PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE L«to 2. štev. 206 - Cena 3.- lire TRST, četrtek 31. januarja, 1946 Uredništvo in uprava, Piana Goldoni It. 1 - L Tel, it. 93806.93807,93808. Rokopisi ae ne vračajo NEPOSREDNA POGAJANJA MED SZ IN IRANOM Glavni talnik ZN Lie prispel v London Ijoudon, 30. - AFP — Eno od treh najtežjih vprašanj na sedanjem 'heedanju Združenih narodov je že refeho — to Je imenovanje glav-“e«a tajnika, za katerega se je velika petorica zedinila. Trygve Lie, ^ Je sprejel mesto, bo prevzel *'r°Je posle h petek. Med tem je komisija, ki je potoke Po ZDA in iskala meeto za •talni sedež, prosila naj rok za Predložit iv porodila podaljšajo za tečen dni, fc J do drugega tedna. N«vi »edež bo verjetno v državi New Tor k. O drugem vpraSanju, o vpra-jfcffenju Irana, ki še ni rešeno, so 'Napravljali na današnji popoldan-**' seji. Kova teheranska vlada °*ividno ne namerava spremeniti °®vodil, ki jih Je dala prejšnja vlada iranski delegaciji. Doeeda-vodjo delegacije Takizadeha Nadomešča Soheli, ki govori rušči-ta. ima prijatelje v Moskvi. Višinski Je izjavil, da ZSSR ničeti ni odklanjala neposrednih poželenj s Iranom. Zaradi tega ni ta>bene potrebe, da bi se varnostni vmešaval. Varnostni svet pa * docela ne strinja s tem stali-Ker pravila predvidevajo, °ej svet najprej priporoči neipo-*^®a pogajanja, bo svet verjetno ta rešitev odobril. Vendar britan-*^a delegaeija vztraja na pravici Varnostnega sveta, naj bo stalno obvtščejj o poteku ’ dvostranskih P°8ajanj, Verjetno, da to povzroča •^snje težava. Grška zadeva Je na dnevnem re-*» takoj za iransko, vendar je lomljivo, ali Jo bo mogoče prečesati na današnji seji vamostne-** sveta. Bevin se je posvetoval ^enes dopoldne z raznimi strokovnjaki. Odbit predlog za sprejem Svetovne strokovne zveze J^ndon, 30. - VZN — Glavni od-7'r organizacije Združenih naro-07 je na seji, ki je trajala do davi, odklonil predlog, da sprejmejo 8Veb°vno sindikalno zveao ter ame-H*sko delavsko zvezo v glavno alcup6čino organizacije Združenih ®arodov kot posvetovalna organa. Glavni odbor Je sklenil priporo. ®tl glavni skupščini, da bi dovolila zastopnikom svetovne »Indikal. Ne zveze, da se kot svetovalci ude. k&ljo dela gospodarskega in sociaL. Nege. sveta, komisij in odborov, ki •o odvisni od omenjenega gospodarskega sveta. Glavni odbor je ob-odklonil predlog, da bi se tastopstvo omenjene zveze in ameriške delavske zveze udeležilo za. *e dokumentov, ki so se jih ja 111 Zvezniki v Nemčiji. Po ftPem P°*lanca Thompsona je bila drfava' kJer J* nastal prvi ^P«d druge svetovne vojn«, v m *Woru pred kongresom J« ^jtataaon poudaril, da bi bilo po-PNtatati na poziv za preki-frV- ^'Plomntlčnlh odnosov s 00 Vo Sesajo, kjer * sedaj prizadevajo, da bi odkrili atomsko bombo za tretjo svetovno vojno, zlasti ker nudi sedaj Španija zavetišče nacističnim znanstvenikom. Naoet položaj v Argentinljl Buenos Aires, 30. Uniprese. — Splošna konfederacija dela Je izdala proglas, v katerem zahteva odstop celotne argentinske vlade in sestavo nove vlade, ki bo sposobna rešiti gospodarska vpraša-1 nja. Politični položaj ja zelo napet. | Javo kandidaturo. Karabinjerji streljali v množico Nica, 30. AFP. — V nedeljo so prebivalci italijanske vasice Isola-bona pri Ventimlgli, ki so nekoč glasovali za priključitev k Franciji, manifestirali pozno v noč proti dejstvu. da se teroristični r;ž!m v nji. hovt pokrajini ni prav nič izboljšal, V ponedeljek so manifestanti razvili na zvoniku francosko zastavo ln prepevali marseljezo. Italijanski karabinjerji so raztrgali zastavo in s streljanjem razpršili ma. nifestante. Tri manifesten te so a-rettrali. KRATKE VESTI! LONDON. General MacArthiur, vrhovni poveljnik na Japonskem, je odvzel vsem članom razpuščene japonske militaristične kaste njihove parlamentarne pravice. S tem ukazom je prizadetih 80 Kanov japonske višje zbornice, med katerimi je tudi 18 knezov cesarske rodbina RIM. Te dni bo prispel v Toran-to večji transport bivših vojnih ujetnikov iz Srednjega vzhoda. WASHINGTON. V starosti 88 let je umrl Hopkins, svetovalec prezidenta Roosevelta in pozneje Trumana. HAAG. Sovjetski filmi, ki sp Jih nedavno predvajali v največjih kinematografih v Amsterdamu, Haagu in Rotterdamu, so imeli velik uspeh. Kritika Je posebno pohvalila film »Mavrico*. SINGAPUR. Zaradi splošne stavke, ki Je izbruhnila, patruljira po mestu oborožena policija. Stavku joči izjavljajo, da se stavka razširja po vsej Malajski. RIM. Novi francoski veleposlanik v Italiji Aleksander Farodi je prispel v Rim PARIZ. Stavkujoči tiskarski delavci nadaljujejo s stavko ter so odbili poziv vlade, naj se vrnejo na delo. MELBOURNE. K tekmovanju za Davisov pokal v tenisu se je doslej prijavilo 19 narodov. Med prijavljenimi je tudi Jugoslavija, ki Je bila zmagovalka v Evropi leta 1939. HAIFA. Petrolejska družba -tiran Petroleum Company> bo zgradila petrolejski vod v premeru 16 palcev iz Kirkuka v Iranu v Tripolis. Dolžina petrolejskega voda bo znašala 862 km letna nosilnost bo 4 milijone ton. TOKIO. Določeno Je, da se bodo vršile volitvo na Japonskem dne 3L marca. Prvič v japonski zgodovini bodo volile tudi žene. BERLIN. V Berlinu so ob navzočnosti zasedbenih zavezniških oblasti odprli univerzo. RIM. Francoska vlada ima namen zaposliti prvo skupino 20.000 italijanskih delavcev v rudnikih ln tovarnah težke Industrije v Franciji. Moskovski list o položaji v Trsti io litijski krotili pod zavezoiško zasedbo V svojem nedavnem pregledu »Delavski razred in sindikati v inozemstvu*, piše moskovski list cTrud* o položaju delovnih ljudi v Julijski krajini: tPoročila iz Julijske krajine in njenega glavnega mesta Trsta govore o težkem položaju delovnih množic te pokrajine. Brezposelnost narašča. Samo v Trstu je nad 20.000 brezposelnih. Delodajalci še nadalje odpuščajo delavce in nameščence in prepuščajo desettisoče ljudi pomanjkanju. Nedavno je bilo odpuščenih 3500 ljudi v ladjedelnicah. Gospodarske težave Julijske krajine postajajo vse večje. V znatni meri je to posledica nezdravega političnega stanja, ki je nastalo v tej pokrajini. Zelo značilen za ta položaj je vedno večji vpliv nazadnjaških krogov, ki jim je uspelo, da no zavzeli vodilne položaje v gospodarskem ta političnem življenju te pokrajine. Gnezdo reakcije ln faSizma V zadnjih mesecih so bili r.a zahtevo nazadnjaških krogov v Julijski krajini ukinjeni izvoljeni narodno osvobodilni odbori, razpuščeni odredi Narodne zaščite, a Mestnemu osvobodilnemu svetu Trsta so vzeli izvršno oblast. Zahteve delavskih organizacij zavračajo drugo za drugo. Njihove proteste proti odvzemanju demokratičnih pravic, izvojevanih v borbi proti fašizmu, omalovažujejo. Stvar je prišla tako daleč, da so oblasti v Trstu prepovedale celo delavska zborovanja, sklicana zato, da bi proučili vprašanje povišanja mezd. Ohrabreni reakcionarji so prešli v odkrit napad proti antifašistom in so osnovali svoj -cOdbor narodnega osvobojenja», ki ga ni nihče izvolil, ki pa uživa podporo vojaških oblasti. Trst je postal pravo gnezdo reakcije ta fašizma, zavetišče vojnih zločincev, ustaških oficirjev in drugih krvnikov Jugoslovanskih narodov. Fašisti, ki so tam našli svoje zavetišče, so postali tako drzni, da >o sl upali celo organizirati manifestacijo na obletnico osvojitve Trsta po italijanskih imperialistih. V takem političnem ozračju od- klanjajo delodajalci vse zahteve delavcev, da bi ustavili množične odpuste ta uvedH v podjetjih skrajšani delovni teden, da bi se na ta način zmanjšala brezposelnost. Tržiški tovarnarji poskušajo z izstradanjem zlomiti voljo delovnih ljudi za borbo proti nazadnja-stvu in fašizmu. Napad reakcije na sindikate Posebno srdito napadajo nazadnjaki Enotne sindikate delavcev in nameščencev Julijske krajine. Sindikati slone na načelu bratstva to enotnosti italijanskih in slovenskih delovnih množic in štejejo nad 70.000 članov, izmed katerih je 35 tisoč delavcev ta nameščencev iz Trsta. Da bi izzvali razkol v vrstah organiziranega delavstva, so začeli tržaški nazadnjaki snovati svoje posebne tako zvane »Julijske sin-dikate*, ki združujejo italijanske šoviniste ta razne protiljudske elemente. Vendar pa s temi manevri reakciji ni uspelo odvrniti organiziranega delavstva in širokih delovnih množic Julijske krajin« od borbe za pravice in proti oživljanju fašizma. O tem pričajo splošne stavke delovnih ljudi Julijske krajine v septembru ta decembru lanskega leta, pri katerih je sodelovalo 200.000 delovnih ljudi, enako pa to dokazujejo tudi velika ljudska Zborovanja ta demonstracije. Plenum Pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov Julijske krajine, ki Je nedavno zasedal, je ugotovil, da so sindikati odločno branili koristi delovnih ljudi to delali za Izboljšanje njihovega gmotnega položaja. Istočasno so skupno ljudskimi množicami Julijske krajine vodili odločno borbo ta Jo vodijo še nadalje za ustanovitev prave demokratične ljudske oblasti ta za popolno iztrebljenje fašizma. Problem Julijske krajine čaka se u celoti svoje rešitve, vendar pa Je že sedaj jasno, da ga ni mogoče rešiti brez upoštevanja želja delovnih množic ta volje večine prebivalstva te pokrajine, kakor tudi ne brez odločne borbe proti fašističnim ta reakcionarnim elementom, ki so si uredili r Trstu svoje o»Je gnezdo. OBRAČUN S FAŠIZMOM 1200 nacističnih vojnih zločincev dobilo zavetišče v (alangistični Španiji Ruski patriarh prejel Stalinovo nagrado Moskva, 30. - VZN — V zahvalo a delo, ki ga Je vršil v bolnišnicah mod vojno to za nove kirur-gične postopke, ki jih je uvedel, je dobil patriarh ruske pravoslavne oerkve Tamboy Vasenyetsky nagrado »Stalin* za zdravilstvo. Sovjeti so izročili železnice perzijski vladi Teheran, 30. VZN. — Reuter poroča danes, da »o sovjetske vojaške oblasti odstopile snočl perzijski vladi nadzorstvo nad vsemi železnicami severnih pokrajin Azerbajdžana, Mazanderana ln Kazvina. Železnice so izročili na podlagi angleško-sovjetako-perzljskega sporazuma. Med te spada glavna železnica, ki pelje iz Teherana v Mia-nik skozi Kazvin, in stranske proge proti Kaspijskemu morju med Ghamsarom ln Bander Shahom. Železnice severne Perzije, ki so jih upravljali Angleži to Američani, ko so pošiljali pomoč Sovjetski zvezi, so vrnili perzijskim oblastem Junija 1945. Madlarske stranke priporočile TildIJa za predsednika republike Budimpešta, 30. Tass. — Politični odbor neodvisne stranko malih kmetov Je sklenil priporočiti strankinemu plenumu, naj predlaga Zol tana TildIJa za predsednika madžarske republike. Tudi koordinacijska komis.Ja komunistične ln soolalno-demokratič-ne stranke je glasovala za Tlldi- Moskva, 30. - Tass — Štiri leta so fašistični barbari divjali v področjih Sovjetske zveze, ki so jih zasedli. Pripravili so načrte za uničenje milijonov sovjetskih državljanov. Fašistični napadalci so razdejali to požgali 1710 mest ta 70.000 vasi ter pustili 25 milijonov ljudi brez strehe. Računajo, da znaša škoda, ki so jo nacistični barbari ■povzročili narodnemu gospodarstvu ZSSR, približno 675 milijard. Novembra 1943. so odmevale po vsem svetu srdite besede tov. Stalina: »Nase ljudstvo ne bo oprostilo nemškim barbarom teh zločinov! Prisilili bomo nemške zločince, da se bodo morali zagovarjati za svoje zločine.* In sedaj je prišla ta ura plačila. Fašistični krvolokl, ki so Jim sodila ljudska sodišča v Smolensku, Brijaneku, Leningradu ta Nikolaje-vu, so že dobili strogo, toda zasluženo kazen. Nadaljuje se proces proti fašistom, ki so zakrivili grozodejstva v Beli Rusiji ta Ukrajini, kjer so hitlerjevski krvoloki pobili več kot 6 milijonov sovjetskih državljanov. 25. januarja mo pričeli obravnavati grozodejstva, ki so jih povzročili nemški zavojevalci na področju Velikih Luk. Tudi tokrat kakor v Nlkolajevu, Leningradu ta Brijansku, sedijo oficirji nemške armade na zatožni klopi skupaj z orožniki, bivšimi agenti Gestapa ta SS oddelkov. To dokazuje najbolje tesno sodelovanje, ki je trajalo do konca, med poveljstvom nemške armade in poklicnimi Himmlerjevi-mi krvoloki. Vsi ti banditi ta morilci, ki so se nadejali, da se jim bo posrečilo pobiti vse sovjetsko ljudstvo, so nenadoma spoznali, da Je prišla ura plačila mnogo prej, kot so mislili. Sedaj skušajo vse mogoče, samo da bi si rešili kožo. Tl banditi, katerim ni bilo nič za življenje drugih, se oklepajo sedaj svojega lastnega, skušajoč zvrača-tl svojo odgovornost na desno in levo. Skušajo zbežati pred kaznijo, toda dejstva so tu ta jih obtožujejo. Pred nespornimi dokazi bo fašistični banditi prisiljeni priznati dejanja, ki so jih zakrivili v zasedenih mestih to vaseh. Ti procesi ne obravnevajo samo zločinov, ki Jih Je izvršilo nekaj desetin fašističnih krvolokov, kateri bodo dobili pravično kazen, kakor so Brunner, Hasel in drugi fašistični zločinci, ki sedaj sedijo na zatožni klopi; sovjetska sodišča sodijo obenem fašizmu, kot strašnemu režim mračnjaštva ta krutega fanatizma, V Niirnbergu stiskajo narodi glavo fašističnega polipa, tu v Kievu, Brijansku ta Velkih Lukih se pa sekajo ne manj nevarni udi tega polipa. Po izgonu nemških zavojevalcev s sovjetskega ozemlja so »e predstavniki državne preiskovalne komisije podali na mesto zločinov, yki so Jih izvršili Nemci, da bi jih preiskali to ugotovili krivce. Dosedaj smo pa še daleč od tega, da bi ujeli vse krivce, ker so ti nacistični ubijalci dobili zaščitnike ta branilce. Poudarili smo te dni, da je na skupščini Z. N. delegat Bele Rusije izjavil, da je vlada Bele Rusije napravila seznam fašističnih zločincev, a imeni 1200 Nemcev, ki so dobili zavetišče v falangistiu.nl Bpaniji, kakor je bilo mogoče z natančnimi poizvedovanji ugotoviti. Glede na sporazum med velesilami, ki so se borile proti Nemčiji, je predsednik beloruske delegacije predlagal glavni skupščini Z. N., naj odobri ukrepe, ki bodo omogočili, da se kaznovanje krivcev pos- peši. Zahteva beloruske delegacije izraža upravičene želje vsega sovjetskega ljudstva, naj zločince potegnejo iz njihovih skrivališč ta naj dobijo zasluženo kazen. Uničenje nemške vojne industrije London. 30. INS. — Zavezniški kontrolni svet v Nemčiji Je pričel izvrševati določila potsdamski konference glede uničenja vseh nem. ških industrij, ki bi mogle biti u-porabljene za prerod nemške vojaške sile. Prav tako se Je pričelo transporti ran j e nemških industrijskih naprav, ki Jih bodo uporab za plačilo reparacij. Nemški ujetniki nadomeščaj italijanske London, 30. INS. — Prvi transport nad 30.000 nemških vojnih u_ jetnikov, med katerimi so tudi častniki, bo prispel v fahruarju iz Kanade v Anglijo, kjer bo pomagal pri obnovi od bombardiranja porušenih mest Nekaj tisoč drugih bodo uporabili za poljedelska deta. Pomoč nemSkih vojnih ujetnikov postaja potrebna, ker odhajajo I-tahjanl postopoma domov. Nemci so v odličnem fizičnem stanju in sposobni za najtežja deta. Haj pomeni britansko-grški gospodarski sporazum za CrcO« Atene, 30. Tass. — Ves grški tisk bolj sli manj kritično komentira gospodarski sporazum, ki je bil podpisan med Grčijo to Britanijo. Zlasti ostro kritizira sporazum list »Rosos-pastis*. List piše v u-vodnlku, da 46 milijonov funtov, ki jih Je dala Britanija Grčiji za vojno proti Italiji, ni mogoče smatrati kot dar. Britanija ne more zahtevati od Grčije plačila vojnega dolga, kajti tudi ona sama ne plačuje svojih vojnih dolgov Ameriki. Amerikancl so namreč kot glavni vojni upniki odklonil! sprejemanje plačil vojnih dolgov. List pravi, da bodo Imenovani britanski svetovalci pri ministrstvih za finance, narodno gospodarstvo, transport, preskrbo, javna dela, delo in obnovo tar pravi, da bodo »ti svetovalci »kupno g misi- jami za organizacijo armade, mornarice, letalstva ta policije tvorili grško dejansko vlado.* List »Sima* je tudi mnenja, da v sporazumu, po katerem bodo finančni komisiji tudi tuji predstavniki, nj niti besede o usodi grških milijonov, ki so blokirani britanskih bankah. List je mnenja, da prisotnost tujih svetovalcev lahko samo ovira delo v ministrstvih, ne more pa biti v pomoč. Celo rojalistični list »Embroe* kritizira sporazum to pravi, da ni zadostil grškim upom. Listi opozarjajo, da Je zlasti negativen del v sporazumu pomanjkanje točne opredelitve tujih svetovalcev ta njihove kompetence tar pravijo, da Je celo sedanjo vlado sram, da bi ta sporazum priznala kot uspeh. 'ožigali so, močili in obijali Ni jih omehčal jok žena ln otrok 9.9.1920, ko še ni bilo fašizma: je bila zažgana hiša Josipa Kmpotiča v Puli MK Takole so upepelili stotino vasi, pobili in pognali te hiš sta/roe, otroke, £ene. V spomin na partizanskem tednu 8 komemoradijo za padlimi junaki je prioni ta partizanski teden. 3e nosijo črnino matere in vdove. Se niso posusene solze ea njihovimi dragimi in *e štrlijo posastno v mrak ostanki bajt »n oslih vasi. Skozi štiri leta so krvaveli sinovi triaitdih in tržiskih delavcev na raznih bojiščih in v partizanskih brigadah, skoti stiri leta so delali sužnji na&fašizma v tovarnah in ladjedelnicah pod neprestanimi bombnimi alarmi. In dane« s« *• zopet najdejo ljudje, ki bi pljunili na vse te krive, najdejo se vojn* dobičkarji, ki izdajajo zdaj svoj s l hi ds ko krvjo pridobljeni denar za novo borbo proti temu ljudstvu. Plaoujcjo časopise in kampanjo, ki sramoti /omete, ki u svojimi oko* vankami prihajajo v mesto, da bi mu ob prihodu komisije dajali slovansko obeležje*. Sramotijo ono ljudstvo, iz katerih žuljev so se hranili, h kateremu so vsa ta leta hodili prosjačit sxj maslo in jajca, ono ljudstvo, ki so mu kradli kulturo in materni jezik skozi desetletja raznarodovalne tiranije. Delaveo, ki so mu poigali tLavo-nntore* in krnit, Mi so mu poigali «Narodne domove* Se dolgo vesta, da so skupne njune pravioe in skupen njun sovražnik. To vesta tako dobro, kot slovenska inteligenca, ki je morala umolkniti in emigrib ra«, ki to jo razgnali na vse strani it rodne Primorske in ona poltena italijanska inteligenca, ki je morala umolkniti, ker se ni hotela toliko ponižati, da bi P®tolizno tur lila slavospeve nasilniku. Vsi ono, kar je bilo zdravo in pozitivno v slovanskem in latinskem življu primorskih mest »n trgov, kar ja bilo nepokvarjenega na slovenski primorski vasi, vse to se je zdru&ilo, ko je napočil vas. Vse to je zlo v brigade in odrede, vse to se je borilo za novo ljudsko oblast. Kar pa je bilo gnilega, to se je potuhnilo, invazorju lizalo pete ali klalo kot zlooinoe z zločinci. Danes, ko je partizan odlcili orožje in se molče posvetil obnovi, danes se je zopet razbohotilo vse ono, kar je gnilo, tuli tn »e široko usti, kot da ni bilo nikoli herojev, ki so o-prali last italijanskega naroda v tej pokrajini, kot ni bilo nikoli herojev, ki so žrtvovali vse, prav vse do svojega poslednjega diha za enakopravnost svojega zatiranega slovenskega ljudstva. Znajo se klanjati, saj imajo dolgoletno prakso. Znajo trobentati, saj to so vedno znali. Toda zakaj niso znali pošteno vztrajati ob strani zatiranega ljudstva, zakaj niso znali m orožjem umirati, kot so znaH na ozemlju Julijske krajine le Titovi in go-ribaldinski partizani t! Iz zavezništva skupne borbe proti političnemu in socialnemu terorja je zraslo krvavo bratstvo v o-roaju, ln tega s krvjo neitetih skupnih žrtev zapečatenega tovarištva ne bodo mogle veo razbiti in skaliti nikake Šovinistične maM-naoije. Italijani in Blovenoi te pokrajine so se skupaj borili za o-evoboditev tvojega ljudstva. Skupaj so se borili v hribih z orožjem in skupaj bodo nadaljevali v mestu. Šovinisti pa, ki mislijo, da bodo varali svet, ko bodo skušali razbijati to edinstvo, prikazovati potrebo tn organizirati posebne italijanske organizacije, kot se je to ie zgodilo, aU pa tudi slovenske, ve bi se med primorskimi Blovenoi sploh našli le taki pokvarjenci, se pošteno motijo. Partizanstva si ne morei nadeti kot pero za klobuk. Moral si ga doživeti, pretrpeti. In takih pravih partizanov bo težko najti med šovinisti. Partizanska preteklost t« tu» tej zemlji nekaj svetlega sredi najhujše bede in trpljenja, nekaj lepega, o čemer bodo pele narodne pesmi in o čemer ne bo utihnila zgodoiAna, dokler bo trajalo kulturno vloveStvo. Zato pozdravljamo partizanski teden, ki oživlja ta duh heroizma in složnosti med narodi, ta duh čuta odgovornosti napram človeški družbi, ki se je rodil v naiih najtežjih časih in nam pokazal pot v boljio bodočnost. Rtsnioe, ki smo te je naučili v borbi, ne smemo več zatajiti. Po poti mednarodnega tovah riitva in ljudske pravioe moramo iti do konca: Ramo ob rami — do resnične svobode, socialne pravilnosti *n narodnostne enakopravnosti. „ Želimo, da bo Trsi priključen k Jugoslaviji“ Številne delegacije Iz Trsta so prlile v Opatje salo, da bi pozdravile komandanta IV. armlje JA In Izrazile naj-večjo leljo In zahtevo s Priključitev k Jugoslaviji Včeraj so a« ▼ Opatje selo na Krasu pripeljali delegati iz raznih okrajev in tržaških tovarn. Želeli so pozdraviti komandanta slavne IV. armade, njihove osvoboditeljice, ter preko njega sporočiti tovarišu marialu Titu »voje želje. Tovariš komandant IV. armade, generalni poročnik Danilo Lekič, pa je že pred njihovim prihodom odpotoval. Okrog osmih zvečer je v Imenu komandanta IV. armade »prejel delegacije tov. polkovnik Dule Korač. Okrog 60 delegatov, mož, žena in mladine se je zbralo v prostorih menze štaba Odreda Jugoslovanske armade za Slovensko Primorje, Trst in Istro. Obkrožili zo tovariša polkovnika ln mu po vreti izročali pisma, naslovljena na komandan-do IV. armade ter mu sporočili svoje težnje ln zahteve. Prvi je »pregovoril delegat Iz Sv. Jakoba, ki je dejal: «V imenu prebivalcev šentjakobskega okraja Izjavljamo željo, da bi Tret pripadal k Jugoslaviji. Prosimo vas, da to pismo, v katerem je Izražena volja našega ljudstva, odnesete v Beograd.* Za njim je brezposelni tržaški delavec »pregovoru v Imenu vseh brezposelnih tržaških delavcev: »Veliko nas je brezposelnih, 1'acni smo In naše družine trpe pomanjkanje. Prepričani pa smo, da bi v VII. federalni republiki imeli vsi dovolj dela. V taki reSitvi tržaškega vprašanja vidimo tudi edino rešitev za obnavljanje naše industrije. Prosimo, da to sporočite tudi tov. maršalu Titu. Ml smo se borili zato ln se bomo še borili*. Nato so po vreti Izročili pisma, ki jih je napisalo ljudstvo tržaškega okraja Sv. Ivana, Sv. Magdalene, članice tržaških antifašističnih žena, člani tržaške antifašistične mladine, člani SIAU-ja, Delegat Iz ladjedelnic Sv. Marka je dejal: »Mi, poitenl delavci iz ladjedelnic, hočemo biti priključeni k Federa- četrti dan „bele" stavke v ladjedelnici Sv. Marka Delavci ladjedelnic sv. Marka v miselnostjo je doumelo, da je ljud- Trstu stavkajo danes že četrti dan. Stavko so proglasili zato, ker je uprava ladjedelnice zopet sprejela na delo fašistične elemente, in sicer 13 tehničnih voditeljev, ki jih je epuracijska komisija Izločila lz ladjedelnice v mesecu maju in ki jih je Urad za epuracijo oprostil. Ti elementi so 26. t. m. ponovno prišli na delo. Ker jih delavstvo dobro pozna kot nasilneže ln po-bornike tfažisrti&ih načel, noče na noben način sodelovati z njimi. Delavci so sicer pri&U na delo in so zasedli svoja mesta, vendar v znak protesta proti tej odločitvi, n« delajo. Izjavili so, da ne bodo delali toliko časa, dokler ne bodo sprejete' njihove upravičene zahteve. Uprava tovarne j* hotela prisiliti delavstvo na delo ■ tem, da jim je zapretila, da ne bodo dobili kosila lz tovarniške kuhinje. Končno so delavci kosilo vseeno dobili. Kljub razgovorom a Zavezniško vojaško upravo in Uradoan za delo ni bilo mogoče odstraniti reakcionarnih elementov la tovarne, ker jth ščiti uprava tovarne. Tudi predvčerajšnjim je uprava, tovarne pretila, da delavcem ne bo dala kosila, ako bodo stavkali dalje. Toda delavci odločno vztrajajo pri svojih zahtevah, to je, da nočejo sodelovati s takimi elementi, ki so jih v fašistični dobi zatirali ln zapostavljali. Odklonilno stališče ravnateljstva, ki noče ustreči tej upravičeni zahtevi delavstva, povzroča med delavsko množico vedno večje razburjenje in nevarnost, da se bo «bela» stavka še razširila. Delavci ladjedelnio sv. Marka včeraj opoldne niso dobili kosila. Stali so v vreti pred prostorom, kjer je menza. Nato »o ravno tako pričeli v vrsti krožiti po prostorih ladjedelnic« ln peli delavske pesmi. Živijo v največjem pomanjkanju, toda volja in zavest premaguje vse. Včeraj popoldne so se nadaljevali razgovori delavskih zastopnikov s predstavniki Urada za delo, da bi te nezaželjene elemente končno odstranili iz tovarne. Do sedaj še ni bil dosežen sporazum. ako zadružništvo v ljudski demokraciji vse nekaj drugega, od onega, katerega smo bili navajeni za časa fašizma in kot ga imajo tam, kjer ni ljudske demokracije. Tu pomeni zadružništvo vzajemno so. delovanje, samopomoč, samoodločbo delovnega ljudstva v gospodar, stvu. Zadružništvo pomeni osvobodilno borbo na gospodarskem polju proti izkoriščevalcem in para-sitom delovnega ljudstva. Ljudstvo sl takih množičnih Stankov zelo želi, ker more na njih izražati svoje misli, staviti predlo, ge*, stvarno kritizirati In dobiti potrebna pojasnila. Vendar vse te težnje ljudstva nekateri premalo u-popevajo. Večjo aktivnost torej! Ljudstvo bo vsak dober pouk kaj rado sprejelo. Otvoritev delavskega doma v Postojni V soboto 2. H. bo v Postojni slovesna otvoritev delavskega doma. Delavci ln nameščenci so si ga sami popravili in v ta namsn žrtvovali svoj enodnevni zaslužek. Spored tega res delavskega praznika je naslednji: Dopoldne slovesna otvoritev doma, popoldne pa v popravljeni ln prenovljeni dvorani bivšega žele*, nlčarskega dopolavora kulturna prireditev. Na sporedu Je Finžgarjev* ljudska drama: »Razvalina življenja*, več recitacij in pesmi. S tem, da so si delavci ln name. iJčencl sami postavili svoj dom, so Mera tl pokazali, da J ton fašizem v vseh 25 letih ni mogel zatreti volje po Izobrazbi in napredku. tivnl ljudski republiki Jugoslaviji. V Imenu vseh naših delavcev te pozdravljam in preko tebe pozdravljam vso Jugoslovansko armado*. Starejša žena se je prerinila med delegati do tovariša polkovnika ter mu dejala: »Izgubila sem sina in hočem, da bo moja žrtev poplačana s tem, da se Trst priključi k Jugoslaviji*. Zena je zadnje besede komaj izrekla. Zaihtela je in vsi prisotni so občutili in razumeli njeno bol. Tov. polkovnik Dule Korač se je delegatom zahvalil za pozdrave. Pozdravil jih je v imenu Jugoslovanske artmade in vsega Jugoslovanskega ljudstva, ki budno spremlja borbo ljudstva Julijsko krajine in Trsta za dosego osnovlh demokratičnih pravic, za katere se je to ljudstvo borilo že vsa dolga leta pod fašizmom. Vse jugoslovansko ljudstvo čuti z njimi Dejal Jim Je, da je tov. komandant IV. armade, ki je prav odšel, ob priliki svojega obiska videl kaj misli, čuti in želi tukajšnje ljudstvo, ter da bo tolmač njlgovlh teženj pri maršalu Titu. Obljubil je, da bo isto storil tudi sam, ko se vrne, da bo pripovedoval vsakemu borcu in vsakemu Jugoslovanu o ljubezni, borbi in žrtvah ljudstva Julijske krajine. Delegati so med petjem borbenih pesmi preživeli prijeten večer v krogu borcev, podoficirjev ln oficirjev Odreda ter tov. polkovnika Dule Korača. Zadovoljni in polni Pojasnilo V dnevnih časopisih so se po. javile vesti, da se v Trstu vrši ijudsko štetje, ki naj ima baje namen, da na prikrit način izvede neko vrsto glasovanja o bodoči usedi naše pokrajine. V današnjih časopisih je sicer že izšlo uradno obvestilo NNU, da so akcija popisa ne smatra za protizakonito, dokler se popisniki pri zbiranju osebnih podatkov vedejo mirno in dostojno. Da se pa vendarle izključi vsak dvom o pomenu tega popisa, izjavljamo, da je pobuda za popis izšla iz clastitu-ta za proučevanje Julijske krajine«. Popis, Id je seveda na po. polnoma prostovoljni osnovi, je čisto nepolitičnega značaja, in služi izključno v študijske in statistične namene omenjenega instituta. Pripravljalni odbor clnstituta za proučevanje Julijske krajines Otvoritev umetniške razstave v prid partizanski sirot ln vdov Pred dnevi je bila v Trstu v umet. gal. «Trieste» v Viale XX Settembre otvoritev umetniške razstave, ld so jo priredili v zvezi s «Part?zansklm tednom* za pomoč vdovam in sirotam padlih borcev za svobodo. Tržaški umetniki razstavljajo na tej razstavi 78 del. Ob tej priliki je izšel tudi katalog, ki ga je pripravil akademski slikar tov. Spacal, uvod pa je napisala tov. Maria Lupleri. Izkupiček razstave gre v korist partizanskih vdov in sirot. Kmelijsko zborovanje v Trst« Konferenca ZPP v Sežani V soboto 2. februarja t. 1. ob 9,30, bo v Sežani okrajna konferenca Zveze primorskih partizanov. Na 1 konferenci bodo izvolili okrajni od-bor Zveze primorskih partizanov. I t«*1« kl km«cke rridelke prodaja, Vabljeni so vsi partizani okraja. I zasluzi brez truda še enkrat več, V nedžljo dopoldne se j« v Trstu v prostorih sedeža Enotnega krneč, kega sindikata vršilo kmetijsko zborovanje za Trst in okolico. Številni udeleženci so pozorno sledili referatom, ki so živo posegali v njihovo življenje. Prvi je govoril tajnik Pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov tov. Muslin o nalogah, ki si jih je sindikat zadal in o tem, katere naloge je sindikatu uspelo rešiti. Naj. važnejša je bilo skleniti novo delovno pogodbo, ker pa vodstvu E. S., kljub neštetim poizkusom in intervencijam ni uspelo. Delodajalci, ki so včlanjeni po večini v Julijske sindikate, namreč dosledno odbijajo skleniti novo pogodbo. Druga važna naloga Je bila izdelati načrt za novo kolonsko pogodbo. Načrt je gotov ln bo bistveno spremenil dosedanje stanje. Tovariš Muslin je poudaril, da načrt ne spreminja samo materialnih dajatev. temveč se nanaša prav tako na do sedaj obstoječe moralne odnose. Njegov namen je rešiti kolone lz suženjstva v katerem je do sedaj živel on ln njegova družina. Nato se je referent dotaknil še vprašanja maksimiranja cene koruzi, k] jo morajo kmetje oddati. Poročilo o dosedanjem delu E-notnegu kmečkega sindikata Je na zborovanju podal tov. Gerbec. U-vodoma je zborovalcem na kratko obrazložil vlogo sindikatov. V Trstu in okolici bivajo po večini mali kmetje ln posestniki, nekaj najemnikov in nekaj kolonov. Vsi ti sami obdelujejo zemljo in garajo od ranega Jutra do poznega mraka. Prt vsem tem pa so stalno izpostavljeni izkoriščanju raznih brezvestnih trgovcev. Naštel je nekaj primerov, ko so Jasno pokazali, da kot kmet, ld Jih prideluje. Te krivice je mogoče rešiti le z močno sindikalno organizacijo in z zadrugami. Enotni kmečki sindikat obstaja 5 mesecev In ima že 1230 elanov iz Trsta in okolice. V svojem poročilu se je tov. Gerbec dotaknil tudi poslovanja bivših fašističnih kmetijskih organizacij in ustanov, ki so našega kme. ta samo izkoriščale. Nato pa je govoril o borbi sindikata z veleposestniki, zlasti v tržaškem okraju, ter je točneje obrazložil načrt kolonske pogodbe. Dalj« je sindikat dosegel povijanje plač poljskim delavcem od 60 lir na 144 lir dnev. Obiščite v galeriji „Trleste“, Vlale XX. Settembre št. 16 v Trstn, umetniško razstavo v prid partizanskih vdov ln sirot no. Sindikat je rešil tudi nad 30 delavskih sporov. Sporj med posestniki ln delavci pa so bolj redki. Doslgel pa je tudi to, da je ZVU postavila posebno kontrolno komisijo, ki je preiskala razmere v bivšem fanatičnem uradu, U.P.S.E.A., ki pa še vedno obstaja, T* komisija je ugotovila sleparije, ki so jih počenjali tamkajšnji uradniki ln je 4 tudi zaprla, medtem ko je ravnatelju urada uspelo pobegniti. Kljub tem dejstvom pa ZVU noce pristati na to, da bi poverila razdeljevanje krmil in semen našim kmetijskim zadrugam. Izgovarjajo se, da ti uradi obstajajo tudi v Italiji In da zato morajo obstajati tudi tu. (!!!) Tovariš referent je nato govoril o najtežjih kmečkih vprašanjih, to je o preskrbi sena in živinske krme OD TRIGLAVA DO JADRANA Mladinski koncert v korist partizanov Tudi mali pionirčki hočejo v partizanskem tednu izraziti hvaležnost svojim starejšim bratom in očetom, ki so se borili za njih svobodo. V tun namen prirede v nedeljo 3. febr. t. L ob 14 uri v dvorani v ul. Ca. prin mlad. koncert. Nastopijo o-troški zbori Barkovelj, Gropa-de, Sv. Ivana in Skednja. Veliko delavsko zborovanje y Tržiča Včeraj j® bilo v Tržiču v prisotnosti predstavnikov Pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov veliko delavsko zborovanje. Navzočih je bilo okoli 6.000 delavcev, članov Enotnih sindikatov. O zborovanju bomo podrobneje poročali v jutrišnji številki. Čezsoča Kakor vsako leto, je bil tudi leto« 17. t. m. cerkveni shod v cerkvi sv. Antona. Popoldne pa je Imela mladina kulturno prireditev, kjer je igrala sovjetsko igrico: «Dekle s severa*. Pevsko druStvo «Skalar» Zadružna predavanja ▼ sežanskem okraju V času od 21. do 26. t, m. so se v sežanskem okraju vrllll množični sestanki — vsega skupaj 12, na katerih so navzoči obravnavali zadruiino vprašanje, zlasti: 1. Bistvo, pomen ln namen zadružništva; 2. vzroke propadanja zadrug v kapitalističnem gospodarskem redu: 3. zadružništvo v demokratičnih državah; 4. zadrutolStvo v naših prilikah. Ljudstvo, ki se je sestankov u-deležllo, je povsod z velikim zanimanjem poslušalo ribajanja, zahtevalo pojasnila, stavilo predloge ln upravičeno kritiziralo delovanje dosedanjih zadrug. S svojo zdravo V ponedeljek dve ostri obsodbi, v torek dve premili KULTURNO-PROSVETNO DELO Tedenski pregled Kulturnih prireditev Primorsko ljudstvo, zlasti mladina. iivahno tekmuje na kulturno prosvetnem polju. Vsak dan prireja kulturne mitinge, na katerih nastopajo pevski zbori, dramateke, tamburalke in drug« skupine. Uti tn vadi te v rtvitacjiah in deklamacijah v igricah in drugih prizorih, da bi nadoknadita, kar je izgubila v iasu prisiljenega molka, na tem valnem popriltu udejstvovanja. Da bi *}>ra\ila svoje kulturne prireditve no dostojno viHno, da M jim dala rez ljudski znala), pri. reraio prosvetna drultva Hrom Primorske pevske, in dtamatske teta je, pritegujejo ljudstvo na pre-davanja in zborovanja, vadijo mladino v slovmitim, skratka nudijo vso potrebno pomot in polagajo vso skrb zdravemu “razvoju, tel ja ljudstva je predvsem ta, da W te kulturne prireditve rZt služile Hrokim ljudskim množicam, da bi jim ti nastopi nudili ivmvet in jim pomagali pri vzgoji. ORLEK. Kakor v drugih vasf.h tudi v Orleku mladina tekmuje nn kulturno prosvetnem polju »«. decembra pr. I. je priredila lepo uspelo predstave. Tovoriti in tovarilU« dramskega odseka so uprizorili en '-di Janko eZadnje sr e tem je* in igro v treh dejanjih *Dva prstana*. Na tem kuiitvrnem mitingu je prvii nastopilo komaj ustanovljeno pevsko druitvo tDrapa*. TRST. V ponedeljek je bila V prostorih prosvetnega krolka *Kra~ Ijit* večerna prireditev Zvez« primorskih partizanov. Cisti dobitek prireditve je tel v prid svojcev padlih za svobodo. Prireditev je potekla v vzdulfu tovariftva in vesele drufabnosti in je bila izrsdno dobi o obiskana. Vsi obiskovalci to Pred dnevi se je morala zagovarjati pred izrednim porotnim so-dlKem Marija Ferllgoj, ker je ovadila SS-ovoem nekega partizana In nekega Zida. Obtoženka je zanikala In izjavila, da so SS-ovci po odhodu obeh fertev lz njenega stanovanja aretirali tudi njo. Sodlšde jo je oprostUo. Sledil Je proces proti Alojzu Ko-detidu in Ivanu Fontanotu, kor sta ob priliki nemškega napada v vasi Villanuova del Quleto izdala štiri partizane in povzročila njihovo u-smrtltev. Fontanot je na begu, Ko-četld, fašist la leta 1922., pa se ni mogel mnogo braniti proti obtoli-bam neštetih prič — sovaščanov. Vse pride so poudarile, da Je na svojo pobudo Izdal partizane. Sodišče je obsodilo Fontanota na dosmrtno ječo, Kočetlča pa na 24 let zapora, trajno prepoved Javnih služb ter štiri leta nadzorstva po prestani kazni. Predsednik sodišča Thermes, Javni toiileo Okretič. odnesli najboljši vtis. Tov. Ntllo je na prireditvi »pregovoril nekaj iskrenih besed o nadaljevanju slovansko italijanskega tovariltva tudi na tem polju. GORICA. V nedeljo zv«i«r so gostovali v Gorici oaribaldinci iz 'Čedada. Zvečer so usptino nastopili u dvorani Ljudskega doma. Izkupiček prireditve so namenili € Par titanskemu tednu*. Pester program, ki so ga izvajali deloma v italijan-Itini, deloma v furlanitini, je nu-dil navzočim prav prijeten veter. Odlltno so podali presunljiv prizor iz nemlktga taborilta. Pri tem prizoru ni bilo na odru igralcev, tem-vei to is ozadja izvajali svojo vlogo pemtki zbor in recitatorji. Sledila je slika iz Sivljenja garibal-dinoev t> borbi za svobodo. V tem prizoru je bila zelo ganljiva scena umirajočega ranjenega kurirja. Pevski zbor iz Moimaooa pod vodstvom utitelja Tita Kiepi, j« odpel vrsto furlanskih pesmi, med katerimi eCiampanit de sabide »ere*, eStellutis alpinist, ter iivahno pesem iz Rezije *La Reseana*. Tov. Malagntni Rento je mojstrsko Izvedel le dva lal.Hva samogovora v furlanitini in nmofen prizor iz bolnic«. Oorilko ljudstvo leli, da bi Korčetlčev hranile« Fetrucclo Zen. naro. Pred dnevi se js vršila v odsotnosti obtožencev razprava proti Azzu Maninu ln častniku SS Lucianu Hesse, ker sta ovadila 14 svojih tovarišev. Po zaslišanju prič je sodišče obsodilo Manina na štiri leta ln 8 mesecev zapora. O Hesseju, kl je po Izjavah prič« Skerjano hodil sjalno na »rastrella-mente», Je vedel Škerjanc tudi povedati, da ga Je videl sam, kako se je vrnil oboroten ln s štirimi ujetniki m akcij«. Javni tožilec Je zahteval za Hesseja samo 10 let zapora, Guldo Zenna.ro, branileo, pa se je d rial Izjav obrambnih prič, da Je bil Hesse le tolmač ter zahteval njegovo popolno oprostitev. Sodišče je obsodilo oficirja SS Alberta Luciana Hesseja na tri leta zapora (!!!) in na poravnavo sodnih stroškov. Predsednik Roatti, tožilec Ferluga, je zapelo «Pesem o svobodi* ter druge. TovariSlcl Dragica in Almira sta podali lepe deklamacije. Kobarid Skletpi, kl jih je mladina sprejela na svojem sestanku 9. t. m., niso ostali na papirju. 23. mladincev Je v dveh urah pripravilo 35 stotov drv. V medsebojnem dvournem tekmovanju je prva skupina 6tlrih mladincev pripravila 7 stotov drv, druga skupina desetih 'lanov 15 stotov drv, tretja skupina petih članov osem stotov drv ter četrta skupina Štirih članov pet stotov drv. S tem je mladina iz Kobarida dala zgled vsej oetaH mladini okraja. Zgonik Pred ustanovitvijo prosvetnega društva je bila mladina deljena na dva tabora. Takoj po ustanovitvi društva pa je pričelo nekako novo življenje. Ustanovili so pevski in dramatskl odsek, v katera se Je združila vsa mladina. Mladinci prihajajo redno k pevskim vajam. Tudi dramatskl odsek dobro deluje. Priredili so že več kulturnih mitingov. Tu imamo konkreten dokaz kako udejstvovanje ca kulturno-prosvetnem polju druži ln obenem kulturno dviga mladino ln tudi starejše. Trebče Odbor emtifafclstlčne unije v Trebčah se v imenu vaščanov najtopleje zahvaljuje tov. LaurenU-ju za njegov obisk ki predavanje, kl ga je imel pri nas dne 15. t. m. Bovec Na prvem zboru volivcev je KNOO za Bovec podal poročilo o delovanju v letu 1945. Ljudstvo je »prejelo obračun z odobravanjem. Zanimalo pa se je zlasti za vprašanje gozdov. Protestiralo je, ker so poslali za gozdna čuvaja dva tujca. Zato J6 gozdarskemu odseku poverilo nalogo, naj zahteva od ZVU odstranitev teh dveh osebi kajti Bovec Ima sam dovolj sposobnih ljudi, kl bi dobro čuvali in urejevali svoje gozdove. KNOO Je razčistil tudi zadevo starega železa ln razbitih nemških avtomobilov. Ob tej priliki Je ljudstvo ponovno videlo, da so govorice proti narodni oblasti le Izraz mržnje nekaterih nasprotnikov. Na zboru volivcev so izvolili novega referenta za gozdarstvo, kajti prejšnji ni vršil svoje dolšnosti. Nadomestili so tudi referenta za prosveto. TRST Šentjakobsko prosvetno društvo »Ivan Cankar" Jutri, 31. t. m. ob 20. url, bo v mali dvorani v prvem nadstropju v ulici Caprln 7, društveni sestanek, na katerem bodo nadaljevali razpravljanje o ustavi FLRJ. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva. Zveza primorskih partizanov priredi danes ob 20 uri v dvorani prosvetnega društva «5korkja» v Vlcolo deliOspedale Militare št. 23 ples v korist vdovam in sirotam padlih partizanov. Enotni sindikati Sindikat gradbene stroke. Poverjenike raznih kategorij, posebno pleskarje, vabimo v petek 1. februarja t. 1. ob 18. uri v ulico Im-brlanl št. 5, L, soba St. 4. SIAU Škorklja (vlcolo Osp. Militare, 23) Jutri ob 20 bo predaval tovariš Kenda o važnem perečem vprašanju. Vatljenl so člani in prijatelji Po predavanju sestanek I. terenskega odbora. članstvo vabimo na zabavni večer, ki bo dne 31. t. m. v novi dvorani v prid iasu bed« tn trpljenja. Pesem je bita nalemu ljudstvu najbolj verna tolaiba v kritičnih časih. Zato je postala izliv trete in ljubezM v svobodi. Vombtrlkemu zboru ielimo zato le vet uspehov, a obenem mu pri-pordčamo, da pritegne v svoje vrste vso mladino. To naj velja tudi za vse ostale pevske zbore. Res je, da potrebujemo dobrih pevsl&h zborov, toda profesionaMsti ne smemo postati. KOPRIVA. Pred itirimi meseci so obnovili skoraj petdeset let staro druitvo tZarja*. Takoj se je vpi. salo preko sto (lanov, teravno je u Koprivi-Vrje malo prebivalcev. Pohvale vredna j« zlasti tov. Nevenka, ki se je takoj po prihodu iz internacije lotila dela no tem polju. Lepe uspehe jo dosegla kot voditeljica pevskega zbora in dramskega odsrka. V zadnjih mesecih so imeli osem kulturnih prireditev. IirM-)0 tudi lepo knjilnioo. Pred kratkim to osnovali tomburaiki zbor. Prošnje za vojno odikodnino Da bo reševanj« prošenj *a vojno odikodnino slo hitreje od rok, smatra finančna lntendanca po- Pri tem so prebrodili velike teiave, ki to nastale pri nabavi instrumentov in plačevanju učitelja. SEDLO; Po ts letnem kulturnem molku je bilo v Sedlu zopet obnovljeno druitvo tSloga*, ki ima tedaj preko 60 Hamov. Dasiravno so lele z delom pričeli, to le vidni prvi u-spehi. KOSTANJEVICA NA KRASU: Na Silvestrovo je prvii po 10 letih nastopilo prosvetno druitvo eZora*. Uprizorilo je nekaj laljivih prizorov. Sodelovala je tudi mladina.■ Pionirji pa so ie večkrat nastopili. Pokazali so, da to v vasi najbolj udarni. Zasluga zato gr« tudi tov. učitelju. Vse nase čitatelje, zlasti člane kulturnih druStev prosimo, naj nam bolj pogosto poročajo o kul. tumo-protvetnem delovanju (n o težavah, ki jih srečavajo, da bomo lahko večkrat objavili kulturno* prosvetni pregled. Želimo tudi, da bi napisali kritiko o posameznih kulturnih prireditvam in o kultur. no-prosvetnem delovanju sploh. 8 tem bomo natlm pros\yetnim društvom pomagali pi cmagnti (slave, popravljati napake in ljudstvo kulturno vzgajati. HOUSimii KRIMU IZDELKOV kupuje surove kože srebrnih in navadnih lisic, veveric, kun in dihurjev, Naznačite vrste in ceno dr. ZiLIOTTO, Trst Via Trenlo U, m - Tel. 26138 Idealna krema da ie hitro In prijetno obrijei brez vode in čopiča HARMONIJE za pivska druitv* dobavlja Ivan Kacin, Gorica, VI* New York 46 (blvSa Via Torriani)-UglaJuje in popravlja tudi gl as® virje in harmonije. Prosvetno druitvo »Slavko Škamperle1* V petek 1. februarja t. L ob zvečer, bo v veliki društven) dvorani prt Sv. Ivanu tov. Jakšeti<* Jurij predaval o internacionali z*” cljl Trsta, V Dutovljah Na dan sv. Blata 3. 2. 1946. od J* url priredijo fantje v Dutovljah kot nSkdaj »v«™^ VEL,K' javni ples »v. predsedniku J terana. 11* Zastopnik zi Jiuoslavilo JULY MAYER - TRST, Piazza dalla Bor« $