štev. 252.
O Ljubljani, g soboto, dni 3. nooembra 1906.
Leto XXXIU.
Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13-— za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20
V upravniSivu:
za celo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ IO1— za četrt leta „ „ S'— za en mesec „ „ 170
Za pošli], na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm):
• ■ •
13 h 11
za enkrat za dvakrat za trikrat za ve* ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, Izvzemšl nedelje ln praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo i' v Kopitarjevih ulicah {t. 2 (vhod iti
- dvorlšie nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
(JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
—- Vsprejema naročnino, Inserate in
reklamacije. (Jpravniškega telefona Štev. 188.
Ob slovesu.
Glasi, milo zadonite Srčne želje izročite! Izkopan je grob nad nami S tužnimi kropljen solzami.
Mrtvaška.
Liberalci so se vendar enkrat spametovali: svojo oporoko delajo in sc poslavljajo od nehvaležnega svetd. Šc nedavno so svoj politični obstanek opravičevali s tem, da je na Kranjskem še mnogo src liberalnih in »neodvisnih«, sedaj pa, ko so izprevideli, da novo leto prinese splošno in enako volivno pravico, so jeli misliti na kolikortoliko častno umikanje. Toda, kakoršno življenje, takšna smrt in ravno smrt naših libcralcev ni nič kaj izgledna. Sklenili so, da gredo iz sveta s par krepkimi psovkami in so si v prvi vrsti poleg naših poslancev privoščili dr. Kramara in Mladočehe.
Dne 31. oktobra jc »Slovenski Narod« z zares občudovanja vredno resignacijo povedal, da je njegova stranka legla v grob. »Saj pride čas«, piše, »ko vstane napredna misel k novemu krepkemu življenju«. Torej, izreč-no priznanje, da je že nastopila smrt. Potem pa se »Narod« s srdom, ki ni dostojen za umirajočo dušo, zaganja v Mladočehe. Milo se spominja časov, ko so se liberalci »ramo ob rami« borili z Mladočehi. V Mladočehe so se ozirali naši liberalci sobojevniki, kakor »potapljajoči se nesrečnik v rešilni čolniček«. Kaj pa so storili Cehi naenkrat tako hudega? Morda so prodali svoj lastni češki narod, kakor je Šusteršič prodal Korošce in Tržačane? Saj tako bi bilo sklepati iz vse prejšnje pisave »Narodove«, ki je venomer dolžil Mladočehe, da so z volivno reformo in dvetretjinsko večino pokopali slovanstvo v Cehih. Toda kaj še! »Slovenski Narod« piše 31. oktobra dostavno: »Mladočehi so pravočasno za-se vse preskrbeli, zavarovali so si svoje posestno stanje in dosegli za-se vse. kar je bilo sploh mogoče doseči.« Torej ni res, da jc Kramar prodal češke interese, kar je še nedavno »Narod« trdil v soglasju z njegovo najnovejšo simpatijo »Politiko«, katero je nekoč vedno ljubeznivo obrcal s »staro praško tetko«. Torej v čim so sc pregrešili Mladočehi? Kramaru ie namreč takoj potem, ko je z volivno reformo dosegel, da so se pri »razdelitvi mandatov ozirali na Češko in Moravsko«, postalo vse drugo Hekuba — tako splošni slovanski inte-
resi kakor zlasti češko-slovensko bratstvo«. Torej je on uničil na kakršen način že koli Slovane in jih z volivno reformo potisnil v zid? Kaj še! Storil jc nekaj gršega! Pričakovati je namreč bilo, da Mladočehi »s svojo pomočjo podprti vsaj svobodomiselni element na Slovenskem. Toda Mladočehi so bili krvnik napredne, svobodomiselne misli.« In kaj so Mladočehi s tem vse izgubili! »Zapustili so tiste poslance, ki so z vsem svojim delovanjem pokazali, da jim je napredna stvar nad vse I« Ti poslanci so namreč storili dvoje sijajnih stvari: eden, Plantan, je v odseku za volivno reformo »poskušal doseči, da se popravijo krivice, ki se hočejo zadati z volivno reformo »napredni stranki,« drugi, dr. Tavčar pa je, kar se tiče obmejnih Slovencev, to svojo skrb »najsijajnejše dokazal s svojim delom v odseku«. In to delo ni »našlo milosti v očeh mla-dočeških politikov.
To ni več nadutost, gospodje se sami iz sebe norčujejo, kar je očividcu znak počasnega umiranja. Toliko humorja ob smrtni postelji! Plantanova volivna geometrija je še hujša spaka, kot Pergeltov predlog glede na razdelitev in porazdelitev nemških volivnih okrožij na Češkem, ki naj bi rešil najbolj zakotna nemška gnezda sredi čeških okrajev. Tavčarjevo »delo« v odseku pa je znano. Mož si jc z njim zaslužil ime Sternberga II. Predlagal je, naj se nekaj izpremeni pri razdelitvi volilnih okrajev na Koroškem, namesto da bi počakal ugodnega trenotka. ko bi naši poslanci v plenumu združeni nastopili za drugi koroški mandat. Potem pa je napadal v odseku Čehe brez povoda in zato dobil primerno plačilo. Njegova stranka pa je nahujskala naivno »Edinost«, da je grdila naše poslance po Primorskem. Naposled pa se je Tavčar združil s Steinom, Malikom, Sternbergom in drugimi odličnjaki, da obštrui-ra volivno predlogo v zbornici. Osmešil je celo za celo slovenstvo tako važno zadevo tržaškega šolskega vprašanja, da jc tozadevni predlog vrinil med tiste smešne predloge žalostnih obštrukcijonistov volivne reforme. Tržaško šolsko vprašanje kot predlog figurira med predlogom Chocovim, naj vlada preskrbi, da se v Avstriji^ne bodo zgodili slučaji, kakor-šen je slučaj kopniškega stotnika in med predlogom Sternbergovim, naj se nekaterim obglavljenim češkim plemičem iz 17. stoletja napravi na Hradčanih spomenik! In to samo
zato, da prepreči hitro in ugodno rešitev vo-livncga vprašanja, ki je največjega pomena za razvoj vsega ustavnega življenja v Avstriji, napredek slovanskega življa v obče in Slovencev še posebej. Za to ni drugega primernega izraza kot sicer banalna, a v tem slučaju čisto primerna prislovica, da psi oblajajo mesec.
Zgodovine liberalnih donkišoterij ne bomo pisali. Njihov manever je bil čisto enostaven: narodnost so izigrali proti volivni reformi, ki se brez koncesij v Avstriji, kjer se križa toliko nasprotujočih se interesov, nikoli ne more uveljaviti. Šlo sc jim je zgolj za gospodarstvo njihove meščanske inteligence, ki jo bo volivna reforma strla. »In Vas je strah!« Strah pa je tudi tiste konservativne elemente v Avstriji, preko katerih gre moderna doba naprej, ne da bi se zmenila za njihovo nazadnjaško stališče. Celo izvrševalncga odbora katoliško-narodne stranke na Moravskem se je polastila groza in pozvali so svoje poslance Hrubana, Koudelo in Stojana, naj izstopijo iz »Slovanske zveze« ter se pridružijo opoziciji proti volivni reformi. Nam ni žal ne za liberalce, ne za take konservativce, ki krščanstvo zamenjujejo z reakcijo. Kdor ne razume neskončne zmožnosti za pravi razvoj in napredek v katoliški svetovni misli, ta je mrtev za nas in mrtev za vso socialno evolucijo, ki vzkali iz naših načel in je zmožna n- -osnovati zastarelo človeško družbo. Prav nič si ne prikrivamo posledic, ki jih bo imela splošna in enaka volivna pravica. Vse bo prišlo takratna dan, težnje vseh slojev, naziranja vseh demofcraških strank. V tem boju pa se bodo naše moči šele izkazale. Pokazali bomo, da se znamo uveljaviti tudi brez privilegija. Čc tega nismo v stanu, pa sploh nismo zmožni, da napredujemo.
Zimski strahovi se umičejo. Ko pride pomlad, pa- zacvetc pomladno življenje po celi Avstriji, po celi naši deželi. Naloga ljudskega parlamenta bo velika. Marsikaj, kar sedaj vsled plemiških in birokraških tradicij nc spada v delokrog zakonodajnih zastopstev, bo morala nova zbornica pridobiti zase in si osvojiti za vedno. Mi pa bomo stopili na to pozo-rišče v zavesti svojih mladih sil in v zavesti, da nas je izbralo, volilo in pooblastilo ljudstvo. Naj tedaj vstane iz groba »napredna« ali nazadnjaška ali katerakoli misel, našla bo stranko, ki ji je kos. Našla bo zavedno in izobraženo ljudstvo, vzprejeinljivo za vse, kar
je dobro, organizem, ki zlahka preboli udarce, ki so mu jih zadali izkoriščevalci napredne misli.
Železnica Trebnje Št. Janž.
Od dobro poučene strani se nam v tej zadevi piše:
Umestno je, da sc javnost informira o sedanjem stanju te pereče železniške zadeve.
Stroške tc normalnotirne železnice, ki bi zvezala po najkrajši črti Trebnje s premogovnikom pri Št. Janžu, proračunilo je železniško ministrstvo na 2,450.000 K brez voznega parka, to je brez vagonov in strojev.
Ministrstvo stoji na stališču, da mora to železnico speljati delniška družba dolenjskih železnic, a da za to železniško zgradbo ne sme potrositi več nego 1,800.000 K vsega skupaj.
Drugi pogoj ministrstva je, da mora vnaprej zajamčen biti od nove železniške proge čisti donos letnih 81.000 K v svrho obresto-vanja in amortizacije zgradbene glavnice v znesku 1,800.000 K.
Dokler ti pogoji niso izpolnjeni, se brani železniško ministrstvo, dati koncesijo za novo železnico; ravno tako sc brani finančno ministrstvo, pritrditi novi železniški Zgradbi, ako označena rentabiliteta ni vnaprej zajamčena.
Pogoji so težki. Treba jc predvsem pokriti razloček med proračunanimi stroški v znesku 2,450.000 K in od ministrstva omejeno stavbeno vsoto v znesku 1,800.000 K, tedaj primanjkljaj v znesku 650.000 K.
Kdo bode pokril ta ogromni primanjkljaj? Prebivalstvo prizadetega ozemlja med Trebnjem in Št. Janžem tega ne more storiti in po mojih mislih ni v stanu kaj prispevati k železniški zgradbi.
Dežela Kranjska je glede na prežalostne deželne finance popolnoma nezmožna, prevzeti to breme.
Ves železniški projekt bi se tedaj razdrl že na tem primanjkljaju!
Iz tc zagate je rešila projekt Št. Janška premogovna družba, ki je izjavila, da zgradi novo železnico po določeni črti na svoje stroške in jo, ko bode izgotovljena. izroči delniški družbi dolenjskih železnic za pavšalno (skupno) vsoto 1,800.000 K, tako da torej St. Janška družba prevzame v svoje breme ves primanjkljaj v znesku 650.000 K.
S tem bi bila odstranjena prva ovira.
Pride druga ovira radi zajamčenja čistega doneska letnih 81.000 K.
Vlada je izračunila, da bodo letnih 41.000 kron donašale voznine brez premoga, da je torej iz voznine za premog pokriti še čistih 40.000 K na leto in zahteva od St. Janške družbe, da prevzame jamstvo za teh letnih 40.000 kron na ta način, da zajamči, da se bode na
L1KCK.
0'Annunzlo — propadel.
Nekaj tragičnega se je zgodilo v Italiji, »nel paese di gloria, belezza cd entusiasmo«. In nekaj dni so vsa velika politična vprašanja stopila v ozadje, in vse piše o tem za Italijane najvažnejšem dogodku. Goljufija v Ternih jc še nekoliko zaostala za to katastrofo.
D'Annunzio in Eleonora Duše to sta bili zadnji čas imeni, skoro tako slavni, kakor Garibaldi, Čavour in njih kronani tovariši. D'Annunzio si je mnogo domišljal. Hotel jc na razvalinah krščanstva postaviti nov svetovni red. v katerega je nabiral elemente iz starega poganstva in jih hotel kronati s pridobitvami nove dobe. Dokler je segal nazaj v zgodovino in je vzbujal klasične spomine, so ga Italijani slavili iu oboževali daleč čez njegovo vrednost. Umetnik si ic ustvaril krasen dom, kjer živi le svojim študijam in spisom, obdan od vseh ugodnosti življenja.
In zdaj je hotel d' Annunzio Italijanom pokazati nova pota bodočnosti. Študiral je Nemce. Ruse, Skandinavcc, in zdaj je stopil pred italijansko občinstvo z novim delom, ki mu je dal mnogo obetajoče ime »Piu che 1'amorc«. Zavil sc je v skrivnostne oblake molčečnosti.
da bi bila radovednost občinstva bolj napeta. Gledišče »Constanzi« v Rimu si je štelo v čast, da uvede v svet d'Annunzijevo novo dramo. Radovedni časnikarji so zaman izku-šali dvigniti pred časom zastor od te skrivnosti — in zato je bilo pričakovanje tem večje. D'Annunzio jc osebno prišel v Rini, da jc navzoč pri izkušnjah, h katerim razven njega ni smela pristopiti živa duša. Iu tako sc jc Ic čitalo vedno v časopisju o pripravah za nekaj velikega, novega, kar je občinstvo storilo še bolj nervozno. Ker časte Italijani d' An-nunzia kot inkorporacijo modernega italijanskega genija, ie vse upalo, da prinese premiera novega dela, ki predstavi »Več nego ljubezen«, nekaj izrednega.
In to izredno jc tudi prišlo.
Za premiera je bilo gledališče prenapolnjeno. Občinstvo se je trlo v gneči, kar jc se-veda šc pomnožilo nervozno pričakovanje. Igra obstoji iz dveh dejanj in ni nič drugega, nego dramatično obdelan nauk Nictzschejev o gosposki in hlapčevski morali. Inžener Cor-radi se čuti nadčloveka, razlaga ta svoj nauk na dolgo in široko, uniči srečo svoji ljubimki in slednjič umori še samega sebe. To je »piu che 1'atnore«.
Ko se jc pred italijanskim občinstvom začela razkladati dolgočasna nemška filozofija, so poslušavci takoj postali nemirni. Eni so go-
drnjali, drugi so klicali igravcem, naj bolj počasi in razločno govore. Ko so se pa le še vlekli dalje nietzschejanski dialogi, je občinstvo zbesnelo in začelo žvižgati. Tako je bilo prvo dejanje pokopano. D' Annunzio je bil sam v loži navzoč, in ko je videl, kaj jc naredil, sc ni pokazal kot triumfator kot ponavadi, ampak je ložo zapustil, rekoč svojemu prijatelju, da več ne poide gledat svojih iger.
Drugo dejanje je prineslo ganljiv ljubavni prizor, ki je Lahe zopet nekoliko pomiril, da so nekateri začeli celo ploskati, hoteč igro rešiti. A konec je zopet vse podrl, in igra je končala s škandalom za pesnika in za igravce. D'Annunzio je bil prišel zopet nazaj, a jc pred koncem igre bežal iz gledišča. Z najhujšim zabavljanjem jc šlo občinstvo domov. Ko mu jc prišel nasproti na ulici oddelek straže, so nekateri zlobneži začeli vpiti: »Arrestale i! poeta zaprite pesnika!«
Prijatelji d'Annuzicvi so dolžili igravce, da so krivi neuspeha. Zato jc za reprizo storilo gledišče vse, kar jc moglo. Črtali so nekatere predolge razgovore, a tudi drugič jc igra popolnoma propadla. »Piu che 1'amorc« jc izginil s pozorišča iii ž njim »največji genij mlade Italije«, ki sc jc čutil poklicanega, da uvede novodobno poganstvo »nadčloveštvo« na oltar italijanske kulture, zbežal s pozorišča in izgubil nitnb proroštvn in genialnosti. Slave
ga kot pesnika in retorika, a kot prorok nove vere, ki bi se kot orel povzdignil nad krščanskim Rimom in ustvarjal nove svetove, je premagan in izžvižgan.
Nesrečni 3. nouemfce? 1846 v Idriji.
(Ob šestdesetlctnici.)
3. novembra t. I. poteče šestdeset let, odkar je Idrijo in idrijske rudarje iz neznanega vzroka zadela huda nezgoda, pri kateri je tudi 17 mož izgubilo življenje. Lepa visoka piramida iz vlitega železa kaže kraj, kamor so nesrečne žrtve zvestobe v službi položili. Ob šestdesetlctnici ta spominček.
Bilo 2. novembra 1846, ko sta rudniška uradnika Sztrazsay in Luschan v spremstvu višjega načelnika Ferchcrja in drugih paznikov zaračunavala akordno delo ter pri tem obšla celo jamo, nc da pri tem odkrila kaj posebnega. Na večer jc obšel zopet jamo paz-niški namestnik Eggenbergcr, ki tudi niti v Lcopoldovem rovu ni kaj posebnega opazil. Dclavccv ponoči ni bilo na delu, bila sta v jami le čuvaja Ivan Vidmar in Ivan Marg-reitner ter štirje tesarji pri šahtu sv. Barbare.
Čuvaja sta marljivo opravljala službo. Vidmar jc prehodil spodnji del jame, Marg-reitner pa zgornjega. O polnoči sta se v jami

novi progi prevažalo vsako leto najmanj 400 tisoč meterskih stotov premoga.
Št. Janška družba je izrekla, da v osigu-ranje nove železnice tudi to jamstvo prevzame, toda pod pogojem, da se jej že v naprej za prevažanje premoga dovolijo taki tarifi, da bode zamogla izhajati. Kajti če je voz-nina za premog previsoka, potem železnica za Št. Janško družbo sploh nobenega pomena več nima, in potem tudi železnice ne bode!
Baš v tej točki pa tiči največja težkoča. Kajti železniško ministrstvo je pod pritiskom finančnega ministrstva določilo tako visoke tarife, da je Št. Janška družba izjavila, da v takih okoliščinah zgoraj označenih bremen in tedaj železniške stavbe ne more prevzeti.
Sedaj sc vrše pogajanja v smeri, priti do sporazumljenja med vlado in Št. Janško družbo radi preniognsh tarifov. Le v slučaju ugodnega uspeha teh pogajanj se bode železnica gradila, ker drugače Št. Janška družba odstopi in se iznova loti železniškega načrta Št. Janž-Sevnica! To pa bi bil hud udarec za našo dolenjsko stran, osobito za trebanjski in mokronoški okraj in za celo kranjsko deželo, osobito tudi za — Ljubljano, ki potem še nadalje ostane v usodepolnetn območju premognega monopola trboveljske družbe, kajti izvoz Št. .lanškega premoga bi potem šel na Zagreb!
Tako obstoji velika nevarnost, da se vse nade glede železnice Trebnje-Št. Janž še v zadnjem hipu razrušijo.
Tedenski pregled.
Državni zbor. Dne 26. oktobra je bil v tretjem branju skoraj soglasno sprejet načrt zakona, ki sc z njim podržavi Severna železnica. Da se je posrečila ta važna akcija, ima mnogo zaslug tudi dvorni svetnik Šuklje, ki je kot poročevalec sijajno izvršil težavno nalogo; čestitala sta mu zato načelnika češkega in poljskega kluba.
Gosposka zbornica je sprejela zakon o zavarovanju privatnih uradnikov tako, kakor ga je sklenila državna zbornica; zasebni nastavljenci bodo sedaj osigurani za starost.
30. oktobra sta se predstavila zbornici nova ministra Schonaich in Latscher. — Krščanski socialci so predlagali, naj zbornica pozove odsek za volilno reformo, da takoj predloži zbornici svoje poročilo in naj se takoj vrši drugo branje. S tem so prehiteli češke radi-kalce in druge obstrukcijoniste, ki so vložili 24 obstrukcijskih nujnih predlogov. Ti nujni predlogi, ki sta jih podpisala tudi dr. Tavčar in Plantan, bodo tedaj čakali, da se završi U. branje vol. reforme.
Ponarejalci denarja. Prijeli so v Ljubljani razpečevalca ponarejenih 20kronskih bankovcev; ime mu je Anton Moglica, ki je opravljal brezvestno službo v družbi Ivana Kosiča. Poslednji je iz Ljubljane odnesel pete, a so ga zalotili v Trstu. 7. njim vred so ondi zaprli še šest takih ptičkov, ki so razen enega vsi Italijani; imeli so svojo delavnico v Veroni. — Moglica je imel pri sebi 114 »fovš bankovcev«.
Trgovinski minister je naročil poštnim uradom, naj pazijo strogo tudi na zlat denar, ker krožijo v prometu ponarejeni cekini po 20 K.
Slovenci v Uraden so ustanovili novo telovadno društvo z imenom »Slov. Sokol«. To društvo bo skupno torišče, kjer si bodo Slovenci brez razlike političnega mišljenja urili telo in krepili slovenski živelj v tujini.
Zveza krščansko socialnega tobačnega delavstva na Dunaju se je že dalj časa poganjala za izboljšanje starostne preskrbe. Dne 24. oktobra je bila zopet deputacija pri poslancu Sturmu, ki je izvedel od finančnega ministra, da je regulacija gotova in ugodna za delavstvo. Soc. demokratje bodo ta uspeh najbrž pripisovali sebi.
Kmetiška zveza za Spodnji Štajer. Na shodu katol. političnega društva za kozjanski okraj dne 28. oktobra sta govorila poslanca dr.
pri takozvanem Jožefovem predoru sešla in pri tem opazila dim. Nista šc vedela, kako huda nesreča preti, a šla sta pogumno za dimom ter opazila, da na Klementovem predoru gori. Šla sta takoj iz jame ter ob pol 3. uri ziutraj zbudila jamskega načelnika Fercherja, ki je stanoval nad Antonovim rovom. Fcrcher je takoj šel v jamo, da si ogleda nezgodo. Ob enem so vzbudili namestujočega c. kr. oskrbnika Strazsaya. Tudi Strazsay je takoj vstal, hitel k šahtu sv. Barbare in Terezije ter ukazal nabijati leseno desko, da je »šina kljukala« odslej neprestano ves dan. iz čakalnice ob Antonovem rovu je hitel Strazsay v grad k uradnemu predstojniku, rudniškemu svetniku Albertiju. Bilo je ravno ura tri zjutraj, ko je sklical predstojnika ter ves zmeden sporočal: »V jami gori! Mi pa ne moremo nikjer blizu, vse je izgubljeno!« Polagoma je svetnik Alberti izvlekel iz Strazsaya, da si je imenovani ogledal le »Terezijo«, »Barbaro« in »Antonov« rov.
Rudniški predstojnik Alberti je bil bolan že pet tednov. Bolne noge mu tudi sedaj niso pustile, da bi šel iz gradu. Zato je potrebne odredbe dajal iz svoje sobe, izvrševali so jih pa ostali uradniki. Strazsayu je naročil: 1. Preiščejo naj se vsi vhodi v jamo ter tam, kjer ie mogoče, je iti v jamo, da se ukrene, kako bi se preprečila večja nezgoda; 2. delavce naj se porazdeli ob posameznih odprtinah, da pripravijo opeko, les, gnoj, ilovico, ako bi bilo treba rudnik zapreti. Delo naj vodi
Jankovič iu dr. Voušek. Župnik Cerjak je opozarjal zborovalce na nevarnost nove liberalne stranke ter priporočal, naj se združijo kmetje vslovenškokmetiškozvezo za Sp. Štajer. Zborovalci so to misel sprejeli z navdušenjem. — Isto se je predlagalo tudi na shodu pri sv. Lenartu nad Laškim.
Ne gre jim. Občni zbor društva »Akademija«, ki hoče propali in gnili liberalizem ohranjevati pod krinko »kulturnega dela«, je pokazal vso revščino liberalnega izobraženstva. Ni udov, ni denarja, ni volje. Dr. Novak je ob sklepu zborovanja dal udeležencem odprto spričevalo: »Uspehov ni, ker smo bili preleni.« Na občni zbor je prišlo od 25 do 30 akade-mijanov, ki so pri volitvi novega odbora oddali 16 veljavnih glasovnic.
Zaitava je ta. Organizator Cham meni, da je junak, ki mora podreti vrhniško trdnjavo. Preteklo nedeljo se je zopet potrudil na Vrhniko; topot se je zadovoljil s shodom po § 2. S posebno zmago se ne more ponašati, ker je bilo zborovalcev le kakih 20. Tepen pa dr. Cham ni bil, ker so orožniki skrbeli za mir.
Ruski sosedje še nimajo miru. V Peter-burgu so vrgli roparji bombo pod voz, ki so ua njem peljali v državno zakladnico 600.000 rubljev. Ko je policija zasledovala enega tatu, je vrgel novo bombo proti nji. Pri eksploziji sta bila ubita dva zločinca. Vojaštvo, ki je prišlo na pomoč, je streljalo vsevprek.
4000 dijakov je zborovalo na peterbur-škern vseučilišču; dijaki so prisegli boj ca-rizmu. Univerza je zopet zatvorjena. — V mnogih gubernijah trpe vsi ljudje hudo lakoto.
Mrtve duše. V uvodniku od srede je podal »Slovenec« pod zgorajšnjim naslovom mlajši, »moderno vzgojeni« inteligenci lepo kopico navodil in resnic. »Ni brez talentov, ta inteligenca, — a je mrtva ker nima prostora. Naj tisti, ki pripisujejo le sebi inteligenco in moč, snujejo društva, naj predavajo, naj organizujejo, — nimajo prostora, ako prihajajo z liberalnim imenom. Edina pot, če hočejo delati za narodni blagor v javnosti je, da se pridružijo nam. Kdor je pa tako top, da mu fraza o klerikalizmu še moti spanje, ž njim nobene besede.«
Veliki nemiri so bili zadnji čas v Sarajevu. Srbi so vpili »Doli z Avstrijo! Doli s Francem Josipom!« — 26. oktobra je okrog 600 Srbov hotelo napasti semenišče, stanovanja kanonikov in »Hrvatski dom«. Vojaška oblast je prisilila vlado, da jc ščitila Hrvate z vso policijo.
Raznoterosti. »Glasbena Matica« bo proizvajala v koncertu okrog Velike noči Verdijev »Requiem«. — Na pruskem Poljskem bojkotira nemške šole okrog 40.000 poljskih učencev. — Laški kralj pride 5. novembra na lov v Trbiž.
Deželni odbor je odpovedal službo dr. Robidi v dež. blaznici. Dr. Bleiweis pa bo prepustil vodstvo in primarijat nasledniku, ki bo imenovan. Radi te zadeve ima zdravniška zbornica posvetovanje. — Sprožili so miSel, naj bi se zidal v Ljubljani »Zadružni dom«. —. Dr. Luegerju peša zdravje; položaj jc resen.
—	Japonsko ribiško brodovje je uničil vihar; od 266 ladij se je vrnilo le 38. Utonilo je 822 ribičev. — Iz Ne\v Yorka je došlo poročilo, da je skočil električni vlak Pennsylvanske železnice pri Cleasandville čez most v 30 čevljev globoko vodo; izvlekli so že iz vode 44 mrtvih. — V tržaškem zalivu je utonilo 48 volov. — Vsled alkohola jc umrl nanagloma posestnik J. Lebič iz Šmartna v Rožni dolini.
—	Goriški Slovenci so sklenili, da se ne bo vozil noben Slovenec z nameravanim električnim tramvajem radi znanega sklepa, ki izključuje slovenske uslužbence. — Vojna uprava je kupila v Št. Jerneju na Dolenjskem 15 konj za vojno. Ministrstvo je obljubilo poslati tudi veščega učitelja za konjerejo. — Umrl je na Dunaju 1. nov. zvečer previden s sv. zakramenti nadvojvoda Oton, brat našega prestolonaslednika Fran Ferdinanda. Otonov sin 19letni Karel Fran Jožef ima upa-
pristav Morgenbesser Za sedaj naj sc nc za-tvori še jama, da ne bode treba žrtvovati ljudi.
Bilo je okoli četrt na štiri zjutraj, ko je odšel Strazsay iz gradu, da sporoči odredbe predstojnikove. Sila je morala biti že velika, iz nekaterih jam se je vzdigoval žc gost dim. Pristav Morgenbesser je bil z zdravniki in duhovniki v čakalnici ob Antonovem rovu. Delavcev sc je že mnogo nabralo. Marsikdo je hotel prodreti skozi dim. a bil je ves trud brezuspešen. Največ skrbi so imeli, kako bi pomagali onim, ki so šli v jamo, a se ne še v rnili. Iz jame še ni bilo prej imenovanega Fercherja in tovariša Restrcsena, za Stra-zsaya, ki je šel takoj v jamo, ko je prišel od rudniškega predstojnika, pa tudi niso vedeli, kje da biva. Spremljali so Strazsaya uradnik Griibler, paznik VVinkler, tesar Winkler in strojevodja Kobal.
Po mučnem čakanju in hudih skrbeh pride ob pol 6. uri zjutraj Fercher iz jame, a z ne-preveselimi naznanili. Kakor hitro je od čuvajev izvedel, tako je pravil, da gori v jami, šel je s tovarišem Restresenom pri Antonovem rovu mimo kapele v jamo. Prehodila sta celo vrsto predorov in rovov, dokler nista prišla do ognja. Leopoldov rov in Inzaghija predor sta bila vsa v plamenu. Storiti nista mogla ničesar, zato sta hitela iz jame. V Lam-bergovem predoru sta srečala oskrbnika Stra-zsaya in njegovo družbo. Fcrcher je popisal oskrbniku ogenj, a Strazsayu ni bilo dosti,
nje, da nekoč postane avstrijski cesar. — Nenadoma je umrl v sredo zvečer za srčno kapjo ravnatelj kranjske gimnazije g. Jožef Hubad, na Velikem Lošinju, kamor se je bil šel zdravit. Blagi pokojnik, ki si je pridobil za naše šolstvo mnogo zaslug, je bil veren in vesten katoličan ter je tudi vedno skrbel za versko vzgojo mladine.
Godovi prihodnjega tedna.
Nedelja 4. novembra: Karel Boromej, Ma-desta; ponedeljek 5.: Caharija, Vitalij; torek 6.: Lenart; sreda 7.: Fngelbert, Prosdocim; četrtek 8.: Bogomir, Deodat; petek 9.: Teodor (Božidar), Orest; sobota 10.: Andrej Avel., Trifon.
VSENEMCI NAPOVEDUJEJO REVO-LUCIJO.
Vsenemci se strašno jeze, ker je vkljub vsem njihovim spletkam odsek za volilno preosnovo dovršil posvetovanja. Svojo jezo je izbruhnil vsenemški Stein na nekem dunajskem shodu 31. m. m. Strašno je javkal, da zdaj Nemci ne bodo mogli po volilni preosnovi svojega linškega načrta izvršiti, ker bo
v zbornici večina slovanska. In mož je napovedal revolucijo Nemcev v Avstriji. V 20. stoletju se dovrši tudi tretje dejanje nemške svetovne drame. Prvo dejanje je bil avstrijski poraz pri Kraljevem Gradcu, drugo Sedan. Tretje dejanje bo pa, da privleče Nemčija devet milijonov avstrijskih Nemcev k sebi prej, kakor marsikdo misli.
ZVEZA TREH CESARJEV.
Iz Berolina prihaja znamenito poročilo, da se siiuje med tremi državami: Nemčijo, Avstrijo in Rusijo nova zveza. Bivanje ruskega ministra zunanjih zadev, Izvolskega, jc s tem v zvezi, sedanji avstro-ogrski zunanji minister baron Aerenthal je za to deloval žc kot poslanik v Peterburgu in bo gotovo tudi na svojem dosedanjem potovanju v Peterburg in Beroiin o tem razpravljal. Cuje se, da se izvrše zadnja določila o tej novi trozvezi za bivanja barona Aercnthala v Berolinu, kar se zgodi okoli 16. t. m.
ZVIŠANJE ŠTEVILA VOJAŠKIH NOVINCEV.
Novi vojni minister polaga veliko važnost, da se zviša število vojaških novincev. A proti zvišanju nastajajo na Ogrskem velike ovire. Pojavile so se zopet narodne ma-žarske zahteve glede na mažarski poveljni jezik. Sicer sedanji ogrski ministrski predsednik sam podpira vojnega ministra glede na zahtevo o zvišanju vojaških novincev, a radikalno krilo sedanje ogrske vladajoče stranke nasprotuje z vso odločnostjo. Izkušnja pa uči, da terorizirajo na Ogrskem vodilne politike radikalci. V sedanjem sporu glede na ma-žarske narodne zahteve in na zahteve vojnega ministra se opaža, da se izogibajo slabih posledic, ki bi jih lahko imel spor in se vrše pogajanja med ogrsko vlado in pa vojnim ministrom v dostojni obliki. Pri rešitvi tega vprašanja pa pride v poštev tudi novi brambeni zakon, ki ga pripravljajo in po katerem uveljavijo tudi dveletno vojaško službeno dobo. Z novim zakonom bodo morali itak zvišati število vojaških novincev in bo takrat pravi čas, da določijo primerno število vojaških novincev, osobito še z ozirom na nove havbice in pa topove.
ZVIŠANJE ITALIJANSKEGA VOJNEGA PRORAČUNA.
Italijanski vojni proračun za izredne stroške so zvišali le od 16 na 22 milijonov lir.
NADVOJVODA OTON.
Rajnega nadvojvoda Otona bode nosilo v kapucinsko rakev osem dragonskih podčastnikov I. dragonskega polka in nc dvorni lakaji, vsled Otonove oporoke. Rajni nadvojvoda je rekel nasproti častnikom, da mu jc bilo ob Vsakem pogrebu kakega člana cesarske rodbine neprijetno, ko jc videl, da nosijo krsto
hotel jc videti pogorišče sam. Zastonj sta ga Fcrcher in Griibler pregovarjala, naj ne hodi naprej. Ko je še paznik Restresen omenil, da ne more biti nevarnost tako blizu, so se napravili k pogorišču Strazsay, Restresen in oba VVinklerja. Šli so v smrt! Ostali trije so nekaj časa čakali, da se Strazsay povrne. A dim je vedno bolj nagajal. Griibler je poslal Kobala, da nižje pregleda, ali in kje bi bilo kaj bolj zračno. Ni se več vrnil. Končno sta sc morala umakniti silnemu dimu tudi Griibler in Fercher. Na Antonov rov nista mogla več nazaj, prišla pa sta srečno pri Jožefovi jaški (šahtu) na dan, kjer sta našla tudi že Kobala, ki ga je bil dim prav tje prignal. Kobal jc naznanil, da je tudi nižje od pogorišča jama polna dima, vsled česar je skoro gotovo, da so Strazsay in tovariši izgubljeni.
A vsem jc bilo hudo za pogrešanimi, vsakdo bi jim rad pomagal. Uradnik Griibler vzklikne: »Sto goldinarjev iz lastnega tistemu, ki prinese Strazsaya živega ali mrtvega!« A zastonj je bil ves trud, ker so bili vsi rovi in predori polni dima. Pogumncjši so plačali svojo ljubezen do bližnjega s smrtjo. Štirje zdravniki, dr. Grbec in kirurgi Novak, Skopar in Kopše, so delali na oživljenje pol mrtvih, iz jame prinašanih delavcev, vmes pa so duhovniki delili svete zakramente. Vpitje okoli Jožefovcga šahta jc bilo grozno. Ko so pričeli prinašati nc samo omamljene, ampak mrtvece iz jame ter jih polagali na trato pred Jožefovim šahtom, prikipela je žalost do vr-
lakaji. Nadvojvodinja Marija Jožefa ne bo več stanovala v augartenški palači in se preseli v Prago, drugi pa poročajo, da ostane vdova nadvojvode Otona s svojim sinom Franc Jožefom, ki se uči prava in češčine, na Dunaju, in sicer v palači nadvojvode Ludovika Viktorja.
VOLILNA PREOSNOVA.
Na shodu starorusinske stranke v Lvovu so brzojavno na ministrskega predsednika protestirali zaradi neugodnih določil z ozirom na Rusine v načrtu za volilno preosnovo.
NAGODBENA POGAJANJA.
Včeraj popoldne se je vršilo v Budimpešti posvetovanje avstrijskih in ogrskih članov nagodbene komisije o gospodarskih nagodbe-nih vprašanjih med Avstrijo iu Ogrsko. Pričeli so sc že posvetovati o podrobnih vprašanjih.
BOLEZEN NEMŠKEGA CESARJA VILJEMA.
Nemški cesar Viljem sc jc preliladil, a bolezen ni nevarna. Ostati pa mora v postelji, ker so mu ukazali zdravniki, da mora biti previden, ker jc bil še nedavno operiran na vratu.
ITALIJANSKA AROGANTNOST.
Kapelnik Orosini, ki vodi laško godbo v Šibcniku, jc brzojavii italijanski vladi v Rini, da naj intervenira, ker so Hrvati demonstrirali proti godbi. Lahom se ni zgodilo nič ža-lega in so bili samo izžvižgani.
SRBSKA VLADA DEMENTIRA.
Srbska vlada dementira, da je vlada bila udeležena pri srbski deputaciji, ki je šla v Oršovo k Rakoczyjevi slavnosti; ministrskemu predsedniku Pasiču niso častitali zaradi demi-sijc Golucho\vskega; srbski listi ne napadajo Avstrijo; srbski vojni minister se ni izrazil simpatično o Ogrski.
BULOVV ODSTOPI.
Beroiin, 2. nov. Baje odstopi nemški državni kancelar Biilow, ker je zapleten v umazano kolonijalno afero Podbielskega. BOJ NA IRSKEM.
V Gal\vayu na Irskem sc je vršil 1. t. m. boj med pristaši neodvisne reformne strankini pa med nacionalisti. Prodajalke rib so metale med prepirajoči sc stranki ribe. Kakih sto policistov jc nastopilo s palicami, da ie napravilo red. Ranjenih je 40 oseb.
ZAROTA PROTI STOLYPINU. — BOJ PRED TIFLISOM.
Policija ie odkrila obširno zaroto proti ruskemu ministrskemu predsedniku Stolypinu in proti trem njegovim tovarišem. Zaprli so enega dvornega uradnika in še več drugih oseb. — Tudi na Ruskem imajo zdaj svojo kopniško afero. Neka oseba v obleki artilje-rijskega podčastnika s petimi poddesetniki jc došla v shrambo za piroksilin. Napačni podčastnik ie pokazal pismen ukaz, naj mu takoj izroče 40 pudov smodnika in pa 14 pudov piroksilina, kar jc tudi dobil in jo odkuril z razstrelivom. Ravnatelj je pa kmalu nato kon-statiral. da je bil ukaz ponarejen. — Pred Ti-flisoin se je vršil nad dve uri trajajoč boj med tatarskimi roparji in vojaki. Šele ko so napadli tatarje kazaki, so ti pobegnili. V mestu jc panika.
VSTAJA V ERZERUMU.
Med turškimi vladnimi četami in prebivalstvom so se vršili krvavi boji. Ubiti so štirje policisti. Gubernatorja so /aprli in proglasili splošno stavko. Zažgali so neko armensko vas. ker so vojaki mislili, da ima ljudstvo orožje.
MAROKO.
Tangerski paša je zbral v svoje zasebno varstvo okolu sebe vse čete, ki jih ima na razpolago. Diplomatični zbor jc protestiral, ker oblasti maroškega sultana premalo varujejo Evropce.
hunca. Med kljukanjem šine jok vdov, vpitje otrok, ki so izgubili svoje roditelje, zdihova-uie mater in očetov, ki so izgubili svoje cvetoče sinove. Deset mrličev so prinesli iz jame v par urah, a Strazsaya, njegovih zvestih spremljevalcev Restrcsena in obeh \Vinkler-jev ter šc treh drugih delavcev, ki so šli pomagat ponesrečencem, ta dan niti mrtvih niso spravili na dan.
Da zaduše ogenj, zaprli so popoldne 3. novembra jamo, pozneje pa napeljali še vode v rudnik, da so ogenj pogasili. Delati je pomagalo vse. moški in žene.
Nad vse žalosten je bil 5. november. Ob 9. uri dopoldne jc bil skupni pogreb desetih rudarjev, ki so hoteli rešiti svoje tovariše smrti, a so jo pri tem sami prezgodaj našli. Nesli so k večnemu pokoju 55letnega tesarja Iv. Uršič, 46letucga Tom. Zaje, ki je rešil žc omamljenega rudarja Kasosnika, pri drugem potu v jamo pa se sam zadušil, 34letnega Iv. Kunstell 401etnega Val. Zupančič, 421etnega najemnika Ivana Rovtar ter samske dclavce, 32lctnega Jakoba Hladnik, 28lctnega Iv. Se-ger, 30lctncga Iv. Močnik in 251etnega Fr. Liker. Pač najbolj žalosten je bil pogled na krsto 40lctncfta Jakoba Gruden, ki je zapustil pričakujočo ženo in pet sirot. Videl je jokajočo ženo v njenem upanju, videl pet sirot, a vkljub temu šel v nevarnost ter rešil že izgubljenega rudarja Lovrenca Brus, drugič pa sc ni več vrnil, prinesli so ga mrtvega. Njegova hči je strahu oglušila, kakor pravijo. Na krstah je bil
I. priloga 252. štev. »Slovenca" dn£ 3. novembra 1906
Gospodarstvo.
g Zadruga za osuševanje travnikov. Piše se nam: V Šmarju pri Jelšah se je ustanovila zadruga za drenažno osuševanje travnikov. Ker je v te namene zasigurana od dežele in države podpora v znesku 40% skupnih stroškov, bodo posestniki osuševanja izvedli razmeroma zelo lahko in ne bodo tako zelo čutili izdatkov pri osuševanju. Take priložnostne zadruge se zelo priporočajo tudi drugod zlasti v vreditev voda za odvrnjenje preplavitev. Človek se mora čuditi, ko vidi, kako mirno gledajo posamezniki pa tudi javne korporacije preplavljenje najboljšega sveta, ker imajo vode uebroj ovinkov in kolen. Ravno v šmarskem okraju poznam travnik nekega kmeta, kjer naredi potok nič manj kot pet kolen.
g Novo zadružno skladišče. Iz Kamne gorice se nam piše: »Bog nam pridi z blagoslovom na pomoč, da nas varuje, združi v pravo moč«. Okrog tega napisa smo se zbrali v nedeljo, dne 28. m. m. kamnogoriški in kroparski zadružani, ko je naš č. g. župnik A. Verbajs blagoslovil naše novo zadružno skladišče, ki ie ponos celi zadrugi in tudi Kamni gorici. Ob tej priliki se je pokazalo navdušenje za skupno združevanje, pri katerem edino more še obstati naša domača obrt. Pri tej priliki sta nastopila pevska zbora iz Kamne gorice in tudi iz Krope, ki sta prepevala delavske in narodne pesmi in sta si na ta način podala zopet roke k skupnemu delu. Tej slovesnosti se je tudi odzval naš g. A. pl. K a p p u s, kamnogoriški župan, da je prišel k blagoslovljenju in je tudi po blagoslovljenju izpregovoril nekaj prav je-dernatih besedi o domači obrti in o pravem združevanju. Prav prisrčno se mu zahvaljujemo za navzočnost še bolj pa za tako tople besede, ter želimo, da bi večkrat posegel med delavske stvari in tudi zastopal delavske koristi kolikor rnji je mogoče. To je bil prvi praznik, katerega smo obhajali vsi zadružni delavci. Upamo, da nam bodočnost prinese še več takih veselih praznikov. Zatorej kličemo vsemu delavstvu, v združenju je naša moč!
g Letošnja žetev na Ogrskem velja za najboljšo izmed dosedaj iinajočih. Kvantitativno največ so pridelali v krajinah ob Tisi. kjer je tudi kvalitativno najboljša pšenica. — Pšenica je dala letos skoraj 53 milijonov meterskih stotov, torej za okroglo 10 milijonov več, ko lansko leto, in za 3 milijone meterskih stotov več ko leta 1902, katera žetev ie bila do sedaj največja. — Rž se je tudi dobro obnesla in so le leta 1893 in 1901 za nekaj stotisoč meterskih stotov več pridelali, vendar uspeh 14:2 milijona meterskih stotov spada med najboljše. — Ječmen je dal 14-8 milijonov meterskih stotov in dosega številko najboljše žetve leta 1903. — Ovsa se je dobilo 12:8 milijonov meterskih stotov in je to številko prekosilo Ic leto 1902 za 100.000 meterskih stotov. — Turšica se ceni na 40:8 milijonov meterskih stotov in bi bila to tretja najboljša do sedaj registriranih žetev.
g Tržne vesti. Tržni položaj je enak prejšnjemu tednu ter so se cenc le neznatno iz-preminjale. Ker kupci ne povprašurjejo za blago, se tudi ponudniki rezervirajo. Vzrok tc mlačnosti pa leži v prvi vrsti v pomanjkanju vagonov. Transportne kalamitete omejujejo nakup in prodajo, ter se zadovoljuje nujna potreba z nakupom blaga, ki se nahaja v bližini. Ker ni vagonov, leži blago po štirinajst dni do tri tedne po skladiščih in naročil ni mogoče izvrševati, in vsled tega trpi industrija in trgovstvo veliko škodo. — Pšenica ni mogla pokazati tekom tedna nobenega uspeha. Ponudbe zmerne, kupci hladni, tendenca mirna. Takojšnji odjem 7:43. — Tu r-š č i c a vzdržuje svojo ceno, ker primanjkuje starega blaga. Staro blago za takoj iz Siska
7:20, nasproti novo blago za sredo novembra 5:25 iz Siska. —O ves dviga svoje cene ter so ponudbe majhne. — Sladkor. Glasom poročil intern. sladkorne zveze je letošnji uspeh nižji, kakor so ga cenili strokovnjaki in statistiki. Produkcija znaša, v vrednosti sirovega sladkorja, v Avstriji 1,294.200 ton, 1,495.500 ton lanskega leta, tedaj minus 13:52 v Nemčiji minus 14:9 odstotkov, v celi Evropi letos 6,275.800 ton. lansko leto 6,927.000 ton. tedaj minus 9:4 odstotkov. Vtis teh številk je dvignil zanimanje in si je pridobila rafinada večje zanimanje. — Špirit ima mirno tendenco. Zahteva se za takoj K 132 do 132 in pol iz Prage, so pa prostoru tudi prve roke s ponudbo K 127 franko Ljubljana. — Petrolej. Rafinerji so nastopili z novo neugodnostjo za trgovce. Vsak bo dobil le toliko petroleja, kolikor barelov bo vrnil v teku štirih tednov. Nc vidi se na prvi pogled pomen te zahteve, ali gotovo pa je, da bo ta zahteva sčasoma jezila trgovstvo. — Kava neizpre-menjena. Dovoz znaša v pretečenem tednu 582.000 vreč (396.000 vreč lansko leto) in s početka sezije do sedaj pa 7,576.00 vreč (5,378.000 vreč lanskega leta). Ze sedaj pro-rr kujejo slabo prihodnjo letino, ker je drevje baje izčrpano in Santos-evet ni povoljen, ampak neenakomeren; le Rio je bil v dobrem stanu. — Moka ima stalne cene. — Otrobi vsled jake cene ovsa nočejo odnehati iu tega tudi ni pričakovati.
g Cene amerikanskemu železu so se
znatno povišale.
g Avstrijska trgovina na Vzhodu. Naša država stoji ob meji vzhodnih dežela, kjer še nimajo razvite industrije in ima zato naša industrija prav pred nosom dobre odjemalce našega blaga. Tudi lega naše države ob Adriji je jako ugodna. Saj ima naša trgovina priliko, da skozi sueški prekop vrže svoje blago lahko v kraje, kjer ima dozdaj pravzaprav monopol angleška industrija. Znano je, da je bil prvi, ki je izdelal načrte za sueški prekop, avstrijski inženir Negrelli. Njegove načrte je pa po zgodnji njegovi smrti kupil francoski inženir Lesseps, ki je tudi izdelal prekop s francoskim kapitalom. Milijone in milijone dobička je prinesel že ta prekop Francozom. Naj bi bilo v Avstriji svojčas več podjetnega duha, bi bili lahko ostali ti milijoni doma pri nas v Avstriji. Zdaj je glavni akci-onar »Sueške družbe« angleška vlada. Ob otvoritvi sueškega prekopa, ki veže Sredozemsko z Rdečim morjem,so nastopali Angleži precej sovražno prekopu. Bali so se namreč, da bo izpodrinila avstrijska trgovina angleško po pokrajinah, kjer so doslej gospodarili neomejeno Angleži. Žalibog se to ni izpolnilo. Angleška je ostala gospodarica po teh pokrajinah in prihiteli sta našo avstrijsko trgovino Francoska in Nemčija ter celo deloma Italija. Naše politične razmere so neugodne izvozu, ki ga ne podpirajo niti avstrijske banke. Nemčija nas je v tem daleč prekosila in nemški kapital na vzhodu dela po egiptovskih in drugih bankah v Orientu. Naše banke nalagajo denar rajši v razne državne popi rje. dasi bi donašal veliko več dobička, ko bi se ž njim pametno pospeševal izvoz. Nikakor niso naši industrijci sami tako močni, da bi zmagali kredit, katerega potrebuje eks-portna trgovina. Avstrijski kapital v Orientu, Egiptu in v Vzhodni Aziji se še od daleč ne more primerjati z onim, na katerega se naslanjajo pri eksportu angleški, francoski in osobito nemški industrijci. Zato pa delajo naše tvornice z eksporterji in s komisionarji le malo. Naša industrija je navezana na nemške in angleške eksportne firme, ki že skrbe, da ostane velik del dobička v njihovem žepu, medtem ko se more zadovoljiti naš industri-
alec le s primeroma malim dobičkom. Očitajo našim industrialcem, da nimajo iniciative in da ne prepotujejo bodisi sami ali pa po zastopnikih vzhodnih dežela. Ko je vozil »Avstrijski Lloyd« v Vzhodno Afriko, ni niti en avstrijski zastopnik prepotoval pokrajine. To je naravno. Taka pot je draga in jo lahko riski-rajo le velike tvrdke. Industrialec, ki razpolaga s srednjimi sredstvi, ne more eksperimentirati s takimi poizkusi osobito še ne, ker ne more računati na pomoč domače eksportne banke. A naša država tudi nima zadostnih konzularnih zastopstev za eksport. Kjer imamo konzule, so ti obloženi z raznimi birokraškimi deli, in ne morejo veliko pozornosti obračati trgovskim zadevam. Prepo-trebno je, da pridele konzulatom trgovinsko izobražene atašeje, ki bi se seveda morali pečati zgolj s trgovinskimi zadevami. Večje konzularne stroške bi pokrila brez dvojbe korist, ki bo jo imela industrija. So pa tudi kraji,, kjer sploh še ni Avstrija zastopana, tako v južni Perziji in v Mezopotaniji. V Bagdadu je pa gerant avstrijskega konzulata francoski konzul in bilo bi res čudno, da bi zastopal ob enem francoske pa avstrijske trgovinske koristi. A kaj naj rečemo o naših mornariških zvezah? Stare tožbe so že, kako malo je razvito naše plovstvo na morju. Saj nas daleč prekaša tako glede vojne, kakor tudi glede trgovinske mornarice celo lačna naša soseda Italija. Naš izvoz v Bolgarijo celo, ki leži ob naši meji, nikakor ne napreduje. Nikakor ni prijeten pogled v bodočnost glede na hudo konkurenco našemu bolgarskemu eksportu z ozirom na Nemčijo, Angleško in Italijo. Naše tvrdke nimajo celo vrejene agentske službe v Bolgariji tako, kakor bi jo morale imeti z ozirom na konkurenco. In potniki, ki obiščejo tu in tam Bolgarijo, razpolagajo s slabimi vzorci.
g Dobavni razglas. C. in k. garnizijska menažna komisija v Lvovu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da potrebuje za leto 1907 med drugimi tudi sledeče predmete: moko, krompir, rrž poper, papriko, cimet, sladkor, kis, makarone, lečo, fižol, grah, ječmen, sol. svinjsko mast, kavo, pro-seno in ajdovo kašo, čaj, cikorijo, kislo zelje, rudečo peso, čebuljo, konzerve za juho itd. Ponudbe je najkasneje do 10. novembra t. 1. do 12. ure opoldne poslati c. in k. garnizijski menažni kamisiji, tačas pri 15. pehotnem polku v Lvovu. Dobavni razglas in pogojni znesek sta v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani do 7. noveubra t. 1. na vpogled.
g Bolezen (trdost) vimena. Ako opazimo, da je postalo vime krave trdo, vroče in oteklo, zdravimo jo na sledeči način. Segrejemo opeko, kamen ali gladilno železo do belega, postavimo to v posodi (skledi) pod kravo, nato pa vlivajmo po malem na segreto reč vode, ali po nekod jemljejo za to tudi mleko. Med tem je treba kravo čez hrbet pokriti s kakšnim ogrinjalom, da ves sopar puhti na bolno vime. To se po potrebi parkrat ponovi, dokler bolezen ne zgine.
g Svinja, da se ložje ostrga (ara). Ne vem, kako daleč na okolu po naši domovini je razširjena navada, da kadar svinje koljemo, jim potem ščetine in nesnago kože ostrgamo. To namreč gotovo zategadelj, da se špeh potem bolj vkup drži, s kožo vred, da se lažje obesi. K temu delu je treba primerno velike posode, da se vsaj pol živali naenkrat vanjo dene, nato pa vrele vode, s katero jo polivamo in z nožem potem ostrgamo. K vodi ponekod pride-vajo pepela, da je nekak lug. Ali boljše nego to, je v prah zdrobljena kolofonija, s katero se potrese žival, katero smo poprej z mrzlo vodo
zmočili. Nato še le se polije krop in ščetine se dajo kmalo ostrgati.
Štajerske nouice.
š »100.000 kron v obrambo Celja«. Pod
tem naslovom prinašajo nemški časniki slavo-speve na »Schulverein«, ki je daroval 100.000 kron za ustanovitev nemške šole v Oaberju pri Celju. Nepoznavalcem krajevnih razmer moramo v pojasnitev povedati, da tvorita sicer Celje in Gaberje dve politični občini: Celje je mestna občina sama zase. Gaberje pa je del okoliške občine, ki je v slovenskih rokah. Celje je od Gaberja ločeno samo z državno cesto: hiše stoječe na eni strani ceste spadajo v Celje, na drugi strani pa v Gaberje. Cesta tvori torej po svoji dolžini občinsko mejo. Iz tega se razvidi, kolike važnosti je Gaberje za razvoj okolice in za napredek mesta. Skrit boj obstoji med mestom in okolico celjsko in ta boj gre za Gaberje in Breg. Mesto Celje je namreč že na vse strani tako zazidano in od slovenske okolice tako blizu obdano, da se ne more nikamor več razvijati. Najpripravnejše za razvoj mesta so Gaberje, če bi sc jih dalo k mestu inkorporirati, potem pa pride Breg. Meščani so že opetovano stezah svoje grabežljive roke po Gaberju, pa doslej še vedno zastonj, ker se je temu z vsemi1 silami upirala slovenska okoliška občina. Celjani majo poleg narodnega tudi poseben gospodarski interes, spraviti Gaberje v svoje okrilje: v Gaberju je namreč c. kr. cinkarna, ki prinaša velikanskih davkov; čeprav so v okolici celjski velikanska podjetja, kakor n. pr. ono g. Maidiča in dr., vendar plačuje cinkarna nad polovico vseh okoličan-skih davkov. In te davke oziroma dokladc bi radi Celjani pridobili, da pomašijo razne luknje, ki jih je na mestnih blagajnah napravila njih bankerotna narodno-gospodarska politika. Zato pravi boj za Gaberje! Izprevideli so pred Slovenci, da se vse suče le za Gaberje, zato so sklenili, potom šole ponemčiti Gaberje; ko se jim to posreči, napadejo brez skrbi okoliško občino in jo gotovo dobijo tudi v roke. Pri prvi ugodni priliki nato sklenejo, da se Gaberje in Breg priklopita Celju. — Z onimi 100.000 K, ki jih je dal »Schulverein«, se napravi šola, ki bo imela pet razredov za dečke, pet razredov za deklice in otroški vrtec. Kaj hočete še več?! S tem je storjeno najvažnejše delo, kar jih je imel zapisati »Schulverein« v svoji spodnještajer-ski kroniki. In kaj bodo storili Slovenci? Zdi se nam, da nič. »Novim« je narodna obramba deveta briga, oni lc gledajo, kje in kako bi starini izpodkopali tla in prišli do moči in veljave; stari nekdanj voditelji celjski pa gledajo in pazijo na priprave »mladih«, da jih kje ne prekosijo. Pri tem seje sovražnik mirno in nemoteno Ijuliko v Gaberju. Tužno Celje!
š Povodenj v Celju. Kakor druga leta, tako je zopet izstopila letos Savinja s svojimi pritoki Ložnica, Voglajna in dr. ter preplavila polja in travnike po vsej okolici. Druga leta je včasih napravila veliko škode, ker ljudje še vseh pridelkov niso spravili. Letos je našla na poljih že vse prazno. Če bodo nalivi še kaj časa trajali, se je bati, da stopi voda tudi v celjske kleti, kar se je tudi že večkrat zgodilo.
š Radgona dobi novo garnizijo. Kakor smo že poročali,, se preseli 37. topničarski polk iz Radgone v Zagreb. Ker je Radgona sezidala velika avgmentacijska skladišča in prinesla tudi sicer znatne žrtve za garnizijo, dobi kot namestek za topničarje dva eskadro-na ulancev.
rudarski grb in ime ponesrečenca, okrašene so bile krste z zelenim pušpanom. V sprevodu ie šel najprej oddelek rudarjev v uniformi, Jalje po dvanajst delavcev med vsako krsto, pri zadnji vsi drugi delavci.in uradništvo ter vse polno ljudstva. Vseh deset mrličev so položili drugega ob drugem v skupen grob.
Meseca decembra so našli trupla 361etnc-Ka tesarja Fr. Brus, 41 letnega rudarja Fr. Pivk in samskega 251etnega delavca Fr. Demšar, ki je rešil smrti v Antonovem rovu tovariša Lapajneta, v Jožefovem šahtu pa našel sam smrt. Predno je šel v jamo, je vzkliknil: Mene iščite v globini, ako umrjem, zakaj •eAESzcjJS uiapfcu ep 'ofiepjcu iunp[od
Strazsaya in njegove spremljevalce so našli godovni dan Strazsayev, sv. Jurija dan ?4. aprila 1847. Trupla so ležala blizu skupaj nedaleč od pogorišča. 421etni Restresen in 471ctni paznik Winkler sta zapustila vdovi, 37letni strojevodja Fr. VVinkler pa vdovo in pet otrok. Da so jih slovesno pokopali, nihče ne dvomi. 3. novembra 1846 je prišlo v Idrijo poročilo, da je bil Strazsay, doma iz Ogrskega, imenovan oskrbnikom. Dekreta ni več bral.
Ponesrečenci imajo sedaj na idrijskem pokopališču skupni spomenik — lepo piramido. Vseh svetih dan c. kr. rudniška direkcija vsako leto poskrbi za lepo razsvetljavo. Tekom dolge dobe 60 let so pokojni junaki ljubezni do stanu že skoraj pozabljeni, dasi za-lužijo za svojo požrtvovalnost veden spomin. Počivaj v miru, družba delavska ob pi-'amidi!
Pismo Boltntuja Pepeta.
Gespud redehter!
Jeihata, zdei sm se pa iest enkat našmi-ru! Jest jm pu pravic puvem, de sm mou Ka-ma že ud uekdi za dohtaria.
Tud druh Idje so ga za dohtarja zmerjal. Sam tu nism vedu, al jc štederan za tacga, ke kmete ob grunte spraula; dc je pa dohtar tak al pa tak, tu b šou pa prec za soja glava staut. Vidja, zdej sm pa kar naenkat šlišu, dc u šou 'njsiup }S|i nep ar mu op m puopajs aps
b mogu ta reune štedente pudperat, šeststu krone na roka. Taka pudpura pa ni tko lohku za dubit, kokr b s edn mislu, če jc reun. Tu gre pr tem društu pu use drgačnh reglcah. Če edn pros za pudpura, t ga ta nar preh pr sej prerešetaja, če je žc kaj dobrga za liberalce sturu, pol, če jc že kašnga klerekalca ukul prtiesu in če jc u tc reč taublih, pol pa na gledaja na ene par stu krone. Če pa kašn res rctin štedent pros za ene par krone, dc b mou saj za vožna za na Duni, pa če ma še tku dobr spričval, ga pa kar hitr obdon-kaja in pujamraja, dc maja kasa prazna in dc sa sami srumaki. Tku jc na svet! Če b Kam vs tist gnar, k ga je zaluru, k je hodu u Jesenice, al pa na Vrhnka zdrahe delat, na stran devu, pa b mou dons kapital skp. dc b deset
let lohka pu Duni štederu. Jest mu jh drgač nism fouš! Buli mu jh pužegni! Ampak gc-spudi, ke maja pr tem društu kej za guvort, nej tud take reune štedente, k sc na pretepa-vaja za leberalce ukul, pugledaja skus ta velk vokn, kedr jh u ker kej prosu. Tu s nej za-merkaja in pu tem nej sc rihtaja, drgač uma že mi gledal, dc jm uma štrena zmešal.
»Naš list« se je unkat neki gor držu čez dohtar T aučarja in mu naprej metu, de je tku vesok zlezu, de ga negava stranka, kc more pu zeml blat mešat, na more več videt, dohtar Taučar pa tud soje stranke nc. Tak naprej-metanje je tku naunin, dc ni za nekamer! Za kua pa prou za prou rešpetline delaja in jh predajaja? Mende ia zatu, de se skuzne taka reč pugleda, k je predeleč al pa prevesok. Če b s vsak, kc h dohtar Taučarju strank sliš, kupu en tak rešpetlin, pa b ga vidu, če b biu še tku vesok. De b pa dohtar Taučar nc vidu soje stranke, tu jc pa larifari. Dohtar Taučar ma ztneri iz saba rešpetlin, ampak on pugleda skuz nega sam take, kc mu k ksihte stujeja. Iz ena beseda: take rešpetline maja usi naš prvaki, zatu pa tud vidja zmeri ta prave, če sa še tku vesok, tu sc jc pukazal pr Kame. Ta nar hI pa tekat škilja skus soje rešpetline, kedr se vulitve bližala: tu se jc pukazal pa zdej, k sa začel spet ta nou must čez Iblanca u Prulah ublubvat. No, gespudi že veja, kam ps taca muli, zatu pa na prideja tku lohka u lebet, kokr jc pršon enkat en nemškutar, k se piše Vesel. Ta nemškutar sc že ceu soj žeulenje jezi, dc ma tku sluvensk ime, de ga lohka usak prec pugrunta ud kot je duma. Zavle tega sojga imena se je pa enkat tud preke enmu ta praumo Nemce prtožu in ga prašu za svet, kua nej nardi, dc na u prec
usak vedu, de ni ta prati Neme. »Nč ložga ket tu,« mu je udguvuru Neme. »Ti kar ta peru puštab ud sojga imena preč spust, pa uš mou prec čist nemšk ime!« Ta svet je biu hedu dobr, če ga je pa nemškutar tud ubugii in se pu nem raunou, tistga pa na vem.
De pa na um ceu dan sama pulitka pre-žvekvou. nej jm pa še puvem, de je unkat tist jagr, ke je na Tržašk cest, tam bliz cigar-fabrke u kvarteri, ustrelil enga zajca in pa tri jerebice. Ud samga vesela, k je mou na jag taka sreča, s ga je pa prvošu ene par glašku. de b mu bi zaje u ajmohte dišu. Kokr s je pa preveč pijače nalužu, je pa sojga zajca tku težku nesu, de ga jc kar ke pa sm pu blate zanašal. K jc na ta viža zmatran dam pršturk-lou in sc tou pustaut duma, kašn fejst jagr de je on, je pa zamerku, dc nima več na hrbte ne rukzoka, ne zajca, ne jercbic iu dc je pršou čist plouk dam. Kua mu je na ta viža nucu apetit, ke mu ga je nardila pijača, k ni mou več devjačne in ja je pu pot zgubu? Prou nč! Tu ga je tku grimal, de cela nuč ni mogu zatisnt učesa in je jamru, dc se Bugu ustni!. K sreč je edn najdu pol tist rukzok iz zajcam in jerebicam in mu ga nazaj prnesu, in na ta viža b biu nazadne use dobr in b se jagr čist putulažu, sam tu je bla nesreča, dc zaje ni biu več prou frišn. Dc se temu gespude na u več kej tacga zgudl, ta nar bi pametn nardi. če nubenga zajca več na ustrli in ga pol u rukzok na dcule, ampak kokr na jag kašnga zajca zagleda, nej mu hitr soj atres puve, pa nej ga naprej dam zapudi. Na ta viža u mou saj duma zmeri frišne zajce in u lohka kerkat kerga na kašna večerja piivabu, pusebn nej se pr tak prložnast spoune
Boltatuga Pepeta iz Kudeluga.
Jeseniške nouice._
j Nov postajenačelnlk ie imenovan za Jesenice.. O. Koller, ki pride k nam iz Ljubnega na Štajerskem, je bil pred sedmimi leti pri nas kot adjunkt, sedaj je povišan v nadoficijaia c. kr. državnih železnic. Koller je rodom Nemec. ž njim sta se potegovala za načelništvo na Jesenicah tudi dva Slovenca, a sta propadla, ker sta bila baje tako slabo »kvalificirana«, da sta morala propasti. Bog zna, ali jc »Slovenec biti« slab red pri kvalifikaciji? G. Koller je bil pred leti, ko je bival med nami, miren človek, upamo, da bomo tudi sedaj zadovoljni ž njim. Povemo tnu, da so sc razmere na Jesenicah precej izpremenilc, kar njega ni bilo tu in svetujemo mu, če hoče pri nas kaj dalje časa ostati, naj nikar ne pozabi, da so Jesenice slovenske!
j Povoden) je pred kolodvorom. Na vsak način se mora prostor pred kolodvorom še toliko in tako zasuti, da sc bo voda mogla odtekati in ne bo deževju celo jezero.
j Zapuščena je Hrušica, kar je dodelan predor. Delavci so odšli večinoma k gradbi taverskcga predora v Mallnitz na Koroško. Kmalu odide tudi podjetje Gros & Co. z uradniki in inženirji, kar jih ic še tu. Nekatere hiše, oziroma barake so popolnoma prazne ali pa podrte.
j Nenadoma umrla jc soproga inšpektorja c. kr. državnih železnic na Savi, gospa Marija Ouerch in bila v nedeljo, 28. oktobra prepeljana v St. Vid na Koroško. Zadela jo je srčna kap. Pokojnica je bila stara 64 let.
j Trije gospodje pa ena sama suknja. To je burka, ki se bo predstavljala v nedeljo, 4. t. m., v prostorih »Katol. slov. delavskega društva« pri Markotu na Savi. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Na vzporedu je tudi petje in tamburanje. Tamburaški zbor je znatno pomnožen z novimi močmi. Vstopnina navadna.
idrijske nouice.
i Denarna zadrega jc najhujša reč na svetu. V to zagato je zavozila tudi naša občina. Odseki in starejšinstvo marljivo zborujeta, kako priti iz stiske. Radi bi si pomagali kakorkoli, samo, da bi ne zvišali doklad. Prav pametno, ako bo le šlo. Suša v občinski blagajni, — pa toliko potreb! Kako huda je za reveža, če nima soldov niti za kurjavo po zimi, kaj šele za občino, čc bi bilo treba gospodom uradnikom prezebavati! Tega ne zaslužijo. Kako bomo pokrili primanjkljaj brez zvišanja doklad. povemo prihodnjič, ker ne smemo izdati skrivnosti mestnih očetov.
i Denuncijante zopet iščejo v naših vrstah. Koga štejejo med to čislano družbo, ni treba posebej omenjati. Saj brez Osvalda sploh ne morejo izhajati. Pa. ljudje božji, kako ste vender neprevidni! Kaj se meni Osvald ali kdo drugi naših, kaj da berejo realci! Da je popustilo upravništvo »Slovenskega Naroda« idrijskim realcem, ako naroče list, kar polovico, govorili so po Idriji že meseca avgusta. Da jc sploh kak realec »Slovenski Narod« naročil, nismo vedeli, dokler ni prišel dopisnik »Slovenskega Naroda« in to povedal. Ali ne diši to nekoliko po dcnuncijanstvu? Prav tako bi se ne drznili nikdar v »Slovencu« pisati tako sramotno o rcalcih, kakor piše »Narod« v eni zadnjih številk. Pravi doslov-no, da »velika večina dijakov gre itak le vsled tega k spovedi, ker je po zastarelih postavah v to primorana«. Nam se zdi to grda denun-cijacija. Taki pa slovenski dijaki po večini še niso. Ce bi pa bili idrijski, bodo se krščanski starši' dobro premislili, predno pošljejo med nje svoje poštene otroke!
i Srečen Gangal je dobil .3.000 kron nagrade za neko novo povest. Pri nas so bili mnogi zelo veseli, ker upajo, da se bo število Mohorjanov vsaj pri nas nekoliko zopet pomnožilo. Ako le Gangl, ki ga sedaj med idrijskimi člani pogrešamo, sam pristopi, pa bo eden več. Dosedaj so prijatelji Ganglovi kaj radi strašili pred Mohorjevo družbo, češ, da vodi ljudi le v temo. Sedaj bo pač drugače, ker Gangl še nima kolarja za vratom.
Književnost in umetnost.
Ljubljana. Leto XI., štev. 11. ima naslednjo Ljubljana. Leto Xlr„ štev. 11. ima naslednjo vsebino: Pr. S. Finžgar: Pod svobodnim solncem. Povest davnih dedov. (Dalje.) — Anton Medved: Šibre. 25.. 26., 27. — Ivan Lah: Gospod Ravbar. Pesem. (Dalje.) — Anton Medved: Srcc samotno. — Svetosl. Pre-mrot«: Dvojno knjigovodstvo iu njegove oblike. (Dalje.) — Anton Medved: Vernih duš večer. — Anton Medved: V koranu. — Lea Fatur: Vilemir. Romantiška povest izza turških bojev. (Dalje.) — Silvin Sardenko: Nagelj z bratove gomile. — Jos. Lavtižar: Onstran Baltiškega morja. Popotni zapiski. (Dalje in konec.) — Ivan Podlcsnik: Telovadba in športi. (Dalje.) — Fr. Ks. Steržaj: Ob Bohinjskem jezeru. Fantazija. Jož. Vandot: Tam za morjem... — J. K.: Rodbinski priimki iz rastlinskih imen. (Dalje.) — Književnost. — To in ono. — Slike: Pri mrliču, t Fr. Dob-nikar. — Samotni potnik. Fr. Tratnik. — Pro patria. Jurij Šubic. — V klubu ruskih nihili-stov. V. G. Makovsky. — Palača Noblovcga instituta v Stokholmu. Kap Arkona s starim Vcndskim obkopom. — Pavel Bourgct. — Rodbinski prepir pred mirovnim sodnikom. V. G. Makovsky. — Razdelitev dedščinc. V. K. Maksimov. — Iz cesarske konjušnice v Lipici na Krasu: Na pašo. — Ruski ministrski predsednik Stolypin. — Kruppove tovarne za jeklo v Essenu. — »Dom in Svet« izhaja prvega dne vsakega meseca. — Urednika: dr. Mihael Opeka za leposlovje, dr. Fvgen Lampe za znanstvo in ilustracije. — Založnik in lastnik: »Mariianišče«. — Tiska »Katoliška Tiskarna«
v Ljubljani. — Naročnina: 9 K. za dijake 6 K 80 v., za Ameriko 2:5 dolarja, za Italijo 11 lir, za Nemčijo 10 mark. Sprejema lastništvo in upravništvo v »Marijamšču«.
*	Knjižnica polHičn h ln socialnih spisov. 1. »Politično življenje Slovencev«. Spisal dr. Dragotin Lončar. Ponatisk iz »Naših zapiskov«. Cena 60 h. Založil pisatelj. Tiskal Jožef Pavliček v Kočevju. Prodaja L. Schucnt-ner v Ljubljani.
*	Carducci. Giorne Carducci, italijanski pesnik in bivši profesor bolonjskega vseuči-lšča, je doživel, da so mu postavli bronast spotnenik v avli vseučilišča v Bolonji. Manj srečen je v tujini. Fllen Key je pisala, da dobi Nobelovo ustanovo za književnost Carducci, in vsi italijanski listi so sc tega že naprej veselili. A Svedija je dala pač nagrado baronici Berti Suttner, ne pa Carducciju, ki je pesnil »Odi barbare«. »L'Avvenire dTtalia« pravi po pravici, da bi mnogo bolje, nega naivni ob-čudovatelji Carduccijevi, znamenitemu pesniku služili oni, ki bi prav kritično izdali njegove ne vseskozi priporočljive poezije.
*	Meško in Cankar. Mi poznamo Meška iz davnih časov, še odtakrat, ko je pisal pod psevdonimom za »Ljubljanski Zvon« lirične pesmi in daljše in krajše povesti. Od takrat je že dolgo let, Meškov slog je bil takrat šc ves drugačen, Meško sam takrat ni metal med svet tako ponosno in »s tako lahko in ne-skrbno roko svoje blede bisere«. Dolgo je od takrat, marsikaj sc je dogodilo vmes in med drugim se je pojavil v slovenski literaturi Cankar. Cankarjeva umetnost je delovala na razne slovenske pisatelje, na mlajše in starejše in tudi na Meška. Zadnje njegove stvari, obe njegovi knjigi pričata o tem tako jasno, da bi to zanikal in Cankarja v Meškovih umotvorih ne ovohal samo tisti, ki ima literarne nahode. Tisti Meško, ki je spisal lepo »Konteso Nclo«, sc nam je vsem prikupil in nikdo takrat ni dvomil nad tem, da je Meško med našimi literati nekaj samosvojega. Toda njegova najnovejša knjiga nam žal priča, da je izgubil marsikaj na svoji individualnosti, odkar je tako močno nanj vplival Cankar. Morda se Meško tega še otrese.
*	»Gospodja Valevska«. To je ime znane Bcgovičeve drame, ki je našla nenavadno mnogo dobre in slabe kritike. Vsebina drame jc razmerje gospe Walevske z Napoleonom, kateremu se ona, kot za narod navdušena Poljakinja, žrtvuje, da bi tako priborila svojemu narodu lepšo bodočnost. Seveda brez vspeha. Za to dramo je napisanih med Hrvati silno mnogo kritik. Nekateri — pisateljevi prijatelji in somišljeniki — ga kujejo v zvezde, drugi zopet — rivali in nasprotniki — ga teptajo z vso silo v prah. Walevska je vzbudila pozornost v prvi vrsti med Poljaki, ker se pač njih tiče, a tudi pri »Nemcih in Italijanih. »Neuc Freic Presse« je pisala o njej daljšo učeno, in med Italijani jo je ocenil in nenavadno pohvalil kritik Forlani. Begovič piše zdaj novo dramo in s to hoče odgovoriti — kakor trdi sam — tistim, ki ga po hrvaških listih tako sistematično pobijajo.
*	Fr. Kimovec: Missa in hon. s. Caeciliae. — Vidi se na prvi mah, da je g. skladatelj namenoma hotel podati našim mešanim zborom lahko, melodijozno mašo, ktere bi sc ne ustrašili tudi šibki pevski zbori. In temu namenu maša res ustreza. Posebnih težkoč ni najti v skladbi, vpletenih jc mnogo unisono-stavkov, glasovi nastopajo večkrat posamezno ali dvo-glasno, spremljevanjc je tudi priprosto. Do soprana se ne stavijo velike zahteve, kajti nikjer ne gre višje kot do »f« .Gorenji namen se razvidi tudi iz lahkega "/s-takta v Kyrie in Benedictus-u, kakor tudi iz posameznih mest v skladbi, katera spominjajo preveč na narodni ton, n. pr. »Christe cleison,« »Qui cum Patre ...« Sicer pa je maša jako praktično sestavljena, kajti poje se ne le štiriglasno, ampak tudi dvo- ali celo enoglasno. Zato bo našim mešanim zborom gotovo dobro došla. Na prvi strani v začetku 3. vrste mora peti bas spodnji »g« namestu gorenjega. Na 7. strani v drugem taktu 3. vrste bi tudi ne bilo težko izogniti se onemu nclepemu basovemu skoku v »h«. Na 3. strani naj se popravi tiskovna pomota, kjer naj v 4. taktu druge vrste v altu stoji »gis« in sicer kot cela nota. — Cisti dobiček te maše, ki je posvečena preč. g. dr. Karlinu, predsedniku Cecil. društva, je namenjen za blejske orgle. Dobiti je jako porabno skladbo pri g. skladatelju v Alojzijevišču in v Katol. bukvami Lično tiskana partitura stane I K 80 v, posamezni glasovi pa 40 h.	Fr. F-č.
*	Zora. Glasilo katoliško-narodnega dijaštva. Leto XIlI.Urednik M. Božič. Zora izhaja vsak mesec 20tega ter stane celoletna naročnina K 3. za dijake K 2. Vsebina 1. številke: Urednik: Ob zopetnem svitu »Zore«; M. Mal-nerič: Kdo je velik; Mlinar: Katol.-narodno dijaštvo na III. slovenskem katoliškem shodu; I.: Pesmi domu; D. Gorjanec: Prvi sestanek hrvaškega katoliškega dijaštva na Trsatu; Mirko Božič: Naši cilji in nevarnosti; Zori-slav: Krst pri Savici v pogledu na celotnost Prešernovih poezij; Glastiik: Občni zbor »Slovenske dijaške zveze«. — Narodno delo »Slovenske dijaške zveze«. — Soc. apologetičen kurs. Na platnicah: Dijaško vprašanje. — Uredništva sc tikajoče stvari je pošiljati na naslov: Mirko Božič, Dunaj, IX. Lazareth-gasse 18/111. 26. — Naročnina naj se blagovoli pošiljati potom čekov pošt. hran., ali pa po nakaznici na upravništvo Zore, Ljubljana, pisarna Katoliške tiskarne. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Podlcsnik.
Poljsko pismo.
Nikar sc ne ustrašite, gospod urednik, da Vas bom z današnjim listom zopet traktiral z roparskimi povestmi. Naj bo enkrat dovolj tega dasiravno jih imam še toliko v malhi, da bi lahko napisal celo obširno knjigo, ena bolj
zanimiva kot druga in--v se resnične.
Kdor bo hotel pozneje pisati roparske romane, bo našel v ruski revoluciji tvarine čez mero. Toda moj namen ni zabavati vaših velespošto-vanih bravcev in bravk, ampak pojasnjevati jim razvoj in značaj ruske revolucije in rusko-poljskih razmer sploh in za to je bilo roparskih povesti že dovolj.
Kaj pa dela ruska vlada proti temu? bo kdo vprašal. — Nekaj vladnih odredb proti revoluciji in v zaščito vladne suverenitete in varnost njenih organov sem že navedel, kakor n. pr. slavno odredbo generala S k a 1 o n a, da mora odslej okrog vsacega policista biti na tlaku začrtan s kredo krog, katerega ne sme nihče prekoračiti in drugo, da mora odslej vsak policist in vojak na cesti vedno tišati svojo zadnjo polovico k zidu. Pa tudi policija ni tako bojazljiva, kot bi si kdo mislil. Nedavno sem našel v »Novoje Vremja«, da je v Varšavi nekega policista napadlo naenkrat pet celih revolucionarjev. Toda hrabri policist se jih ni ustrašil, ampak se je kar »zasukal, okrožil vseh pet in peljal na komisariat.« Škoda, da vedo o tako junaškem činu samo v uredništvu »Novojc Vremja« in dvakrat škoda, da niso poslali tega policista na japonsko vojno. Morda bi »okrožil« on sam tudi celo Kurokijevo armado.
Ruska vlada sc vedno vrti v stari zmoti, da noče ali ne more razločevati osvoboditelj-nega gibanja od roparstva. Roparjev navadno ne dobi v roke, ker so pregibčni. Velikokrat so celo vladni organi naravnost z roparji v zvezi. Zato se pa potem vlada maščuje nad mirnimi ljudmi, ki zahtevajo na postaven način državnih reform in meščanskih svoboščin.
Nedavno si je vzel v V i 1 n i življenje g. Szmer!y, referent mestnega odbora. V lističu, katerega je napisal pred smrtjo, prosi prijatelje, naj ne pozabijo njegove družine in kot vzrok smrti doda: »Življenje se trii je ognju-silo. — Dogodki v C e n s t o h o v u so me tako pobili, da sem izgubil vse veselje do življenja.« Toda on jc bil žc starejši človek in je v svojem življenju že marsikaj videl in doživel. Ako so na njega dogodki tako vplivali, da sc mu je omračil um in si je vzel pod depresijo življenje, kak vpliv morajo še le imeti na mlade ljudi.
Kaj se je torej zgodilo v C c n s t o h o v u: Ustrelili so deset ljudi, obdolženih, da so se udeležili nekega roparskega napada. Med njimi jc bilo šest popolnoma nedolžnih delavcev, ki so slučajno v gozdu pobirali gobe, v katerem so se skrili roparji. Vojaki so okrožili gozdič in vse ljudi, katere so našli v njem, so obsodili na smrt. Nek očividec opisuje dogodek tako-le:
»Bilo je močno hladno. Jesenska megla, hladna in gosta, je obdajala vrhove drevja. Mrak se je boril s svitom.
»Na magistratnem trgu se je ob 6. uri zjutraj pred magistratom začela zbirati vojaščina; v gručah ali posamezno, so prihajali tudi civilisti.
»Tu je kdo plakal, tam stokal ali vzdihoval, poleg tega so bile oči vseh obrnene proti stražnici, pred katero je stal močen oddelek vojakov na straži.
»— Ccz eno uro pripeljejo obsojence, razlegalo se je v množici.
»Jok se je spremenil v glasno plakanje, vzdihovanje v stokanje; drugim so se vidno pričele tresti noge.
»Pripeljeta se dva voza. Med gozdom bajonetov smo zagledali obsojence. Bilo jih je deset. Najmlajši je imel 19, najstarejši 45 let. Med globoko tišino se je daleč slišalo njihovo plakanje.
»— Moji otroci! — jc ječal človek srednjih let.
»Nastopilo je poveljništvo. Obsojence so posadili po pet na vsak voz in jih povezali od zadaj.
«— Marš! — zaslišalo se je povelje.
»Sredi močnega oddelka vojakov pomikal se je sprevod živili mrličev proti kraju mesta.
»Bledi, obupani . . .
»Oddelek se je obrnil za mesto, proti višavi, kjer smo v majhni globeli zagledali mesto kazni.
»Vzeli so obsojence z vozov, obdali mesto z močnim oddelkom vojakov in pričela so sc pripravljanja.
»Na vrhuncih gričev na okolu so se na-gromadile gruče ljudi, ena vrsta jih je delila od doline smrti.
»Plakale so matere, žene, sestre, v molčanju so tekle solze očetom, bratom.
»Drugi so prišli iz radovednosti, kako bodo usmrteni banditi.
»Sedmim je podelil duhovnik sveto popotnico in jc molil nad njimi predsmrtne molitve.
»V zemljo so zabili vrsto črnih kolov in pred njimi izkopali ravno toliko jam.
»Obsojencem so zavezali . oči z belimi robci in jih privezali k kolom.
»Oddelek 80 vojakov je stopil pred nje. Pred koli jih je mazilil duhovnik s svetim oljem in jim dal blagoslov na zadnje popotovanje.
»— Prekrižajte se bratje! — spregovorilo jih jc nekaj glasno k vojakom.
»Ginjenje je naraščalo.
»— Orožje pred sebe!
»Puške so zarožljale v rokah izvrševalcev
»Grobna tišina jc vlegla na okolico.
»— Hvaljen bodi Jezus Kristus, je slovesno spregovoril duhovnik.
»— Na vekov ve . . .
»- Streljaj!
»— Grom strelov sc jc razlegal po višavah.
»Glave obsojencev so sc povesile.
»Vojaški zdravnik je pričel urno konsta-tirati smrt. Trije so šc živeli.
»Nov, zategcl strel karabinov.
»Obsodbi vojnega sodišča se je zadostilo; deset ljudi, obsojenih radi roparstva, jc prenehalo živeti.
»Stirindvajset ur po proglašenju obsodbe, se je izvršila.
»Bilo je ob 9. uri in 45 minut, megleno in mračno jc bilo na svetu.
»Trupla umorjenih so pokopali v zemlji poleg kolov, katere je obstopila množica ljudi z višin, ko je odšlo vojaštvo.
»Kmalu je po umorjencih ostal samo še sled peska in koli v vrstah.
»Prva ta obsodba je naredila v jasnogor-skem mestu strašen vtis.
»Umorjeni so bili obtoženi napada na neko Judinjo, ki je imela pri sebi nekaj kopejk.
Vse osebje tovarn, v katerih so umorjeni: Goner, Spalek, Chvalevski, Sabat, Suzlej in Marzanek delali, — trdi, da se ob času, ko se je vršil napad, oni niso ganili iz tovarne.
In vendar se je obsodba izvršila.
Navesti hočem še en slučaj ruske justice:
V občini Unerel v okraju Opoczynskem jc bil ubit občinski pisar, vzrok zločina in morilec jc doslej ostal neodkrit. Drugo jutro po umoru so pa prišli vojaki v stanovanje Jožefa Ostrovskega, poslanca v državni zbor, in ga izpraševali, kdo je morilec. Poslanec seveda ni mogel biti, za to je imel dokaze. Vlekli so ga iz stanovanja, postavili na dvorišče pred plot, obrnili proti njemu cevi puške in mu rekli, da ga ustrele, čc ne pove morilca. Poslanec je prosil, naj mu puste nekaj trenutkov, da opravi svojo molitev in ko je odmolil, je rekel, da je pripravljen na smrt. Ustrelili ga siccr niso, pač pa močno potolkli s kopiti pu-šek in častnik ga jc obrcal s črevlji. Tako so ga obdelovali 15 minut in poslanec leži zdaj nevarno poškodovan v bolnišnici.
Na Rusk eni narašča sedaj reakcija v taki meri, da ui izključena domača vojna. Vsi opozicijski listi so prepovedani, vsak vladi neljub članek se hudo kaznuje na moči paragrafa, ki prepoveduje »razširjanje lažnjivih novic«. Prvi beloruski list »Naša doba« jc bil za prvo številko kaznovan z globo 200 rubljev, po drugi številki pa prepovedan. Maloruski listi so, razven enega, vsi prepovedani. Med poljskimi listi vlada nepopisljiva zmešnjava. Vedno nastajajo listi, sc po nekaj številkah od vlade prepovedo iu nato izidejo pod novim imenom novi. Podobno je na Ruskem. List »Rusi« se je žc trikrat prelevil, bil je prepovedan in izšel spet pod drugim imenom itd. Zdaj je pa menda vendar le popolnoma ubit. Dasiravno vlada še trdi, da hoče biti nestrankarska, je vender popolnoma prestopila na stran črnih stotnij. Najbolj težaven je položaj na Poljskem. Tu so razmere res že neznosne in poljsko občinstvo samo, ki nc vidi druge pomoči, si želi okupacije Nemške. V tem slučaju bi imeli vsaj mir in varnost. Nemška okupacija poljskega kraljestva je postala v resnici skoraj neizogibna. Za Slovanstvo bo to nov, grozen udarec. S tem pride Nemec Rusu do kože in sedanja birokratična Rusija ne bo imela sile, vstavljati se nemškemu vplivu .Nemčija deluje z vsemi silami na to, da bi v kraljestvu poljskem ostal nered in se če mogoče šc povečal. General Skalon gleda vedno le na migljaje iz Berolina in posluša, kaj mu bodo na-šcpetali nemški politiki. On je eleganten gigerl brez vsake energije in brez vsakih zmožnosti. Človek bi se vprašal, kako je tak človek prišel na tako važno mesto, ako bi ne bila javna skrivnost, kako so sc na Ruskem ustanovile razne birokratične klike. Ako se gre pri njih nekoliko nazaj, se navadno zadene na metreso kakšnega velikega kneza. Eden se oženi s kakšno takšno matreso in dobi v doto kakšno veliko službo, postane generalni guverner ali kaj posebnega, če ne na Kavkazu ali na Poljskem, to je vže postranska stvar, saj so ljudje radi njega ne pa on radi ljudi. Dd se mu kjer je ravno mesto prazno, in naj bo sposoben ali ne. Potem pridejo na vrsto njegovi bratje, bratranci, strici, nečaki, otroci itd. — vsi se spravijo polagoma tu iu tam na toplo pod streho in klika je ustvarjena. Takšna birokracija je nesposobna napraviti red in uvesti reforme. Rusija se zamore urediti le, ako pade dosedanja birokracija, kar sc pa mirnim potom ne bo zgodilo. Revolucija jc zdaj za Rusijo prva državna potreba.
Ruska vlada sc čuti torej zdaj dovolj silno, da nastopi odprto reakcijsko pot. Jako naraščajo tudi društva »resničnih ruskih ljudi«, ki imajo baje že nad tri milijone pristašev; razume sc, da vse uradništvo, policija, del duhovništva, a ne več večine, svetnega du-hovništva malo, a več menihov in škofov, dalje veliko nezavednih mas, katere ščujejo zoper liberalne sloje, češ, da so to samo od judov iu od Japoncev podkupljeni izdajalci. Javno govore in pišejo, da jc pobiti vse jude in upanje bogatega plena privabi mnogo temnih elementov v njihove vrste. Voditelj tega »bokserskega« gibanja je Nemec Gringmuth, urednik slovanofilskih »Moskovskih Vjedomo-sti«; samodržanje, pravoslavje in rusko slovanstvo je njihovo geslo. Denarja dobijo od visokih krogov na mernike. Ravnokar so imeli velik shod v Kijevu, kjer so določili program in začrtali svojo delavnost. Domača vojna je potemtakem skoraj neizogibna. Poleg tega grozi Rusiji šc vedno agrarno vprašanje in denarni polom. Na teh dveh pečinah se bo moral razbiti dosedanji ruski zistem preje ali pozneje. Mi nc dvomimo, da bo Rusija prestala tudi tc svoje čase in sc zopet dvignila vkljub Gringmuthovim črnini slutnjam in nemškim junkerjetn v ruski uniformi. Nevarnost za slovanstvo jc samo, da Nemčija zasede kongresno kraljestvo, po katerem hlepi že oddavna, baje da bi bil potem Poznanj na varnem. Nemčija daje ruski vladi vedno slabe nasvete in prepreči vsako reformo, ki bi pomirila deželo, z druge strani pa pošilja velikanske vsote denarja na Rusko v podporo štrajkujočim, da bi uničili sosednjo deželo ekonomično in zamogla pri priliki pod enim ali drugim izgovorom s podporo Avstrije zasesti kraljestvo Poljsko.
II. priloga 252. itev. »Slovenca" dn6 3. novembra 1906.
Dneune novice.
+ Nesrečni dr. Tavčar. Sedaj je menda izprevidela tudi tržaška »Edinost«, da so nastopi dr. Tavčarjevi v drž. zboru vse prej, nego pa koristni slovenski stvari. »Edinost« odkritosrčno prizna, da bi dr. Tavčar predloga o slovenskem šolstvu ne bi bil smel staviti, ako si ni prej zagotovil pomoči ostalih Slovanov. »Edinost« sicer zamolči, da je bil Tavčarjev nastop popolnoma neresen in umevno je, da slovanski poslanci niso mogli podpirati Tavčarja, ki ni stavil predloga radi stvari, ampak radi obstrukcijonistiških namenov. Veseli nas pa, da »Edinost« prizna, da sc s tako taktiko stvari tržaškega slovenskega šolstva le škoduje.
+ Kmetska zveza je imela minulo nedeljo navzlic slabemu vremenu shod pri Sv. Gregorju. Predsedoval je župan Oblak, govoril pa g. K o z e 1 j o volivni reformi ter kmetovi samopomoči v gospodarstvu in politiki. Priporočal je politično in gospodarsko organizacijo.
+ Deželni odbor in razmere v blaznici.
V blaznici ni bilo reda. O tem smo žc večkrat pisali. Sklep deželnega odbora pa jasno priča, da ga v deželnem odboru tudi ni. Brez ovinkov izjavljamo, da tak sklep ne more držati. Kako je mogel nastati? Pojasnimo! Dr. Bleivveis je moral proč. To je rana za liberalce. Da jo prebolita dr. Tavčar in Grasselli, je bilo treba našemu somišljeniku, dr. Divjaku prepovedati privatno prakso; da se pa to lažje prenese, naj gre »mladi« Robida, ki nc spada k nobeni v deželnem odboru zastopanih strank, na cesto. To je rešitev! Poročevalec je grof Barbo. Ali je zadaj kaka misel, da bi se v deželni blaznici za kakega nemškega va-rovančka dobilo mesto, ne vemo. To pa vemo, da ima naša dežela, ki je v ogromni večini združena v S. L. S. iznova dokaz, kako nujno je potrebno, da se z izpremenjenim vo-livnim redom uredi tudi deželni odbor. Dr. Divjaku izrečena prepoved privatne prakse je naravnost krivična. V svojem prostem času lahko dela v korist drugim, sme si pa tudi kaj zaslužiti, ko je plača vse pred nego sijajna. Občina D. M. v Polju in bolniška blagajna vevške tovarne bosta gotovo storili svojo dolžnost. Mi protestiramo z vso odločnostjo proti temu sklepu. Kar se tiče dr. Robide, ne pride tu nič v poštev njegovo politiško mišljenje, marveč edino Ie njegovo zdravniško delovanje. In tu moramo naglašati, da je imel za vsako, še tako pametno izpremembo v dr. Blei\veisu najhujšega nasprotnika. O boju dr. Robide z dr. Divjakom, ki smo ga obsojali in ga šc obsojamo, tudi ni tukaj mesta razpravljati. Deželni odbor ni odslovil dr. Robide, da bi zadostil dr. Divjaku, ker ta sploh nikoli ni zahteval, naj se odstrani, zlasti pa zato ne, ker je sam z deželnozborskim odlokom tepcu. Zato se gre le za zdravnika dr. Robido v tem slučaju. Tu pa pribijemo, da jc deželni odbor v njegovi preiskavi imel za zdravniškega izvedenca soobtoženca in soobsojcnca dr. Blei-\veisa. Dovolj!
+ Deželni odbor iu zdravstvo ua Studencu. Na Studencu imajo za bolnike tudi čitalnico. To jc hvalevredna naprava, le škoda, da nima za to napravo zasluge sistem, ki vlada pri deželnih dobrodelnih zavodih in da imajo za to zasluge drugi, kakor vedno kadar se kaj dobrega in koristnega naredi. Deželni odbor ima za to čitalnico le v toliko »zasluge«, da on plačuje izmed vseh listov, ki so v čitalnici, sanio »Slovenski Narod«, menda zato, da tudi bolnikom kaže, da je ta list še vedno nekako glasilo kranjskega dež. odbora.
+Nemški vozni red in »Soča« ali (iabršč-kova metla in štiri gospodične. V »Soči« od 31. m. m. odgovaria Gabrščck »Slovencu«, ki se ie čisto mirno pritožil, da mu je Gabršček s svojo »Sočo» vred poslal nemški vozni red nove želcznice. Sicer smo že zdavna vedeli, da so Gabrščka samo farji in nunci, toda ta njegov najnovejši izbruh je vendar vreden, da se trajno ohrani v zgodovini. Očita nam, da smo »zbesneli derviši«, da ie naš list »cunja ljubljanska«, ki vlači Gabrščka »po škofovem svinjaku«, da imajo »Slovcnčcvi« tarčki zgodaj pri maši Boga za norca, potem pa ccl dan ljudi«, da so naši »farji zakrknjeni«, da »lajajo«, in vendar - on, Gabršček ne zasluži, da se ga vlači ravno po svinjakih in »njega ne hotno ugnali«, kajti on je 1889 pričel po goriškem pometati brez pardona z veliko metlo, in kdor opravlja tako imeniten posel, temu »Slovence« ne bo »sape zaprl« in šele tedaj bo ta možak dal mir, »ko bo nagnal vse farje zopet v cerkev, kjer sc bodo spokorili v dobre duhovnike.« To bo storil, pravi Gabršček, dokler »bo še kaj duha« v njem. Kaj namerava storiti, kadar mu bo duha zmanjkalo, pa je pozabil povedati. Kar se pa tiče tistega preklicanega voznega reda, pa piše užaljeni A. G-k tako-le: »Ob razpošiljanju »Soče« se jc pripetil slučaj, da ie katera izmed štirih gospodičen, ki so v
upravništvu in odpravništvu, zgrabila pomotoma za kup nemških urnikov in jih priložila »Sočk. — Drugače si ne morem razlagati, ako je res, kar piše »Slovenec«. Pomota je mogoča, ker sta oba urnika do pike enaka! — Ako izvem za kakoršno koli nerodnost ali ne-paznost svojih uslužbencev, me to samega naj-boj jezi, — in da mi ni ljuba ta nepaznost, to mi bodo čitatelji gotovo verjeli. Le kako »Slo-venčevo« farče itd.« Nedavno je samo ena gospodična bila kriva te hude pomote, sedaj je pa djal A. G-k kar štiri revice na zatožno klop. Zadnjič je samo ena gospodična samo tisti številki »Soče«, ki je po hudem naključju prišla »Slovencu« v roke, priložila en sam nemški vozni red, sedaj so pa štiri gospodične pomotoma pograbile »celi kup nemških urnikov«. Pa jc tudi res zelo težko razločiti slovenski urnik od nemškega, kajti sta oba »do pičice enaka!« Ker mi doslej nismo vedeli, da so se zmotile kar štiri gospodične naenkrat in da sta slovenski in nemški urnik »do pičice« enaka, lojalno popravljamo svojo zmoto. Ce nam gospodične prihodnjič pošljejo kar celo »Sočo« nemško, tudi ne bomo prav nič zamerili, ker bo tako in tako »do pičice« enaka slovenskemu originalu. Cel Gabršček, kakor živi in z metlo pometa z farji, pa bo odseval iz nje.
—	Velikanski vihar v Opatiji. Iz Opatije se piše: Grozoviti vihar, kateri je počel ples tukaj že v sredo, raznosil se je v četrtek s prihodom silnega dežja. Po noči je grmelo in bliskalo, dež je lil kakor iz škafa, videli smo samo temno meglo. Minolo je poldne Vseh Svetih in izginilo je pristanišče opatijsko, vzelo ga je morje adrijansko. Pred dvema letoma so pristanišče krpali, ko se je porušil od silnega viharja, danes pa ga je odneslo.Škode je nad eden milijon. A tudi drugod je silovita škoda! Male ladije leže na obali morja razbite. Pota ob morju so na nekaterih krajih razrušena. Kopališča privatnih posestnikov je vihar kar vkup stisnil ter vrgel na suho. Ogledal sem si po 5. uri danes vse to, kajti preje nisem mogel iz stanovanja, ker je lil dež kakor iz škafa, vmes pa se je priklanjalo drevje do tal med gospodujočim gromom in bliskom. Koliko škode je današnji vihar na morju učinil, se še ne vč; a toliko je istina, da je imel že včerajšnji, t. j. 31. okt. prihajajoči parobrod iz Pulja dve uri zamude. Kaka je bila vožnja iz Reke do Voloske, ko niso mogli iti na Lovran. Vihar jih jc zanesel proti Crcsu. Na stotine ljudi občuduje danes ob 5. uri pogreznjeno pristanišče in čakajo zaman svojih znancev iz Reke. Kaj sedaj? Parobrodi nikakor morejo več ostajati v Opatiji, nego le v Voloski. In kaj bode storila vlada? Iiodetno zopet »flikali« molo v Opatiji, kakor pred malo leti po silovitem viharju ali nai Istra postane še tužnejša.
Tiskovna pomota. V včerajšnji notici glede volilnih okrajev na Kranjskem se je vrinila neljuba tiskovna pomota. Gre se za občino D o 1 e n j a v a s , ne pa, kakor vsled tiskovne pomote stoji v včerajšnji notici »Dobnavas«.
-	Prosta organizacija okrožnih zdravnikov na Kranjskem ima dne C. novembra t. I. ob 4. uri popoldne v mali dvorani hotela »Union« v Ljubljani izreden občni zbor s temle sporedom: Poročilo in razgovor o važnih stanovskih zadevah. Ko.i na to sledi ob sedmih zvečer zborovanje društva zdravnikov na Kranjskem. Kolegi, udeležite se polnoštevilno obeh zelo važnih shodov! V Rudol-fovem, dne 2. novembra 1906. Dr. Peter De-franceschi.
V Zatičini je umrl 2. t. m. ponoči g. Anton Serafin, c. kr. logar v pokoju. Rodom Italijan je prišel zgodaj na Kranjsko, kjer jc stopil v gozdarsko službo. V Zatičini je bival okrog 25 let kot graščinski gozdar. Ko je vlada prodala grad in posestvo čč. oo. ci-stercijanoin, jim je služil pokojni še nekaj časa, potem pa je stopil v pokoj. Ze preje si je kupil malo posestvo z lično hišico, kjer je zadnja leta prebival. Za zasluge ga je pre-svitli cesar odlikoval s srebrnim križcem s krono, od vlade je dobil svetinjo za 401etno zvesto službovanje. Pokopali ga bodo jutri popoldne ob pol 4. uri. Naj mu sveti večna luč!
— Konferenca »sodalitatis in hon. ssi. Cordis Jesu« za ljubljansko dekanijo bode dne 7. novembra t. I. ob 10. uri dopoldne v knezo-škofijski palači.
Starološke dekauije sodalitas ima konferenco prihodnjo sredo 7. t. m. v Bukovšici ob II. uri dopoldne.
Kaj je pravzaprav z odlikovanjem g. župana Ivana Hribarja? Znano je, da je dr. Trstenjak že pred enim letom dobil red sv. Save lil. vrste, a ic šele sedaj prosil cesarja, da sme ta red nositi. Kakor se po Ljubljani govori, storil je to g. Trstenjak radi tega. ker je g. župan odklonil red sv. Save III. vrste ne vsled demokratičnosti ampak zato, ker mu ic ta red bil prenizek in ker ima ta red g. 'Trstenjak. Poizvedovali smo o tej stvari iu dognali, da je ta verzija o odklonitvi reda sv. Save pri g. Hribarju prava. Da bi javnost ne videla te skromnosti g. Hribarja, izjavil sc je, da vsled demokratičnega svojega nazirauja sploh nobenega reda ne sprejme.
Nesreča na železnici. V četrtek zvečer se je vsled deževja odtrgalo del brda med Plasom in Ličo nad Reko ravno v času, ko ie prihajal večerni poštni vlak. Lokomotiva se je prevalila in skočila s tračnic. Strojevodja jc bil ranjen. Potniki so morali prestopiti v drugi vlak, ki so ga sestavili v Moravicah in ki je prišel po potnike. Direkten promet jc ustavljen in morajo potniki tamkaj presedati v druge vlake.
Velika sleparija v Trstu. V Trstu je s pomočjo ponarejenega podpisa bančne tvrdke Mandcl neka 30 let stara ženska izvabila fili-jalki kreditne banke deset akcij rumunske »Assekuranz national« v vrednosti 13.800 K.
—	Nesreča na južni železnici. Doslej šc neznan vlak je povozil dne 31. oktobra t. 1. pred polnočjo na Opčinah uslužbenega pre-mikača Erana Bisjak. Odtrgal mu je eno roko in eno nogo; ponesrečenec je živel le še kake pol ure.
—	Osebna vest. Za suplenta na mariborsko gimnazijo pride g. dr. Š a r a b o n.
—	Štrajk policajev. Policaji v Koprivnici na Hrvaškem so izjavili občini, da bodo pričeli' štrajkati, ako jim ne poviša plače.
+ Mohor jani! Pri sprejetju knjig družbe sv. Mohorja daruj vsak po svoji moči za družbo sv. Cirila in Metoda! Vsak položi majhen dar domu na oltar' Poverjeniki družbe sv. Mohorja naj ude na to opozarjajo!
Poročil se je c. kr. računski asistent v Gradcu g.Pavel G laser z gdčno. Mari'-janico Bogataj z Bleda.
—	Roman slovenskega stavca. »Ameri-kanski Slovenec« piše: O znanem našem rojaku Oclasen-Okleščanu je pisal »The Joliet Daily Republican« z dne 10. m. m. sledeče: »Frank Oclasen, glavni prelagatelj v vladni službi v Manili se je vrnil pred nekoliko dnevi na obisk k sorodnikom v Joliet, kjer je živel pred kacimi šestimi leti kot stavec v tiskarni «Amerikanskega Slovenca«. Zgodovina tega jolietskega dečka sc čita liki roman od takrat, ko jc sklenil, dejati na glavo khaki v službi Strica Sama, in je bil poslan na Filipine in tudi lepa Senorita ne manjka, ki je naravna in primerna podoba v takih romanih. Fr. Oclasen je bil rojen na Kranjskem v južni Avstriji in je prišel v Ameriko s svojimi starši; ti so sc naselili v mestu La Salle, kjer še žive. Pred kakimi šestimi leti je prišel v Joliet iu je delal kot stavec za A. S., od tu sc je vrnil v La Salle in vpisal v armado Združenih držav. Odposlan je bil takoj na Filipine, kjer je služil ves zadnji čas vojne ter bil na »dolgem diru« za Aguinaldom in z oddelkom, ko je ta opolzli gentleman sklenil, udati se in postati dobrim. Ko jc doba njegove vojaške službe potekla, je mladi mož sklenil ostati v jutrovi deželi, in ie položil izpit o civilni službi, nakar je bil pri-deljen poštnemu departmentu in nameščen v eni brzojavnih ladij, ki križajo ob otoških Iu-kah. Tu jc prestal po več tistih zračnih stresov, znanih kot tajfuni in malo mesecev potem, ko je zapustil poštno službo na ladiji, je zadnjo nekoč zgrabil tajfun in jo pogreznil v morje z vsem možtvom na krovu vred. Oclasen se je pozneje zagledal v špansko kraso-tico, ki ga je nazadnje vzela za moža in sedaj pričakuje njegovega povratka, kajti v Združ. države ni hotela priti, ker »je premraz tam«, (j. Oclasen je govoril slovenski, nemški in angleški, predno je šel na Filipine, in tam se je naučii šc francoski, španski in več malajskih narečij kakor tudi mešano španščino, ki jo govore domačini otočani. Tako je kajpada vedno njega izbrala, kadar je vlada potrebovala prelagatelja. Mladi ameriški Slovenec jc pesetil svojo sestro, go. Gregorčič, ki živi na North Center cesti. Sedaj ima pet mesecev dopusta, ki ga bo ponajveč prebil tu in v La Salle I Ivojimi starši..
Zavedni rojaki. Za javno knjižnico v Ponikvah pri Dobrepoljah so darovali rojaki sovaščani v Chisholmu in Hibbingu (Min.) 40 K- Čast njihovi zavednosti in iskrena zahvala! Naj bi se rojaki tudi drugih krajev spomnili te prekoristne naprave!
—	Vesti iz Amerike. Anton B a j u k, ki je napadel spomladi iz ljubosumnosti Marijo Nemanič v Jolietu, jc obsojen v petmesečno ječo in povrnitev stroškov. V Steelbonar (Pa.) je lahko ponesrečil Jožef Šuklje.
V	lronvoodu (Mich.) je umrla soproga Petra M u k a v c a. Doma jc bila iz Vivodine. V Pueblo (Colo.) je ponesrečil Ignac T a b e c iz župnije Podgraje na Dolenjskem. __ V Chisholmu (Minit.) je ponesrečil Jurij Zvan.
—	Od sv. Križa pri Kostanjevici. Precej močan potresni sunek 19. oktobra se je dobro čutil tudi v sv. Križu pri Kostanjevici.
V	nekaterih vaseh so hiše dobile manjše raz-pokline. — V nedeljo, dne 29. oktobra ob četrt na 2. pa se je zopet močno treslo, nakar so se zopet napravile neznatne razpoke. Manjši sunki so pa zlasti ponoči pogosti. V ponedeljek 29. oktobra ie bila konkurenčna obravnava zaradi zidanja nove velike ž u p n e cerkve, katera se takoj spomladi prične graditi. Potrebna jc neobhodno, ker stara jc po odstranitvi zvonika, v katerega je treščilo, slabejša kakor vsaka podružnica. Dolgo že imamo Dolenjci slabo, mrzlo in čemerno v r c m c. Na Vseh Svetih popoldan pa je med procesijo na pokopališče nastal naliv s hudim pišem od hrvaške strani, kateremu sledi zdaj krasno vreme, ka-koršnega tudi solnčna Dolenjska ni imela že kakih 14 dni . V i n s k a I e t i n a jc v kriški okolici letos ena najboljših. Kupci so sc že oglašali, predno .ie bilo grozdje sprešano. Dobrodošli tudi drugi! Cena za tako kapljico jc zelo nizka.
Žrtev dela. V bolnici v Trstu jc umrl delavec Jakob Nagode, ki je ponesrečil pri delu v novem pristanišču. Zagrabil ga jc »žr-jav«, ki ga je vlekel več metrov seboj in nevarno ranil.
Nagla smrt. \ Trstu je umrl nagle smrti delavec Viljem Muk.
—	Krka je izstopila. Vsled dolgotrajne moče in hudega naliva dne I. novembra jc Krka od Novega mesta proti Dolenjski že izstopila. Ponekodi preplavljeni so blizo brega ležeči travniki in polja.
—	Potresno nemlrje. Iz Kandije se nam poroča: V noči I. novembra je bila na mag-nctnicah opazovati srednje močno nemirje oddaljenih elementarnih izbruhov.
Koroške novice.
k Sovražnik se bliža proti Celovcu — v osebi kranjskih izletnikov v Rožno dolino.
Pogin preti nemški koroški kronovini. Celovški občinski svet je namreč v zadnji seji dovolil krajevnemu odboru »Karavanke«, sekcije nemškega in avstrijskega planinskega društva podporo 200 kron za stavbo »Celovške koče«. Občinski svetovalec Lerch pa s tem ni bil zadovoljen, ampak je zahteval, da naj sc zviša podpora na 500 kron. Utemeljeval je svoj predlog na ta način, da je ta koča vsled nove železnice tudi za Celovec velikega pomena. Rekel je, da kakor je iz slovenskih časopisov raz-videti, je z narodnim mirom v Rožni dolini proč. Gospodje iz Kranjskega bodo silili sem, si pribojevali ozemlje do vrat mesta. Pritoževal se jc, da se od slovenske strani vse stori, samo da sc Nemcem bivanje kolikor mogoče ogreni. Slednjič je predlagal, če se ne bodo proti temu prodiranju zagojzdili, se še noben Celovčan ne bo upal v Rožno dolino, da bi je nc dobil od Slovencev po hrbtu. —Kljub njegovemu jadikovanju pa vsejedno občinski svet ui dovolil povišanja podpore. No, ta gospod občinski svetnik Lerch ima pa že precej velik strah pred Kranjci. Revež sc res zdaj ne bode več upal v Rožno dolino. Gospode iz Kranjske pa vabimo, da naj le pridno hodijo k nam v Rožno dolino, da bomo tem laglje dokazali, da je zemlja do Celovca šc vedno zasedena od slovenskega roda.
k Učiteljske vesti. Učiteljska kandidatinja Zofka Kodrič je imenovana za podučiteljico pri Sv. Jakobu v Rožni dolini, kandidat Adam Webcr pa za podučitelja v Svečah. Učielj Peter Pirovc .ic prestavljen iz Kaplje na Dravi v Št. Danijel pri Pliberku kot provizorični šolski voditelj, podučitelj Jurij Terbuh iz Sveč v Blate, podučiteljica Alojzija Stebi iz Doberle-vesi v Klobasnico iu Marija Zavsel iz Železne Kaplje v Doberloves. Stalno vpokojen je nad-učitelj Ferdinand Kozek v Otmanjali. Na dopust je šla učiteljica Terezija Kubelka pri Sv. Jakobu v Rožni dolini.
Ljubljanske novice.
lj Katoliško društvo za delavke uljudno vabi k zabavnemu večeru, ki ga priredi v nedeljo, dne 4. novembra, ob 6. uri zvečer v društveni dvorani na Zabjeku št. 8. Spored: 1. Nagovor predsednika. 2. Fr. Ferjančič: »Moj vrtec«, poje društveni zbor. 3. H. Volane: »Gospodov dan«, poje društveni zbor. 4. H. Sattner: »Kakor nekdaj«, poje društveni zbor. 5. »Sveta Filomena«. Igrokaz s petjem v treh dejanjih, z živo podobo.Nemški spisal dr. Julij Gapp. Vstopnina: Sedeži prve vrste 50 kr., druge vrste 40 kr., tretje vrste 30 kr., stojišča za ude 10 kr„ za neude 15 kr.
K obilni udeležbi vabe odbor.
Ij Poročil sc je danes ob polu 5. uri popoldne v frančiškanski cerkvi član našega uredništva g. Fr a n T e r s c g 1 a v z gdčno Marijo Š I a j p a h, bivšo učiteljico. Iskrene čestitke!
Ij Osrečevalci malih obrtnikov. Volivna reforma je našim liberalcem popolnoma zmešala možgane. V spominu so nam šc razgnani shodi v »Mestnem domu«, na katerih bi bili naši liberalci tako radi dobili resolucijo v njihovem smislu, proti splošni volivni pravici. Ker pa to ni šlo, vrgli so sc z vso silo ua »organizacijo« mas delavstva. Ustanovili so »Podporno in izobraževalno društvo za nižje sloje«. Vendar društvu manjka — članov. Sam »doktor« Kam je že obupal in te dni je nekemu gospodu tožil: »S temi ljudmi - delavci ni nič za narediti, eni so krščanski socialci, a drugi socialni demokratje. Torej za liberalce ne preostaja ničesar. Pri delavcih je torej liberalcem korenito izpodletelo. Sedaj svojo srečo poizkušajo pri obrtnikih. Precej časa sc že pripoveduje po mestu, naj bi se za obrtnike ustanovilo tudi neko »izobraževalno obrtniško društvo«, ln kakor so liberalci postavili »doktor« Kam a, da organizira in »izobrazi« delavce, tako so postavili tudi dvornega brivca F r a n c h e 11 i j a in uradnika trgovinske in obrtniške zbornice dr. \\ indišarja. da organizirata in izobrazita obrtnike. Kako se jima bo ta eksperiment posrečil. pokazala bo bodočnost. Predno pa pričneta s tem trudapolnim delom, povedati moramo javnosti, da omenjenima gospodama ni toliko skrbi za obrtnike g. Franchetti hoče brivnico obesiti na kol in postati vsaj kak obrtni inštruktor ali sploh kak odposlanec ministrstva. Drugi imenovani gospod menda zasleduje ravno isto. Rada bi bila tudi oba imenovana deželna poslanca. Posebno dvorni brivce ie hodil k zadružnim sestankom gostilničarjev ter tam pri vsaki priliki nagiaša!: »Pazite, da bodete pri prihodnjih dežclno-zborskih volitvah gotovo volili obrtnika«. No, to bi bil po ceni poslanec! Mogoče bi šc volilcem zaračunal zato, ker so ga izvolili. Mogoče, da bi jim predložil mastni račun, tako masten, kakor ga je predložil zadrugi sodovi-čarjev za ureditev knjig. To so organizatorji ii. pomočniki malih obrtnikov! Izobrazbo si g. Franchetti gotovo misli tako. da bi pokazal posameznim obrtnikom kako sc vodijo knjige, zato pa računal 50 goldinarjev, kakor jc storil pri zadrugi rokovičarjev. ko ji je »uredil« zadružne knjige. Seveda mu načelnik zaželenih 5(i goldinarjev ui hotel izplačati in sta potem z gosp. F r a ii c h e 11 i j c m dolgo iu dolgo »gl'hala«. Sevc, da je ta organizator in iz-obraževatelj malih obrtnikov žugal s pristojnimi oblastmi in tako prišel vsaj deloma do zaželjenega denarja. Razun teh dveh gospodov začela se jc pa v zadnjem času brigati za malega obrtnika tudi naša trg. in obrt. zbornica. Ona hoče pomagati malemu obrtniku ua podoben način, »kakor sc izvrstno obnaša v dru-
gih kronovinah«. Vsaj tako se glasi v »vabilu«. ki te dni zbornica razposlala za sestanek, kateri sc vrši jutri v nedeljo, dne 4. novembra, dopoldne ob 10. uri v posvetovalnici mestnega magistrata. Pripravni prostor! Posvetovalnica je ravno nad policijsko stražnico na magistratu. Se pripravnejše bi bilo zborovati kar v policijski stražnici. Izvrstna misel! Ako bo hotel kak obrtnik njihovim načrtom ugovarjati, najkrajša pot je zato zares ako se posvetovanje vrši nad policijsko stražnico na magistratu! Povabljeni so načelniki, oziroma zastopniki vseh obrtnih zadrug. Prišli bodo naši stari znanci. Nekateri načelniki bodo prišli samozavestni ne da bi vprašali odbor, kakor se je zgodilo pri čestitanju. g. županu Hribarju ob njegovi desetletnici. Iz vsega se pa razvidi, kako »dobri« so naši liberalci, posebno ako čutijo blizu kake volitve. Delavcem hočejo »pomagati« in jih »izobraziti«, malim obrtnikom ravno tako in zato hočejo tudi tc »izobraziti«, ln to vse sedaj, ko živimo v času in znamenju splošne in enake volivne pravice. Vendar smolo imajo! Prepozni so; predolgo so spali. Malim obrtnikom se že desetletja slabo godi. vendar niso jih videli doslej, kaj še, da bi jim pomagali! Ljudske shode skličejo, na katerih stražijo uhode policisti, obrtnike pa vabijo v sobo nad policijsko stražnico! Izvrstno!
Ij Občinski svet ima izredno sejo v torek, dne 6. novembra 1906 ob 5. popoldne v mestni dvorani. Dnevni red: A. Javne seje: Naznanila predsedstva. Citanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. Šolskega odseka poročilo o imenovanju zastopnika mestne občine v c. kr. deželnem šolskem svetu za novo šestletno dobo. Personalno-pravnega in finančnega odseka poročilo o županovih nasvetih v zadevi povišanja službenih prejemkov mestnim uslužbencem. Finančnega odseka poročila: 1. o 41. žrebanju mestnega loterijskega posojila; 2. o prošnji odbora »Društvene godbe« za izredno podporo; 3. o prošnji neke vdove za podporo. Policijskega odseka poročili: 1. o delovanju »Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva« v III. četrtletju; 2. o prošnji načelstva istega društva za brezplačno kurivo na telefonskej postaji. Občinskega svetnika Angeiija Franchettija samostal-ni predlog glede naprave javnega stranišča pred južnim kolodvorom. 13. Tajne seje: Pred-sedstvena poročila. Citanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. Personalno-pravnega odseka poročilo o oddaji razpisane službe ntagi-stratnega sluge II. in eventualno III. vrste. Finančnega odseka poročilo o prošnji neke hišne posestnice, da bi jej mestna občina za neko posojilo odstopila prednost pred svojim 3% posojilom. Direktorija mestne elektrarne poročilo o dopisu delniške družbe »Union« v zadevi dodaje električnega toka hotelu »Union.«
lj Na oklicih so gg.: trgovec g. Mihael K o t a r z šiviljo gdč. Antonijo V e n i c r. — Janez N i p i č, kontoarist, z gdč. Teodoro O r e š o v n i k. — Jožef Š m i t e k, kontoarist, z gdč. Jerico R aj g e I j. Adolf M i 1 a v ec, c. kr. narednik, z bivšo učiteljico glasbe gdč. Rozo P e s t o t ni k. Ivan Šiška, kolarski moister in posestnik, z gdč. Amalijo VVcbe r iz Zalega loga. Anton K urnik, nadspre-vodnik juž. železnice, z kuharico Ivano R e-š e k. Alojzij F e r a n t, sluga pri finančni direkciji, z kuharico Marijo K e r n e.
Ij Zvišanje starostne preskrbe tobačnega delavstva. Uradno se poroča, da sc s 1. januarjem 1907 po cesarjevem sklepu začasno urede pokojnine tobačnega delavstva. Pred vsem sc zvišajo invalidne rente in sicer v vseh petih kategorijah in sicer tako, da znaša zvišanje po 10 letih 3, po štiridesetih letih pa 6 kron. Te rente bodo toraj v bodoče znašale v prvi kategoriji 27, oziroma 54, v drugi 24, oziroma 48, v tretji 21, oziroma 42, v četrti 18 oziroma 36, v peti kategoriji 15 oziroma 30 kron. Nadalje pa izboljšajo preskrb-nino tudi tako, da se invalidna renta ne bo zvišavala še le na deset let, marveč se bo zvišala renta po preteku dosluženih desetih let vsako leto za trideseti del pričetne rente. Zadnje, 40 leto. se bo računalo kot dosluženo že, če bo upokojenec vsaj šest mesecev aktivno služil. Nadalje pa bodo imeli pravico tudi vsi oni delavci, ki sicer šc niso dosiužili desetega leta, a so vsaj dovršili .3 službeno leto, ako so se ponesrečili pri delu, in po petem službenem letu, če iz kakega drugega razloga niso sposobni za delo, da se jim izplača odpravnina v visočini trikratne višine mesečnih prejemkov. Navedene izpremembe so pa kakor že omenjeno, le začasne. Oblasti še poizvedujejo glede končne ureditve preskrbnin tobačnemu delavstvu po načelu razrednega žistema (načina) plač. Poizvedbe bodo kmalu dovršene. Ta vest gotovo razveseli vrlo naše prizadeto tobačno delavstvo.
lj Prestavljen je stotnik tukajšnjega domobranskega polka g. P o d I i p n i k v Veiko Mito na Češkem.
Ij Vihar v hotelu »Union«. »Slovenski Narod« je bil včeraj tako prijazen, da je omenil neki »vihar« v »Unionu«, zato bomo pa danes mi tako prosti, da bomo vsem, ki se vedno s toliko ljubeznijo zaletavajo v »Union« povedali svoje. Družba »Union« je sedaj restavracijo in kavarno uredila tako, da bi vsak Ljubljančan moral biti vesel, da imamo tako moderno shajališče. Kuhinja je sedaj naravnost izborila, vina so fina in ne draga, v kratkem dobi restavracija tudi novo pivo, plzcnski ta-kozvani »prazdroj«, postrežba je ljubezniva in točna — vsak nepristranski človek mora priznati, da je sedaj vse dobro ureejno in zato je sedaj tudi restavracija dobro obiskana. To pa menda skeli par ljudij, ki v Ljubljani nočejo videti nobenega neprisiljenega družabnega življenja in katerim ne prija nobena stvar, ki ne diši po bcznicah. Časih so ti ljudje poslali v »Union« par provokatorjev, ki so mirne ljudi provocirali in napravljali kravale . . . Pretekli
praznik je ljubljanski sekstet na lok imel v kleti »Uniona« koncert na korist mestnim ubogim. Koncert je bil izborno obiskan, občinstvo se je dobro zabavalo. Godba je igrala razne slovenske in slovanske pesmi, a tudi lepe tuje skladbe. Ko zaigra godba neko znano dunajsko melodijo, za katero časih človek nehote poje, pričela je neka odlična družba, ki je imela že sama na sebi znake, da ji ni za nikako provo-kacijo, za godbo nekoliko nemško peti. Tu je pričel neki Hermanu T h o m a n, ki se je že prej ves čas izzivajoče obnašal, razbijati in žvižgati. Sekundiralo mu je še par drugih, katerih imena zamolčimo, ker so le naseli zgoraj omenjenemu Thomanu, ki je s svojim nastopom kazal za vse drugo večjo sposobnost, nego pa za brambo slovenske časti in dostojnosti. Thomanovemu pobalinskemu nastopu se je uprla druga slovenska družba, ki ni hotela, da bi se jo identificiralo s takim obnašanjem. Kako je imela prav, je bilo videti takoj, ko je Thoman nekaj gostov pregnal. Iz-zivač Thoman je začel nato sam nemški peti ter s tem pokazal, da mu res ni bilo za druzega, nego samo za nizek kraval. Tak človek le smeši Slovence, ako opit kriči, »da stoji na slovenski zemlji«, dočim faktično le malo manjka, da ga po raznih drugih krajih zavžito vino ne vrže na to lepo slovensko zemljo, kakor je dolg in širok. Taki ljudje, ki pijani »branijo slovensko čast«, nam nič časti ne delajo, ker ko se streznijo, nc vedo niti za najmanjše slovenske dolžnosti. Tak jc gotovo tudi Thoman, ki je, ko je bil vsled svojih sitnostij, končno le aretiran, oddal na policiji samonemško vizitko: »Hermanu Thomann, Beamter der Zeli. Fabri-ken« . . . Taki ljudje so mora za vsako družbo in vsak pošten človek gleda na to, da se jih znebi. Ce »Narod« tako aranžirane kravale zagovarja, je žalostno zanj, če jih pa v svojem listu še celo odobrujc, jc potem videti, kam pes plačano taco moli. Ce odobrujete žvižganje nedolžnemu dunajskemu »hauerju«, tedaj letajte po ulicah in žvižgajte rajše svojim »fraj-lam«, ki vedno nemško čebljajo. Kakor cujemo, jc družba »Union« že ukrenila, da bodo taki nastopi v bodoče popolnoma onemogočeni in da se bo strogo varovala demokratičnost podjetja, ki je ustanovljeno za gojitev prijetne družabnosti. Tisti »gospodje«, ki iščejo v gostilni lc »prepirov«, se naj »Uniona« kar izognejo, ker v bodoče sc jim noben nastop, ki ga spremlja očividcu namen, ne bo več posrečil. »Narodu« priporočamo, naj da mir in naj ne dreza v domače podjetje, ki nikomur nič ne škodi, ampak je le v povzdigo Ljubljane. Ce pa nc more kot »svetovno glasilo« za ljubljanske »škandalčke« postopati drugače, pa naj poseže po hvaležnejšem gradivu iz njegovih gostiln in pajzelnov, o katerih so znane take stvari, kakršne se v »Unionu« še nikdar niso godile in se ne bodo. Vsak, kateremu je za ugled Ljubljane, bo stališče družbe »Union« odobraval, jo v njenem nesebičnem delu podpiral in ne blatil.
Ij Ljubljanski dimnikarji so se sešli dne 26. m. m. na razgovor radi razdelitve mesta Ljubljane na dimnikarske okraje. Sestanek je bil pri načelniku deželne zadruge dimnikarjev na Kranjskem, kojega so se udeležili vsi ljubljanski dimnikarji razven jednega, ki je vže itak proti taki razdelitvi, in sicer radi tega, ker bi moral potem nekaj dela odstopiti svojemu stanovskemu tovarišu. Da se jc pa sestanek vršil, je to zasluga zadružnega inštruktorja g. dr. Blodiga, ki je žc v imenu zadruge in ljubljanskih dimnikarjev napravil in predložil c. kr. deželni vladi prošnjo za razdelitev mesta v okraje. Gosp. zadružni inštruktor je zbranim mojstrom vsestransko raztolmačil to zadevo ter opisal vse koristi, katere bodo imeli dimnikarji, ako se mesto razdeli v okraje. Vsi zbrani dimnikarski mojstri so sc dogovorili, da bodo delali na to, da se jim posreči doseči, razdelitev mesta v okraje. Dalje se je dogovorilo, da se bo, ko se doseže v Ljubljani taka razdelitev, delalo tudi na to, da se uvede prostovoljna omejitev na dimnikarske okraje po celem Kranjskem, tako, kakor je to urejeno tudi že tia Štajerskem. S tem se bo vendar enkrat doseglo, da ne bo eden dimnikar drugemu prevzemal dela in še celo za nižjo ceno, in se bo ščitila tudi stanovska čast. Dalje so zbrani dimnikarski mojstri ljubljanski sklenili, predlagati na prihodnjem zadružnem zboru, da pristopi deželna zadruga dimnikarjev na Kranjskem k državni zvezi dimnikarskih zadrug na Dunaju. Tudi to zadevo in nje koristi jc vsestransko raztolmačil gospod zadružni inštruktor, za kar mu gre najtoplejša zahvala. Dalje je dal gospod zadružni inštruktor pojasnila na razna tozadevna vprašanja posameznikov ter zajedno tudi izvršil revizijo zadruge. Obljubil je tudi, da se sigurno udeleži zadružnega zborovanja, ter prosil, da se mu vpošlje tozadevno povabilo. Tako sc mora tedaj reči, da je bil ta sestanek jako poučen in poljuden, le žal, da ni splošnega zanimanje za take zadeve; upati pa je, da bo započeta akcija dosegla svoj smoter.
Ij Poroči se jutri v Grižah na Štajerskem g. Ignacij V c r b a j s, vodja »Narodne tiskarne« z vdovo gospo Terezijo Širco, poštarico in posestnico v Grižah na Štajerskem.
lj Umrl je včeraj splošno znani g. Viktor G a I I e. Pogreb bo jutri ob 4. popoludne.
Ij Člane pomočniškega zbora gremija trgovcev opozarjajno šc enkrat, da se vrši v nedeljo, dne 4. t. m., ob pol 11. uri dopoldne v dvorani slovenskega trgovskega društva »Merkur« (Narodni dom) redni občni zbor.
lj Na adreso ljubljanske policije. Naročnik nam piše: Včeraj, na dan vsih mrtvih, bil sem na pokopališču pri Sv. Krištofu. Ondi mi ležita oče in mati. — Opazil sem ondi tudi dvojico, bržčas sina in mater — za njima skakal je mal črnikast pes — in ob grobiščih opravljal svojo potrebo — po pasje jo je opravljal. Stopil sem k dvojici, pa jo prosil, da nai psa odpeljeta —
smejala sta se mi, zagrozil sem jima s policijsko ovadbo — grohotala sta se mi. Stopil sem k stražn.ku in ga vprašal: »Je-li dovoljeno pse jemati na pokopališče?« Stražnik odgovoril mi je: »Tega pa res ne vem.« Poiskal sem nato sam tablo, kjer je napisano: »Prepovedano je, pse seboj jemati« in pokazal sem jo redarju. O nadaljneni nečem tu javno govoriti, prosim samo, ljubljanska policija naj za-brani v prihodnje, da psi opravljajo potrebo na grobišč.h. Da si naj človek pri tacih zadevah samoročno poišče pomoči, vendar ni v soglasju s potrebno pijeteto.
lj V »Slovenski kršč. soc. zvezi« bo kazal prihodnji torek točno ob polu 8. uri zvečer g. fotograf R o ž u n iz Litije s pomočjo skiopti-kona velezanimive slike iz rusko-japonske vojske. Vstop za člane in članice prost.
ij Škandalozne razmere v mestni ljudski kopeljl. Več obiskovavk mestne ljudske kope-Iji prosi, da se javno sporoči v »Slovencu« sledeče: Prosi se, naj magistrat prej ko mogoče zabrani, da sc ne bo pustilo moške kopati se na ženski strani. — V četrtek večer sc hoče neka gospodična kopati. — bilo je nemogoče, ker je bilo vse oddano, večinoma moškim. Dotična gospodična opomni oskrbnico mestne kopelji, da to ne gre, in nato je dobila od oskrbnice odgovor, da celi dan ni bilo nobene dame, prazno pa noče pustiti, ker je na moški strani prepolno. Me dame ne moremo zato, če je premajhno zidana kopelj, pa jo naj magistrat razširi, ali bi jo pa preje večjo zidal primerno mestu Ljubljani. Pa čc tudi celi teden nobene dame n i, oskrbnica kopelji ne sme možkiin oddati ženskih prostorov in naj se ji to prepove! Dotična gospodična pride drugi dan zopet. Odkaže se ji prostor in ona ga sprejme. Ni še bila popolnoma gotova, hoče obleči bluzo, kar zagleda eno glavo, ki na njo gleda in jo opazuje! — Vsa prestrašena in zbegana ni vedela kaj naj stori. Prvi trenutek misli, da je kaka ženska, in jo pokara. Prepričati se je pa hotela kdo da je, zato vpraša oskrbnico in ona ji sama prizna, da sta se zraven nje kopala dva fanta v enem oddelku. — K temu ne moremo in tudi nočemo molčati, naj se zve, kako slabo sc oskrbuje in pripušča ljudi k pohujšanju. Nočemo se zanaprej več kopati v tej kopelji tako dolgo, dokler se ne prepreči ta stvar. Hočemo, da se to objavi. - Zato opomnimo vse dame ljubljanske, da naj natančno pazijo na oskrbnico kopelji, da sc nikdar več kaj taccga ne pripeti. Upamo, da se ne oglašamo zastonj. Obiskovavke mestne kopelji.
lj Repertoire slovenskega gledališča. Danes zvečer prvič velika čarobna opera R u-s I a n i n L j u d m i 1 a. Opera je najizbornejše pripravljena in najlepše opremljena. V t o r e k se opera ponovi.
li Bosa plesalka in nova umetnost. O bosi plesalki miss Maud Gvvendelon pišejo listi, da izvaja novo umetnost z godbo v zvezispla-stiko in s plesom, ki pri nas ni navaden. Ples je v zvezi z mišično umetnostjo. Umetnica miss Maud je zapustila San Francisco, ko je bila še mlada. Plesati se je učila v berolinski akademiji za godbo in je obiskala evropske galerije in umetniške muzeje. Prvič je nastopila v Ne\v Yorku, kjer so jo zelo hvalili. Jutri se predstavi v veliki dvorani »Uniona« miss Maud ljubljanskemu občinstvu.
lj Koncert »Glasbene Matice«. Prvi letošnji koncert bo v p o n d e I j e k. d n e 12. n o-vembra v veliki dvorani »Narodnega doma«. Nastopil bode prvič v Ljubljani slavni »Š e v č i k o v kvartet« na godala in sodeloval bode koncertni zbor »Glasbene Matice«. »Ševčikov kvartet« tvorijo štirje mladi, 25 do 27 let stari češki umetniki, gospodje B o h u s 1 a v L h o t s k y (1. violina), Karel Prohazka (2. violina), Karel Mor.avec (viola) in Bedrich Vaška (violončelo). Vsi štirje so dovršili z izvrstnim uspehom praški konservatorij, prvi trije kot učenci slavnega Š e v č i k a, po katerem so si dali ime, poslednji kot učenec \Vihanov. Svoj početek ima kvartet v Varšavi, kjer so vsi štirje umetniki tri in pol leta skupno delovali pri filharmoniškeni društvu. Štiri leta so sc med sabo vežbali v komorni glasbi in nastopili prvič v javnosti v sezoni 1904/05. Prepotovali so Rusko, Nemčijo in Avstrijo in si po komaj enoletnem javnem nastopanju mahoma pridobili zase ves muzikalni svet celc osrednje Evrope. Povsod so bili sprejeti z najgorkejšimi simpatijami in z burnim entuzi-azmom. Na razpolago so nam ocene vseh večjih listov. Nekatere prinesemo prihodnje dni.
lj Izkaz, posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. V
službo sc sprejme: 3 poslovodje, 1 potnik, 3 kontoriste in stenografe, 9 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočnike špecerijske stroke, 3 pomočnike manufakturne stroke, 3 pomočnike žeiezninarske stroke, 2 kontoristinji, 5 učencev. — Službe iščejo: 1 poslovodja, 10 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika žeiezninarske stroke, 10 kontoristinj, 3 blagajničarke, 4 prodajalke.
lj Komik Rene Carode priredi danes komični večer v hotelu »Lloyd« ob 8. uri zvečer. Gosp. Rene Carode jc povsod na glasu kot eden najboljših vokalnih umetnikov, ki krasno posnema godbo, živalske in ptičje glasove. Njegovo predstavo jc v Meranu obiskal tudi nadvojvoda Franc Karol. Program je vseskozi decenten.
lj Mohorjeve knjige za ude še niso prišle v Ljubljano. Toliko v naznanje udom, ki po-prašujejo po knjigah.
Ij Umrli so: Marija Kunip, dimnikarjeva hči, 19 let, Radcckega cesta 11; Gregor For-macher, nočni čuvaj. 67 let; Ana Podbevšek, delavčeva žena, 50 let; Marija Bergles, delavka, 65 let; Angela Polik, nadsprevodnika hči. 9lU leta.
Ij Šipo ubil je danes dopoldne nekdo pri vratih trgovine g. Kebra na Starem trgu. Ker je bil ta čas na Starem trgu velik promet, se sodi, da se to ni zgodilo namenoma.
Ij Ustanova za mestne uboge. Pri mestnem magistratu podeliti je cesar Franc Jože-fove jubilejske ustanove za mestne uboge, iu sicer dve po 50 K, deset po 40 K. Ta ustanove namenjene so onim mestnim ubogim, ki ne dobivajo redne podpore iz ubožnega za-. klada in jih je izplačevati dne 2. decembra.
—	Mlekarska zadruga na Brezovici usoja si naznanjati slavnemu občinstvu, da v mestni mlekarni na mestnem magistratu v Ljubljani prodaja polno mleko in vse mlečne izdelke. Da pa ne bode kake pomote pri tem, je mlekarna se zasigurala, da vsako množino mleka ali mlečnih izdelkov na dom vsakemu lahko postavi.
—	Pri tepežu si je zlomil nogo v Begunjah 381etni kočarjev sin Jožef Kriston. Pripeljali so ga v deželno bolnico.
Ij Zasačen tat. Včeraj popoldne je bil za-sačen nek dolgoprstnež na ljubljanskem polju, ko je kradel zeljnate glave. Policija ga jc prijela.
Ij Tatvina. Delavki Mariji Kovačevi so bili na Sv. Petra nasipu št. 13 iz zaklenjenega stanovanja ukradeni trije bankovci po 100 K. Tat je dosedaj šc neznan.
—	Metereologični mesečni pregled. Mi-uoli vinotok je bil izvzemši zadnji teden prijeten jesenski mesec. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celzijevih stopnjah: Ob sedmih zjutraj 7:1°, ob dveh popoldne 13:5*, ob devetih zvečer 9:7°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 10:1", za 0:3* pod nornialoin; največ 22.0° dne 4., najmanj 0:6° dne 13. zjutraj. Opazovanja na tlako-meru dado 738.0 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 2:0 mm nad normalom; najvišji 743:9 dne 10., najnižji 728:3 dne 31. zvečer. — Mokrih dni bilo je 11; padavina, dež iu nekaj snega, znaša 125:9 mm; od tc svote spada samo na 31. vinotok 42:3 mm. — Ob zelo mirnem vremenu je stala dopoldne večkrat megla, a potem je solnce prijazno in toplo sijalo. Zadnji teden je bil manj prijeten; dne 26. zjutraj zagledali smo na polju in strehah prvi sneg, pa zginil je kmalu. — Tekočega meseca listopada pride luna dne 19. zjutraj za-rano v Zemljino obližje.
Iz slovanska Mti
slSlovenski umetniki in knez Ferdinand.
Od slovenskih umetnikov je kupil knez Ferdinand slik za 3800 frankov. Kupil je eno sliko od Srečka Magoliča, eno od Vesela, eno od Šantlja, eno od Jame, eno od Groharja in eno od Marčiča. Iz slovenskega oddelka je kupil knez najmanj. Za hrvaške slike je izdal 19.000, za srbske 5000 in za bolgarske 9235 frankov.
sl Slovanska učiteljska zveza se ustanavlja v Avstriji.
sl Nov list prično izdajati Srbi v Banji luki. List bo odločen nasprotnik okupacijskega režima.
sl Jugoslovansko čitalnico osnujejo v Sofiji. V ta namen uvedejo v dosedanji tamošnji čitalnici jioscbeii oddelek za jugoslovansko prosveto.
sl Nova židovska stranka. Iz Varšave se poroča, da se bo tam po nagibu glavnega rabina ustanovila nova židovska stranka. Ustanovitelji so izdali proklamacijo, ki sc v nji obsoja udeležba Židov v ruskem revolucijo-narnem gibanju. Razglas se je razposlal po celem Ruskem Poljskem.
sl Vprašanje izgnanstva v Sibirijo. Strokovnjak ruskega pravosodnega ministrstva, ki je bil poslan v Sibirijo, da prouči vprašanje izgnanstva, se je te dni vrnil v Peterburg z veliko množico podatkov, na podiagi katerih se bode preosnovalo jetništvo in izgnanstvo v Sibirijo.
sl Nove stolice na ruskih univerzah. Ruski vladni krogi so sklenili, da je neobhodno jjotrebno ustanoviti na ruskih univerzah posebne stolice mongolskega jezika. V to svrho sc jc dovolil neomejen kredit.
sl Koliko se na Ruskem popije vodke? Rusiji sovražni listi opisujejo Rusijo kot državo, kjer se na celem svetu največ popije alkohola. A v resnici ni tako. »Rusk. Ekon.« nasproti temu dokazuje na podlagi najnovejših statističnih podatkov, da se na Ruskem alkohola popije trikrat manj, nego na Danskem, dvakrat manj nego v Avstriji itd. V I. 1885 do 1889 popila je povprečno ena oseba na Ruskem 6-46 litrov alkohola, v 1. 1890 do 1894 4-86; v I. 1900 do 1903 4-82 litrov. Ako se je vendar v zadnjih 9 mesecih tekočega leta na Ruskem zapilo 90 milijonov rubljev, mora sc to pripisati na rovaš političnih nemirov in po-draženja alkoholnih pijač od strani ruskega finančnega ministrstva.
sl Praške občinske volitve. Verifikacijska komisija je odklonila šest protestov proti nadomestnim praškim občinskim volitvam. Ožje volitve bodo še 5. t. m. in sicer po ena v I. razredu Novo Mesto in v Holešovicah in tri v III. razredu v Holešovicah.
sl Nemška pa češka požrtvovalnost. Nemški »Gablonzer Tagblatt« priobčuje članek, v katerem milo toži, ko primerja požrtvovalnost Cehov z ono Nemcev. Vsak Ceh plača narodnega davka samo za šolstvo 2 kroni na leto. V članku našteva, za kaj bi morali Nemci vse plačevati, a ne plačujejo kakor bi želeli. Napada tudi nemške denarne zavode, pivovarne in tvornice- ker premalo žrtvujejo.
sl Srbski državni poljedelski načrt. Poljedelski minister snuje načrt za srbske poljedelske razmere. Sodelovala bodo pri tem vsa poljedelska srbska društva. Na ta način bodo lahko odpravili slabe uspehe peljedelstva in dosegli v tem oziru kolikor mogoče najboljše.
letos najvišji črnogorski dijaki in razvijajo menda zato na nenavadne načine svojo moč. Neki profesor nemščine je dajal nepovoljne redove, ker se dijaki nečejo učiti .Petošolci so se zato uprli, sklenili pretepsti profesorja in ravnatelja in vložili proti gimnaziji tožbo. Vso stvar prerešetuje zdaj ministrstvo prosvete. Drugi tak znamenit dogodek se je vršil med dvema profesorjema. Eden od teh dveh ima v gimnaziji sina, ki prezira vse profesorje. Na ulici nobenega ne pozdravi, zabavlja čez nje v šoli in jih naravnost zmerja. Eden od teh profesorjev se je zato pritožil na ravnateljstvo a dijakov oče, njegov kolega, ga je pretepel na to na ulici s palico. Dijaki petega razreda se sploh vedno upirajo in ob takih časih stra-žijo gimnazijo na Cetinju od vseh strani — orožniki.
Telefonska In brzojavna poročila.
IZJAVA AVSTRIJSKIH ŠKOFOV.
Dunaj, 3. nov. »Vaterland« priobčuje izjavo avstrijskih škofov, ki se obrača posebno proti reformi zakona in svobodni šoli. NOVI VOJNI MINISTER IN ZVIŠANJE ŠTEVILA VOJAŠKIH NOVINCEV.
Dunaj, 3. nov. Novi vojni minister Schonalch je Izjavil, da se je njegove izjave napačno razumelo. On ne misli že sedaj predlagati zvišanja števila vojaških novincev. SIN NADVOJVODE OTONA PRI CESARJU.
Dunaj, 3. nov. Cesar je sprejel danes nadvojvoda Karola Fran Jožefa v avdljenci, nakar je napravil kondolenčne obiske pri nad-vojvodinji Mariji Jožefi in njenih otrocih. DUNAJSKI OBC. SVET IN SMRT NADVOJVODE OTONA.
Dunaj, 3. nov. Dunajski občinski svet je imel danes izredno sejo, v kateri je izrekel sožalje nad smrtjo nadvojvode Otona.
AVSTRIJA IN ITALIJA.
R i m, 3. nov. Vladni listi poročajo, da sta italijanski zunanji minister Tittoni in novi av-stroogrski zunanji minister baron Aerenthal izmenjala iskreni pismi, iz katerih sledi, da hočeta nastopati v popolnem sporazumljenju in prijateljsko razmerje med Avstrijo in Italijo napraviti še iskrenejše.
VIHAR V TRSTU.
T r s t, 3. nov. Tu in v okolici piše danes silen široko. Obrežja v bližini so preplavljena, promet s parniki je ustavljen.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
Budimpešta, 3. nov. V današnji seji državnega zbora je podpredsednik omenjal smrt nadvojvode Otona in izrekel žalost ogrskega ljudstva. Nato je zbornica prešla na dnevni red. Ko so čitali pismo o odstopu Go-luchovvskega, čuli so se klici: »Bil je že skrajni čas!« Ko so čitali pismo o odstopu Pltreicha so se čuli klici: »Škoda zanj! Le redkokedaji kaj boljšega sledi!« Nato so se čltale inter-'Pclscijc.
OKRADENA BLAGAJNA.
Vladikavkaz, 3. nov. Iz blagajne realne gimnazije je ukradel neki dijak 4000 rubljev.
POMILOŠCENI KATOLIČANI NA RUSKEM.
V i I n a, 3. nov. Generalni gubernator je ukazal, da se proglasi danes pomiloščenje katoličanov, ki so zaprti radi razžaljenja pravoslavne cerkve.
Šaljivi Slovenec.
Vi že veste! K doktor Tavčarju jc prišel neki brezposelni pisar prosit podpore: »Prosim gospod doktor, pomagajte mi s kako podporo; pol leta sem že brez dela! — Vi že veste, kaj se to pravi!«
Darovi.
Poslani našemu upravništvu:
Za družbo sv. C i ri la in Metoda: Semiška dekanija nabrala 12 K povodom slovesa od vrlega gospoda kaplana belokranjskega, Janeza Hrovata.
^anvaia.
Povodom prerane smrti našega preljubi,enega sina, ozir.ma brata svaka in strica, gospoda	2491
KarolaŠtrubelj
blagajnika „Kmetske posojilnice"
izrekamo tem potom nrjiskrenejšo tati val ■ vsem udeležencem pogreba, osobito p. n. velecenlenim gg. uradni-kon „ metske posoji niče", vsimgg. kolegom denarnih zavooov, sl telovadnemu druSt^u ,S >kol° in slavni „Gt, sbsni M niči" za ginljiveži ostinke ob krst pokojn ka.Naaaljenajtopkjša zahvala vsem darovalcem vencev.
Rudnik, 3. novembra 1906.
Rodbina Štrubelj.
De*

a
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
v
2enitna ponudba.
Dobro situiran tovarnar v najboljših moških letih čedne zunanjosti, želi se tem potom Czaradi pomanjkanja časa in tudi znanja) z gospodično dobre hiše, 20 do 30 let Staro, seznaniti. Le resne ponudbe, at;o mogoče s fotografijo se prosi pod ,,Sreča pomladi", Ljubljana, glavna pošta do 15. t. m. doposlati.
Ua neresne ponudbe se ne bode oziralo. Molčečnost se jamči. Ua zahtevanje se fotografije vrnejo.	2481
0 0 0 0 0 0 a a a a 0 0
0000000000000000
Postavno varovano. Vsako ponarejanje i k ponutisko vanje kaznivo.
Edino pristen je Thierryjev 2630 balzam 52- 44
le z zeleno znamko »redovnica*. Btaroalavno neprekoano
proti elubeniu prebavljanju, krčem v želodcu, koliki, katarn, prsnim boleznim,
inflnenci itd. itd. Cena IS majhnih ali 6 dvojnatih steklerio ali 1 velika specialna steklenica s patent, zamaškom K 5*— franko.
ThierryJevo oentifolijako n*aailot povsod mano kot non plus ultra
proti vsem Se ako starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom in oteklinam vseh vrst. Cena: 8 lončka K 3 00 se pofllje lo proti povzetja ali denar naprej.
Lekarnar A. Thierrjr v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Broflura s tisoči originalnih zahvalnih pisem gratis in franko. V t*. logiv skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnihdrogerijah
1567 III 8 7
Hiša
se proda iz proste roke v Zg. Šiški it. 74. Več poizve se ravnotam. 2448 6-3
Socialne stvari.
soc Italijanski katoličani in stavke. Italijanski katoličani so pričeli podpirati stavkujoče
delavce. V. Nombru sta posredovala tajiiik Ballini in profesor Pasquinelli za podporo 750 stavkujočjm delavcem. Intrskiin tkalcem so ob stavki poslali podpore katoliška zveza v Gravellanu, škofijski odbor in novarski škof. Tudi v Bcrgamu je podpirala liga katoliških žena stavkujoče tekstilno delavstvo. »Osser-vatore Cattolico« sc bavi v daljšem sestavku s to zadevo in priporoča podpirati stavkujoče delavstvo in piše proti predsodkom, ki jih imajo še nekateri katoličani proti stavkam.
soc Zveza krščansko-sociainlh nemških kovinarskih delavcev je zborovala nedavno v Cahah. Zveza je štela 1. julija 1906 23.541 članov v 325 krajevnih skupinah. L. 1904 je štela med tem še le 10.000 članov. Temu napredku odgovarja tudi oni v financielnem oziru, ki kaže za minulo leto 523.000 mark dohodkov in 345.276 mark izdatkov. Istotak napredek kaže tudi zveza predilniških delavcev.
Razne stvari.
Zadnji viharji dne 1. t. m. so napravili ogromno škode. Kopališče ob Iki je odplav-Ijeno in močno poškodovana jc tudi pot ob morskem obrežju. Vihar je napravil tudi veliko škode v Reki. Valovje je odplavilo kopališče »Clotilde«. Vrvi so bile odtrgane od več parnikov in tudi od bojne ladje »Trabanta«. Štirje mornarji so padli v morje, a so iih rešili. — Večurni dež je povzročil, da je preplavilo blato v občinah ob Vezuvu vinograde, polja in hiše. Najširša blatnata reka sc je valila na pokopališče v Portici, druga pa do dež, ceste, ki vodi v Napolj. Močno sta trpeli tudi Torre del Greco in Resina. Mnogo hiš in pristav je zasulo blato. Poškodovanih jc tudi mnogo vinogradov in dreves. — Silen široko je divjal 31. oktobra ob dalmatinski obali. Škoda je ogromna. Veliko število hiš je poškodovanih, vihar je izruval po obrežju mnogo dreves s korenino, ladje po zalivih so trpele mnogo škode, italijanski parnik »Brin-disi« jc pri Mcljinci obtičal. Poškodovan je zelo. V Zelenici je prevrnil vihar štiri železniške vozove.
Blazni morilec in samomorilec. V Aarau je zblazneli sin gimnazijskega profesorja VVinklcrja ustrelil svojo mater in svaka, nato pa samega sebe.
Potres na Japonskem. V Akibi je bil silen potres, ki ie napravil veliko škodo. Istočasno jc nastala v zemlji odprtina, iz katere je pričel najprej bruhati par, potem pa ogenj. Prebivalstvo je silno prestrašeno. Koliko škode je napravila katastrofa, še ni znano.
Pobegli politični zločinec. Iz peterburške kaznilnice Schliisselburg jc pobegnil politični jetnik Geršuni, ki je pobegnil svoj čas tudi iz akutajevskega zapora v Šiciliji. Zaprt je bil več let, ker je svojčas povzročil železniško nesrečo pri Berkijo, kjer jc car s svojo rodbino z veliko težavo ušel smrti.
Kopniški stotnik. Preiskava v (zadevi kopniškega stotnika se ie začela. Mesto Kop-nik je oškodovano samo za 386 mark 62 vin. Ostalo svoto so dobili pri Vogtu.
Ženin umoril nevesto. V Nakofalvi so našli mrtvo 17-letno hčerko posestnika Schie-manna. Zabodena je bila v srce, Sumijo, da jo je umoril njen bratranec Nikolaj Schiemann, ker se je branila, da se poroči ž njim. '
Stavke. Končana jc stavka pomočnikov pri prodajalcih prekajenega mesa na Dunaju, po posredovanju nižjeavstrijskega namestnika. — V Middlesboroughu. Strektonu in Hartlc-potu na Angleškem stavka 1800 delavcev. — Stavka na budimpeštanski cestni železnici je končana.
Ker }e razžalil prusko zbornico, so obsodili odgovornega urednika dnevnika »Dussel-dorfer Volkszeitung«, Hugona Schotta, v dvamesečni zapor. O pruski zbornici je pisal, da jc »najbolj zaničevani parlament na svetu.« Državni pravdnik ic predlagal šest mesecev.
Ukradenih je mnogo umetnin na gradu v Champignyju na Francoskem baronici James Rothschildovi.
Umor. Poreč, 2. novembra. Blizu Zban-daja je kmet Fabas v prepiru ustrelil kmeta Raiča.
Materinska ljubezen. Pred neko ameriško sodnijo se je vršil naslednji pretresujoči dogodek. Neka mlada vdova jc živela v taki revščine, da sebe in deteta ni mogla več preživljati. Baš ob tem času pa ji je ponudil neki zelo bogat zakonski par brez otrok za dete visoko odkupnino z obljubo, da se bo godilo detetu v bodoče kar najboljše. Prisiljena od stiske je mati v to dovolija, a ko bi morala pred sodnijo podpisati pogodbo, je vrgla od sebe pero, vzela svoje dete in odšla. Sodnik je na to ukazal, naj sežgo vse te zadeve se tičoče akte, češ, da se mora v tem slučaju sodišče ukloniti pred materinsko ljubeznijo.
Vzorna ječa. Ječa v mestu Nashville v Jndiani šteje samo enega jetnika. Piše se do-tičnik Turpin in jc zaprt zato, ker je napravil v pijanosti nekaj škode. Obsojen je bil na 250 dni, a ker je sam v ječi, se ni zdelo občini vredno, da bi mu držala paznika in mu je izročila ključe od ječe. Turpin sc zapira sam. Za hrano dobi potreben denar, s katerim hodi zjutraj na trg, kjer si nakupi potrebne hrane. Potem se vrne v ječo in se zaklene. Ker je na ta tiačiu tudi oskrbnik ječe, zahteva od občine, da ga zato primemo plača.
Neumna stava s smrtnim izidom. V Li-bertyville Illinois so stavili trije 201etni mladeniči, kdo da poje največ sira. Velikanska množica je ogledovala fante, ko so jedli za stavo sir. A posledicc stave so bile grozne. Eden jc umrl šc tisti dan. drugi, ki jc pojedel dva funta sira, prihodnje jutro, tretjega so
operirali, a je živel po operaciji le še malo časa.
Šest gadov v spalnici. V neki gozdni gostilni je prenočil agent neke trgovske tvrdke iz Kraljevca. Nakazana soba je bila čedna. Ko je agent že dremal v postelji, začuti, da se nekaj giblje. Tolkel je po postelji, nakar je nastal mir in zaspal. A ko je dlje časa že spal, ga je prebudilo nekaj mrzlega, ki se je v obliki kolobarja gibalo na desni nogi. Agent je hitro prižgal luč in vzdignil nogo. Mož je poskočil in potegnil odejo s postelje. Prestrašil se je, ko je zagledal dva gada v postelji, ki so bežali pod posteljo. Seveda je kričal, kar je mogel. Pritekel je gostilničar, ki ni takoj verjel agentu, češ, da v gozdu je sicer mnogo gadov, ki se pa v hišo in celo v posteljo pač ne upajo. Na odločno agentovo'zahtevo sta kljub temu preiskala sobo. Ko sta odmaknila posteljo, sta dobila pod posteljo štiri mlade gade, ki sta jih ubila z veliko težavo. Stara gada sta prišla v hišo pod pre-perelim pragom in sta se v postelji nastanila, v kateri že več mesecev ni nihče spal.
Ogromna interpelacija. Te dni je predložil v državni zbornici rusinski radikalni poslanec Basilij pl. Javorski interpelacijo proti zatiranju Malorusov od strani oblasti v Galiciji. Ta interpelacija je nenavadno obsežna. Napisana je na 189 listov pisarniškega papirja. V stenografskem zapisniku bo zavzemala 38 tiskanih strani, in prevod iz rusinskega jezika bo stal v državni tiskarni 380 K.
Zidje ministri. Židovski ministri v večjih državah so: Na Danskem Levy, minister za carino; v Egiptu Manasse, finančni minister; na Francoskem Herbert, državni tajnik za notranje zadeve; na Nizozemskem van der Raalte, minister pravosodja, Cohen, minister mornarice in Auser, brez porttelja; v Kanadi de Jovres, vojni minister, v Italiji Gallo, minister pravosodja, Rava, naučili minister in Schanzer, poštni minister; na Turškem Ibra-him Nula paša, mornariški minister; v Liberiji Aqua Regis, predsednik republike; v Argenti-ti ij i Frederico Pinevo, pravosodni minister in Norbcrto Pinera, finančni; v Avstraliji Izak Isaaks, minister za poljedelstvo in na Kitajskem Levi Har, minister za carino.
Koliko potroši Italija za svoje šole v inozemstvu. V italijanskem proračunu je prora-čunano za vzdrževanje italijanskih šol v inozemstvu 1,125.000 lir. Šole, ki jih podpira društvo »Dante Alighicri«, obiskuje 76.000 otrok.
Zveza Italije s Francijo. Nekateri listi prinašajo vest, da je sklenila Italija s Francijo defenzivno zvezo, ki prične z delovanjem takoj po preteku obroka za trozvezo ali po njeni odpovedi.
Ceno ženitovanje. Neki avstralski list prinaša oglase neke ženitovanjske agenture, ki napravi svatbo, poišče priče in — če treba^ — tudi nevesto ali ženina, preskrbi zlate poročne prstane za nizko ceno 12 K.
Vojska proti cigaretam se je razvila v Ameriki. Osnovali so velika društva po raznih krajih, ki delajo vsa na to, da se kajenje cigaret popolnoma odpravi. V Chicagi izdaje tako društvo celo svoj list.
Teža, kakoršno mora nositi vojak v Ev-rop'. Ta ie kaj različna in siccr mora nesti danski vojak kg 30:100; avstrijski kg 28:836; nemški kg 27:706; španjolski kg 27:350; francoski kg 2t>:570; švicarski kg 20:455; švedski kg 26:375; ruski kg 26:260; italijanski kg 26:200; belgijski kg 24:870; angleški kg 24:500; holandski kg 23:570. Razume se. da to breme obstoji iz orožja, telečnjaka in kar je v njem. To in pa v dolgih marših, plezanju po hribih, včasih še dolgo brez prave hrane, to pač ni zavidanja vredno.
Pozornost vzbujajoče aretacij^. Lastnika lista »New York Herold«, Gordon-Bennetta, ki stanuje v Parizu, in upravitelja listovih oglasov, je ukazala policija aretirati zaradi razširjevanja nenravnih tiskovin. Med oglasi namreč pridejo na vrsto tudi zelo nizke in podle stvari, a tiskajo vse križem, ker znaša na ta način letni dohodek listov 300,000 dolarjev. Za kazen bo treba plačati visoko svoto denarja.
Zajutrk šolske mladine. Splošno jc znano in znanstveno dokazano, da izvirajo iz rednega uživanja zrnate kave, atoo se vrši dolgo časa, kakor je pač kdo nagnjen k bolezni, jako škodljive posledice, tako izredna ner-voznost, želodčna bolezen, ohroinelostno stanje in srčna kap. Vendar se moderni človek, ki mu je lc do neprestanega razburjanja, težko loči od tega poživila, ki mu je prišlo že v vsakdanjo navado. Kakor pri kadilcu in alkoholiku, je pač učinek strupa tisto, kar ga iniče vedno iznova. Kje pa je treba tudi že našo mladino navaditi tega učinka? Od naše dora-šajoče dece, ki jo itak utruja, razburja in če-sto preobklada šola, naj bi sc kar najskrbnejc zavračala vsaka druga razburjanja. Prav tako. kakor nc dajajmo otroku alkohola, mu ne dajajmo vznemirjajoče zrnate kave; pogostoma položi kal poznejšim boleznim, ki jih potem kajpada navadno pripisujemo drugim vzrokom. To je znanost ne-ovržno dognala. Kaj pa se priporoča za najboljši nadomestek tako škodljive zrnate kave? Po dolgoletni izkušnji se jc Kathreiner-jeva Kneippova sladna kava v vsakem oziru izvrstno obnesla kot prijetno vzpodbudna, hranilna iu krvotvorna pijača za zajtrk, in mali trud njenega napravljanja sc kmalu izplača s tem, da so otroci čvrstejši in cvetočega lica, nc glede na to, da se z njo za vsako družino doseza šc izdaten prihranek. Seveda Vam je treba strogo paziti, da uporabljate vedno lc pristno Kathrcitierjevo kavo v zaprtih izvirnih zavojih z varstveno znamko župnik Kneipp. Samo ta je izdatna v uporabljanju in torej dobro prijajoča.
Hudi gimnazijci. Na gimnaziji v Cetinju je zdaj odprt tudi peti razred. Petošolci so torej
Zemljišče na prodaj.
Dve njivi blizu tovarne za lep in topni-čarske vojašnice z 1 oralom in 1 '/4 orala skupno ali posebej. Pismena vprašanja na upravništvo tega lista pod ..Zemljišče na prodaj 370 0." 2428 3-3
Dobro izučen	2472 3-2
mlinar in žajar
želi dobiti kaj primernega v najem.
Naslov: „Mlinar in Žagar", poste restante, Jesenice - Fužine.
UCENCA
za trgovino z mešanim blagom
v starosti 13 — 14 let sprejme takoj LEOPOLD ZORE, trgovec,
Javornik.	2437 3 2
Borzna poročila.
.Kreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kuril dunajske bori« 2 novembra 1906,
Xaloib.nl papirji.
4'/. majeva renta......
4'/. srebrna renta.....
4'/, avstrjjska kronska renta 4•/, , ilata renta . . . 4*/, ogrska kronska , ... i'/. . ilata , • . • i*/, posojilo deiele Kranjske • i V/, posojila mesu Spljot . . 4V/. .	. Zader .
4 V/, bosn -herc. Iel. pos. 1902 . 4•/. Češka de* banka k. o. . . 4 •/. , , , š.o. . . 4»/,•/. *ast. pisma gal. d. hip. b. .
*	V/, pest- kom. k. o. * lo •/, pr 41/,'/. (aat. pisma Innerst hr.
*	V/. • > ogr.cen.dei.hr. i V/. , - , hip. banke 4V/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr, 4>/i'/. obl. češke ind. banke . . 4•/. prior. Trst-Poreč lok. . .
4'/. prior. dol. iel......
8'/. , Jui. iel. kup. l/il/, • • 4V/. avstr. pos. ta iel. p. o.
Br *ik •.
Srečk* od 1. 1860'/, ....
' tiiHke.......
tem. kreditna I. emisije . * » i II. , . , ogr. hip. banke .... , srbske i trs. 100— . .
, turSke .......
Basillka	arečk« . . .
Kreditne	M • • •
Inomodke	H ...
Krakovske	„ ...
Ljubljanske	„ ...
Avstr. rud. kriia ,, ...
Ogr........
Rudolfove	,, ' •
Salcburike	tt • •
Dunajske kom. „ ...
uine teleinice.......
Jriavne železnice......
Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . .
Ogrske „ ......
Zivnostenske „ .... Premogokop v Mostu (Brttx) .
Alpinske montan......
Praške iel. Indr. družbe . . .
Rima-MureLnyi.......
Trbovljske premog, druiba . . Avstr. oroine tovr. druibe . . Češke sladkorne druibe . . . ▼ •lat«.
C kr. cekin........
20 franki.........
20 marke.........
Severoigns........
Marke..........
Laški bankovci......
Rubljl.........
Dolarji.........

ku D)
Oe«>'	Blftgv
98 83	99-n5
9990	100 lo
«9 10	19 30
116 70	116 20
94 6>>	94 80
112 60	112-80
54 60	99-60
100-60	101-60
99 30	100-<0
99 76	100 74
93 60	99 10
98-70	99 20
100-16	ir 0 30
104 86	106 85
100	100 10
99^6	100 20
100 —	100-20
100 —	101 —
100-25	101 25
9990	
99 80	—•—
314 i	316 40
100 —	100-80
208 —	214-50
2:3 -	276 -
162 6c	1*4 50
281 -	291 —
287 80	297 50
'f8 -	2f6' -
100 -	106- -
162 65	163 65
38 —	24—
463 -	463 -
78-	»5 -
f 8 -	94—
67--	63-
47 25	49 25
29 -	31 —
»6-	60—
70—	7o—
(c 5 —	616"—
180 25	181 25
*78- -	«79 -
17*4	764 -
678 60	679-50
8 1 75	812 76
2*2'—	243-50
708 —	71050
6 3 -	bn4 —
5k00- -	2810—
569 -	570—
2*1 -	285 —
674 -	575 —
149 60	150-
1I-s6	11 39
1913	19*16
33-48	23-66
24 06	34-11
117 60	117.70
95 61	95 80
2 53	2.54
484	t —
Tržne cene v Ljubljani
dne 3. novembra.
	K	h			K	h
Goveje meso I. v. k;	1	6	100 kg pšen.m. što		2H	—
„ II- v. „	1	36	» w	. » 1	28 70	
, III- v. „	1	20	9 B	, , 2	2*	20
Telečje meso . »	1	7H	• a	, . 3	27 20	
Prašičje » sveže »	1	80	M II	, » <	25 3 •	
» » Prek. „	1	8li	n »	» „ 5	23 60	
KoStrunovo meso »	1		■ n	» n 6	li 30	
Kozljič .....	1	40	1 *	. n 7	18 8	
Jagnje . ... „	1	40	» »	. • 8	16	70
Maslo . . . . »	2	20	„ koruzne moke		17	—
„ surovo . „	2	4(	„ ajdove	n	36	51
Mast prašičja . . >	1	72				
Slanina sveža , >	1	66	Fižol, liter	• •	_	32
> prekajena >	1	90	Grah, » .	• •	—	40
Salo......	1	72	Leča, » .	• •	-	40
			Kaša, „ .	• • •	_	24
Jajca, tri ... .	—	24	Ričet, „ .	• • •	—	22
Mleke, liter . . .	—	ie				
„ „ posneto	—	08	Pšenica . .	100 kg	16	50
Smetana sladka, lit.	3	2(	Rž . . .	> >	5	
» kisla, ,	1	-	Ječmen . .	» >	14	60
Med, kg ....	1	20	Oves . . .	> »	17	—
Krompir, 100 kg .	4	2<	Ajda . . .	» »	17	50
Plačanec . . . .	1	20	Proso, belo.	> >	17	—
Golob . , . . .	—	40	. navadno „ ,		—	—
		9	Koruza . .	» »	15	60
Gos......	6	60	„ bosenska „		-	—
Ustanovljena 1°62.
Najstarejša 1884 peči in
c. kr. dvorni
Telefon 584.
tvornica
RUDOLF GEBURTH,
ognjišč :i2.10
m a š i n i s t
Dunaj ; (Ufien)
VII. Kaiserstrasse 71, na vogalu Burggasse.
Zaloga ognjišč, Štedilnikov in stroj-
nlh nrnil^r zn vsako porabo od navadne IIIII Uyiljlil du naifinelie In ni|clegantne|ie Izpeljave, v vseh velikostih, (me ali bogato cmallirane.
Milnice, plinove peči, kamini.
Use vrste peči
tudi s trajnim gorenjem
Specialni katalogi grati* in franko
i m
i ko.
Usojam si najvljudneje naznaniti, da bom vsled smrti svojega soproga, gospoda Karola Binder-ja, kot njegova univerzalna dedkinja po njem ustanovljenega podjetje nadalje vodila pod nespremenjeno in proto-kolirano tvrdko	2498 s—i
Kari Binder
- stavbeno In portalno mizarstvo in tovarna za parkete -
v Ljubljani, Slomškove ulice št. 14.
Najvljudneje prosim, naj se mi ohrani isto zaupanje ter dobrohotnost, ki se je v tako obilni meri izkazovala mojemu pokojnemu soprogu, ter zagotavljam, da se bom tega zaupanja izkazala vredno z najnatančnejšim poslovanjem.	..
Marija Binder.

Zelo znižane cene!
zaradi prenapolnjenja zaloge:
Zimske jope za dame obleka iz sukna . . pelerina ......
havelok......
dolga zimska suknja sako iz kožuhovine .
od gl. 2*50 višje n ii 2'50 ,, ii ii 2*50 ,, ii ii 2 50 „ 5* — 7 50
ii ii ii ii n ii
ii ii
Največja in najlepša izbera konfekcije za gospode, dečke, dame in deklice.
Angleško skladišče oblek
2428 3—2 O. BERNATOVIC, Ljubljana, Mestni trg 5.
Gostovanje komika Rene Carode
dne 3. t. m. ob 8. uri zve&er
v hotelu „Lloyd"
dne 4. t. m. ob 8. uri zvečer
v hotelu ,pri Maliču'.
P. n. občinstvo bo imelo priliko občudovati najbolj slovitega posnemalca godbe, živalskih in tičjih glasov t. njegovimi govorečimi in pojočimi punčikami.	2486 1—1
Posojila, predujemi, kredit!
Zelo ugodni pogoji.
Nikakih stroškov! Nikakib predznamb!
Nagla rešitev event. nagla pomoč. Zložno večletno plačevanje Posebno koristno za častnike, uradnike vseh \ rst, ostbe vsakega stanu itd. — Na dedščine, užitke, zaloge, volila največje zneske — Pod ,.8eoretar" na Annon. Exped. Eduard Br&un, Dunaj, Rotentarmstraaie 9. fVzrami porto.) Nemško dopisovanje.	2480 4—1

*****

Na najvišje povelje Njog. ^f c. in kr. apost. Veličanstva
XXV. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija nJo^opuščSseMe <8 389 dobitkov v gotovini
v skupnem znesku 512.880 Kron	2494 10—1
Glavni dobitek znaša 200 00a kron v gotovini.
Srečkanje nepreklicno 20. decembra 1906. — Ena srečka stane 4 K:
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterile na Dunaju, III., Vordere Zollamtstrasse 7. v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštn h, br iojavnih in železn. uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. hr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije).
Začasno naznanilo.
Tekom tega meseca nameravamo postaviti v prodajo popolnoma na novo izboljšani gorilec z znamko
..Auerliclit 1907".
Uradna merjenja c. kr. tehnološkega obrtnega muzeja na Dunaju so dognala
svetlobne moči .... 81*8 sveč poraba plina na uro . . 72 litrov
najboljši, pri nas znani uspeh
pri normalnih pogojih.
Gorilec zagotavlja kupcu znaten prihranek plina. Z ozirom na to okolnost smo se odločili oddajati ta za patent priglašeni Auerjev gorilec za ceno	2475 1
»r le 5 kron
kupcem, ki se izjavijo, da bodo i nadalje odjemalci naših žarilcev za plin, ker se ta izredno ugodni uspeh doseže edinole v zvezi z našim žarilcem.
Auerjeva družba
Dunaj, 111. Schleifmiihlgasse št. 4.
Išče se 2457 i-t
učenka za žensko krojaštvo.
Poljanski nasip št. 14, II nad desno.
Ključavničarski pomočnik "VB
se sprejme takoj v delo pri IVAN TRILLER-ju NA BLEDU.
2484 2-1
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg. — Podruinioa iz Berolina. ——
HazstavljeDO od 4. do 10. novembra:
Italija.
2476 1—1
Popolno renovirano, dobro kurjeno	2469 3—3
kegljišče
hotela »Union« sa oddd kegljar-skim družbam za nekaj večerov
!!!! Kašelj !!!!
Kdor nanj ne pazi, se zagreši na lastnem!
Kaiser-jeve
karamele za prša
s 3 jelkami. Zdra niško preizkušene in priporočene proti kašlju, hripavosti, kataru, slezi in kataru v grlu.
E17fl not. potr. izpričeval dokazuie, da Je «JJ4U res, kar se obljubuje. 2483 24 — 1
Zavoj 20 ln 40 vin. pri: lekarna pri orlu pri železnem mostu, deželna lekarna p. Mariji Pomagaj, e Leustek, Ubald pl Trnkoczy. Jos. Mayr in Piccoli v Ljubljani.
Služba
organista in cerkvenika
se odda. — Več pove: Župni urad Lesce (Gorenjsko). 2492 3-t
BMničarka
želi premeniti službo do 15 t. mes. Vstopi tudi kot prodajalka. Naslov pove upravništvo. 2495 3-1
Novost! Zelo efektno!
Briljantni angel, zvonci za
božično drevo
s 6 pozlačenimi angeli, 30 cm viso»o. Nez-drorljiv vrh za drevesce. — Jamstvo za iz-2473 5-1 borno funkcijo.
Najlepši in najnov. okras božič, drevesa
ki naj ga ne pogreša nobena kršč. rodbina.
Topli zrak 3 sveč žene kolo, pritrjene kroglice bije-Jo ob zvonce, kar povzroči lepozvonenje ki prija mladim in starim.
Komad na-prejplačan s karton.i.. navod lom fran.
K S 50
H kom. K 4- -6 „ , 7 60 12, „13 50 Po povzetju 20 vin. vtč. ("'.e nc ugaja, denar nazaj. Naroča naj se pravočasno pri
prva tvornica urMost
(BrUx) St 2076 (Češko)
Hanns Konrad
Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4
dobavlja kot znano najboljfie čevlje.
Pri naročilih zadostuje pred. številka.
Zunanja naroeila ppoti poV^otju.
,Chick*. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.	»Moderno*.
Pred. štev. 381. Usnje za voščenje z Pred. štev. 690. Irhovina s šivanimi	---------------Pred. štev. 747. Cheorette s šivanimi	Pred. štev. 653. Sabakid K. 10 50-
močnimi podplati K 9'5o podplati K 6—.	Nenriležni irdelki te s,imeni ni a	podplati K 9—.	, , 567 I»- Boxcalf K 13—"
Pred štev 361 1» Hoxcalf z angleškimi Pred. štev. 720 Isti iz lakovine K 6 30.	nepructui itu^mi »e tauicujnju.	pred. Stev. 745. Glasgow Chevreau «	„ , 610. L&kovina K 12--
podplati K 12'fiO. ----=	močnimi podplati K ll'—,	(1323 19)
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ustanovlj. I. 1882.
v Lkjublj ani pSKSpl
ipodrejena Skontraciji ,Zadru6ne »VVVVVVV« gvese" v Celju
na Dunajski cesti St. 18, na vogalu Dalmatinovih nlio
obrestuje hranilne vloge po
Poštno-hranil-ničnega urada št. 828.406.
brez edbitk* rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
41.
Telefon St. 1*5
ti
Hranilne vlege sprejemajo se tudi po pošti in potom hrinilničnega urada.
273 25	Upravno premoženje kmetske F 0 nnfi
posojilnice znaša	^	/j.
st^ohran. k 8,702.874*88. Dpern0r! K 44,396-886-60.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Posojuje na zemljišča po 5 '/<*/„ z l\,°/„ na amortizacijo ali pa po 6 V/. brez amortizacije; na menico po 6°/,. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizo-
vanja dolga.
Zaloga
narejene obleke
kakor:
hlače, telovniki, suknje, predpasniki itd.
Vsakovrstno perilo.
[VAN ŽARG1, KAMNIK
TRGOV.NA Z MEŠANIM BLAGOM
Majceneje zanesljivo dobro in navadno blago za ===== zimo in leto.	1
Velika izbera manufakturnega .n kramarskega blaga.
Potrebščine za m k r o j a č e in š i v i I j e. ( Zaloga
špecerijskega blagi j
FAFF-ovi šivalni stroji
i'
so najboljši za rodbinsko porabo,
8ir Šivajo, golijo in pleto 13!
neprekosno za obrtne namene šivajoč sern in t je (Kugellager).
Glavno zastopstvo: FRAN TSCHINKEL Ljubljana, Mestni trg 9.	Kočevje, v gradu.

Stanje hranilnih vlog: 22 milijonov kron.
Rezervni zaklade nad 760.000 kron.

Mestna hranilnica Uubljanslia
v Prešernovih ulicah Stev. 3,
v lastni hiši, (poprej nn Mestnem trsu zraven rotovža),
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 °/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posojuje se na zemljišča po 4 3/<o/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5o/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 60/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.	95 12—u
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
f>
Vzajemna zavarovalnica44
Dunajska cesta št 19 v Ljubljani Dunajska cesta št. 19
38 24—23
v Medjatovi hiši v pritličju
sprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni Škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi, in 3. zavarovanja za nižjcavstrljsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod jako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
r
I
Podružnice:
Prte* i menjalnicami: Oraben 25, Mala atran, Moal. ulica 17, Žlikov. Brno, Baden, (Mki Lip*. C»lk« Kamilici, Horatikl Znmberg, ISdllag, Not! JIFIb, Pltei, Nvltarm in I.lberco.
Menjalnice na Dunaju:
I. Wnllielle tO, II. Taborstrasie 4, III Ungargan« 69 (vogal R«nnwrKa), HI. L5-wcngassc 27, IV Wlc 1ncr Hauplatrasse 12, V SchSnbrunncrsIraaac 88 a, VII Mariahlferatraase 76 VIII Urchenlelderatraaae 112 IX. Al..r,tra«e 12, X F«vnrllen.traa«e XVIII. W»tarlng«nlraa«t 82, XIX. Dflbllngcr Hauptstr. 33, XXI Hauptatraaar 22.
Menjalnična dsiniška družba iso-111
„MERCUE"
Dunaj, Li Wollzeile 10,
Ako. kapital K 16.000 000. Boter zaklad K 7.000.000
Najkulantnejši
nakup in prodaja H
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
Zamenjava in eskomptiranje
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.
Ugodna prilika
Mlin (dobro obstoječa vodna moč) s petimi tečaji, s 4 črnimi in 1 belim; nadalje žaga z dveira gartri, se da v najem ali pod zelo ugodnimi pogoji prodd radi oružinskih razmer.
Kje, pove upravništvo .Slovenca". 2485 5-1
Janez Jelovšekovih dedičev nasledniki z Vrhnike prodajajo
v nedeljo, II. nov.,
popoldne ob 3. uri na javni dražbi v kavarni pri »Črnem orlu« svoje
parcele
na Slemenih in ve|iko parcelo v Raskovcu poleg Štampetovega mostu.
Parcele se bodo posamezno dražile in kup se bode onemu takoj potrdil, kateri bode zanje največ ponudil. 2423 3-3
Dunaj-
•ke želodčne kapljice, vetrove odgacjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K.
Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Škatlica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardel-achlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mo-itu.
Zaloga kosmeUčnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.): Ada-milo. Ada-kream, Ada-uatna voda, Ada-zobnl praSek, Ada-voda za lase In Ada-pomada.	183 49-40
Zahtevajte zastonj
la franko mo| veliki, bogato llustrovan Klavni cenik z nad 1000 slikami vseh vrst olkelaaaLIh, »rebrnih Io čistih n* t znanko Boasopf, H .h., Ornega, Schaffhauaen, Ulaahiitt* kakor tudi vatb vrat lolldnifa zlstals In irebrnla po lirtriib torarnlttlh cenah.
Nlkel. remont, ara'......K J —
• Ist. Roskopl patent ara.....4'—
, . črna |ekl. ram. ara . 4"— ivlc Izvir. Roskopl pat. ara . . . 5 — Ooldin rem. ara .Luna' koles|e . 7 50 •rebr. , , Oloria" , , 760 . , . dvojni plati . . 11-50 , oklep verižica i rlnčlco oa pero In karab., 15 gr. telka . 3 50 roška Tula olkel. ara a sidro z .Luaa" kolesjem . . . 950 ■ ra • kokavlco K 3-50, budilka K J 90, kuhinjska ara K 5 — Ivarcvaldakm ara K 2 80. Za raako aro Sletno plameno Jamatrol Hlksk rtalkol Zamena doroljeoa, ali denar aaea) ■
Prva tovarna za ure Hann« Konrad v Mostu
1789 (Briii) št. 654, Češko. 100—23
Posestvo na prodaj.
Dve enonadstropni in ena pritlična hiša s stanovanji, vse na ulico, z velikim skladiščem, velikim dvoriščem, na najbolj prometnem kraju, blizu središča mesta, ki se dobro obrestuje, se proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji.
Pismena vprašanja pod »Posestvo 19 06" na upravništvo lista. 2427 3 3
Tesarji i
se sprejmo za dolgotrajno delo pri stavbeniku Ferdin. Trumlerju, Ljubljana, Pred škofijo št. 3.
5000 ur zastonj
V svrho reklame za naše ure in razširjenja našega bogato ilustriranega cenika more dobiti vsak gospod ali vsaka dama prav lino	2425 I
remontoir-uro s sidro
za gospode ali dame zastonj. Pošljite svoj naslov in pridenite 30 vin. v znamkah za porlo in Iroške na Exporthnus „D c I t a" v l.ugano, Švica Dopisuje se tudi slovensko. Pisma v Švico 25 vin.
Lepo
Pozor!
Čitaj!
Pozor!
stanovanje
v Škof ji Loki v najem
V enonadstropni hiši se odda v najem stanovanje, obstoječe iz 3 sob, prcdfobe; kuhinje v prvem nadstropju, dalje kleti in drvarnice ter čedne podstrehe. V dveh sobah Je električna luč. — Zelo ugodno za umirovljcnega gosp. duhovnika, učitelja ali »radnika - Natančneje s. izve pri lastnici hiše Jo«lplnt Lavrlč ali pri gosp. Valent. Debeljak ▼ Škofjl Lok!.	2460 2
Pakraške želodčne
:::: kapljice ::: s
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju — kon-gestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Ne-dosežno sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja.	2444 10-1
Delovanje Izvrstno, uspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajsto-rica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju aH če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P. Jurišiča, lekarnarja
v pakracu št. 65. (Slavonija). Prave Roskopf golddouble Savonoet remont, are s sidro
so najnovejše Roskopf. ure. Te lma|o izborno In za|amč natančno kolesje z dvojnim pokrlvalom In s tremi prav močnimi golddouble plašči ln avtom, zapiralom. Oolddouble je zlatu podobna kovina, ki le podobnosti nikdar ne izgubi. Radi krasne opreme te ure splošno občudujejo in jih ni lahko ločili od pristno zlatih ur.
Cena 5 gld.
Oolddouble damska ara i 2 pokrovom gld. 6'—.. Te) primerna golddouble dvojna verižica za gosp. ;ld. 150 —Oolddouble -orgnon- ali pahlj. veri-tka 160 cm dolga gl. 4,— Viaki ari je prlloieno 3letno pinaeno jamstvo. Ilustr. ceniki o urah, ve-liilcah, prstanih Itd. za-ilonj In franko. Razpošilja le proti povzetja
Josip Spiering. Du„aj i. p0»tg. 2120 2474b 12-1

pritlični prostori
170 m2 na zelo prometnem kraju, blizu sredine mesta, pripravni za različna podjetja, ker so'na razpolago tudi suha skladišča in dvorišče, se oddajo v najem takoj ali pozneje.
Pismena vprašanja pod „L o k ali te te 5 0 0" na upravništvo „Slovenca." 2429 3—3
Lepo donosno
posestvo
v večjem farnem kraju na Dolenjskem, v bližini železnice, pripravno za trgovino, gostilno, zalogo piva, za peka ali mesarja, se proda po prav ugodnih pogojih.
Več pove	2347 6-6
pisarna za promet z zemljišči
Jos, Perhauc
v Ljubljani, Dunajska cesta 18.
Sladki mošf
in
2111 24-22
nova istrsh vina
rebula, muškat, belo vino, rdeče vino in teran se dobi najzanesljiveje pri
ftotenu fcrlanc di C|icrgic,
vinogradniku
v T^omnjti u l$tri.
Zaradi bolezni daje se v najem do-sedaj še edina v vsej cerkniški okolici obstoječa	2356 3-2
usnjarija
v Cerknici pri Rakeku
z vsem potrebnim orodjem. Veliki dve sobi za izdelovanje kož, zraven sušilna soba, valjavka, velika kamnata miza. V delo pride čez 300 tujih kož, največ svinjin. — Kdor hoče v najem vzeti, naj se kmalu zglasi, da se vč podpisani ravnati in kože v delo jemati. Tudi je pripravno za vsako drugo obrt, ker je hiša zraven glavne ceste in voda v bližini. Na razpolaganje je tudi velik vrt.
Matevž Završnik,
Cerknica pri Rakeku.
Raba tega v zamašek vžganega znamenja in rude če vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
GiesslnlMi! kisle nt
kvirek: Giesshiibl Sauerbrunu
-•laz. psstaja, zdravila* kspaliifta pri Kariavik vari
Prospekti zastonj in franko.
V LJublJa.nl ie dobiva v vseh lekarnah vaijU .»tierijsbih prod&j&lnicah in trgovinah i jestvinami i» aem.
Zaloga pri Mihael Kaataar-Ja in Pat*' Laa«nlk-a i«dl|aal	114 52 40
Istrsko vina,
refoško, beli muškat in teran, 133224-21
se dobivajo pri lastniku vinogradov
Antonu Ferlan di Giorgio
v Rovinju, Istra.
mm Cene in vzorci na zahtevo. mm
Najkrajša;, najcenejša VOŽIljd u AlIlCrlRO

z modernimi , velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antwerpen v Ne wYork 0
je proga
r,- .u: ••7^... • • 1 } >.«■£	• - •:"»;•
tm ■ sm "
■ >
'J
Anvensa NewYork
rdeče zvezde „Red Star Line".
Na naših parnikih: „Finland", .Kroonland", „Vaderland", „Zeeland" in „Samland", kateri vsak tedtn v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba m spalnice, po novem urejene v kajite ia 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je
izdatno cenejša kakor na Nov York.
Pojasnila daje >ladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske ulloe odslej itev. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri »Starem tišlerju*.	86
Sclticht-ouo
milo je najboljše!
K pranju idem kot na ples Moči potreba ni zares ; Schlcht-ovo ker rabim milo Nimam sitnosti obilo.
2449 a 3-1
Razpisuje se služba
3447 3-3
organista in cerkovnika
Zahteva se poleg strokovne izobrazbe tudi sposobnost in volja, prevzeti obenem dobro gostilniško obrt na račun.
Prošnje je poslati s spričevalom o orgljanju in nravnosti župnemu uradu v Podgorju, pošta Slovenji Gradec, do 11. novembra 1906 najbolje potom pristojnega župnega urada.
Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev. 3,
pod „Narodoo karamo".
2482
Od 4. nov. do oMI 10. nov. 1906:
Spomini na potres v Ljubljani leta 1895.
SKE URE
z Mileni podobno zvonu
so 72 cm dolge , omara, je iz naravnega orehovega lesa najfinefte politima, bije vsake pol in cele ure. Cena K ll-—, z navadnim biljem K 10 —. Ista ura z godbo, igm vsako uro najlepše koračnice in plese, K 14 —. Zaboj In zavojnina k vsaki irri 80 v Te stenslae ure »e vsled krasne izdelave tudi lep in eleganten sobni okrasek. — Budilka z godbo mesto zvonca K 12 —, ponoči sveteta K 3 40, slkelnaata Roskopf-remom. ura K 4" — , prisOia srebrna remont, ura K 10 —. Vsaki uri je priltieno 3 letno pismeno jamstvo.
Poillja se le proti povzetju
V«llk Ilustriran cenik o urah, verttlcah, prstanih Itd. zastonj In franko.
JOSIP SPIERING,
DUNAJ, I., Postgasse 2 20. 2474 a 12-1
Zaščitna znamka: „S!dro"
Liniment. Capsici comp. 1
Nadomestek za
Paln - Expeller
je splošno priznano kot izvrstno bol blaiujoče mazilo t cena 80 v., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj sa Jemlje le originalne steklenice v škatlah z našo zaščitno znamko »Sidro* iz Rlchterjeve lekame, potem se Je gotovo prejel originalni izdelek.
Richterjeva lekarn«
pri „slatcm Isvn" * Pragi
Elizabethstrasse št. B nova. H* Bsmi rupoM^oH«.
T
3 letno pismeno jam-st?o! Brez konkurence v kakovosti!
5 kroni
Prva ivloarska ■Istem Boskopf patent remont, ara s ■ldro z masivnim ■olldnlm antlma-gnetliklm kolesjem
na sidro, pristno emalliranim kazališčem (ne papirnato) z var stveno plombo zavarovano pristno nl-kelnastlm okovom, šanlr-pokrovomčez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5'—, 3 komadi K 14 —, a sekundnim kazalcem K 6-- -, 3 kom. K 17 —, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazaica K 10-—, 3 kom. K 28'—, s sekundnim kazalcem K 12 50, 3 kom. K 35 —.
Zamena dovoljena ali pa se vrne denar bres odbitka.
Razpošilja po povzetfu
2464 20-1
prva tovarna ar Haaas Konrad
v Mostu (Brflx)	St. 1157, (ČeSko.)
Bogato iluatr. ceniki a nad 3ooo slikami ae na aa btevo poiJJeJo gtatla in franko.
Ane rje v a
Pristna in porabljiva so le naša izvirna žarilna telesa, kt nosyo v varsvo občinstva pred ponarejanji poleg stoječo, na žarilcu jasno označeno vidno znamko
Auerlicht.
Žarilci 60 v., hranilni žarilci 55 v., cilinder 30 v. in 20 v. z dostavo na dom. Dobiva se v plinarni v Ljubljani.
Auerjeva družba,
Dunaj, IV/1. 1986 6-6
OGL£S!
new
1 mata
•Y0RK in LONDOB
nista prizanašala niti evropski c« lini ter je velika tovama srebrni« prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgo) proti majnnemu plačilu delavnih moč" Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pe šiljam torej vsakomur sledeče predmot le proti temu, da se mi povrne
jld. 6*90 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih jfev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vlile 1)
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrn!h ledllnK {lic;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavnlt f lic;
i kom. amar. pat. srebrna zalemu nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zalemu: nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlktorla čallC za POf klado;
2	kom. efektnih namiznih »večnlfcor -i kom. cedilnik za (al; l kom. najfin. slpalnlce za sladk«)
42 komadov skupaj samo gld. C'90>
Vseh teh 42 predmetov je popis stalo gld. 40 ter jih je moči seds^j dobit po tej minimalni ceni gld. 6'90. Ams ričansko pat. srebro je znano, je skoi in skozi bela kovina, ki obdrži boj« srebra 24 let, za kar se garantujo. > najboljši dokaz, da leta inserat ne ts — me\ji na nlkakrinl slepariji, zavetu cm se s tem javno, vsakemu, kateremu no bi bil* blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasu f garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovanjska in priložnostna darila
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v	2182
10
A. HIRSCMBERG-a
oksportni hiši američanskega pat srebrnega bitji
na Dunaj! II., Rembraiidtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture Jak-sadovoljen.	Ljubljana
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolkk S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljni
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu Jak' koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bo hm, okrožni ln tovarniški idiavnik. S poslanim namiznim orodjem sem iel6 xado-dtoljen. — Mihael Kovafierič,ravnat, pomoto urado« dež. pri vladi v Sarajevu. — Sarajevo 22. okt 1904
R JI
C.
01
E <
tar Najcenejša vožnja v Ameriko.
E. Kristan
oblastveno koncesljonl-rana potovalna pisarna
za
Ameriko
v LJubljani Kolodvorske ulice St. 41
118 52-58
SCCT Najcenejša vožnja v Ameriko.
>
3
9 "1
K
t)

Dobi se
havelok zastonj
ako se kupi za gld
sledečih 6 predmetov:
za gospode I površnik ali zimsko suknjo, gorko podloženo I sukneno obleko, eleg. izgot., I posebne suknene hlače, ka-
rirane ali progaste, I modern telovnik, najn. kroja. I klobuk,
I Čepico	2116 34
Angleško skladišče oblek
0. BERtlflTOUlČ
Ljubljana, Mestni trg 5.
sfrojarnci
opremljena z vso opravo, prav po nizki ceni.
Ponudbe pod ,,V." na npravništvo „Slovenca".	2400 2
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št 14 Odlikovan z zlato kolajno v Parizu ISC4.
Odlikovan z zlato kolajno in križcem v Londonu is05.
rstt^sr mm* onigHe
Iz trpeinaga Is solidnega blaga p* nizkih oanah.
0pS nvgoiko izgotovljene obleke.
posebno na haveloke v največji izberi po najniijih cenah.
Dobtflta.j uniform arstrljstefli araštva ieleznlšktb aridnlkor.
najčistejši Natron-urelec.
Olasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem pre-bavijanju, trganju, diabetes, preobilici vod. kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, katerih v sapniku ali prebavnih organih.
Olavna zaloga v Ljubljani pri
Mihaelu Kastnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah in drožerijah 2171 5
t .. 1U4—78
Leopold Tratnik
Ljubljana, St. Petra cesta 27 priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vMorce. Stare reči popravim, poMlatim itd.
V.llka zaloga elektr. s**ti In kiparskih del.
iz portland-cementa in peska
w o a
"E > ^ «
c
ce «
5' o-5
TI • ~ C .
z, o
H
0.3
. . cr o
SS." J.

to c;
to S. a B-'
to o T3
G' <
v
^ Bi
O W
Edini izdelovatelj za Kranjsko
U
m
■di s*«»f	w I^Lsa sis sml k is
se uljudno priporoča za izdelovanje civilnih in uniformskih oblek,
kakor tudi čč. duhovščini za izdelovanje oblek in talarjev po najnovejšem
kroju in zmernih cenah.	2359 4—3
Dva Izurjena krojaška pomočnika se takoj sprejmeta.
Janko Traun
izdelovatelj cemenlnin, Glince pri Ljubljani.
Poslopje "a prodaj.
Pritlična hiša s stanovanji, 2^0 m2, in skla-diško poslopje 200 m2, z dvoriščem vmes, 7o m2, na zelo obljudenem delu mesla, pripravno za različna podjetja. — Pismeni vprašanja pod »podjetje IOOO" na upravništvo »Slovenca". 2430 3-2
Denar nazaj
ako brezuspešno, torej noben riziko. Doslej znano edino res zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rastt brade, las in obrvi je moj eleksir za lase in pomada za lase
Piliosin".
Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku Bld. 1-, gld 1-50.
Razpošilja le proti povzetju
H. AUER
Dunaj, IX/2, NuBdorferstraB* štev. 3-46.
Podružnica v SPLJETU.
Delniška glavnica 1KI 3,000.<M»0 -sprejema od I. novembra tekočega let
vložne knjižioe in	01
na tekoči račun po * 2 lO
ter jih obrestuje od dne vzdiga |
v Ljubljani, Špitalske ulice št. 2
Rezervni zaklad
obenem ;
4'°
Podružnica v CELOVCU.
vloge na dne vloge do
Evi&uje obrestno mero starih vlog na knjižice od sedanjih 4% na začenši s I. novembrom t. I.	2291 253
O	Rentni davek plača banka sama.	~
«1 E*| EJI^If H nDUTDA ZDRUŽENIH PIVO VAREN ŽALEC in LAŠKI UE.L.N 191111 UnU^DA TRG w Ljubljani, telel. SL163. =
priporoča svoj*
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
——— Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187. ———■
O C
0) o
o
L A O
MDobro in ceno!!
Anton Schuster, urnim,
Špitalske ulice štev. 7
pri poroča
2186 10—6
v konfekciji za dame in deklice, bluz, deških oblek, modno blago za dame in gospode, parhent, flanelaste odeje, garniture najboljše belo blago za perilo in vsakovrstne preproge.
Bf Največja izbira v boah!
Konfekcijski katalogi brezplačno poštnine prosto! Vzorci na zahtevanje poštnine prosto!
Solidna postrežba! — Najnižje cene!
! ! D o b r o in ceno!!
m
0
O"
1 o
o
(P 3 O
a*'-oaoeeeeeeeee#ee»«*aeeeee#eeeo«eeeeeee >«eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeoeeeeeeeei
| Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu
Avgusta Agnola v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovca"
••••
-•a »<•
H:! H::
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p n. občinstvu za pre-
vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva h slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 1731 82-u Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. . ii:: Spričevala mnogih dovršenih de! so na razpolago p. n. odjemalcem ▼ ogled.
• •»«»».. »O	».M...«. .............................. ...... ..............»»
nii:s::tt:t:!:MttiiiM::!;:i?:i!:t:!t:Mt:t;iit:s:Mi!it!<tHt7ttttt:iitt
••••
...»
mM »•J
:::: •«•*
:::: ••••
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta! cenik zastonj in poštnine prosto!
- Veliki
Najcenejša, največja eksportna tvrdka! — Veliki cenik zastonj in poštnine prosto! . • . • . . • .
H. Suttner, ur ar 9 Ljubljana Mestni trg nasproti rotovža.
Na novo založena trgovina, blago najnovejše vrste! (Pf*£je \ Kl*3nju.) ('ene bpez konkurence. Mali dobiček, velik promet!
Priporoča veliko, izborno zalogo finih švicarskih ur, brilantov, zlatnine in srebrnine v veliki izberi po najnižjih cenah.
Sl. 786. Posebno lina precizijska anker-ura, trije prav močni srebrni pokrovi, jako fino najnatančnejše kolesje na 15
kamnov, gld. 19 50. St. 800 14-kar. zlata anker-rem pripravni za monogram s tremi močnimi, zlatimi pokrovi, jako fino kolesje ni IS kamnov gld. 58 -.
St 748. Srebrna cil. rem. i dvo|natl» pokrovom, trpeinlm koles|em na • kamnov, gld. 6'75.
St 795. 14 kar. zlata anker-rem. i dvo|-aatim pokrovom, fino kolesje oa kamnov, gld. 32 50.
Sl. 679 Nikelnaita anker-tem-Roskopl s stano-vltllm belim pokrovom, najtrpeinejše kolesje gld 2-50.
St. 528. Srebrna anker-Roskopt z enim pokrovom brez pantov, gld 3 90. St. 517 Srebrna anker-rem-Roskopl z močnim dvojnim srebrnim pokrovom, trpeinlm v kamnih tekočim kolesjem, gld 5 35
St. 723 Srebrna cll -rem z močnim pokrovom, trpeinlm kolesjem na 6 kastno* gld 5 85.
St 516. Srebrna anker-rem z močnim pokrovom in trpežnim, v kamniti tekočim kolesjem, gld. 5 95.
81. 533. Srebrna-anker-rem na 15 ka.nnuv prav močni srebrni pokrovi, prav lino natančno kolesje, gld 9 50.
St 796 14 kar. zlata anker-rem < močnimi zlatimi pokrovi, |ako lino kolesi« n. 15 kamnov, gld 30 -.
Velika izbera najfinejših precizijskih, švicarskih ur kakor inamke ScholfhauMD, Ornega, lntakt, Urauia, Bilodes Itd. — Prstani, uhani t brilantnlml kamni, dole« lorgnoo verižice, zapesnice, broške. Igle itd. različno blago iz kina srebra v največji izberi. Izborna zaloga finih najnovejših talonskih, stenskih ur in budilk po najnižjih cenah.	227S 25—2
Štev 1121 Zlato na srebra gld 1-, 14 kar zlalo gld 2-80
Štev. 1087 Zlalo nt srebro s plavim kamnom gl. — 90, 14-kar zlato, gld 2'60
Št 1154 Broška, zlato na srebro, |ak« lino Izdelana, gld 2'25, 14 karat ilala gld. 7 50
ti 1043. 14 kar. zlata (I. 3 90, novo zlat. gld. I 90
Sl 1040 14 kar. tlalo gld. 5'30, novo zato gld. 2 35.
V dokaz, da |e moje blago r.. Hm, fn dobro j« to. d. ga razpošiljam po celem _svetu. Na slo., n, pohvalnih.pisemM. ^.».rPro.«.».	- H«««!« V«. £• J« J^«	P-
• ikarij, Orehek.CIrkno -- Sa poslanom mV robom jesam sasma zadovoljen" Hvala na točnom In brzom izvrševanju naručbe. i<. Rožička, župnik, Bovč. Hrvatsko.
SM.
Ustanovljeno /. 1842.
Slikarja napisov Stavli. ii pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. SchOnfeldovIh barv v tubah za akadem. slikarja.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, fimeža In laka
Brata Eberl, Ljubljana
prodajalna In kompfolr: Talafon 154. Palavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno /. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje In zidarje, Atedllnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd.
Priporočava se tudi sl občinstva za vsa v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino pe najnižjih cenah.
76» 82-30
»I. priloga 252, štev, »Slovenca" dnč 3, novembra 1906,
Književna poročila.
Antikvariat. Spillinau, Opfer des Beiclitgeheiuiulsses,
9. Auflage, 1903 (vezano 3 K 60 h) 2 K. -Zollner, Predigten fiir den Burger und Land-mann auf alie Sonn- und Festtage des Kir-chen]ahres, 1852, dva zvezka (vezano 7 K 20 h) 4 K. — Stolz, Legende oder der christ-iiche Sternhimmel, 10. Auflage, 1894, Štiri zvezki (vezano 21 K 12 h) 12 K. — Sienkie-\vicz, Ouo vadiš, 3. Auflage, 19U0 (vezano
7	K 20 h) 4 K. — Pafiss, Predigten auf Feste von Heiligen, 4. Auflage, 1882, vezano 1 K 80 h. — Stolz, ABC fur grosse Leute, 3. Auflage, 1864, 1 K. — Stolz. Mortel fur die Frei-maurer, Predigten fiir den Geselienbund, Aka-zienzweig fiir die Freimaurer, po 50 h, Dro-ste, Kirchliches Disciplinar- und Criminal-Verfaliren gegen Gelstliche, 1882, 1 K 80 h.
—	Dubois, Praktiseher Seelsorger, 4. Auflage, 1878, 1 K 80 h. — Sienkievvicz, Famiiie Po-lanieckl, 3. Auflage, 1900 (vezano 6 K). 4 K.
—	Jakob, Kunst im Dienste der Kirehe, vezano 1 K 80 h. — Trento, Fasterpredigten, 2 Auflage, 1860 (vezano 3 K 20 h). 1 K 20 h.
—	Macherl, Geschichte Osterreichs fiir das Volk, 3. Auflage, 1906 (vezano 8 K 50 h), 5 K. — Schmitt, Katholische Sonn- und Fest-tagspredigten, 2. Auflage, 1878, dva zvezka (vezano 18 K) 9 K 05 h. — Haidinger, Selbst-advokat, 17. Auflage, 1900 (vezano 13 K 30 h),
8	K 90 h. — Miillcr. Neuer Volksadvokat, dva zvezka (Rechtsbuch, Geschaftsbuch), 11. Auflage, 1898 (vezano 18 K), 9 K 50 h.
Vse navedene knjige so izvrstno ohranjene in. do malega nerabljene.
»Katoliška Bukvama« v Ljubljani.

2461 52—
cesta 27
J. Ložar
AAAI
52—47 i
Sv. Petra T T	Sv. Petra
cesta 27
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo Izborno
krojaško delavnico
za izdelavo oblek po meri
Elegantni kroj! Natančno delo I Nizke oene!-
l
^ ^ ^ ^ ^	^Jf <
Ivan Jax S sin
' Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočata svojo bogato zalog«
šivalnih strojev voznih koles
2675 62—11
in
pisalnih strojev.
Pouk v šivanju in v vezenju na stroje brezplačen.
Vsaka šiillja
in tudi rodbina naj se takoj za poskušnjo naroči za 3 mesece za le K 3 25 na modni časnik
9Genre Parisien'.
Najboljši in najcenejši časnik z navadnimi toaletami, &5-60 modelov, barvane slike s krojnimi vzorci, natančen opis slik v slovanskem jeziku.
2419 6 4 Uprava „Genre Pamien", Trident.
Pozor!
Poskusite kupiti v Selenburgovih ulicah št. 6, kjer dobite
najfinejša vina
v originalnih steklenicah in sicer:
Fino, belo namizno vino znamka
„Brioni" .....1 liter 48 kr.
Fini muškatelec .... 1 „ 48 „ Istrijansko belo in črno . . 1 „ 28 „
Zaloga raznovrstnih vin In vsakovrstne kisle vode.	2173 6

FR. ŠEVCIK. puškar
v Ljubljani, Židovske ulice št. 7.
Priporoča svojo veliko zalogo
najboljših pušk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, aulskih in čeških, strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel.
Posebno priporočam lahke trocevke in (Bock) puške s Krupp cevmi za brezdimni smodnik.
Tudi velika zaloga vseh lovskih po« trebščin po najnižjih cenah.
1» g3ei
Popravila in naročbe se točno in zanesljivo izvršujejo. Ceniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
HHB3CD
6$
Stavbeno, nmetoo in konstrukcijsko ključavničarstvo.
fiidralične vidre in sesalke
Josip Weib!
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajllne mize, ograje na mirodvora obmejno omrežje, vožna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike, strelovodu, železna okna, železne stole itd. Spccijalitcta valJKul zastort in solarne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi 1609 52—59	oporami brez vijakov.
ajnečja zaloge) .
čevljev za gospode, dame i in otroke ter športnih čevljev i
iz najbolj slovitih j
0 Angleški šagrin, !
črne, rujave iti bele I barve. ?66 53-25
m „Andropogon'£ »f
(Iznajditelj P. Herrmann, zg. Poljskan.)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast
las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi	V^t
uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki za-	m^
brani Izpadanje las in odstrani prahaje.	JP^
Značilno je, da se pri pravilni rabi žo čez 4 do 6 tednov opazi	fe^
močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje	P^
pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogošte-	h^g vilna priznala. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih
in večjih krajih dežele.	^^
Glavna zaloga in razpošiljatev ▼ Ljubljani pri gosp. VASO PETRIČIC-u. ^
V zalogi Imajo tudi gg. U. pl. Trnkoczy In Anton Kane v Ljubljani. M. Rant » Kranju, In lekarna ,.Prl ^^
angelju" » Novem mestu.	873 62—26
nznzHnnz:
r^ttnr^V-—.-mm*—.W a«"—-,a., iu.. ..i.,,. v .	"it J^l
j} Fran Zeman, Ljubljana, |
W poljanska cesta 24 in v tovarni pri živinskem sejmu u
A
H Skladišče hvalno znanih gepeljnov, slamo- jj ^ reznic, klin], mlatilnic, motorjev za žage ^ Ji in mline, tromb in cevij za vodovode ter vseh fl ||	potrebščin za kmetijstvo« 2323 ?-3 [h]
[h] Nizke cene! — Zajamčeno blago! [h]
m-
POZOR AMERIKflNCI
in sploh vsi, ki prihajajo v Ljubljano na največjo zalogo moških in ženskih
izgotovljenih oblek
domačega izdelka, dalje obuval, srajc, klobukov, kovčegov,
^olnčnikov, slamnikov robcev in šerp itd. po izredno nizki ceni.
T 762 39—29 »

MATEJ OREHEK
trgovina v Kolodvorskih ulicah t\. 26
v lastni hiši v Ljubljani IČ3 Tik znane Tiš/erjeve gostilne. £3)

Priporočam
2461 2
perje in puh
najboljše kakovosti po nizki ceni
ANTON SARC,
zaloga belega blaga in izdelovanje perila
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 8
priporoča raznovrstne
8GT vi z i t n i o e
po nizki ceni.
Prodaja na debelo in drobno. \k i
V*
uM
T il
• ■■■*> t. *
vifiiiito W**M£gM
II
I j) i ^Ui
fm
.......--
V i r n e r,
le iz kranjskega lanenega olja
1619 100-31 prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv firnežev, lakov in steklarskega kle-
ja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
OSREDNJA BANKA ceskih hranilnic,
_ ^	w___(Usticdnf banka českych spoiitelen)
'Vlog« na knjižice in raiun 4 % in 4\, %. Kupovanj« in prodajn vredn. papirjev. Uprava in čuvalna znlogn brezplačno.
____(Ustcdni
Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti -mortizacljl na 4 J' In '.',•/, upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih *•/„ ban* kovnih obligacij, katere uživajo pupilamo sigurnost in se sm?jo rabiti za vsakovrstne kavcije.
I ^ Del. kap. 7,000.000'—	H
^ Telcirtml: „Sporobanka".	~
2 Deponiranje kavcij Is	g
- vadij raznih vrst.	^
a Eskont tnenjlc samo	_
~ denarnih zavodov.	g
» Bankovne Informacije	-in svete brezplačno.
_JI I_l Svoji k svojim III
FB. iOVKAL
I* roj«*, Ljubljana, Pred škofijo 12,
odlikovan » Parizu 1906
odlikovan v Parizu 1906
se priporiča prefiast. duhovidinl in slav. občinstvu v Izdelovanje vseh v to stroko [spadajočih del natančno po meri, po n i z -
e»	kihcenah.	1893 8
Priznanja prve vrste na razpolago.
FILIP FAJDIGA,
zaloga pohištva 962 52-25
Lj abljona,
St. Petra cesu "1
priporoča svojo veliki zalogo raznovrstne^-'
pohištva
nnmaniiMn)'!
po najnižjih cenah.
HLODE
IV kupuje n
po n a J u g o d n e J i 1 h oenah proti gotovini
parna žaga Deghenghi v Ljubljani,
■j
m sicer:
2260 52- 4
hrastove, debele od 30 cm naprej, kub. čevelj K i-2o smrekove , , , , ,	„ „ --64
jelkove ..........„ , -57
bukove	. , „ „	, , -"56
borove „ , „ „ „	, „ - 68
frize hrastove, kvadratni meter ..... 2-20 franko Ljubljana, na državni kolodvor v Šiški „	postavljeno.
Hlode pod mero, ali škart, eno tretjino manj.
...........................................................................mirnim
0<o * A® P
* A
tO?*
oV\

v.



UUUIIIIIIUMIII
Perje za postelje in poh
priporoča po najnižjih cenah
900 24 F. H I T I
Pred Škofijo St. 20.
IV Zunanja naročila se točno lzvršu|e|o
Pri nakupovanju — suknenega zzz in manufakturnega
' hlagra-
se opozarja na tvrdko
HUGO IHL
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 4.
811 62—26 Velika zaloga ---:
suknenih ostankov.
PCTCR (DentlKi
c. kr. dvorni izdelovalec orožja Borovlje, Koroško.
izumitelj in izdelovalec
triumpf-riefled pušk in Ufernig-universal pušk
z najgostejšimi, doslej nepoznanimi, neprekosljivimi cevnimi
vijali (Bohrung), ki omogoča, daje strel izredno nagel in močan, za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje
najlzbornejše izdelke
kakar trocevke, lahke kot pero, odi. risanice (stuce), dvocevne risanice (Bock-gewehr), puške za streljanje v tarčo (Buchsenflinten), Mannlicherjeve scliOn-auske risanice, kakor tudi Weriugove čveterocevke itd.
Ceniki zaatonj in franko. 2262 5—4
W

irekten nakup od tovarne!
V prospeh plesa, kakor tudi z godbo spremljevanega petja, kupi se dandanes edino le samoigrajoči
Sodbeni < < avtomat
z glasovlrjem, mandolinami, zvonkljanjem, kastanjetami, malim in velikim bobnom, = činelami. "
Vsako teh glasbil igra tudi lahko samo zase.
Vsakemu avtomatu se prida 16 igralnih komadov in sicer si jih kupec lahko sam izbere. Avtomat igra za poljuben denar ter se lahko tako vravna, da igra hitro, počasi, tiho ali glasno, kratko ali dolgo.
Najboljši vir dohodkov za hotelirje, kavarnarje, gostilničarje, zavode in zasebnike. Ti avtomati se ne prekupljujejo, ampak se dobivajo naravnost iz tovarne po: 92 62—2o
Simonu Kmetetz
Ljubljana Kolodvorske ulice štev. 26.
Cene avtomatov so: 1800, 1200, 900 in 800 K, to pa le, ako se plačuje v mesečnih obrokih, pri takojšnjem plačilu pa se dovoljuje 0*:M 10% popusta.
Delo je prve vrste, solidno, trpežno, elegantno in moderno.
Postrežba je reelna in jedno
leto se jamči. Ker je to domača industrija, zato so tudi cene prav nizke

Trst-]Iew-Iork
e najpripravnejša, najcenejša in najboljša pot
Ljubljane ¥ severno Ameriko,
ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedanja, ne prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov med potjo. Parniki so prostorni, varni zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljša. Pojasnila daje in karte prodaja glavni zastopnik ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
Odlikovan z veliko zlato kolajno na splošni apomladni razstavi na Dunaju.
Izborno svojo zalogo
raznovrstnih voz
mm kritih in nekritih, lično in trpežno izdelanih mm
priporoča prečast. duhovščini in slav. p. n. občinstvu 1300 23
J Demšar Terezije cesta ii 6,
Sprejmem tudi izurjene kovaške pomočnika in krepke vajence poštenih starišev.
Naročila izvršujejo se točno in po nizki oani.
Dragotin Puc,* f
2068 tapetnik in preprogar i v Ljubljani, Šelenburgovt ulice 6,1. nadstr,
It priporočam po nizkih cenah:
modroce na peresih, oto-manei ter svoje „Patent"-di-vane, kateri se premenč v posteljo.
Prenavljam tudi po jako nizkih cenah i vse v to stroko spadajoče Izdelke. />)
V V« —■■■■iMiiMaiim
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, PrcSernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
—— v sodčkih in steklenicah. ■ n ■" ria]atare]ia aveftaraka tvrdka, — Uatan. pred 100 let
F? S
upeve
priporoča vclcčaatltl duhovičln lltr slavnemu občinstva
zajamčeno pristne žebelno - voščene sveči
ca cerkev, pogreb* In procesije,
voščene zvitke, izborn! mčd-pitanec
koji se dobiva v steklenicah, škatljah Id ikallb v pol|ubnl velikosti ter poceni. Kupuje it tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor ludl voaek In iuho intovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za oblla naročila st loplo priporoča In zagolavl|a ločno la ^	pošteno postrečl.
1660 62-9 LIJUBLIJANA,
Prešernove (Slonove) ulice 7.	Perlesova hlia
949 60 se dobč le pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje -LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
SV Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom ,izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki »izvirni Singerjevi stroji* k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih Šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroStva, niti doposlati posamnih delov.	,

: Solidno delo! Nizke cene!
Josip Stariha
692 F. S. Nolli-jev naslednik 62-30
Ljubljana, Vodnikov trg
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa
kleparska in vodovodna
dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila.
slovenski optik v Gorici
ulica Vetturini 3,
priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko zalogo
optičnih
in sictr vsake vrste očala, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, daljno- | glede, vage za vino. žganje itd.
Sprejema naročila In po- _ f prave ter pošilja na dom.