sam0 strašiš«, je jecljal s pridušenim glasom- »Pač, pač, nrav resno mislim. Ko se boš nocoj vrnil, me ne bo več.« »Colette, draga, ljuba Colette ... * kar!« Pokleknil je pred njo in ji objel ko lena. S solzami jo je rotil, naj mu 'Pr zanese, naj mu ne stre srca. Saj lc 01j. edina, edina, sladka ljubica, edina sve la točka njegovega življenja, edino m govo veselie ... Saj bo zaslužil dena ^ za povišanje plače bo prosil... vse z3L. storil, kar je v njegovi moči. - - samo pusti nai (Ja nikar... 7g HCtšiU kčajev HRASTNIK VOLILNI SESTANKI V nedeljo, dne 20. novembra se bodo vršili yolilni sestanki ob 3. uri na Pleskem v gostilni Murn in ob 5. uri v gostilni Božič v Praprot-Sem. Poročajo ss. Malovrh Karel, župan i. dr. Ne vtikajte se v zadeve rudarjev in njihovih zaupnikov! Pred 14. dnevi je bil pri našem r™niku odpuščen nek rudar s 14dnevno odpovednim rokom. V koliko je bil odpust upravičen ali ne, tukaj ne bomo razpravljali, hoče-i®0 le pripomniti, da so za intervencije v takih ln sličnih slučajih poklicani predvsem organizacijski zaupniki in pa zaupniki II. rud. sku-Pme, ne pa pastorji. Prizadeti gospod bi si bil Pot lahko prihranil in to velja za naprej, pa }udi za nazaj, v kolikor je kdo od teh gospodov •roel kdaj besedo pri rudniku. Vse to bi uredili vkar so tudi že storili) zaupniki sami z vod-«vom rudnika, ker so pač zato postavljeni. — "akšen red j',pa bi bil to, dla bi pastorji intervenirali v obratnih zadevah, obrtniki bi vodili Molitve v rudarske ustanove, zaupniki pa bi Sovorili v cerkvah? KRANJ um Železniška nesreča. V petek, dne 11. t. m. ie na postaji v Dupljah zgodila železniška Nesreča, katere žrtev je postal 18 letni Zarnik _^anc, mesarski vajenec pri g. Kuharju v Zg. j^upljah. Do nesreče je prišlo tako-le: Vlak, vozi proti Tržiču ob 16.17 uri, je pustil na iranskem tiru v Dupljah en ivagon. Ob odhodu Proti Tržiču so pozabili obrniti kretnico glavni tir. Na povratek vlaka iz Tržiča 18.03 uri je med drugimi potniki čakal tudi ^arnjk da bi oddal neko pošiljko. Ko je vlak Privozil na postajo, je seveda zavozil na stran* tir in se z vso silo zaletel v tam stoječi va-”Pn, ki je podrl zadaj stoječega Zarnika, tako, da 'e Prišel še pod kolesje lokomotive, ki ga je ocela razmesarila;.'1 Kelr je' bila na tračnici iz-Irnica, sta vagon^im lokomotiva iztirila. Prenosljivo nesrečo so opazili šele potem, ko so videli, da je lokomotiva vsa s krvjo oškropljena. ' 11 -■ Strojevodja - - " t 'i ‘v * * Lil* £3 **“•*- J V zadnjem hipu pa ni mogel ustali vlaka in je opozoril na nevarnost s sireno, Kar pa je bilo že-prepozno. C» •• ' d' l —i >■» . »i/ * ^ Pokojnega ^arnika so pokopaji minulo nedeljo ob veliki udeležbi vaščanov, ki so sočustvovali bolesti niegovih domačih. JESENICE Podpišemo tudi mi. Revija »Avto in šport« Pvše v svoji 11. štev. na str. 214 pod poglavjem akaj« tudi to-le: »Zakaj na Jesenicah ni Pravilno označeno, da je cesta preko Gorij na B*ed zaprta. Tako se je primerilo ponovno, da s° avtomobilisti prevozili vso nad 10 km dolgo P°t z Bleda do Jesenic, nato pa so se morali yračati zaradi nekaj sto metrov zaprte Ceste. Enako je z nasprotne strani! To malomarnost občinske uprave moramo odločno grajati. Ali je to propaganda za tujski promet? danima nas, kaj pravi glede tega predstojništvo Policije na Jesenicah?« Tudi imi povsem podpremo te podatke, o katerih smo hoteli že sami Poročati. Občinska uprava na Jesenicah in po lc^ski komisarijat imata besedo! Novi jeseniški tednik »Na mejah«, ki se je Pred tednom.i/dni/(prelevil iz polmesečnika v ®dnik in je to Z^d?j itUoten’ 'n izčrpani na potu domov va • ii°- P°le£ s° še Pri plači oškodo- kajti tovarna šteje naturalne dajatve, t. j. Djanovanje, kos njive. . . kot 1 din k temeljni - Cl- Nujno je potrebna natančna statistika in stanovanjskih razmer, katera tla*..'' *,uino ie delovnih ^ brez dvoma podkrepila delavske zahteve. o'ri0otrebi stanovanj so 7. t. m. intervenirali ?4r. ravnateljstvu tudi delavski zaupniki. Opo-Van'?®o podjetje, da lahko pridobi nekaj stano-ljeJ v Personalni hiš? št. 102, kjer je neizrab-0 vse vrhnje nadstropje. Treba je samo, da sta Podjetje popravi in preuredi v primerna n°iyar>ia. Želimo, da tovarna sploh bolj skrbi Vžl n°vitev, izboljšanje in zidanje delavskih tor in drug pa nas obveščata, da so te govo- j carinarnica, bo s tem izvršena šele prva eta-rice brez vsake podlage in ni o kupoprodaji' pa načrta, ki je v zvezi s to gradnjo. Druga tovarne Doctor in drug nobenega govora. I etapa obsega načrt zgradbe železniškega pod- Tribuna na sokolskem telovadišču zgorela, voza poleg carinarnice. Cesta pod tem pod- V pondeljek, dne 14. t. m. je okrog 9. ure zvečer pričela goreti tribuna na letnem sokolskem telovadišču v bivšem »Ljudskem vrtu«. Mariborska in studenška požarna bramba, ki sta kmalu prihiteli na lice mesta, sta požar omejili. tribune pa ni bilo več mogoče rešiti. Prav tako je zgorela tudi lesena shramba, ki je stala poleg tribune. Po polnoči je bila vnovič pozvana požarna bramba na pogorišče, ker je ponovno začelo goreti tramovje. Kako je nastal požar, še ni ugotovoljeno, domneva pa se, da je bil podtaknjen. Materijalna škoda je precej velika, je pa deloma krita z zavarovalnino. »c tl..-. . «- *•>. * ■ W - tri Otvoritev mariborskega muzeja v novih prostorih mariborskega gradu, bo šele v drugi polovici meseca decembra. Zborovanje stanovanjskih najemnikov, ki se je vršilo minulo nedeljo v Gambrinovi dvorani, je bilo slabo obiskano. Na zborovanju so razpravljali o ukrepih, ki bi jih bilo treba pod-vzeti, da bi se odpravilo pomanjkanje stanovanj in zaščitilo najemnike pred pretiranimi najemninami. Mariborsko gledališče. Sreda: zaprtoiif£ie-trtek ob 20. uri: »Prevara« red B. Petek: zg-, prto. Soboto ob 20. uri: »Boccacio« red C.'Prva ponovitev Štandekarjeve »Prevare četrtek za red B. vozom bo predstavljala podaljšek Erjavčeve ulice in se bo spajala z dosedaj še neizgrajeno cesto pod Meljskim hribom v.» t.* ‘ ■ 1 4 ‘ bodo gradili podvoz, bo odstranjena 'tudi vogalna hiša v Erjavčevi ulieh ki -stoji nasproti zemljtšei‘r, na +-aterTtTr| ^g^^;DeJ^Stvorbo korakalo v sprevodu grade carinarnico. Za zgradbo podvoza potre- ° ° buje občina del zemljišča, ki pripada Franzo- vim dedičem, ki so se že obvezali, da ga odstopijo brezplačno v izmeri okrog 500 kv. m. Deložacija barakarjev. V Danjkovi ulici so minulo soboto deložirali nekaj stanovalcev v barakah. Deložacija se je baje izvršila radi nemoralnega življenja prizadetih strank. •- ■ •I- J « 1 • " » • » . . ■ *•-li.-.;«. p0_ ložaj nekaterih teh revežev se bo nekoliko izboljšal, ko se bodo preselili v stanovanja v novozgrajenih hišah v Pregljevi ulici. V štirih novozgrajenih hišah pa je seveda mnogo premalo prostora za vse reveže, ki so bili prisiljeni zateči se pod raztrgani krov lesenih barak in vagonov, .* v * • * •-» »t * 9 f I ‘v 't * l^C" siti bi se dalo to vprašanje le s tem, ako bi mestna občina zgradila potrebno število cenenih stanovanj, kajti velikih stanovanj z vi-|sfl)co,^najeippino, v našem mestu itak ne pri-manjkuje več. temveč jih je celo precej praz-bo v ni h, ker je pač premalo najemnikov, ki bi zmo-1 gli visoke najemnine. Delodajalec je dolžan dati nameSiencu dopust, tudi ie nameSCenec dopust ne zahteva PTUJ tj, *avsko kulturno društvo »Vzajemnost« na- prirediti plesne vaje v društvenem lo-’ *an.onska ul. 5. Vabi se vse interesente, qe prijavijo v nedeljo, dne 20. novembra Ajf0 ‘ do 12. ure dopoldne v istem lokalu. — ’tl (t)j Se bo prijavilo zadostno število plesalk ^6,3 ,®salcev, se bodo redne vaje pričele drugo loi dne 27. novembra ob 15. uri. Do sedaj je veljalo naziranje, da ima sicer nameščenec pravico zahtevati tudi za nazaj od delodajalca odškodnino, zato ker ni imel dopusta, vendar samo, ako je nameščenec vsako leto zahteval dopust. Ako ga pa ni zahteval, se je smatralo, da se je svoji pravici do dopusta odrekel. Enakega mnenja so bila tudi sodišča. Sedaj pa je Stol sedmorice izdal važno odločbo, s katero je izrekel, da ni smatrati, da bi se nameščenec odrekel dopustu odnosno odškodnini zanj zanj že s tem, da dopusta ni izrecno zahteval. Svoje pravice izgubi nameščenec šele v slučaju, ako ne'nastopi dopusta, ki mu ga delodajalec nudi. Iz razlogov Stola sedmorice: »Pravilno je mnenje prizivnega sodišča, da je treba dopust izkoristiti v teku leta in da po preteku dotičnega leta službojemnik nima pravice prenesti dopusta n,a prihodnje leto, niti zahtevati kakršnekoli odškodnine radi neizrabljenega ' dopusta, vendar le v slučaju, da mu je službodajalec dopust tudi dal, kar se pa v predmetnem primeru ni zgodilo. Toženec ni trdil, da je tožnici dal dopust in da ga tožnica ni izrabila. Prizivno sodišče misli namreč, da je tožnica izgubila pravico do dopusta in tudi pravico na povračilo škode, ker ni imela dopusta, zato ker dopusta ni zahtevala. To naziranje na. je pogrešno, ker zakon (§ 329 odstavek 1 obrt. zak.) ne zahteva od službojemalca, da bi moral posebej za- htevati dopust, ampak mu je treba dopust dati tudi brez njegove zahteve. Šele, če bi službodajalec tudi dal službojemniku dopust, pa ga ta v dotičnem letu ne bi izkoristil, bi izgubil pravico zahtevati dopust odnosno odškodnino zanj. Če bi pa smatrali, da se služboje-lnalec odpove dopustu že s tem, da ga ne zahteva. bi dopustili, da se z dogovorom molče SV. LOVRENC NA POHČItfjU Proslavo 201etnlce obstoja Jugoslavije bodo organizirala domača društva. Inicijativo je prevzela gasilska četa. Na posvet o prireditvi proslave je bilo povabljeno tudi socialistično delavstvo, ki se je povabilu odzvalo. Proslava se bo vršila v duhu. ki je preveval naše ljudstvo pred 20. leti, ko je iz vsega srca pozdravilo narodno osvobojenie. Delavstvo bo ob priliki te proslave povdarilo. da je bilo, je in bo za svobodno, demokratično državo, v kateri naj ima neokrnjene politične in socialne pravice. Uvod v proslavo tvori bakljada na predvečer praznika zedinjenja, t. j. dne 30. s s. Pernauslom na čelu. STUDENCI PRI MARIBORU LJUDSKA UNIVERZA Pretekli četrtek je predaval g. prof. Še-divy o ČSR. S 150 skioptičnimi slikami je prikazal vse izgube ČSR ter tudi vse one važne ustanove kulturnega življenja Čehov, Slovakov in Rusinov, ki so ostale neokrnjene. V trdnem zaupanju, da narod kljub vsej nesreči ne ibo propadel, je zaključil svoja zanimiva dn časovno aktualna izvajanja. Predavanje je bilo izredno dobro obiskano. Nad 200 poslušalcev je 2 uri sledilo prijetnemu kramljanju profesorja. Izvrstno so se obnesle tudi »ustoierttasnovine« gg. Lintnerja, Kontlerja in VranP^i— Prihodnji četrtek ob 19. uri predava g. dr, Gabrovšek o »Položaju delovnega ljudstva v Nemčiji«, — Vstopnine ni. — Tedenske slike in šaljivi žurnal. Prijatelji vabljeni! Književnost Tone Seliškar: »Rudi«, mladinska povest, 2. izdaja. Založila knjižna založba tiskarne Merkur d. d. v Ljubljani. — Ta privlačna .nladin-ska povest, ki je ob izdanju prve naklade doživela toliko pozornosti' in veselja pri či ta joči i • „ ■ j • . , mladini je te dni izšla v drugi popravljeni iz- Sn ^ 7 t’ k fnpa.^aj° službojemalcu po daji. »Rudi« je napeta, vseskozi realna in so- „h t . T' ,°^r . ce tud' P° §u 338 dobna mladinska povest, ki obravnava življe-obrt. zak. teh sluzbojemnikovth pravic ni mo goče omejiti, ali razveljaviti niti z izrecno službeno pogodbo, še manj pa molče.« (Tako se srlasi razsodba Stola sedmorice od 27. junija 1938 Rv. 510-38). MALO ZA SMEH Gentlemena Prvi mož plešast: Vi ste tepec, gospod. Drugi mož: Mislim, da je bolje biti bedast nego plešast, ker se to vsaj ne vidi na prvi pogled. Praktičen snubač Ona: Moj cče si je pridobil vse svoje premoženje že v mladih letih. Ali vas zanima kako? On: To me ne zanima, pač pa bi rad vedel, če ga še ima. Pristopajte k društvu za vpepeljevanje mrličev >OGENJ< MARIBOR oskrbuje za umrle vpepeljitev v krematorija v Gradcu. Sprejemnina, enkratna po starosti in mesečna članarina Din 15.—. Razen tega nimajo člani s pogrebom nobenih stroškov. Zahtevajte pravilnik na: „0Ben]“, Maribor, Koroščeva ulica 8 nje rudarskega njladostnij^jjoma in na tujem tako zanimivo in tako prisrčno, da je še danes najpriljubljenejša knjiga doraščajoče mladine. Dogodki, ki se vrste s filmsko naglico od poglavja do poglavja se z živo, prepričujočo besedo razvijajo na potovanju do morja, v kurilnici velikega parnika na Oceanu med newyorškimi apaši, na ameriških farmah, v rudnikih in končno v veliki tovarni za avtomobile, kjer se življenje tega mladeniča^ bogato postavi na lastne noge, potem, ko se' strne z življenjem njegovega očeta, materjo in sestro. jVsi dogodki pa so globoko zajeti z veliko vero v uspeh ter prepleteni z nepozabno ljubeznijo do matere, s herojskim tovnii-štvom do sočloveka in s požrtvovalnostjo. — Bližajo se prazniki obdarovanja. Vse starše in ljubitelje mladine opozarjamo na to izredno mladinsko povest, ki jo je s slikami opremil Nande Vidmar. Dobite jo v vseh knjigarnah ali pa jo naročite pri Knjižni založbi tiskarne Merkur d. d. v Ljubljani. Broširana velja din 15, vezana pa din 20. Čehi in Slovenci. Mesečna revija »Ljubljanski zvon« pripravlja kot zaključno letošnjo številko češkoslovaško izdajo, kateri bodo prispevali glasom poročila dnevnika »Narodni Osvobozeni« poleg slovenskega pisatelja dr. Otona Berkopca v Pragi tudi češki pisatelji Karel Novy, pesnika Josip Hora in Seifert, a Mile Klopčič prevaja še tudi druge pesnike. Podobno češkoslovaško izdajo je imela že pred meseci hrvaška revija »Književnost« in sarajevski »Pregled«. — Pisatelj dr. Oton Ber-kopec pa je pravkar izdal v Pragi temeljito študijo o spisih jugoslovanskih pisateljev o T. G. Masaryku. Nemčija zahteva kolonije Obnova mednarodne napetosti Nemčija je v gospodarskih težkočah. To je razumljivo, ker ima razvito industrijo, surovin in trga ji pa primanjkuje. Kancler Hitler je to že sam povedal. S svojimi izjavami, ki so najbrže ofi-ciozne, pa te nemške zahteve poudarja italijanski list »Relazioni Internazio-nali«, češ, da Nemčija zahteva samo, da se ji vrnejo kolonije, ki so ji pripadale. V Godesbergu je Hitler rekel Chamberlainu, da zaradi kolonij ni potrebna vojna in tudi v Monakovem sta Chamberlain in Hitler podirsala izjavo, da sta za pogajana rajši nego za vojno. Če pa se pogajanje še preden so se pričela, smatrajo za neuspešna, je skoraj verjetno, da se doba, načeta v Monakovem lahko prevrže v novo fa- zo mednarodne napetosti. Na francoski in angleški strani ni volje za sporazum. Če demokracije žele mir, tedaj se morajo odreči vsakemu zavlačevanju, vsakršnim očitkom in pretvezam, sicer izgine za vedno evropsko ravnotežje, ki jim je tako pri srcu. Ker sedaj stopi v veljavo italijansko-angleški sporazum, je treba iskreno pričeti z razčiščenjem terena glede vseh vprašanj. Anglija, kakor vemo, se obotavlja rešiti kolonijalno vprašanje. Zato je težko ugibati, kakšne posledice bo imela dosedanja Chamberlainova tervencija v srednji Evropi. * - * * i V Angliji bodo volitve j V angleških političnih krogih govo- ne velesile, ker te dežele spadajo v pore o razpisu parlamentarnih volitev, j dročje Rima in Berlina. Chamberlain sam misli, da je s svojo Iz teh dejstev je razvidno, da priha- intervencijo za mir v Evropi napravil jamo v še hujšo napetost mednarodne močno gesto, zakaj, kdo naj bi bil za vojno in ne za mir. V! tem prepričanju m- Delavčevo pismo s Sladkega vrha Odgovarja »Slovencu« (in »Slovenskemu domu« iz obmejne tovarne Slovenski delavec, zaposlen v tovarni le-1 tovarni tik ob Muri, od koder .gledajo de-penke na Sladkem vrhu ob Muri, nam je po-1 lavci in uradniki nemško zemljo, vse nem-slal imenom njegovih številnih sodrugov in ško? V resnici pa je vse zlagano v nemštvu. 1 Ni nsmreč res, da bi bili tam nemški napisi in sodružic obširnejši dopis glede na napad »Slovenca« in »Slovenskega doma«, v katerem sta ta lista popolnoma neresnično opisovala razmere v tej tovarni. Iz pisma posnemamo med drugim: jrst opisovanju razmer v naši tovarni tolikokrat zlagal, kolikor besed je napisal. Pri tem pa je vedoma zamolčal glavni greh svojih gospodarjev. Če bi bilo res kaj za grajati v tej tovarni so krivi tega edino gospodje okrog --- -- , , ,, . . »Slovenca«. Saj. je že več kot 10 let tega, ko j z njim, je kazal spoštovanje so ravno ti gospodje dali nič manj kot 65 _ m,- jn hrvaščini< katere je g. ravna. nemško uradovanje. Posebno pa so neosnova. ni očitki našemu ravnatelja g. Emilu Haydu, ki vodi podjetje že od leta 1921. naprej 111 lahko trdim, da je ta_ ravnatelj res častna izjema med ravnatelji napram delavstvu. Naše delavstvo je brez izjeme polno priznanja temu ravnatelju, ki je kazal vsikdar razumevanje za delavske potrebe in nismo pri nobeni intervenciji šli od njega praznih rok. Vsaj delr ne uspehe smo imeli vedno za naše, upravičene potrebe. Kadarkoli so se vršila pogajanja kazal spoštovanje do delovnega ljudstva in so se ta pogajanja vršila vedno v lijonov dih denarja slovenskih kmetov lastniku te tovarne in torej že ravno najmanj toliko let odločajo v tej tovarni. Vsaj mi delavci s «mn rrnp.nia. da je edino to možno. Kajti, če telj sposoben. Gospod ravnatelj Haydu ni nikdar nobenega delavca preganjal, ni trpe! krivice in je podpiral zlasti tudi narodno in kul- * O«, ........ , ga položaja, ki bo šele pokazala. Kak rtespretno je Anglija v zadnjih dogod-meni Chamberlain, žive sedaj Angleži,j kih posredovala, kar bi bil najugodnejši trenutek za vo- [ Chamberlain je rekel prišedši v Lon-litve. Vsako odlašanje volitev pa bi u-.don: mir sem ohranil. Razvoj pa doka' tegnilo pomeniti zbujenje zavesti an-jzuje, da iz rešitve miru nastaja še več-gleške javnosti, ki že sedaj dvomi v ja zagata mednarodne politike realne uspehe dosedanjih akcij. Konservativci, ki že najemajo po večjih mestih svoje volilne pisarne in V Angliji je največja opozicijska stranka delavska stranka. Delo stranke v volilnem gibanju bo težko, ce& Chamberlain nas je obvaroval pi‘e° lokale, so prepričani, da bo geslo »de- .)K^ dokjer se ne pokažejo pravHe' lo za mir« premotilo Angl e zg da bodo1 zuua^j angleške polovične politike. P°' glasovali zanje v enakem številu ka- ,ožaj delavske stranke bi bil ugodnejši kor pri zadnjih volitvah. j kasneje Za konservativce so volitve nujne j Toda koriservatVcein pa tudi bajk2 tudi zaradi tega, ker hoče Nemčija ob o miru ne bo koristila. Kakor verno )e novem letu imeti kolonije. ChamberH-! Hciavska stranka, so drugi politiki >" nov načrt je bil, da s srednjeevropski- listi prav odkrito obsodili Chamberlaini koncesijami pripravi pot direktoriju, noov politiko, tako. da javnost ni ne' štirih velesil. Kakor pa razvoj kaže. boi informirana. To dejstvo je v volilnem ta načrt onemogočila nemška zahteva gibanju važno., važen je pa tudi pojav, po kolonijah. Brtz kolonij, ki jih Fran- da je v volilni periodi delavska stranka cija in Anglija nočeta vrniti Nemčiji, v rpnogih dopolnilnih volitvah zmagala, tudi ni misliti na direktorij štirih vele-; Avspicije, da bo delavska stranka ij1 sil. Zakaj, že danes pišejo italijanski in 1 drugi opozicionalci v bodočih volitvah nemški listi da se naj za srednjo in izrekla večjo ali manjšo nezaupnico, so jugovzhodno Evropo ne brigajo zahod- neizbežne. ČeSka muzika v Angliji Ali pride »Smetana« v Jugoslavijo? Sijajni uspehi Češke filharmonije i pokazale bratskemu .narodu vsaj toliko pozor- 1 nosti in zvestobe, kot Angleži in da bi tudi w 2e pred prevratom češkoslovaških mej, je I koj ponovno povabili češki zbor »Smetano'' bila češka filharmonija iz Prage vabljena iz' da izvede nameravano koncertno turnejo 'J1 Londona, da priredi celo vrsto filharmoničnih da jim ob tej priliki pokažemo vso tisto veli' koncertov po Angliji, ki pa se vsled znanih ko ljubezen, ki dejasko preveva vsakega J®" posojila. je najmanje. kar si bom izgovoril, gospodarstvo nad podjetjem. Kako ti gospodje zagovarjajo pred svojo vestjo in pred slovenskim narodom, da dajo 65 milijonov din od slovenskih kmetov zaupanega denarja v podjetje, ki je po njihovih trditvah še danes nemško, po njihovem baje židovsko-madžarsko, v katerem se odloča vse v nemščini in v katerem so sami nemški napisi? Na to vprašanje naj gospodje brez izmikanja jasno in točno odgovorijo, - ' - Res je le, da imajo tudi resnično vsa ta leta popolno oblast nad podjetjem ravno go-j vrača, če pa delavci kljub pritiskaniu nočejo spodje, ki so vsi pristaši in naročniki »Slo-, me{j zelene, pa menda vendar ni kriv ravna-venca« — - • - *> • j telj, ampak pamet naših delavcev, ki pač mi- (Pri sodišču v Mariboru so res vpisani kot j slijo s svojo glavo. Sicer pa je bil ravno »Slo-, poslovodje »Sladkogorske tovarne lepenke« venec« tisti, ki je že pred par leti pisal, da sledeči gospodje: dr. Basaj Jože, ravnatelj, so vsi delavci zapustili marksiste in presto-Žadružne gospodarske banke. dr. Slokar Ivan, j pili v katoliško organizacijo. Kako to, da so ravnatelj Zadružne gospodarske banke (znani sedaj naenkrat zopet vsi marksisti? Menda predsednik Rotary kluba), Erce Franc, pod-j bi bilo hvaležnejše, če bi se »Slovenec« zani-ravnatelj Zadružne gospodarske banke, vsi iz tnal za tiste A- >■-*-• tovarnarje, kjer je res Ljubljane in Lekan Jože. vodja Zadružne go- j vse nemško, do vodilnih uradnikov in kjer se spodarske banke v Mariboru. Op. ur.). | stalno preganja zaunnike in strokovne orga Kako so torej ti gospodje vršili svoje nad- nizacije. V samem Mariboru bo ime! dela do-zorne in martjdhe dolžnosti, če je v tej obmejni volj, nas pa naj pusti pri miru. ga žepa. Marsikje bi bili delavci srečni, če bi imeli tako pravične in socialno čuteče «-> > . ravnatelje, kot je g. Haydu, katerega je slučajno rodila židovska mati. Ne razumemo, kako bi moglo biti pri, nas vse tako nemško, ko pa ima Zadr. gosp. banka vendar kar dva svoja uradnika, g. Slivnika in Kovačiča, ki noč in dan nadzorujeta vso poslovanje tovarne. V tovarni tudi ni nobenih kmnunistov in še nikdar ni bil iz te tovarne nihče niti v preiskavi radi komunizma in se kaj takega tudi nikomur ni še očitalo, kaj šele dokazalo. Takšne denuncijacije delavstvo z ogorčenjem za- Zadnje vesti Francoske strokovne organizacije proti Daladleru V Parizu je bil dne 15. t. m. zaključen velik posvet vseli francoskih svobodnih strokovnih organizacij, na katerem so razmotrivali o predlogih vlade za ozdravljenje francoskega gospodarstva in 32tih dekretih, ki jih je objavil finančni minister Reynaud.j Strokovne organizacije odklanjajo so-: glasno ukrepe vlade in izjavljajo, da | objavljeni dekreti pomenjajo popolno ukinitev socialnopolitčnih pridobitev francoskega delavstva, ki mu jih je dala Blumova vlada. To stališče francoskega delavstva bo merodajno tudi za zadržanje socialističnih poslancev v parlamentu. Roosevelt o pogromih proti zidom Roosevelt je dne 15. t. m. sprejel novinarje, katerim je povedal svoje mnenje in mnenje ameriške vlade o pogromih proti Židom v Nemčiji. Omenil je odpoklic ameriškega poslanika iz Berlina in najavil, da bo vlada takoj po prihodu poslanika v Washington sklepala o vsem, kar se ji zdi potrebno v zvezi z židovskim vprašanjem v Nemčiji. Med drugim je Roosevelt tudi naglasil da spričo dogodkov v svetovni politiki .Zedinjene države morajo misliti na nadaljevanje oboroževanja in pred vsem zgraditi močno letalsko obrambo. Ustreljenega tajnika nemškega poslaništva v. Ratha so včeraj s posebnim vlakom odpeljali v Nemčijo. Holandska vlada ra Žide. Holandska vlada je sklenila zgraditi dve taborišči za židovske begunce iz Nemčije, ki so se v velikem številu pojavili ha Holand skem ozemlju. ________ dogodkov potem niso mogli vršiti. Prireditelji pa so nedavno pisali v Prago, da jih ravno sedaj s tein večjo simpatijo vabijo ponovno in se je pretekli teden pripeljala Češka filharmonija v London, kjer je bila prav prisrčno sprejeta in prireja sedaj od mesta do mesta sijajno uspele koncerte. Angleški kritiki ne morejo dovolj prehvaliti visoke umetniške vrednosti čeških godbenikov in pravijo, da je Češka filharmonija na čelu evropske godbe. Tako mogočno učinkujočega orkestra še baje sploh niso slišali. Filharmonija bo priredila 20 takšnih velikih koncertov. Takoj za filharmonijo pa je prišel v London tudi znani Praški kvartet«, ki prireja tam komorne koncerte s prav enakim prodornim uspehom. Čehi na ta način s svojo visoko kulturo nadaljujejo v širnem svetu propagando za svoj narod. Ob tej priliki bi opozorili, da je nameraval priti v jeseni znani praški pevski zbor »Smetana« na koncertno turnejo po Jugoslaviji, ki pa je bila potem z ozirom na mobilizacijo preklicana. Bilo bi pričakovati, da bi naša pevska društva in J-č liga, ki so tolikokrat uživala nepopisno gostoljubje v Češkoslovaški, gcslovana baš danes za trpljenje češkega n3' roda. 22.000 vagonov premoga dobavljajo dnevu® Nemci iz zasedenih rudnikov v Češkoslovašl® republiki, ki je dala tudi tozadevno potreWe vagone na razpolago. OE(|fl |t|n potrebujete, da zaslužite 1000 Din LtJUU Ulil mesečno doma.— Postranski zaslužek. Donlsl ,Anos‘, Ma ribo -. Orožnova 6. I Dipl. optik E. PETELN Maribor, Grajski trg 7 Dobavitelj Bolniškega fonda jugoslovanskih držav, železnic. Strokovnjaška postrežba, najboljša kvaliteta. Delavski pravni svetovalec Novi predsednik Češkoslovaške, ki bo izbran 24. t. m., bo dr. Chvalkovsky, Slovak dr. Krno bo imenovan ministrom za zunanje zadeve, general Sirovy bo pa imenovan maršalom. Iz dana bo nova začasna ustava, na podlagi katere bo novi predsednik razpustil parlament, razpisal volitve za novi parlament, ki bo potem izdelal definitivno ustavo. Slovaška bo dobila najširšo samostojnost, ki se more zamisliti: poleg lastne zakonodajne uprave bo imela tudi lastno armado s slovaškim poveljevanjem in lastne carine. Desničarski krogi se na Češkem vedno bo*j uveljavljajo: glavno besedo ima agrarna stranka, a tudi fašisti bivšega generala Gajde, ki bo najbrže rehabilitiran, se že pojavljajo v javnosti. Vsi ti krogi si prizadevajo, da bi se razpustile vse bivše stranke in ustanovila samo ena vsedržavna stranka, kako so to storili tudi Slovaki in Podkarpatski Ukrajinci. Socialni demokrati in del narodnih socialistov pa želi ohraniti vsaj eno opozicijsko stranko. Mezda po § 219. obrtnega zakona in hranarina (Dol) Vprašanje: Zaposlen sem bil pri občinskih delih in sem se sedaj pri delu ponesrečil. Ali imam pravico do mezde za teden dni po § 219 obrtnega zakona in do hranarine, če tudi me občina ni pravočasno prijavila pri zavarovanju O UZD?, Odgovor: Tudi kot občinski delavec imate pravico do fhezde po § 219 obrtnega zakona. Če Vas pa ni občina pravilno prijavila, javite zadevo okrožnemu uradu, ki bo izvedel zavarovanje tudi za nazaj in Vam naknadno izplačal hranarino, tako kot bi jo dobili, če bi bili ze od vsega začetka pravilno prijavljeni. Tožba proti zdravniku OUZD (Borovnica) Vprašanje: Ker sem zbolel, da nisem mogel sam k zdravniku okrožnega urada, je šla po zdravnika moja mati, zdravnik jo je pa nahrulil, in mene zmerjal, da so to slišali tudi drugi ljudje. Prijavil me je tudi za en dan pozneje okrožnemu uradu, kot sem v resnici zbolel. Ali lahko tožim zdravnika radi napačne prijave in radi žaljenja časti? Odgovor: Če zdravnik ni javil okrožneJ® uradu pravih datumov, je najbolje, da se oDr' nete na okrožni urad, mu stvar pojasnite ‘ef navedete priče, nakar bo okrožni urad stvf raziskal ter Vam popravil krivico, če se Va je res pripetila. Radi žalitev pa lahko pr° zdravniku vložite tožbo pri sodišču v treh secih, odkar ste izvedeli za žalitve. Pravice neporočene žene do dajatev OUZP (Maribor) Vprašanje: Ali ima žena, s katero živim skU paj, pač pa z njo nisem poročen, pravico zdravniške pomoči in hranarine od OUZD slučaj bolezni? •„ Odgovor: Po določbah zakona o zavarovanj delavcev imajo poleg članov pravico do P0^ pore v primeru bolezni tudi njih rodbinski ki nimajo lastnih dohodkov in žive z vancem v skupnem gospodinjstvu. Za rudo skega člana pa je šteti tudi neporočenega konskega druga. Žena, s katero živite, bo * mogla dobiti hranarino in zdravniško P° ako nima svojih dohodkov, ampak ste jo v ževali Vi. MALI OGLASI Naši P'! telo ■»leenej*®}’«! trni1- Franc Kormnnnn nul.Kori m Hipnoza »Zdaj ga bom uspaval in potlej bo izgubil spomin.« »Za pet ran božjih nikar! Pred desetimi minutami sem mu posodil tisočak.« Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst. Največja izbira in najboljši nakup. Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVIINA Delavski dom m i b i Maribor, Frankopanova ulica 1. Tržaška cesta 18 in Turbarjeva ulica se^ poroča cenj. občinstvu za. ih cenah- gospode in dame po najnizjih , blaž8' Hitra izdelava. Bogata izbira modnega KOLESA, GRAMOFONE, 'cenah6 dShramb* bro in po kulantnih JUSTIN GUSTINČIČ, mehanična MARIBOR. Tattenbachova ulica 14. koles čez zimo. Inktevnlte vedno In povsod Kruh in pecivo Iz nelovske peKnrne v U ten.ee37 tatoto to arrl.lt tčelt /eten » Maribor*. - Tiski: LM.br listama, d. i. > Meritor., nredslaeltell Vtkter Erten y Merlborn Telef«?