Izhaja vsak četrtek. Oena m« je s K na leto (Za Nemčijo 4 K, *a Ameriko in druge kuj« države • K.) — Poaamesne At ovilke ai prodajajo - po 10 vinarjev -
prilogama:
M kmečki dom" in Jasa gospodinja*
Spisi in dopisi se poSiljajo: Uredništvu ,, Domoljuba*. Ljubljana, Kopitarjeva ulioa. Narofinina. reklamacije in in-serati pa: Upravništvu rDomoljuba*. — Ljubljana, Kopitarjeva ulica• ——
			
Štev. 50.		V Ljubljani, dne 10. decembra 1914.	Leto XXVII. -——-—-—
mv v v«	v
Nas zivez.
Danes so umolknili tisti, kateri so svoj čas trdili, da se za kmeta preveč dela v državi in deželi. Meje je vojska zaprla, navezani smo na to, kar imamo sami svojih pridelkov in zalog od prej in tu vidimo, da bo treba delati skrajno varčno, da se ubranimo hudi lakoti. Poljedelstvo ni tako napredovalo, kakor sc je množilo število prebivalcev in zalo smo zdaj v težavah.
Manjka nam zlasti žita. Že nekaj let ga moramo uvažati iz drugih držav; samo ječmena pridelamo toliko, da ga precejšen del prodamo ven, zlasti na Nemško. Poglejmo številke-.
Uvoz žita (zlasti pšenice in koruze) je znašal v kvintalih: 1. 1909. 9,564.140; 1910. 4,380.473; 1911. 5,933.677; 1912. 8,434.839; 1913. 7,506.044.
To pomeni ogromne svote. Samo koruze smo povprek kupili za 80 milijonov kron drugod, zlasti v Rumuniji.
Uvoz sočivja (fižola, graha, leče);
Leta 1909. 176.054; 1910. 194.853; 1911. 270.542; 1912. 285.184; 1913. 297.538.
Izvoz pa:
Leta 1909. 1,023.344; 1910. 821.742; 1911. 590.295; 1912. 703.822; 1913. 469.125.
Iz tega sledi, da imamo pač sočivja še vedno več, nego ga rabimo, da pa tudi v tem oziru naš izvoz stalno pada.
Uvoz krompirja:
Leta 1909. 1,134.641; 1910. 1,406.642; 1911. 1,156.955; 1912. 939.396; 1913. 1,226.404.
Izvoz:
Leta 1909. 269.686; 1910. 360.785; 1911. 583.867; 1912. 283.007; 1913. 320.790.
Prašičev in goveje živine smo vsako leto precej izvozili. Za letos ne moremo glede na živiia in na živino napraviti nobenega točnega računa, ker se mesa mnogo več porabi, nego druga leta; vojaki imajo pač večinoma mesno hrano, moke pa go-
tovo manj porabijo, nego bi jo doma. Ravno tako ne vemo, koliko odpade v Galiciji za splošno državno vporabo pridelanega živeža. Gotovo je, da nam je Galicija dajala obilo krompirja, in da nam ta važni živež, ki smo ga morali v precejšnji meri kupovati zunaj države, utegne zelo manjkati.
Naj pri tem rečemo odkrito besedo: Splošno se opaža, da si ljudje niso v svesti, kako resna je ta reč. Lakote v toliki meri in te vrste, da bi se tudi za drag denar živež ne dobil, nikjer ne pomnijo, zdi se jim to nemogoče in zato gre Ie počasi med nje potrebno spoznanje in ž njih zvezana previdnost. »-.Domoljub« se sme sklicevati na to, da je prvi izmed vseh listov, pred nego kdorkoli, že meseca avgusta na to opozoril in svetoval naj se občine in zadruge preskrbe s potrebnim živežem. Žalibog moramo reči, da so bile takrat naše besede zastonj in šele kasneic, ko je bila cena že zelo visoka, se je začelo nekaj več gibanja v tem oziru.
Vlada je zdaj z decembrom določila takozvane maksimalne cene za pšenico, rž in koruzo za prodajalce v velikem. Pravzaprav zdaj še niso določene, marveč je samo ukazano naj po posameznih deže'ah glede na cene, ki so bile meseca oktobra, oziroma novembra, določijo najvišje dopustne cene, ki se morajo najprej naznaniti na Dunaj, da tam presodijo, če so prave. To bo vzelo zopet najmanj 14 dni. Pozabiti pa ne smemo, da imajo zdaj že domala vse žito veliki trgovci in parni mlini, in cla se pri teh žito snloh nc bo dobilo, čc ga bo kdo hotel imeti po določenih cenah. Znali se bodo izmuzniti preko teh cen in oderuštvo bo cvetelo še vedno dalje. Ob takih prilikah se vidi. kako nezadostna je moč države nad oderuhi. V takih razmerah bi pomagalo uspešno samo to, če bi bila država o pravem času od poljedelcev sama nakupila žito in ga sama prodajala. Že ob navadnih časih izkušamo leto za letom, kako se kmečkih pridelkov polaste špeku-
lantje, ki se takorekoč igrajo s cenami, koliko bolj pa še sedaj I Seveda bi bilo v»e drugače, ko bi imeli povsod kjer se žit* prideluje tudi za prodaj, žitne skladiščne zadruge, in bi se po ti poti veliki prekupd izločili in njihovo škodljivo delo onemogočilo. Dokler se pa to popolnoma ne izpelje, ni res nobene druge izdatne pomoči, nego podržavljenje prodajanja žita. Ta misel ni nova. Izkusili so jo izpeljati na Ruskem; v Nemčiji se je v državnem zboru na predlog poslanca Kanitza pred dobrimi 20 leti mnogo govorilo o tem, toda povsod je nazadnje zmagal vpliv bogatih prekupcev, ki so z vsemi možnimi sredstvi branili svoje dobičke.
Naša zemlja ni dovolj obdelana in j« premalo izrabljena. Tu vidimo, da je splošno najboljše za celo državo, če je zemlja v rokah malih in srednjih kmetov. Ti najvei store, da iz nje dobe, kar se da. Veliki posestniki, ki sami ne obdelujejo zemlje, marveč dajejo svoja posestva v najem, so ▼ škodo državi, kar se seveda v živo čuti šele takrat, ko je država navezana samo na svoje lastne pridelke Na Ogrskem imamo v tem oziru najbolj jasen in svarilen zgled. Žita se tam danes pridela toliko, kolikor pred 40 leti. Nobenega napredka ni, ravno zato ne, ker lam gospodarijo večinoma najemniki, od katerih ne bo nihče učakal, d« bi v zemljo, ki ni njihova last vtaknili kaj več, nego kar je nujno potrebno. Tudi Galicija s svojimi najemniki na velikih posestvih, deloma tudi Češka nas uči, kako se ne sme delati. Zdaj seveda ne moremo pomagati, toda nauki, ki nam jih daje sedanji čas, se ne smejo pozabiti in eden glavnih, ki že danes sili na dan, se glasis Za državo- in njen živež je poglavitni varuh tisti, ki svojo zemljo sam obdeluje, in ki je ima tudi le toliko, da jo more sam obdelovali. Na ramenih malega in srednjega kmeta sloni napredek v kmetijstvu in ž njim skrb za živež v državi.
Pregled po svetu.
Trije govorniki so pretekli teden obrnili nase pozornost celega sveta. Vsa javnost je z napetostjo pričakovala, kaj bodo povedali vodilni mož e v ogrskem, italijanskem in nemškem državnem zboru. V ogrskem državnem zboru je govoril ministr ski predsednik grof Tisza, ki je bil malo dni prej v nemškem glavnem stanu, kjer j sc je posvetoval z nemškim cesarjem in nemškim državni kanclerjem. V ogrski državni zbornici je povedal, da gledati Av- | strija in Nemčija polni zaupanja v bodoč- j nost, in da je vez med obema državama | trdna in močna. Poudaril je tudi, da se je v tej vojski izkazala naprava dualizma v i naši monarhiji. — V italijanskem držav- ; nem zboru je govoril ministrski predsednik Salandra. Dejal je, da je laška vlada natančno premislila, kaj ji narekujejo njene pogodbe »po črki in po duhu« ter da je to premišljevanje ustvarilo v laški vladi prepričanje, da nima nobene dolžnosti se te ! vojske udeležiti. »Mirno in prosto preso-jevanje položaja nam pa je narekovalo, da [ smo v obrambo laških koristi takoj svojo j nevtralnost proglasili.« Ker pa se bodo po ' tej vojski razmere v Evropi predrugačile, j »zato,« je dejal Salandra, »ne sme biti naša I nevtralnost brez življenja, ampak močno 1 oborožena in pripravljena za vsak slučaj«. ! Laški ministrski predsednik je torej pove- ! dal, da je Italija pripravljena zato, da ne bo pri sklepanju miru odšla praznih rok. — V nemSkem državnem zboru je govoril nemški državni kancler Bethmann - Holl-weg. Ost njegovega govora je bila obrnjena proti Angliji in Rusiji, ki ste pro-vzročili sedanjo svetovno vojsko. Rekel je, da si je cel čas, odkar je državni kancler, prizadeval napraviti med Anglijo in Nemčijo tako razmerje, da bi se dalo živeti, kar pa Anglija ni hotela, temveč vedno delala f na to, da uniči nevarnega ji nemškega kon-kurenta. Anglija bi lahko preprečila seda- j njo svetovno vojsko, ako bi le hotela. Njo ; ni nihče napadel, ne na suhem, ne na morju. Da je našla vzrok za vojsko, se je sklice- ! vala na to, da mora braniti nevtraliteto i Belgije, s katero je pa imela že leta sem I napravljen skriven dogovor proti Nemčiji. | »Nemčija se pa ne da zadušiti, temveč se i bo borila do zadnjega,« tako je zaklical i državni kancler. — O vseh treh govorih | piše sedaj svetovno časopisje zelo veliko i ter jih razlaga po svoje.
Nemčija. Nemški cesar se je mudil 1 pretekli teden na bojišču v Vzhodni Pru- 1 (iji. Sestal se je ob tej priliki z našim prestolonaslednikom, nadvojvodom Frideri- 1 kom in šefom generalnega štaba Hotzen- ! dorfom. — Nemški državni zbor je dovolil 1 vladi, da najme zopet 5 milijard vojnega ' posojila. Dne 4. avgusta je dovolil nemški ' državni zbor 5 milijard, torej doseJaj vsega •kupaj 10 tisoč milijonov. Za ta predlog so '
Ilasovali vsi poslanci, tudi socijalni demo- j ratje z eno izjemo. Socialno demokratični poslanec Liebknecbt ni glasoval. Radi tega ' pravijo sedaj nemški socialni demokratje, ! da se bo moral pred klubom zagovarjati. !
Italija. Italjanski socialisti in katoliča- ' ni so odločno zato, da ohrani Italija nev- ' tralnost. So pa v Italiji tudi plačani huj-"J
skači, ki trdijo, da je v korist Italije, ako izrabi sedanji položaj. -«- Iz Milana poročajo, da jc vlada zaplenila več torpedork, ki so se izdelovale na račun portugalske vlade. — Na drugi strani se pa poroča, da je Grška dobila iz Italije 26. pr. m. štiri povodne letalne stroje, namenjene za grško mornarico. — V Tripolisu so se pojavili zopet nemiri. Laški časopisi poročajo, da pripravlja vlada novo armado, v kateri pošlje v Tripolis 50 000 mož. — Vlada je predložila zbornici začasen proračun do 31. junija 1915, ki izkazuje 50 milijonov lir več dohodkov kakor letošnje leto. Mesto sedanjega nemškega poslanika v Rimu, ki je baje obolel, je imenovan nemškim poslanikom pri italjanski vladi knez Biilow, ki je bil prej državni kancler.
Rusija. Ruski generalni štab je izdal izjavo, v kateri svari pred izmišljenimi poročili o velikanskih ruskih zmagah. — General Rennenkampf, ki je vodil armado v Vzhodni Prusiji, je bil odstavljen od višjega poveljstva, baje zato, ker je zamudil obkoliti nemško armado. Drugo poročilo iz Anglije pa pravi, da to ni res. — Ker so začela ruska pristanišča zmrzovati, bo dovoz in izvoz Rusiji skoraj onemogočen, kar je v sedanji vojski velikega pomena. — Kakor Anglija tako je tudi Rusija sedaj prepovedala, da se ne sme v Avstrijo in Nemčijo ničesar plačati in ne poslati nobenega denarja.
Francija. Listi iz Švice poročajo, da so znašale francoske izgube do 1. nov. 130.000 mrtvih, 370.000 ranjenih, 167.000 ujetih. — Preteklo nedeljo je obiskal armado francoski predsednik in ž njim več ministrov.— Iz Pariza poročajo, da je 1 milijon oseb podpisal do sedaj samo 700 milijonov frankov posojila za narodno obrano. Vsled tega govore, da se je francosko vojno posojilo ponesrečilo. — Francoska zbornica je sklicana na dan 22. t. m. v Pariz. — Listi poročajo, da stane Francijo vojska vsak dan približno 30 milijonov 335 tisoč frankov.
Anglija. Ministrski predsednik Nove Zelandije je obvestil angleško vlado, da pošlie lahko na Angleško še 50.000 mož.
—	Zasebna poročila javljajo, da pošiljajo Angleži nove težke topove v Belgijo. — Angleži so porabili v Dixmuidenu štiri krasne cerkve, da so za njimi razvrstili strojne puške, vsled česar so bile cerkve porušene. •— Dne 1. t. m. se je poročalo: Kralj Jurij je odpotoval sinoči zvečer na Francosko, kjer obišče glavni stan angleškega ekspedicijskega zbora. — Angleški list »Times« piše: Angleška armada je izgubila 84.000 mož. Izgube v bitkah pri Ypern In Armentieres zašajo nekako 50.000 mož, med temi 5500 Indijcev. — Listi pišejo, da se bodo sešli na bojišču angleški kralj, belgijski kralj in francoski predsednik. Kako bi bilo to lepo, če bi mogel še ruski car na Francosko, ampak pot ni lahka in nevarna!
—	Francoski list »Temps« zabavlja čez angleško in francosko mornarico in pravi, da morate obe mornarice, t. j. 300 tisoč francoskih in angleških mornarjev, zadrževati, da se nemški in avstrijski izseljenci ne povrnejo iz Amerike v domovine. Torej morate te dve močni mornarici zadrževati 500.000 sovražnikov daleč od bojišča.
Belgija. Kralj Albert je bil v bojih ob Iscri na roki nevarno ranjen. — Nemci so Belgiji z ozirom na njen težaven položaj znižali vojno kontribucijo na 375 milijonov frankov. — Belgijski kralj je izdal belgijskim armadnim poveljnikom dnevno povelje, v katerem pravi, da je vsak častnik, ki govori o umikanju, izdajalec in da naj se vsak častnik, ki ne more prevzeti odgovornosti za svoje ljudi, odpokliče. — Nemški vojaki so dobili v arhivih belgijskega ministrstva mnogo spisov, ki dokazujejo- da ie obstojal že leta sem med Anglijo in Belgijo dogovor glede postopanja v morebitni vojski. Na podlagi teh spisov skušajo Nemci sedaj dokazati, da ni bila kršitev belgijske nevtralnosti od strani Nemčije nobena krivica. — Na Nizozemskem imajo zaprtih' več belgijskih vojakov. Ti vojaki so se pretečem teden uprli. Prišlo je do boja, v katerem je bilo več belgijskih vojakov ustreljenih.
Srbija. V Srbiji vlada huda zima vsled katere trpe srbski in naši vojaki. Poroča se, da so Srbi dosedaj izgubili nad 100 tisoč vojakov. Srbska vlada se vedno bolj Zaveda, da je položaj Srbije brezupen. Vsled tega je odstopilo srbsko ministrstvo in se osnovalo novo, v katerem imajo svoje zastopnike vse stranke. Pašič ostane ministrski predsednik. — Poročalo se je pretekli teden, da misli Srbija na to, da bi sklenila posebej mir, kar je pa precej neverjetno, ker Rusija tega ne bo piTstila. — Padec Belgrada je moral na srbsko ljudstvo uničujoče vplivati. Med narodom je živela vera, da dokler stoji Belgrad ni še nič hudega. Sedaj je šel ta up po vodi. — Pri postaji Lapova v Srbiji je zadel osebni vlak v vlak, ki je vozil ranjence. 300 ranjencev je mrtvih, 500 pa nevarno poškodovanih.
Rumunija. Listi so pretekli teden poročali, da se je dosegel sporazum med Ru-munijo in Bolgarijo in sicer tako, da bo Rumunija vrnila Bolgariji del Dobrudže. — Bukareški listi poročajo, da je dobila Rumunija od Kruppa v Nemčija 22 vagonov municije za artiljerijo. Avstrija je prevoz dovolila. Rumunija ima tudi dovolienje, da dobiva bencin iz Avstrije in Nemčije.
Bolgarija. Po poročilih listov soditi, so razmere med Bolgarijo in Turčijo redne in ne napete. Turčija je dovolila bolgarskim konzulom več ugodnosti in prednosti. — V Bolgariji je še vedno močna struja, ki želi, da bi se Bolgarija naslonila na države trojnega sporazuma. — Bolgarski listi, ki odobravajo nevtralnost Bolgarske odločno pišejo proti načrtu Rusije, da bi se ustanovila nova balkanska zveza. V ruskem poslaništvu v Sofiji so pretekli teden blagoslovili kapelico. Bolgarski car je bil povabljen k' slavnosti, pa ni prišel. — Rusija skuša pregovoriti Bolgarijo, da bi dovolila prevoz orožja v Srbijo, kar pa bolgarska vlada odklanja. — Rusko časopisje piše, da se bodo, če bi Bolgarija vpadla v Macedonijo, uresničile nad njo besede, ki jih govori junak v nekem ruskem romanu: Jaz sem te rodil, jaz te bom tudi umoril. — Listi poročajo, da je odpotoval bolgarski ministrski predsednik v Berlin. — Grški listi pišejo proti temu, da bi se odstopilo kaj ozemlja Bolgariji. — Grški orožniki so koncem preteklega meseca udrli v neko bolgarsko vas, kjer so z ondotnimi prebivalci zelo kruto
postopali in hoteli zvedet, kje da se nahajajo bolgarski četaši.
Grška. Turški listi so poročali, da je Grška odklonila vse predloge trojnega sporazuma, da naj napove Turčiji vojsko in hoče vsa nasprotja, ki jih ima s Turčijo, prijateljsko urediti, — Grški listi pišejo ostro proti Bolgariji.
Tnrčija. Nemški maršal, von der Goltz, ki je bil z« časa balkanskih vojsk v turški armadi, sedaj pa guverner v Belgiji, se je vrnil v Carigrad, kjer je kot pobočnik sultanov. — Sultan je poslal našemu cesarju brzojavko, ▼ kateri je čestital radi padca Belgrada, — Generalissimus turške armade Enver paša je poln zaupanja na uspeh turškega orožja.
Japonska. Japonska vlada je sporočila Angliji, da je pripravljena izročiti nemške otoke v Tihem oceanu Avstraliji. — Mikado je dovolil, da smejo poveljniki in častniki posadke v Tsingtavu obdržati orožje vsled njih hrabrosti. — Tajnik japonskega poslaništva v Londonu je dejal, da je vse pripovedovanje o prihodu japonskih vojakov v Evropo samo »govorica«. — Listi so poročali, da se bo vršilo kitaj-sko-japonsko posvetovanje, pri kateremu naj bi se rešile vse sporne zadeve med obema državama. — Tsingtau se je proglasil za japonsko vojno pristanišče prvega razreda. — Japonska vlada je odposlala v Evropo posebno komisijo, ki naj preštudira trgovske zadeve. — Mnogi francoski listi poživljajo Japonce na pomoč. Pravijo, da je pomoč Japonska neobhodno potrebna, četudi bi morala Francija in Anglija plačati to pomoč s težkim denarjem ali z odstopom kolonij.
Buri. Burska vstaja se je ponesrečila. Voditelj vstašev general Dewet je ujet. Angleži so obljubili ostalim vstašem pomi-loščenje, ako se udajo, kar jih je veliko storilo, Le malo jih je še odločnih, da hočejo boj nadaljevati. Tako se je končala ta vstaja, od katere so nekateri mnogo pričakovali.
Rim, Nekateri listi hočejo vedet, da dela sv. Stolica na to, da bi bil na prihodnjem kongresu navzoč tudi njen zastopnik. Pravično od velesil bi pač bilo, da bi to priznale. — Listi so tudi poročali, da je Turčija želela, da se obnove diplomatične zveze med njo in Vatikanom v ta namen, da se odpravi francosko pokroviteljstvo nad katoličani v Turčiji. V Vatikanu pa so baje odgovorili, da se bo to uredilo po končani vojski.
Irska. Časopisi poročajo, da je nemški cesar obljubil irskemu politiku Casementu, da bo osvobodil Irce izpod angleškega jarma, če. bo Nemčija zmagoslavno končala vojsko.
Svetovna vojska.
Avstrija — Srbija, Črnagora.
Nedelja, 29, novembra 1914.
Tudi včeraj se je na južnem bojišču bfl boj skoro na vseh frontah. Več važnih utrjenih postojank smo pri tem vzeli z naskokom, predvsem obvladujočo postojanko pri Siliaku. Skupno smo ujeli okoli 900 Srbov in zaplenili 2 topa.
Od srbskega časnikarskega urada razglašena zmaga nad nekim avstro-ogrskim oddelkom pri Rogačici se je izpremenila včeraj v vhod našega oddelka v Užice. Z zaplenjenim trenom je bil ujet 161etni vnuk vojvode Putnika. Z ozirom na njegovo mladost in njegovo sorodstvo do srbskega poveljnika se je določilo z ujetnikom postopati s posebno obzirnostjo.
Ponedeljek, 30. novembra 1914. Z južnega bojišča se uradno poroča: Nasprotnik se v sedanji bojni črti obupno upira in skuša s silnimi protinapadi, ki se razvijejo do bajonetnega boja, ustaviti naše prodiranje. Naše na vzhodnem bregu Ko-lubare stoječe čete so zopet pridobile novih tal. Kolone, ki so prodrle čez Valjevo in južno, so v splošnem dosegle višine vzhodno od reke Ljig in pa črto Suvobor-cestni trikot vzhodno od Užic. Včeraj je bilo skupno ujetih: dva polkovna poveljnika, 19 častnikov in 1245 mož.
Angleški list »Times« poroča, da se je na ladjah pripeljal na Srbsko v Kraguje-
vzhodno od Kolubare in Lijega več dni trdovratno ustavljal in poizkušal sam preiti v napade, je na celi črti poražen in se umika. Nasprotnik ima vnovič občutne izgube. Samo na bojnem polju pri Konatiče so našle naše čete okoli 800 nepokopanih trupel, Ravnotako pomenjajo številni ujetniki in materijelne izgube znatno oslab-ljenje nasprotnika, kajti od začetka zadnjih napadov smo ujeli 19.000 Srbov, za-plenili 47 strojnih pušk, 48 topov in številno drugega blaga.
Listi poročajo, da so bile v zadnjih bojih popolnoma uničene druga, četrta ia šesta srbska divizija. Vse topništvo teh divizij so zaplenili Avstrijci,
BELGRAD PADEL I
General infanterije Frank, poveljnik pete armade, je poslal cesarju sledečo vdanostno brzojavko: Presrečen prosin Vaše c. in kr. Apostolsko Veličanstvo na dan dokončanega 66. leta Vašega Veličanstva slame vlade sprejeti najspoštljivejfa čestitke 5. armade, kakor tndi, da smeta
Belgrad. Trdnjava v Belgrada.
vac 15, ruski pešpolk, Ako je to res, tedaj to pomenja kršitev rumunske nevtralitete.
Torek, 1. decembra 1914.
Z južnega bojišča se uradno poroča: Na južnem bojišču se boj dalje vrši. Včeraj smo z naskokom po hudem boju vzeli trdovratno hranjeni Suvobor-prelaz, opi-rališče ceste Valjevo—Čačak. Bataljon 70, pešpolka se je pri tem posebno odlikoval. Tudi polki št. 16 in domobranski polk št. 23 so se v zadnjih bojih vnovič odlikovali. Včeraj smo ujeli skupno 1254 mož in zaplenili 14 strojnih pušk, V Užici smo dobili mnogo orožja in municije.
Sreda, 2. decembra 1914.
Z južnega bojišča se poroča: Na južnem bojišču je nadaljnji oddelek podvzetij zmagoslavno končan. Nasprotnik, ki se je končno s svojimi skupnimi bojnimi močmi
najadanejše poročilo položiti k nogam Vašega Veličanstva, da so čete 5. armad« danes zasedle Belgrad.
Hrvaški ban baron Skerlec je prejel brzojavko sledeče vsebine: V posebna čast mi je, da morem naznaniti Vaši pr*-vzvišenosti, da je od balkanskih sil 26. karlovaški črnovojniški pešpolk kot prvi zasedel glavno mesto kraljevine Srbije —< Belgrad. — Kurelec, polkovnik, poveljnUi 26, karlovaškega črnovojniškega pešpolka.
Nato je ban brzojavno odgovorih Poveljnik 26. karlovaškega črnovojniškega pešpolka, polkovnik Kurelec, Belgrad! —> Zahvaljujem se Vam najiskrenejše za ljubeznivo naznanilo, iz celega srca čestitam Vam in celemu junašlremu polku za prekrasen in časten uspeh. Celi hrvatski narod bo ponosen na to, da je ravno hrvaški polk prvi zasedel Belgrad ter je s te«
8«
ovenčal zmagonosno delo naše hrabre vojske v Srbiji. — Škerlec.
Z južnega bojišča se uradno poroČ3 o zavzetju Belgrada: Naše zmagovito prodiranje čez reko Kolubaro je prisililo sovražnika, da je brez boja zapustil Belgrad. ker belgrajske utrdbe branijo mesto le proti severni strani, in da se tako izogne vojnega ujetništva. Naše čete so udr.e v Bel-grad čez Savo in iz južnozahodne smeri ter so zasedle višine, ki leže južno od mesta. Javna poslopja, kakor tudi avstro-ogrsko in nemško poslaniško palačo so takoj vojaško zastražili.
Petek, 4. decembra 1914.
Na ostalih delih bojne črte so se včeraj. ker se sovražnik umika in ker morejo na blatnih cestah lastne čete priti le počasi naprej, bili le manjši boji s sovražnikovimi zadnjimi stražami. V teh bojih so naše čete ujele 200 Srbov.
Sobota, 5. decembra 1914.
Z južnega bojišča se uradno poroča: Včeraj je bil Belgrad slovesno zaseden. Prodiranje naših čet na severnem delu napreduje brez boja, pri čemur je bilo ujetih 300 Srbov. Zahodno in jugozahodno od Arangjelovca so se našemu prodiranju postavile nasproti močne sovražne čete, ki so s silnimi napadi, ki so bili vsi odbiti, poskušale kriti umikanje srbske armade.
Avstrija — Rusija.
Nedelja, 29. novembra 1914.
Položaj se ni izpremenil. Na Rusko-Poljskem je tudi včerajšnji dan bil splošno miren. Posamezni slabotnejši napadi Rusov so bili odbiti. Boji v Karpatih trajajo dalje.
Ponedeljek, 30. novembra 1914.
Uradno se poroča: Včerajšnji dan je potekel na celi naši fronti na Rusko-Polj-skem in v Galiciji mirno.
Sreda, 2. decembra 1914.
Uradno se razglaša: Na naši bojni črti v vzhodni Galiciji in na Rusko-Poljskem je bilo v splošnem tudi včeraj mirno. Pred Przemyslom se je sovražnik poskušal približati severnim najskrajnejšim postojankam trdnjave, naša posadka ga je napadla in vrgla nazaj. Boji v Karpatih se nadaljujejo.
Dalje se uradno razglaša: Tudi včeraj je bil na naši fronti v zahodni Galiciji in na Rusko-Poljskem v splošnem mir. Pre-tečeno noč je bil odbit ruski napad sever-nozahodno od Wolbrona. Boji zahodno od Nowo-Radomskega in pri Lodzu ugodno potekajo. Pred Przernyslouu so se Rusi pod pritiskom zadnjega izpada zadržali mirno. Več sovražnih letalcev je brez uspeha metalo bombe. Podvzetja v Karpatih še niso prišla do zaključka. Poročilo o vkorakanju naših čet v Belgrad je na severnem bojišču povzročilo nepopisno veselje.
Petek, 4. decembra 1914.
Uradno se razglaša: Naš položaj na severovzhodnem bojišču se včeraj ni izpremenil.
Sobota, 5. decembra 1914
Uradno se razglaša: V Karpatih, v zahodni Galiciji in na južnem Poljskem je 4»
' včerajšnji dan v splošnem mirno potekel. ! Boii nr. . črnem Poljskem se nadaljujejo.
Nemčija — Rusija.
Nedelja. 29. novembra 1914.
Uradno se poroča: V vzhodni Prusiji so se vršili le nepomembni boji. Pri Loviču so naše čete vnovič napadle. Boj se še vrši. Močni napadi Rusov zahodno od Novo Radomska so bili odbiti. Na južnem Poljskem ie vse neizpremenjeno.
Ponedeljek, 30. novembra 1914.
Uradno se poroča: Na vzhodu je položaj desno od Visle neizpremenjen. Ruski napadi v okolici Lodza so bili odbiti. Tem sledeči naši protinapadi so bili uspešni. — Z južne Poljske ni nič posebnega poročati.
Torek, 1. decembra 1914.
Uradno se poroča: Na vzhodnopruski meji se je z velikimi izgubami ponesrečil napadalni poizkus močnejših ruskih moči na nemške utrdbe vzhodno od Darkeh-mena. Ostanek napadalcev, nekaj častnikov in 600 mož smo ujeli. Južno od Visle so imeli naši protinapadi, o katerih smo včeraj poročali, znatne uspehe. 18 topov in 4500 ujetnikov je bil naš plen. Na južnem Poljskem se ni nič posebnega pripetilo.
Sreda, 2. decembra 1914.
Uradno: V vzhodni Prusiji in na južnem Poljskem je bilo splošno mimo. Na severnem Poljskem južno od Visle se je pomnožil naš vojni plen, ko smo izkoristili včeraj naznanjeni uspeh, za okoli 9500 ujetih Rusov, število zaplenjenih topov za 19, poleg tega smo pa dobili v naše roke Se 26 strojnih pušk in številno municijskih vozov.
Petek, 4. decembra 1914.
Veliki glavni stan poroča: Na obeh bojiščih se ni nič posebnega zgodilo.
Sobota, 5. decembra 1914.
Uradno se poroča: Na vzhodnem bojišču so bili odbiti vsi napadi Rusov zahodno od Mazurskih jezer. Rusi so izgubili veliko ljudi. Naše prodiranje na Poljskem se redno razvija.
Nemčija — Francija, Anglija, Belgija.
Nedelja, 29. novembra 1914.
Uradno: Na zahodnem bojišču položaj ni izpremenjen. Francoski napadi v argonskem gozdu so bili odbiti. V gozdu severno od Apremonte in v Vogezih je bilo Francozom kljub hudemu odporu vzetih nekaj strelskih jarkov.
Ponedeljek, 30. novembra 1914.
Uradno: O zahodni armadi je za včerajšnji dan poročati le, da so se izjalovili napadalni poizkusi sovražnika jugovzhodno od Yperna in zahodno od Lensa. — Belgijski kralj je bil v bojih ob Yseri zopet znatno ranjen. — Iz Pariza poročajo včeraj: Na severu se pripravlja velika bitka. Na obeh straneh se z vsemi močmi trudijo, da bi prišlo do odločitve.
Torek, 1. decembra 1914.
Na Flandernskem so se pričeli novi ljuti boji. Vsled viharja na morju je eksplodiralo veliko min. Diinkirchen je mnogo
trpe! vsled bomb. ki so jih metali zrako-plovci. Angleške ladje zopet obstreljujejo belgijsko obal. Angleški letalci so vrgli deset bomb v Briigge, kjer so bile ranjene tri osebe.
Sreda, 2. decembra 1914,
Na zahodu so bili manjši naskoki sovražnikov odbiti. V argonskem gozdu je vviirttenbcrški infanterijski polk št. 120, polk Njegovega Veličanstva cesarja, zavzel močno opiralno točko. Pri tem je nje) dva častnika in približno 900 mož.
Četrtek, 3. decembra 1914,
Angleško brodovje je začelo iznova obstreljevati belgijsko obal. Obstreljevanje Yperna traja neprestano od 3. novembra dalje. Nemški letalci mečejo vsak dan bombe, ki povzročajo veliko škodo. Vodovod je porušen, mesto popolnoma zapuščeno.
Sobota, 5. decembra 1914,
Veliki glavni stan, 4. decembra 1914 dopoldne, poroča: Naše čete so na zahodnem bojišču ponovno odbile napade Francozov na Flandernskem. Odbiti so bili tudi francoski napadi v okolici severno-zahodno od Altkirchen, kjer so imeli Francozi znatne izgube.
Turčija — Rusija.
Ponedeljek, 30. novembra 1914.
Turški glavni stan poroča: Rusi, katere smo 22 novembra pri Tutaku premagali in vrgli proti severu, so dobili ojačenja in se ustavljajo sedaj na postojanki pri Kyličgendephi.
Torek, 1. decembra 1914,
Včeraj so se bili neznatni boji z Rusi na perzijski meji.
Sreda, 2. decembra 1914.
Turški listi pišejo, da so začeli Rusi nabirati tudi turške rekrute na Kavkazu, ki so bili doslej prosti vojaške službe. Rusi zato pritiskajo na mohamedance vsled zadnjih porazov na Poljskem. V ozemlju Kubana je moral dati rod Kabarta 3000 mož. Tudi drugi rodovi morajo dati vojake.
Četrtek, 3. decembra 1914.
Turški glavni stan poroča: Turške čete so zasedle 20 km vzhodno od reke Tshoro ležeče mesto Ardanuč.
Petek, 4. decembra 1914.
Turški glavni stan poroča: Turške čete so bo reki Tshoro izvojevale velik uspeh.
Sobota, 5. dccembra 1914.
Turški glavni stan poroča: Turške čete ob reki Tshoro in Adshar vsak dan zmagujejo. Prodrle so v severni smeri do Adskare in prišle vzhodno od Batuma. Na vzhodu so prišle do Ardahana. Zahodno od Ardahana je prišlo do boja. Turške čete so zaplenile množico orožja in eno strojno puško. Rusi so pobegnili v smer; proti Ardahanu.
Turčija — Anglija.
Torek, 1. decembra i914,
200 Sudancev je prestopilo iz angleške v turško armado.
Petek, 4. decembra 1914.
O boju, ki se je vršil kakih 20 kilometrov vzhodno od Sueškega prekopa, prihajajo nova poročila. Indijska armada je skoro docela ugonobljena. Turki so uplenili štiri težke topove, ki jih bodo postavili ob kanalu. — Iz Carigrada poročajo dne 27. novembra: V Egiptu podvzetje polagoma napreduje. Če bi mogli Turki spraviti v Egipt 100.000 mož, bi bila zmaga zagotovljena. Angleži branijo kanal z cnatnimi utrdbami. Džemal paša, mornariški minister, je dobil nalog, da prevzame vrhovno poveljstvo nad četami v Egiptu, kamor je že odpotoval. — »Corriere della Sera« poroča, da prodira 100.000 Turkov proti Sueškemu prekopu.
Sobota, 5. decembra 1914.
Turški listi poročajo: Angleški general Vingate paša, ki je došel nedavno v Egipt, je bil odposlan v Sudan, da potlači aroti Angležem naperjeno vstajo. Ker se e vstaja razširila, odpošlje angleška vlada 7 Sudan še 14.000 mož. Isti list izjavlja, da v Egiptu ni več indijskih čet. Angleži so lih odpoklicali, ker se niso hotele vojskovati proti kalifu.
na vožnji iz Battavie v London nizozemski parnik »Batjan«. Prednji del »Niobe« je poln vode. Parnik »Batjan« je pri Dealu nasedel, ima dve luknji in je poln vode, — Pri vpadu v Dardanele so pred kratkim turški topovi uničili nek angleški podmorski čoln, nakar so se vsi podmorski čolni umaknili.
V zraku.
Iz Lvova se poroča, da se nad Lvo-vora vsak dan popoldne prikažejo avstrijski aeroplani, ki tolažijo prebivalstvo z nado, da bodo skoro osvobojeni.
Uradno se je razglasilo dne 1. decembra, da bodo prihodnje dni imeli Zeppeli-novi zrakoplovi poizkusne polete iz Saškega na Češko v južno gorovje.
Iz Rima se 1. decembra poroča: Ceti-nje sta obiskala dva avstro-ogrska letalca, ki pa nista metala bomb, marveč sta mirno odletela, ko so nanju streljali iz pušk. Nenavaden prizor je povzročil v črnogorskem glavnem mestu veliko razburjenje. Tudi črnogorski kralj je pritekel iz svoje palače in si letalca ogledal. — Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Aviatika nadporočnika Bela pl. Loseneczy in Ivan
ku. Kranjski deželni glavar je poslal v ime nu Kranjske sledečo udanostno brzojavko: Njegovemu cesarskemu in kraljevemu Apostolskemu Veličanstvu, Schonbrunn. Povodom šestinšestdesetletnice slavnega vladanja Vašega Veličanstva čuti avtonomno zastopstvo vojvodine Kranjske srčno potrebo, da predloži Vašemu Veličanstvu svoja prespoštljivo iskrena voščila in v tem veleresnem času v imenu dežele znova položi k vznožju najvišjega prestola obljubo neomajljive, v vseh viharjih časa izkušene zvestobe in udanosti, ki jo potrjajo s svojo krvjo tisočere priče na severnih tn južnih bojnih poljih. Pošiljaje k nebu pre-goreče molitve za Vaše Veličanstvo in domovino, se dežela Kranjska združuje z vsemi deželami Vašega Veličanstva v globoko-iskreni goreči prošnji: Naj bo v začetem novem vladarskem letu Vašemu Veličanstvu in domovini podeljena najobilnejša božja milost in pomoč! Bog ohrani, Bog blagoslovi in obvaruj Vaše Veličanstvo! Šusteršič, deželni glavar. — Na to je prejel zahvalo, ki se je glasila: »Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je povodom današnjega spominskega dne predloženo vda-nostno izjavo avtonomnega zastopstva vojvodine Kranjske s posebnim zadovoljstvom premilostno blagovolilo sprejeti in se najsrčnejše zahvaljuje za častitke, ki so bile izražene v tako navdušenih besedah.« — Kabinetna pisarna.
Osebne vestL Kaplan v Št. Vidu nad Ljubljano č. g. L. Turšič, urednik »Mladosti«, je bil imenovan, kakor smo svoječasno poročali, za vojnega kura-torja in je pretekli teden odpotoval na bojno polje. — V vojno službo je vpoklican č. gospod Ivan Kogovšek, kaplan v Kranju. Na njp^ovo mesto v Kranj pride bivši vojni kurat č. gospod Leopold Erzin.
Mrtvi oživelL Za mrtvega so smatrali Alojzija Jezdiča iž Besnice pri Jančem. Pa se je po dolgem času oglasil in sporočil, da se nahaja v vojnem ujetništvu v Sibiriji. — Anton Stopar, posestnik iz Spodnje Šiške pri Ljubljani ni dolgo nič pisal. Kakor o drugih, so tudi o njem mislili, da je mrtev. Sedaj se je pa oglasil in naznanil, da se nahaja v ujetništvu v južni Rusiji. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil posestnik Janez J are z Orhova, o katerem se je splošno mislilo, da je padel. — Silvester Dobičkar, doma iz D. M. Polja, je bil od svoje žene mnogo objokan kot mrtev. Sedaj pa je pisal, da je v Ratovu na Ruskem kot ujetnik. — Iz ruskega ujetništva sla se oglasila Franc GIo-bočnik in Franc Sitar iz Tržiča. O Sitarju se je splošno mislilo, da ie padel. — V uradnem seznamu izgub je bil označen kot mrtev Adolf Ersetič iz Trsta. Sedaj se je oglasil iz ruskega ujetništva.
Ujetniki. Pogrešani Rajko Vidrih iz Vipave se nahaja v ruskem ujetništvu. — V ruskem ujetništvu se nahaja tudi Viktor Rozman iz Št. Vida nad Ljubljano. — Janez Dragarin iz Suhe nad Škofjo Loko piše domu, da se nahaja v ruskem ujetništvu in da je ranjen. — .Vojni kurat Mirko Cepudcr,
Ustje Save pri Belgrada. Pogled z Belgrada.
Na morju.
Seznam izgub ruske admiralitete poroča, da pogrešajo z drednota »Benbova« 79 mož in z drednota » Collingsvvood« 250 mož, vsled česar sumijo, da sta ti dve ladji izgubljeni. — Pred Dardanelami se je 27. novembra zopet pojavilo angleško-franco-sko brodovje, ki je obstreljevalo turške torpedovke. Ker so turške obrežne baterije in došle velike bojne ladje odgovarjale na ogenj, je brodovje takoj pobegnilo. Trdi se, da namerava drugo brodovje napasti turške bojne ladje ob maloazijskem obrežju. — Neka poškodovana angleška bojna ladja si je izprosila dovoljenje, da sme pristati v luki Niewen Waterweg. — Angleški admiral poroča: V Sredozemskem morju blokira angleško-francosko brodovje Adrijo in Dardanele, da se ščiti obal v Egiptu in ob Sueškem prekopu. V Severnem morju izvršujejo angleške in francoske ladje poizvedovalne vožnje ob belgijski obali. — »Lloyd« je dobil poročilo, da je ob nizozemski parnik »Niobe«, ki je pri-olul v Downs, ponoči med viharjem zadel
Wierzejski sta bo svojem poizvedovalnem poletu 30. novembra pri Mjechowu 30 km severno od Krakova zapazila sovražnikov aeroplan. Plula sta nato nad sovražnim aeroplanom in ga obstreljevala z ognjem repetirk. Sovražnikov aeroplan je bil zadet in se je nagnil na stran ter štrbunknil na tla. — Iz Peterburga poročajo: Ruska kneginja Šavonsky je bila sprejeta v zvezo zračnih letalcev. To je prva ruska letalka, ki sc bojuje proti Nemčiji. — Francoski letalci so 4. decembra v bližini Freiburga vrgli štiri bombe, Najbrže so nameravali porušiti železniški prehod.
Dom in svet.
šestinšestdesetletnico vladanja našega cesarja so vse dežele širne Avstrije praznovale zelo slovesno. Tudi Kranjska je bila med prvimi, ki so dale duška srčnim ču-tilom prebivlstva ob tem izrednem dogod-
rodom Ljubljančan, je v ruskem ujetništvu. — V ruskem ujetništvu se nahajata Ljubljančana Matevž Štefe in Franc Lintner. — Dr. Janko Kotnik, profesor na gimnaziji v Banjaluki, ie nahaja v ruskem ujetništvu. — V Srbiji je kot ujetnik visokošoiec Franc Možina. — V ruskem ujetništvu se nahaja enoletni prostovoljec 27. dom. pešpolka Vlado Mislej.
V tuji zemlji so pokopani: Ivan Zi-darič, doma iz ormoškega okraja, ki je umrl v Budimpešti za ranami, dobelje-nimi na severnem bojišču. — Na koleri •ta umrla Alojzij Viher, bivši strežnik v knezoškofijskem dijaškem semenišču v Mariboru in Karel Kolarič. doma iz Središča. — Na južnem bojišču je padel poročnik 27. črnovojniškega polka Joško Hude, star 39 let, doma iz Mirne peči. — Umrl je za ranami v Zagrebu enoletni prostovoljec 29. pešpolka Josip Cvetko. — Na severnem bojišču je padel Janez Kučič, ki je služil pri 17. pešpolku. Doma je bil iz Črešnjevca pri Kostanjevici.
Junaki. Ivan Butkovič, doma iz Nove gore pri Bukovcu, je dobil za svoje junaštvo hrabrostno svetinjo I. razreda. — Karel Blatnik, doma iz Št. Jur-ja ob Taboru na Štajerskem, se je tako odlikoval na bojišču, da je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo. — Poštni aspirant Rudolf Kovačič v Celju, doma iz Dolge vasi pri Kočevju, je bil odlikovan z zlato hrabrostno svetinjo, ker se je na severnem bojišču zelo Junaško obnašal. — S srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda so odlikovani: Narednik Janez Lulek, 17. pešpolk, Je napadel samostoino utrjeno noslon-Je in je pregnal sovražnika. Izstrelil je raz dreves gori se nahajajoče Ruse in Je ujel enega častnika ter 35 vojakov. Narednik Peter Kovval, desetnik Adal-bert Antas in prostaki Nikolaj Vnuk, Ludovik Pvlka in Jakob Ivucharski, vseh pet pri 17. pešpolku, so napadli Iz lastnega nagiba od sovražnika zasedeno poslopje, ujeli 11 Rusov, zaplenili municijski voz s strelivom, konjske oprave in sedla ter 9 topniških konj.ž
Naše zakladnice. Zakonska Ivan in Marija Tomšič iz Hruševja pri Postojni sta poslala na bojno polje pet sinov ln zeta. — V Ložieah na Primorskem »ta dva soseda, ki imata skupno devet sinov v vojski. Anton Gabrijelčič podomače Mihov ima 4, in N. Gabrijelčič podomače Timen pa pet sinov v vojski. — Jožef Malič iz Peči na Goriškem ima štiri sinove v vojski. — šest sinov v vojski imata Jožef in Franica Ocve-tah na Vrhu nad Rubijami na Goriškem-— Matija in Filipa Žužek v Vi-Žovljah pri Krimu imata vse svoje štiri sinove v vojski. — Mati Jožefa Bata-gelj, stara 63 let, iz Kamna na Vipavskem. ima pri vojakih 6 sinov, od katerih je najstarejši star 39 let, najmlajši pa 22 let. — Matevž Lotrič iz Dražgoš Ima v vojski pet sinov in enega zeta. — Anton Peterca, čevljar iz Bizovika, ima pri vojakih pet sinov.
Nesreče. Desetletni nosestnikov sin Ivan Kukovec v Tratni je metal po ne-6'
kem bregu kamenje. Izprožil je tudi veliko skalo, ki je zadela 171etno po-sestnikovo hčer Elizabeto Mauer in jo ubila. — V hlevu v Zgornjem Kašlju so našli mrtvega znanega žganjarja Fr. Cernivca. — Smrtno se je opekla v Sv. Križu pri Trstu 51etna Alojzija Furlan. Igrala se je z vžigalicami, pa se ji je užgala obleka. — Nevarno je ranil na poti iz Kranja skozi Stražišče posestnikov sin Hafner, podomače Frluka iz Bitenj, posestnika Perkota od ravno-tam. — Ivan Belšak, 39 let stari železniški zavirač, je imel na Opčinah pripeti nekaj železniških vozav dunajskemu vlaku št. 846 za v Trst. Pri tem se mu je spodrsnilo, padel je na tračnico in prihodnji vagon je šel Čez nesre""< ža. Kolesa so mu zlomila spodnje leh-ti desne roke in desno stegno ter mu skoraj odtrgala nogo. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico, kjer ie kljub vsej skrbnosti kmalu izdihnil. — Janez Friškovič iz Rožne doline, delavec v Sa-masovi tovarni, je bil kot črnovojnik poslan na ljubljanski kolodvor. Pretekli teden je peljal dvokolnico po železniškem tiru poleg skladišča in ni slišal, da prihaja stroj. Umakniti se ni imel kani, noga mu je prišla pod stroj. Noga je zlomljena pod kolenom. Ko se je umaknil stroj, je padel nezavesten na obraz in se pobil še po obrazu. Odpeljali so ga v garnizijsko bolnišnico, a ker je poškodba težka, so ga prepeljali od tam v deželno bolnišnico. — Dne 29. novembra sta se peljala na izprehod četovodja J. Dietz, doma s Kočevskega in konjski hlapec Jožef Kokalj, star 18 let, doma iz Predoselj pri Kranju, po cesli iz Bazovice pri Trstu proti Herpe-ljem. Ljudje so našli nlia ležati nezavestna na tleh v mlaki krvi. Kako se je nesreča zgodila, se ne ve; vendar pa se sodi, da se temu krivi preiskri konji in pa to, ker tukaj cesta preveč visi. Oba ponesrečenca sta bila vedno trezna, v svoji službi vestna in pridna, zato ju je vse moštvo ljubilo. O tej nesreči so obvestili poveljstvo 3. črnovojniške sto'-nije. Takoj se je podal oddelek moštva pod poveljstvom nadporočnika g. Bu-šiča na lice nesreče, da pomaga, kolikor je mogoče. Ponesrečenca so prenesli v Bazovico, kjer ju je nadporočnik g. F.rtl s pomočjo sanitoto za silo obvezal, nato pa je naročil avtomobil iz Trsta, kamor so ju prepeljali v bolnišnico. Zdravnik je pri Kokalju dognal smrt; četovodja J. Dietz se pa bori s smrtjo. Moštvo je ta ne«reča globoko pretresla.
Sedanja voiska in abstinenca. Lahko rečemo: Sedanja svetovna vo<ska je zmagoslavje abstinence. Vojskujoče se države spregledujejo in s svoiimi odredbami dokazujejo, da alkohol ni kaj prida, abstinenca pa da je rešilna, zmagovalna. Prvi je — takoi na začetku mobilizacije — prepovedal alkohol daiati svo'emu vojaštvu nemški cesar, ki je že dolgo čas velik zagovornik in pospeševalec abstinece. Takoj za njim je isto zaukazal car ruski. In potem — po dveh mesecih vojske — je tudi avstrijsko vojaško poveljstvo prepovedalo voiaštvu na bojišču vsako kapljo alkohola. Zdaj se slišijo glasovi s Fran-
coskega, da sta predsednik republike in mestni prefekt v Parizu prepovedal pra-dajo absinta. In zopet se sliši z Ruskega, da je prodaja žganja — ki je državni monopol — popolnoma ustavljena in odpravljena. Abstinentska organizacija pa je t0 priliko porabila in vložila prošnjo, naj ta prepoved velja za vedno. In car je men-d- obljubil, da se bo to zgodilo. Tako vsaj smo čitali po listih. Nemški cesar se pa v času vojske, kakor tudi že prej, zopet in zopet oglaša zoper alkohol. Pa recite, da to ni zmagoslavje abstinence, ki si os\aja državo za državo ali vsaj armado za armado vojskujočih se držav! Kaj so te prepovedi drugega kakor dokaz, in sicer si-len dokaz, kako malovreden da je alkohol in kak6 neprecenljive vrednosti je abstinenca. Vojska stavi na človeka najvišje zahteve glede telesa in duha vojakov. V vojski e treba zbrati vse telesne in dušne moči, da se obvlada nasprotnik. Moč in pogum, previdnost in vztrajnost, to so lastnosti, v vojski nadvse potrebne. Časih so mislili, da te potrebne lastnosti vojniku pomnoži in poostri alkohol, in zato so jim dajali ali vsaj dovoljevali pred bitko piti. To je bilo takrat, ko je veljala in vladala še stara vera o alkoholu in o njega čudotvornih močeh. Zdaj so prišli do prepričanja, da je ravno narobe res. N' pijača, ampak zdržnost od pijače dela taka čuda. In kako so prišli do tega prepričanja? Najbrž nc samo iz kniig. m-pak tudi po lastnih skušnjah. Videli so, kaj dela pijača in kaj dela zdržnost, in za-ukazali so: Proč z alkoholom ! To :e dragocena pridobitev te voiske. In na tej pridobitvi se mora delati dalje, da se os\o-bodi ljudstvo, oziroma človeštvo tega modernega trinoga.
O Galiciji piše Tomaž Grom iz Stare Vrhnike svojemu prijatelju sledeče: Galicija jc velika. Povsod skoraj samo polje in le malo gozdov in travnikov. Polje je no-sejano s pšenico, kromnirjem in peso, clrii-zega ne dobiš veliko. Koruze, repe in tem podobnih sadežev ne dobiš veliko. Krompirja je posebno veliko, tako da ga skuhamo vsak dan dvakrat. Dokler bo krompir. nc bodemo lačni, kadar bo pa krompirja zmanjkalo, bo pa boli slaba. — Ljudstvo je revno, ker je odvisno oc! judov in bog-tašev. Gostilne in trgovine imajo samo judie v rokah. Vsako stvar, kar jc za kunit ali za prodat, mora imeti jud v rokah, ki dela potem kar hoče. Zodniič sem bi! v mestu. Stopim v gostilno, ki ie bila seveda judovska. Dohiti ni bilo druzega nego rum. Pa kakšen! Najslabši, ki sc na svetu sploh dobi. Vprašam, koliko stane. Odgovori mi star jud: 4 krone pol litra! Obrn em se in grem ven. Od tega časa ne vnrašam za nobeno stvar več, ker sc tudi nič ne dobi. Navezani smo samo na našo menažo in krompir. — Ljudje so oblečeni samo v domače cunje, v katerih seveda ne manjka živalic. Jaz sem dosedaj še brez njih. kar prav lahko pogrešam. Poljedelsko orodje imajo, mislim, še Adamovo, tako je nerodno. Hiše so iz slame, vmes pa cestno blato. Cest in potov ni, sama zemlia. Kamor stooiš je blata do kolen. To ie tista nesrečna Galicija, v kateri delamo pokoro 'n rešujemo domovino! — Prenočujemo ka-
>nor pridemo: na prostem, na polju, travniku, na cesti; tudi na pokopališču smo že. S smrtjo smo se nekako pobotali, ker jo vidimo pri vsakem koraku. Tudi ni tako strašna, kakor bi človek mislil. En dan sem stal ob cesti in nekaj premišljeval, kar za-slišim od daleč petje. Vedno bližje in bližje od gozda sem so prihajali glasovi: Šumi, šumi, gozd zeleni, saj ne veš, kako je meni... Bili »o fantje od 17. pešpolka. Za to pesmico pa se je oglasila druga: Rožce je na vrtu plela ... To je bilo zadnje petje, kar sem ga slišal. Zdaj se ne sliši drugega kakor gromenje malih in velikih topov, prasketanje pušk in ropotanje vozov. O petju zdaj ni govora več. Ko pa končamo, bo spet zazvenela slovenska pesem! Takrat ko se vrnemo domov, ovenčani z lavorom, če ne bodemo prej tam, kamor so namenjeni vsi Adamovi otroci, venčani s palmami, .,
•Mrtev« piše lx ruskega ujetništva. Anton Sufošnik iz spoštovane Su-fošnikove hiše v Gornjih Jablanah piše iz ruskega ujetništva: Ljuba moja mati! Preden Vam kaj več pišem. Vas vse skupaj prav prisrčno pozdravim. Posebno Vas, ljuba mati I Poročam Vam, da sem še, hvala Bogu, ostal pri življenju. Dne 26. avgusta sem bil ujet in sedaj sem daleč notri v Rusiji. Življenje imamo bolj siromašno. To mi je najbolj težko, ker ne vem, kako dolgo bo to trpelo. Zima je že sedaj tukaj huda, kaj bo šel pozneje. Zdrav sem tudi še za silo, da bi bil tudi naprej. Kaj pa kaj doma počnete? Vsak dan mislim, kako je bilo (loma in kako mi je zdaj. Pa naj bo kakor je volja božja, saj bo tudi to minilo! Samo, da bi ostal zdrav. To se mi še najboljše zdi, da smo trije domačini skupaj. M- iz Šikalj in pa V. J. (Omenjena dva sta bila tudi že med mrtvimi. Op. poroč.) Drugega Vam zdaj ne morem več pisati in tudi ne smem. Pišite mi hitro, če ste zdravi in kako je kaj doma. — Ir Sufošnikove hiše so trije bratje vojaki, četrti bo pa v kratkem oblekel vojaško suknjo. Anton, ki je pisal to pismo, že ni pisal od 18. avgusta; vsi so mislili, da je mrtev; zdaj jim je pa napravil veselje s tem pismom.
Čast takim fantom. V garnizijski bolnišnici v Ljubljani ležita dva Egip-na, sinova slovenskih mater. Sta uradnika banke v Aleksandriji. Nikdo ju ne bi iskal, tudi nista imela namena priti kdaj v Avstrijo, vendar, ko je klical cesar, sta šla, da stopita pod zastavo domovine. Mrzlo podnebje jima je nakopalo bolezen, bolna sta, če se kdo čudi, da »la prišla, se začudita, kako bi ne prišla, ker je klical cesar in smatrata to za svojo častno dolžnost. To naj bo zgled onim, ki se umikajo, če mogoče, vojni dolžnosti; to kaže, kako je zvesta slovenska kri Avstriji. Čudno je tudi, da poudarjata Egipčana, da sta Slovenca, a znata komaj par slovenskih besed. Zdaj se učita materinega jezika z veliko vnemo. Na Slovenskem je pa polno Slovencev, ki taje svoj jezik in svojo narodnost.
Miklavževo darilo. Vojakom - ranjencem na Vrhniki je darovala šolska mladina na Drenovem griču: 1 vrečo
krompirja, 3 vreče repe, 1 vrečo zelj-natih glav, 1 vrečo jabolk in orehov, 500 cigaret in 51 hlebov maslenega kruha. Kruh je naredila in spekla brezplačno v prid ranjencem ga. Ivanka Oblak (Kalender) na Drenovem griču. Ga. Julija Kobal, vdova c. kr. višjesod-nega svetnika pa je darovala 500 cigaret. Bog plačaj vsem blagim srcem!
Takole bomo šli nad Rusel Dne 29. novembra je bilo v Cajnkarjevem mlinu v Klučarovcu pri Ormožu več fantov. 191et,ni delavec Ivan Gašparič je snel puško, ki je visela na steni in jo je, meneč, da ni nabita, nameril proti svojemu 171etnemu prijatelju Francu Meško, rekoč: »Poglej, takole bomo šli
lo Boga, naj potopi ladjo, če more. Morebiti bodo današnje strašne vojne naučile ljudi drugače govoriti. Ljubljanski župan dr. Tavčar je rekel zadnjo sredo na slavnostnem govoru na ro-tovžu: »Neskočno gorje je prišlo po božji previdnosti nad evrotrnke narode.« — Strašna bogokletnost se je dogodila letos Vernih duš dan v porodniškem oddelku reške bolnišnice. Zdravnik dr. Grossicli ml. (njegov oče je hrvatski renegat), ki je že pred več tedni zahteval, da se sveta razpela iz bolnic odpravijo, je zaklical, kazaje na križ: »Kaj je ta še vedno tukaj? Torej se tudi ve klanjate lesu?« Nato ie zgrabil križ s podobo Kristovo in ga besen vr-
Naša moraarica na straži pred Belgradom.
na Kuse!« Takoj nato pa je počilo. Meško je bil zadet na desnem sencu in je kmalu nato umrl.
Izzivanje kazni božje. V zadnji številki »Gorenjca« čitamo: Malo dni pred strašnim potresom, ki je pred leti porušil Mesino, je neki mesinskl časopis pisal, naj jim Bambino (Jezušček) pošlje v dar potres. Pred kratkim je časopis v Barccloni prinesel sliko »Ecce ho-mo«, na kateri je Jezus imel glavo anarhista Ferrerja. Na stenah morskega velikana »Titanika«, ki se je razbil ob ledeni gori in potopil, pa jc bilo, kakor je pozneje prišlo v javnost, več bogokletnih izzivanj, v katerih se je poziva-
gel skozi vrata v tretjo sobo. Malo nato je v kirurgičnem oddelku popadej skodelico z mlekom in jo vrgel v eno izmed usmiljenk z vzklikom: »Stara pre-sica«. To je pisala v pismu ena izmed takrat navzočih porodnic.
Prošnja. Ivan Škerjanc., inf. reg. št, 27 je šel 16. avgusta iz Ljubljane na bojno polje in se o njem nič ne ve. Ako kdo kaj ve o njem, naj blagovoli sporočiti Mariji Škerjanec, Bizovik št. ii pri Ljubljani.
Fogrešata-se od 1. oktobra: Josip Judnič, 27. ln. 11 komp., vojna pošla št. 48, Janez Repar, 97. pešpolk, 13. komp., vojna pošta št. 73. Če bi se naj del ome-
71
njenih kakšen tovariš ali prijatelj ter
bi vedel kaj o pogrešanih, se najvljudneje prosi, da bi poročal na naslov: Iv. Vertačnik ali Ana Repar. Soteska, p«o-i.a S'raža, Dolenjsko.
Tri ali ittrl vrste moke. Te dni se je poročalo, da sta se avsTri.iska in ogr-eka vlada sporazumeli glede najvišjih cen za žito in moko in glede enakomerne ureditve prometa mlev-Bkih izdelkov. Kakor v Nemčiji, se bodo 'udi v Avstriji določile najvišje cene v raznih kronovinah posebej; glede načel :e določitve je nrišlo sedaj do sporazuma. Enakomerna ureditev prometa za moko se bo izvršila najbrže tako: V Avstriji in na Ogrskem je prišlo do sedaj od moke 0, sedem do osem vrst v promet. To se bo izpremenilo. Žito bodo zmleli v 3 ali 4 vrste moke. Težje je bilo za promet, da je bilo iz enega centa dobiti 7 do 8 vrst moke. Sedaj se bo to izenostavilo. Prometna ureditev mlevskih izdelkov je zamišljena tako-le: V bodoče naj se iz enega centa moke dobi več mlevskih izdelkov. Doslej jih je bilo 73 do 75 odstotkov. ostalo so bili otrobi. V bodoče se bo dobilo 80 odstotkov moke. Nadalje naj se uredi tako-le: Doslej je bilo mogoče moko čisto porabiti za kruh in pecivo. V bodoče bo pecivo vzeti samo 15 odstotkov čiste inemešane) moke. To bo fino pecivo. Od ostalih 65 odstotkov moke se bo 15 odstotkov zmešalo po odstotkih s 30 odstotki ječmenove moke in 70 odstotki pšenične ali ržene moke. Ostalih 50 odstotkov se bo zmetalo z ječmenovo, koruzno in kromnir-jevo moko, tako da bodo ti dodatki do-eecli 30 do 35 odstotkov.
Strašen potres na Grškem. Otok Leukas je dne 1. dec^nbra trrozno opu-stošil potres. Gorovje Gefkulija se je v daljavi 3 km sesedlo. Valovi Jonskega morja so vdrli v dolino Kalamici in so poplavili 50 hektarov zemlje. Na raznih točkah otoka so nastali griči. Človeških žrtev potresa je bilo: 23 mrtvi, 50 ranjenih. Samo v mestu Leukasu maša škoda en milijon K.
Nov most čez Sočo. V Zagraju se je napravil čez Sočo nov most, ki je stal 700.000 K. Blagoslovil ga je 1. decembra goriški nadškof dr. Sedei v pričo obilnepa občinstva.
Oddajanje trt spomladi 1915. Kakor prejšnja leta se bodo tudi spomladi leta 1915. oddajali iz državnih zalog vinorejcem amerikanski ključi (reznice) in korenjaki (bilfe, sajenke). Cene in dobavne pogoje je razvideti iz dotičnih po občinah objav-l:enih razglasov. Prosilci za ključe, korenjake ali cepljenke se morajo zglasiti pri občinskem uradu najpozneje do 10. decembra 1914 ter ob enem navesti, koliko in kakšnih trt potrebujejo. Prijave za trte križanke (hibride ali mešanke) je vložiti najpozneje do 20. decembra 1914 naravnost pri c. kr. vinarskem nadzorniku Bohu-»lavu Skalicky-ju v Novem mestu.
Deželni odbor kranjski je povodom 66 letnice cesarjevega vladanja iz deželnih sredstev naklonil: 3000 K za vojno preskrbo, 3000 K za božično darilo vojakom v
ironti in 1000 K za božičnice ranjenim in bolnim vojakom v bolnicah.
Poštnine prosto pošiljanje zavojev z darovi ljubezni vojnemu preskrbovalnemu uradu in njegovim zbiralnikom dovolju)e zdaj kakor državne železnice tudi poštna uprava za zavoje do 20 kg. ki vsebujejo osobito top'o obleko za vojake na bojišču. Pod istimi pogoji se tudi lahko druge stvari pošiljajo ranjenim in bolnim vojakom poštnine prosto v bolnišnice.
Umor. Rozalka Kremžar, doma iz Ja-blanskih lazov pri Šmartnem. je našla v sredo, dne 2. decembra, svojo sestro umorjeno v nekem jarku poleg vasi Slatine. Marijo Kremžar so pogrešali že od pretekle redelje sem. Zadnjič so jo videli v nedeljo popoldne ob 5. uri, ko ie šla v spremstvu nekega fanta domov v Jablanico. Fanta so zaprli, ker ga dolže umora iz ljubosumnosti. Marija Kremžar je bila 22 let stara dekle šivilja čedne zunanjosti. Poleg nje v jarku so našli na veji njen rožni venec. Na vratu je imela velike rane. Morilec jo je moral s ceste potegniti v bližnji jarek.
—	Proti prodaji živine. Osrednja vlada je izdala razglas, ki izvaja: Med vojsko se je pokazalo, da kmetje svojo živino v neopravičljivem strahu v zelo velikih množinah pošiljajo na dunajski živinski semenj. Poljedelsko ministrstvo je izdalo že začetkom oktobra vsem političnim deželnim oblastem odlok, ki svari take po strahu provzročene prodaje take živine, ki še ni za klanje sposobna, ker ni za to nika-kega povoda in ker bi lahko usodno škodovala domači živinoreji. Deželnim vladam se je istočasno naročilo, da morajo skrbeti za to, da se tiste osebe, ki širijo med kmeti razburljive vesti samo zato, da bi prodajali iz strahu, naznanijo sodiščem, da jih kaznuje:o, kakor zaslužijo. Ker se je prignalo zadnje čase na dunajski živinski semenj zopet živino, ki še ni za klanje sposobna, se zopet opozarja na zgoraj navedeni odlok.
—	Kdor želi poslati našim domačim vojakom na bojnem polju toplo obleko (sviter, čepico, rokavice, nogavice, zapest-nike), tobaka, cigaret, cigar, užigalic, pip, cigaretnega popirja, čokolade, prepečen-ca, čaja, sladkorja, ruma, naj pošlje paket dobro zavit z natančnim naslovom na paketu, in sicer za vojake 27. čmovojniškega polka najkasneje do 8. decembra v deželni dvorec v Ljubljano, za vojake 17. pešpolka najkasneje do 12. decembra v deželni dvorec v Ljubljano, za 3. in 4. stotnijo 29. čmovojniškega bataljona pa do 13. decembra tudi ▼ deželni dvorec v Ljubljano. — Pošiljatve se bodo v dvorcu uredile in skupno odposlale. Preko zgoraj določenih dni se ničesar več ne more sprejemati.
—	Sestra srbskega kralja umrla. V svoji vili v Peggau je umrla v četrtek ob 3. uri popoldne 82 letna Poliksena Pre-šern. Rajnica je bila sestra srbskega kralja Petra, poročena je bila z odvetnikom dr. Alfredom Prešernom, a je že več let živela ločena od njega. Ko je izbruhnila vojska s Srbijo, so proti njej uvedli preiskavo, ki ie pa ostala brezuspešna. Pokopali so jo danes pnnoldne ob 5. uri v Peggau.
—	Pošiljanje denarja vojnim ujetnikom. S 1. decembrom se more pošiljati denar po poštni nakaznici avstrijskim voj-
nim ujetnikom, ki se nahajajo v ujetništvu na Francoskem, Angleškem, v Rusiji in v Srbiji, in sicer v najvišjem znesku do 800 frankov (1 frank = 95 vinarjev). Te poštne nakaznice so poštnine proste.
Junaško življenje je izdihnil za blagor domovine na severnem bojišču 21 letni topničar Ivan Podboj, sin nesrečne Podbo-jeve rodbine iz Adamovega pri Velikih Laščah, od katere je vojska zahtevala ie drugo žrtev. 1. septembra je padel b'::gj profesor, poročnik Štefan, 26. oktobra d-u-in edini sin Ivan. Odlični rodbini naše odkrito sožalje, vnetemu družbeniku Mariji-nemu, vrlemu Orlu in članu naših društev mirni pokoj do svidenja pri Gospodu vo nih trum.
Pozdrav so nam poslali slovenski f n-tje, ki so v Pulju pri c. kr. trdnjavskemu topničarskemu polku it. 4.. 8. stotnija. Po-zdrav se glasi: Podpisani vljudno prosimo, da objavite v Vašem cenjenem listu sledeče vrstice: Tudi mi se spominjamo na^e ljube Kranjske in pri tej priliki pošiljamo mnogo pozdravov naši Gorejski, posebno pa našim vrlim Gorenjkam od hrabrih Gorenjcev, ki branijo domovino ob obali modre Adri'"e. Zdravstvuj gorenjska stran! Slede podpisi.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Aliklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvi:o)
sprejema hranilne vloge, za katera jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4*/<°/o brez kakega odbitka.
M m en s. im fo i. nm.
Glej inserat!
Dopisi.
Iz šmartna pri Litiji. Infantorist
17. pešpolka Jožef Baje iz Liberg- je pisal te dni staršem, da se kot ranjenec nahaja v ruskem ujetništvu v Mono-polju. Starši, ki niso od njega dobili od 26. avgusta nobenega poročila, so mislili, da je mrtev. Tako je zopet eden oživel. — Starši poddesetnika Iv.»na Pečnika 17. pešpolka, 8. stotnija, iz št. Vida nad Ljubljano, so dobili neko poročilo, da se baje nahaja v ruskem ujetništvu, isti se nahaja v seznamu izgub v št. 21. kot mrtev. Ako bi kdo kaj vedel o njem. naj blagovoli sporočiti na županstvo Šmartno pri Litiji.
Zagorje na Pivki. Umrl je po kratki bolezni Blaž Šabec. oče odličnega našega somišljenika, ki je v vojni. Slučajno je dobil za par ur dopust, ki bi Pa rad preživel med svojimi dragimi. Ko
pa pride domu, dobi svojega očeta na mrtvaškem odru. Pač žalostno svidenje! — Dne 2. decembra je priredila nafta šolska mladina skromno, a dostojno in lepo slovesnost v proslavo Njegovega Veličanstva. Nastopali so naši mali govorniki ter prav dobro rešili svojo nalogo. — Naš občinski odbor je v svoji zadnji seji sklenil, da se povišajo občinske doklade od 28 na 55. To je pri sedanji draginji vendar malo preveč. Kakšna baharija je bila spomladi, kako so majhne doklade, zdaj pa tako povišanje, ko se ni prav nič naredilo. Bo treba pač nove može poslati v občinski odbor. Ljudem se počasi odpirajo oči.
Žiri. Pri nas se je ustanovil odbor za preskrbo beguncev, bivajočih v naši občini, kateremu stoji na čelu g, župan F. Pe-trič. ■— Odbor si je izvolil posebni ženski pododbor z gospo M. Lengerjevo kot predsednico. — Namen celi napravi je, po možnosti olajšati tukajšnim beguncem njihovo stanje, poskrbeti jim potrebne zimske obleke, drva in zadostne hrane, ker državna podpora je le pičla za vse potrebe. Naprava je vredna od strani občinstva kar največje podpore ter jo priporočamo. Darila v denarju ali naturalijah je izročiti tajniku in blagajniku glavnega odbora g. kaplanu Jos. Frohlichu. Darila se bodo izkazala v časopisju. Begunci so večinoma Poljaki iz Lvova ter Dalmatinci iz okolice Kotorja. Zlasti Poljaki so pridni ljudje, ki se ne sramujejo, dasi meščani, prijeti za navadna j dela. Tudi v verskem oziru dajejo dober ( vzg'ed. Poskrbimo jim za kar mogoče prijetno bivanje med nami. — Zadnjo advent-no nedeljo ob 9. uri bo blagoslovil g. mon-signor dekan M. Arko pri nas nove orgle, delo g. Milavca. Toliko že danas lahko rečemo, da so orgle ene največjih in najmogočnejših na Kranjskem. Prvič bo igral nanje g. regenschori ljubljanske stolnice Stanko Premrl.
Žiri. Podpisani se najiskreneje zahvaljuje občanom žirovskim za velikodušni božični dar našim vojakom v znesku do 400 kron, kakor tudi občinskim odbornikom, ki so to svoto nabrali. Franc Petrič, župan.
Žužemberk. V župnišču je umrla pretečem mesec stara dekla Mica, ki je služila pri g. dekanu okoli 40 let. Zjutraj je prejela sv. zakramente popolnoma zdrava; popoldan se je pa zgrudila sredi dela na tla in se ni nič več zavedla. Naj počiva v Bogu! — Beguncev, Poljakov in Rusinov, je v fari nekaj nad 70, povečini mladeniči okoli 17 let stari in pa dekleta krog 20. leta. Nekaj jih je tudi starejših. Razdelili so jih po hišah, pa bi bili rajše skup, kakor «o bili na Pruskem, kamor so hodili vsako leto delat na obširna graščinska polja. Zdi se, da jih skupno delo bolj veseli. — Dva mladeniča vojaka je že pokosila smrfna kosa, koliko se je dosedaj zvedelo. Za enim so poslali staršem rožni venec, ki ga je imel pri sebi. Škoda pridnega in pametnega fanta.
Moravče. Junaške smrti je umrl na južnem bojišču dne 7. oktobra pri Čardaku v Bosni Jakob Tonin (Korent) iz Straže, Nai mu sveti večna luč. — Iz ruskega ujetništva ie pisal Franc Vidic (Brigelj) iz Hrastnika, o kterem se je že davno govo-
rilo, da so ga mrtvega videli. Nahaja se v Gorad Jelabga, gubernija Vlaška. V svojem pismu omenja, da jim ni dovoljeno veliko pisati. — Ranjenci: Karol in Franc Kokalj (Gmajnarjeva) iz vasi Štancelaze, Janez Čebela (Tomažekov) iz Dešna (v roko), Franc Avbelj iz Gor. Kosez, Franc Majdič (Pelin) iz Hrastnika ima prestreljeno uho, France Šinkovec (kovač) iz Dol (v roko).
Gospodarske vesti.
Podpisovanje vojnega posojila je dokazalo, da je v naši državi še veliko denarja. Na kmetih niso posebno podpisovali, ker se denar lahko doma porabi.Nespametno je pa, da mnogi denar doma tiščijo, mesto da bi ga v hranilnice naložili. Nekateri so prepričani, da bo država posegla po naloženem denarju in bodo vlagatelji vse izgubili.
Kako je to nespametno! Saj nismo sovražniki, ampak prosti državljani! Država ima zdaj denarja zadosti. Ko bi ga pa tudi ne imela, ga ne bo nikdar hranilnicam vzela. Le nosi brez skrbi svoje prihranke v domačo hranilnico. Kmetje imamo sami zadosti potreb in nam ni treba skrbeti za mestne hranilnice. Kmečki denar naj vedno doma ostane.
Čudno se je marsikomu zdelo, da so se v zadnjem času tako podražile vse stvari, ki čez morje pridejo. Nekaj že ovira angleško brodovje. Toda mnogo prekomor-skega blaga dobimo čez Italijo. Na svetovnem trgu so mislili, da naš denar ni zdaj nič več vreden. Pred vojsko se je za 95 K naše veljave dobilo 100 laških lir. Zdaj hočejo Lahi za 100 lir 112 kron. Turšice velja v Reki 32 K, na Ogrskem pa boljša Ie 26 K 100 kg. To se pravi po domače, da mislijo Lahi, da je naš denar zdaj manj vreden. Morebiti jim zadnje državno posojilo dokaže, da je Avstrija gospodarsko prav močna država.
Na Nemškem so prepričani, da bo nazadnje krompir najbolj pomagal, da bodo sovražnika premagali. Krompir! Prav gotovo. Zmanjkati jim zna žita, toda zaloge krompirja so jako velike. Krompirjevo moko rabijo za kruh in živež. Torej bo krompir pomagal, da ostanejo vojaki in ljudstvo v moči do konca. Ko bi jim hrane zmanjkalo, bi bilo vse izgubljeno. Škoda, da se še pri nas vlada bolj ne briga za nove sušilnice krompirja. V Šleziji je neki trgovec nakupil prav veliko krompirja in mislil, kako ga bo spomladi drago prodajal, Vojaška oblast mu je vsega zaplenila in plačala 100 kg menda po 4 K 60 h. Dobiček je šel po vodi. V severnih deželah so dobila županstva ukaz, da morajo dati določene množine pšenice, rži, ječmena in ovsa za vojno upravo. Županstvu se določi množina, katero bo morala vsaka občina dati do dne 15. marca 1915. Plačala se bo pšenica (za 100 kg) 31 K, za rž 22 K, za ječmen 19 K 10 h, za oves 19 K. Pšenica mora tehtati 100 litrov najmanj 73 kg, rž 69 kg, ječmen 59 K, oves 41 kg. Vse žito, katero zahteva vojna uprava, bi bilo vredno okoli 50 milijonov kron. Pri nas ni o tem še nič slišati. Kako naj bi pri nas dali, ko še sami ni-
mamo za »voje potrebe. Sicer pa mnoga gospodarje ukaz sam izgovarja. Ta pravi, da morajo lastniki dati žito. Kdor pa nima, ni lastnik, če je prav poprej imel. Tako. vsaj razlaga znani jurist baron Hardtl. Skli-i cuje, se vsak lahko na zakon z dne 26. decembra 1913, drž. zak. št. 236, § 73. Torej nobenemu ni treba kupiti, če sam nima zadosti, Naj vzame vojaštvo malo več žita na Ogrskem, kjer imajo še zelo velike zaloge. Prejšnja leta so vedno zahtevali, naj se odpravi carina na žito. Ob vojski so jo odpravili. Cena pšenici je še isti dan poskočila za 80 h. To je gotovo zadostni do-i kaz, da carina ni vzrok visokih cen, Ca-i rina je odpravljena, cene vendar gredo! kvišku.
»Domoljub« je enkrat omenil, da naj bi mlinarji pošteno računali ob tem hudem pomanjkanju. Nekateri pošteni mlinarji so. bili razžaljeni, češ, da jim je očital slepar-stvo. Jemali so vedno le deseti del prine-šenega žita. To je pošteno. Zoper take mlinarje in poštenjake se ni še nobeden, pri-! tožil. Teh »Domoljub« ni grajal. Toda poznamo kraje, kjer se navadno vzame ena tretjina ali pa še več. Kako prav bi bilo,-da bi se enkrat tudi za mlinarja vpeljala tarifa, V sedanjih časih bi imeli zadosti 8 odstotkov, radi bi jim pa dali tudi 10 od-, stotkov. Še boljše bi bilo, da bi se mlenje lahko tudi v denarju plačalo; 1 mernikj pšenice — dvojno moko al K, zmes 60 hL Mlinarji in ljudje bi bili zadovoljni. Ko W se vpeljala stroga tarifa, bi sama Dolenjska s preostalim žitom prav lahko preživela celo Ljubljano,
Pri izbruhu vojske se je živina zel« pocenila. Vse je hotelo prodati. Še hujše, kakor pri nas, je bilo na Nemškem. Prav pogosto se je primerilo, da je sam gospodar pobil vse mlade pujske, katere mu je svinja skotila, ker se jih ni upal preživiti. Drugi so jih nabasali v vreče, kakor mlade mucke, in jih nesli v bližnjo reko potopit. Mnogi so prodali breje svinje, ki so večkrat na poti v mesnico imele mladiče, vča* sih tudi na železnici. Pri nas še ni tako hudo postalo, dasiravno niso imeli mladiči posebne cene. Zdaj se zopet boljša, ker gredo cene goveji živini in prašičev vedno' naprej. Debele prašiče plačujejo že 1 K 20 h do 1 K 30 h, vole 1 K do 1 K 10 K* če so prav lepi. Cena bo gotovo šla še kvišku. Naši ljudje veliko prenaglo prodajajo. Vsaki dan gre na tisoče živali iz dežele. Ko bo cena najvišja, ne bo kaj prodati. Najbolj raste v ceni fižol. Zdaj plačujejo za 100 kg že do 56 K, Ne prodajajte preveč, če ne bo doma zmanjkalo.
naše gospodinje.
ZDRAVJE.
Noge so oslabele po bolezni. Deni pest sinkinega semena v pol litra belega vina. Ko je stalo 24 ur, utiraj s tem vinom noge.
Ako zateče večkrat glava. Deni v pol litra belega vina pest korenčka in jemlji trikrat na dan po žlički.
Balzam zoper napetost. Kupi v dro-geri.i 5 g encijana, 6 g rabarbare, 5 g mire, 5 g rasapovrile, 5 g udovarja, 5 g gvajako-vega lesa, 5 g terjaka, 10 g sladkega janeža, zalij z vodo, da sega voda za štiri prste nad rožami, kuhaj dve uri, priccdi in primešaj, dokler je gorko, 45 g medu in spravi v steklenico. Steklenico oplahni poprej s špiritom ali pa vlij v balzam dve žlici špirita, ki brani, da se balzam ne pokvari. Jemlji dvakrat na dan po žlički.
Zcrer udnico. Vrzi na žrjavico pest lo-vendeljevega semena in pest mrtnikovčeve smole, raztegni na dveh stoleh volneno odejo in postavi žerjavico pod njo. Ko je odeja gorka, zavij bolnega vanjo in ga po-krij, da sc izpoti.
Ščipanje ali suha griža. Speci kutine, zmešaj jo z gorkim pepelom in deni gorko na trebuh. Poleg tega užij nekaj žlic vina, na katerem se je kuhala kutina. Je ščipanje od vetrov, tedaj vlij tri žlice laškega ol a, stresi v zmes nekaj stolčenih poprovih zrn in izpij gorko.
Za prisadne ozebline stolci 25 g galuna, 3 g šiške, 3 g vinskega kamna in kuhaj na jesihu, dokler se ne pokuha za polovico, potem prilij ravno toliko dobrega žganja in precedi skozi filtrirko. Kuha se na zaprtem ognju, kadar prilivaš žganje, odstavi od ognja, kadar greješ, deni posodo v toplo vodo, da se segreje v vodi. Namoči v gorko platneno krpo in zavij ali obloži prisadno ozeblino. To izčisti in pozdravi, če je še čas.
Koža na licih je občutljiva, volnene kape (kape za sneg) odrgnejo lica. Koštru-nov loj raztopi in prevri na njem žajbelja in malo prisadnega ali mandeljevega olja in maži lica. Kapo pa podloži okrog lica z mehkim starim platnom ali svilo, volno je treba pri tem malo nategniti, namreč toliko, kolikor se raztegne na glavi.
Za otiske od sedla ali od oprave po živini sežgi skorjo kruha, stolci jo, potresi na debelo na otiske in zaveži. Čez tri dni bo dobro. Tudi štupa žgane kave je dobra.
Avstro-ogrska bojna flotila na Donavi.
Bcžjastne otroke kopiji v izkuhi ma-lerne dušice in vrbinega luba. Štiri pesti obojega vkup na 10 litrov vode.
Na otiske in zvrnjene ude deni gorek obkladek pšeničnih otrob, kuhanih na hudem vinskem jesihu. Ko se posuši obkladek, deni novega, dokler ne mine bolečina.
Ozebljene ude obloži z gorko na mehko pečeno repo, ki pa mora biti pečena v lesnem pepelu. Repa stoji lahko cel dan na ozebku. Če ni še dobro, deni novo. Potem napravi mazilo iz enakih delov voska koštrunovega loja, lorberjevega olja in žganja in par žlic prisadnega olja (janeže-vega ol a). S tem maži vsak dan ozebljen ud a'i ga zavij v krpo, namazano z mazilom. Tudi kuhana gnila jabolka vzamejo iz ozeblin, če jih narežeš gorke. Ozeblin varujejo nogavice in rokovice iz zajčje idlake. Razpokane boleče ozebline maži s praprotnim sokom ali umivaj v praprotni izkuhi. Jako dobro je mazilo svinjske masti ali surovega masla, na katerem je pre-ivrela mlada ozimina. 72
Krvomoča. Stolci pest luštrkove in pest janeževe korenine, pest brinjevih ja-gcd in trikrat toliko starega sla, naredi za oreh velike bobe in dajaj živini trikrat na dan.
Živina je napeta. Razrezi dve glavici česna in prevrej na litru mleka, izlij v drugo posodo, pokrij z deščico in postavi v hlev. Tega mleka daj živini vsake četrt ure četrt litra, pa ji bo kmalu odleglo. Pomaga tudi, če ji vlivaš črne kave, na kateri se je kuhala kumina. Ako prebavija živina slabo, daj ji nekaj dni zaporedoma gori omenjenega mleka.
KUHINJA.
Ocvirkov jabolčni zavitek. Sesekljaj ocvirke kolikor moreš na drobno in za-mesi z ocvirki kolikor je upijajo. Potem razvaljaj na debelo, potresi z jabolčnimi rezanci, potrosi s sekljanim peteršiljem. Ko je spečeno, potrosi s sladkorjem. Za štiri osebe za dve pesti ocvirkov in deset srednjih jabolk.
Ocvirkov zavitek za juho. Zamesi t«, sto kakor za navadni zavitek, razvaljaj g4i namoči z jajcem in potresi z razsekljanitnj ocvirki; prideni tudi malo drobnjaka. Po. tem zavij in speci, razrezi in deni na juho,
Ocvirkova potica »Ii špehovka. Na-redi dobro kvašeno testo, razvaljaj, nama-žj debelo z jajci in potresi debelo z razsek-ljanimi ocvirki, zavij in speci. Vrh namaži s smetano. Sladkorja in sladkorne skorje ni treba, to kvari samo okus. Taka špe-hovka je res slastna.
Mesna juha je dosti boljša z juho prejšnjega dne. Ker ne ostaja vsakomu take juhe, prekuhaj kar je ostalo (kosti, zelenjava), precedi in zalij s tem drugi dan. Tudi blaža je boljša, če jo zaliješ s to prekuho,
Zmesni kruh. Nemška gospodinja piše, da je spek'a zelo okusen kruh iz te snovi: 50 delov ržene moke, 30 delov ječmenove in 20 delov krompirja. Rženo in ječmenovo moko precej in zmešaj. Krompir zrib-Iji in pretlači in zmešaj s tret;ino moke, potem zamesi s kvasom in mlačno vodo testo iz kromiprja, drugi dve tretjini moke p» pusti. Testo vzhaja 12 ur na toplem kraiu, potem posoli in prigneti moko, ki je ostnla, deni tudi kumine v testo, pusti vzhajati dve uri in speci. Kruh ostane dalj časa svež kakor če je iz same rži in pride dosti ceneje.
Kosti vrže dosti gospodinja v smeti, ker se ji zdi sitno spravljati jih za prodajo, To jc potrata. Kost, ki je ostala od jedi stolci in daj kuretini; bo posebno krepka po nji in legla bo rada jaica. Ožgi kost t žrjavici in stolci, je zdravilo in krepilo za otroke, za kuretino in drugo živino in izvrstno gnojilo za cvetke v loncih in drugoi
RAZNO.
Tobačni pepel je dober za kopnnje ušive živine, za zalivanje ušivih rastlin, za pranje ponošenih moških oblek in za gnojenje. Za kopanje in zalivanje kuhaj osmin-ko litra pepela na liter vode.
Konec smodk porabi za pranje pono-iene črne moške obleke in klobukov. N» pol litra vode naj pride osminko litra tobaka. Obleko položi na mizo, namoči krtačo in krtači po dlaki ali niti od vratu do pasu navzdol, potem obesi v senco, da izgubi duh in da se posuši. Klobuka ne smeš preveč zmočiti, krtači ga lepo po dlnki, otri ga s čistim robcem, obesi ga na žebelj in skrtači suhega zopet.
Skrivljena deščica se zravna, če jo za-viješ v mokro cunjo.
Svilene robce operi v ruskem čaju, iz-plahni v osla;enem žganju, zavij v čisto rjuho in pogladi.
Po novi posodi dobi jed rada duh. Kuhaj prvič krompir v oblicah.
Zid je moker. Zmešaj 90 delov stolče-ne opeke in 8 delov sinčene gladine z la-nenim oljem. To namaži gosto na steno; v treh do štirih dneh se strdi in ne prepušča nobene vlage.
Zid iz opeke se ne napije mokrote-Raztopi 200 g galuna na 4 litre kropa in 300 g mila na 1 liter kropa, vsako posebej. Zid mora biti čist in suh, zrak topel, toda ne več ket 10 stopinj C. Milnica mora biti vrela, galunovica sme biti topla od 10 do
17 stopinj. Namoči čopič v milnico in po-maži zid. Ko se je osušil, namoči čopič v galun in namaži s tem. Tako ponavljaj, dokler vidiš, da ne pije zid več mokrote,
Družine mm vojakov
tudi sedaj ne pozabijo, skrbeti za one svojce, ki se nahajajo na bojnem polju ali pa po bolnicah. Mnog" doliaia sedaj naročil, naj lekarna naravnost na vojuo-poštne naslove pošlje Fellerjev dobrodišeči fluid iz rastlinskih esenc z znauiko „Elza-fluid", ki je priznano sredstvo proti revmatičnim bolečinam, prehlajenju, slabim posledicam vsled vlage, utrujenosti vsled dolgih maršev in proti krčem. Lekarnarju Felleiju pa radi mnogih naročil ni mogoče pošiljati naravnost vojakom in je vsled tega priporočljivo, da cen}. bralci fluid sami naroče na svoje naslove in pa potem v zaboičkih ali pa dvojnih pismih sami dalje pošljejo. Zvaljeni papir in lesna volna za dvojnata pisma se prilagata brezplačno. — 12 steklenic stane poštnine prosto 6 K, 48 steklenic 20 K prosto poStnine pri lekarnarju E. V. Feller, Stu-blca, Elza trg St. 16 (Hrvatska). Fellerjeve želodec krepčujoee krogljice, z znamko „telza-krogljice" 6 ;katljic poštnine prosto 4 K 40 vin.	3230
Kolera.
(Dalje.)
Šele meseca oktobra 1. 1836. je prišla kolera v Monakovo, kjer pa niso pozaprli okuženih hiš in ne ločili zdravih od bolnih, temveč se omejili samo na lajšanje bolesti bolnih in na skrb za bolnike. Navzlic temu je kolera v Monakovem prej prenehala kakor v mestih, ki so bila zaprta in se ni razširila po Bavarski, kakor so mnogi prorokovali.
Kar se je pokazalo pri prvi evropski epidemiji, se je ponavljalo tudi pri nasled njih pohodih kolere po Evropi: vedno so se našla mesta in kraji, katerih se je kolera ognila, čeprav jc krog in krog njih divjala in čeprav so iz okuženih krajev izseljenci v množicah prihajali v te kraje.
Pri vseh izbruhih kolere je bilo od te kuge dosedaj še vedno popolnoma priza-nešeno sledečim krajem: V Aziji severni Sioiriji in Kamčatki; v Evropi Islandu, Farorim otokom, Hebridom, Šotlandiji, Orkneyskim otokom, Lapplandu in Finski; Norveški onstran gorovja; tudi v severni Rusiji je kolera šla samo mimo, Grenland-ska, Neufundlandija in severna Kanada še niso bile nikdar od kolere obiskane. Tudi v sosednji Ameriki je več krajev, katerim je kolera še vedno prizanesla, V južni Ameriki še ni bilo nikdar kolere v Venezueli, Chile, Patagoniji, Ognjeni zemlji in na Falklandskih otokih. V Afriki ni našla kolera za se ugodnih tal na Kapu in na vzhodnem obrežju. Centralna Afrika je do Sudan kolere prosta; pravtako zahodno obrežje južno od Rio Grande, Tudi Avstralija koleri ni pristopna. Celo Andamani južno od bengalskega zaliva niso bili nikdar od kolere obiskani, dasi so sosedje Indije, kjer je kolera doma.
Mnogi so vsled tega mislili, da v te kraje zato ni bilo kolere, ker leže izven svetovnega prometa. Toda tako enostavna ta stvar ni. V domovini kolere, v Indiji, so 'eraji za kolero ugodni in zopet taki, ki so ji neugodni. Prav tako je na celem svetu
unogo krajev, v katerih se nastani kolera za več let, kakor jih je mnogo, kjer kolera ne more najti ugodnih tal. V Perziji, Mezopotamiji, Egiptu v Rusiji gospodari kolera včasi po več let. So pa zopet kraji, kjer se ne more razviti, četudi je bila vanje že večkrat zanesena.
V Evropi so ostale kolere proste ob vseh epidemijah: Švica, Badeska, Virtem-berška, južnovzhodni del Francije, velik del Grčije, Šotlandska. In celo v Franciji sami so se dobili okraji, v katerih tudi pri epidemijah 1. 1832., 1845., 1873. kolera ni nikdar gospodarila.
Med zelo okuženimi kraji so se našla še vedno mesta, katerim je kolera prizanesla, četudi je v njih okolici zelo divjala, V Angliji n, pr. so kolere prosta sledeča mesta: Birmingham, Bith, Cheltenham, Leise-ster. Ta mesta so bila tudi ob najhujšem divjanju kolere po Angliji, brez tiste. Celo v Londonu samem so celi okraji, ki so bili ob epidemijah 1. 1832. in 1852. »imuni« pred kolero. Od 1, 1866. Anglije kolera ni več obiskala, dasi imajo ravno Angleži največ opraviti s kraji, kjer je kolera doma. Angleži so tudi zelo malo važnosti pola-
20.000 prebivalcev, ni trajala kolera delj kot šest tednov; v svetovnih mestih pa se je izgubila po dvanajsttedenskem gospoda-renju. To se je izkazalo ob vseh velikih' epidemijah. Ko kolera ugasne, nastane večmesečni odmor, potem se, ali zopet pojavi, ali pa izgine. To se je pokazalo tam, kjer so z raznimi obrambnimi sredstvi skušali kolero omejiti in pa tudi tam, kjer proti nji niso ničesar storili.
Vse, kar smo dosedaj povedali na podlagi izkušenj, mora pokazati vsakomur, da razširjenje kolere ni prav nič odvisno od ljudskega prometa. Že ob prvih evropskih epidemijah so zdravniki to spoznali in namesto raznih zaprtij in drugih predpisov začeli raje študirati, kakšni so pogoji, ki jih stavi kolera, da se more kot kuga razvijati.
Dejstvo, da se drži kolera raje nižin kot gorskih krajev, da sledi v mnogih slučajih natančno teku rek, in da se razširja tudi po slabih studencih in vodnjakih — ta dejstva so že 1. 1834. vzbudila v nekaterih mnenje, da je seme kolere navezano na vodo. Drugi so pa iz dejstva, da tudi zaprtije ne ubranijo razširjenja kolere,
Na meji med našo državo ln Srbijo.
gali na razne varstvene odredbe pred kolero.
V Franciji je kolere prosto mesto Lyon, katero so ob epidemijah zelo mnogoštevilno obiskovali begunci iz okuženih krajev. Tudi Versailles, ki leži v bližini za kolero zelo občutnega glavnega mesta Pariza, ne pozna te kuge.
Tudi v Nemčiji in Avstriji je polno mest, katerih kolera še ni nikdar obiskala.
Pa nc samo gotovi kraji in dežele omejujejo divjanje te kuge, temveč tudi čas vklepa kolero pod varstvo gotovih postav. Vsko leto ni za kolero ugodno, pa tudi ne vsak letni čas. V vročih krajih se pojavlja kolera navadno v poznem poletju; tudi v njeni domovini, v vzhodni Indiji se pojavlja kolera samo v gotovih letnih časih,
Izbruhi kolere trajajo v raznih krajih različno dolgo. V srednje velikih evropskih mestih je trajal kolera navadno 6 do 8 tednov. V posameznih hišah je vladal največ dva do tri tedne, če so te hiše razkuževali ali ne. V vaseh, ki so štele krog 500 prebivalcev, je traiala kolera manj kot. štiri tedne, V manjših mestih, ki so štela do
sklepali nato, da se nahaja seme kolere v zraku. Ko se je 1. 1848. v Londonu kolera strašno razširila je profesor Snow izrečno povdarjal, da je kuga nastala vsled oku-ženja pitne vode.
Ta trditev je imela to dobro, da so začela angleška in tudi druga evropska mesta obračati pozornost na preskrbo dobre pitne vode. Trditev sama pa je bila napačna, kar je prof. Pettenkofer v Monakovem pozneje dokazal.
Vse kar se je moglo na podlagi mnogih študijev o koleri dognati, je kazalo na to, da je človek sicer raznašalec in razšir-jevalec kolere, njen pomnoževatelj in hranilec pa je zemlja. Prej omenjeni Pettenkofer je mnogo let proučeval kolero v Indiji in tudi drugod. Prišel je do zaključka, da mora imeti zemlja posebne lastnosti, da se zamore kot kolera ugodno razviti. Te lastnosti pa so: onesnažitev zemlje z človeškimi in živalskimi odpadki in sploh velika nesnaga. Poleg tega pa neka gotova, srednja mokrota.
V taki zemlji se seme kolere na;bolj uspešno razvija.	(Dalje.)
62
»ra r icfni/ 'mimš »M LlaltJK _gp«f
Rekrut.
i'i.sal Henrik Conselence.
(Dalje.)
Ni pa hvalil kovač vojaškega stanu iz nagajive zlobe, s tem je hotel samo potolažiti in bodriti svoje preplašene prijatelje, torej je ponavljal naprej in naprej:
»Vsak dan juhe in mesa! Denarja dosti, dobre pive kolikor hočeš! Lepa dekleta, ples, igra, borba — to vam je življenje! — Kaj veste vi o tem, kaj veste vi!«
Ali njegove besede so dosegle ravne nasproten učinek. Matere so se jokale še bolj, nekateri so se jezili in Katerina se ni mogla več vzdržati, nekaj v kovačevih besedah je ranilo njeno srce, stisnila je pest, skočila pred kovača in mu je molila pest grozeče pod nos:
~Fej kovači — Sramota! — Vsi mo-raio postati pijanci kakoršen ste Vi. In izgubljene duše kakor so drugi potepuhi, ki se niso naučili pri vojakih druzega kakor nemarnega življenja in zapravljanja in kako se spravi svoje roditelje prezgodaj pod orst.«
Udarila je beseda. Mlinarjev sin je skočil kakor ris k drzni dcklici, tisti hip so zagnali iz prve gruče klic: rGredo! Gredo!«
Zrak se je stresel od vriska in petja. Izza lesa so prihajali naborniki, metali so klobuke v zrak v znak veselja, vsi so se obnašali kakor družba dobrovoljcev, ki se vrača iz sejma, glasni so zakrili molčeče, radost je zakrila žalost, kakor da bi bila sramota.
Sorodniki ir. prijatelji so jim hiteli naproti. Ded ni mogel tako hitro, Katarina ga je vlekla nestrpna za roko za seboj, ko pa je videla kako objemljejo matere in dekleta novince, je pustila deda in je tekla naprej — mahoma se je ustavila vsred ceste, kakor da je treščil vanjo mrtvoud, potem se je zazibala in se prijela in naslonila opotekaje se na drevo ob cesti. Naslonila je glavo nanj in se razjokala bridko. Ded je prikoračil za njo in se začudil: »Kaj ni Jana pri onih, da si se vstavila in da se jočeš?«
Katarina se je oklepala drevesa in vsklikala: »To je moja zadnja ura! Bog! moj Bog! — Glejte oče Jana! — Za drugimi prihaja — povešene glave — bled — malo živ — o ti moj revež ti!«
> Lahko da molči od veselja, Katarina, dušica!«
»Ah! — je vskliknila bolestno: Kako srečni ste oče, da nimate več dobrih očil« Jan je zapazil očeta in prihajal je počasi k njemu. Katarina mu ni šla nasproti, marveč ie skrila svoj solzni obraz za drevo in je ihtela glasno. — Vnuk je prijel deda za roko, vzel je iz žepa številko in mu lekel liripavo:
Oče, potegnil sem kratko!« Nato je stopil k deklici za drevesom in se razjokal: »Katarina!.., Katarina!« 5>
—	Več ni mogel pregovoriti — zaprlo mu je sapo.
Ded je bil tako prestrašen, da m zmogel ne besede ne misli. Stal je kakor uko-p?n, po licih so mu tekle kaplje, solza je pobijala solzo. Tako so stali molče, dokler ni jeknil Jan obupno: »O moja mati!
—	O moia uboga mati!« —
Ta obupni klic je vzbudil v Katarini močno pogumno dušo, ki je tugovala v negotovosti, pa je našla pogum ko ga je zahtevala dolžnost od nje. Vzvišeno čuvstvo te dolžnosti jo je vzdramilo iz omame njenega osebnega gorja in vrnil se ji je pogum, ki je bil sicer last njenega značaja, vzravnala se je, obrisala si je solze in rekla mirno:
»Prijatelj Jan, Bog je sklenil tako in njemu se ne smemo zoperstaviti. In ti ostaneš šc leto dan doma, tačas se najde kaka pomoč. Pusti me, da grem naprej in da povem materi, da jo potolažim, kajti če ji pove kdo drugi to strašno novico bo to njena zadnja ura.«
In Katarina je odbrzela po bližnici, izginila jc kmalu za gozdičem. Ded in vnuk sta sledila počasi po cesti. Za seboj sta slišal vriskanje in petje, ali bila sta preveč zatopljena v lastno žalost, da bi se ozirala na druge.
Ko so se približali domu sta jima prišla nasproti obe materi, Pavlek, Katarina in bela mačica — ženske so jokale, deček je vekal dasi ni vedel zakaj se gre in mačica je mijavkala, od koče je zalajal žalostno pes.	•
Hvaležno je pogledal Jan Katarino. Videl je na materinem licu poleg solza tudi medli žar upanja in vedel je kdo je razpihal pepel obupa. Potolažen je tekel odprtih rok v materin objem.
Nabor je bil pregnal in prestrašil ljubi tihi mir iz koč vdov — toda polagoma se je potolažil obup, vera in molitev sta blažila bol — tihi mir se je vrnil — saj je leto dolgo in božja milost velika.
II.
Ločitev.
Prišla je ura ločitve. Pred kočami stoji zali mladenič, palico popotnico na rami, culico na hrbtu. Mir njegovega obraza kaže na mir njegove duše, sicer tako žive oči se ozirajo počasi naokrog — srce pa mu utriplje močno, prsa se mu dvigajo v težkem sopeniu. Trdo ga drži njegova mati za desnico. Uboga žena ne joče, nasmiha se sinu, da bi ga tolažila. Toda ta prisiljen in mučni smeh je bridkejši kakor vsaka glasna tožba in njena lica se tresejo od muke premagovanja.
Katarinina mati tolaži Pavleka, dokazuje in Irdi mu, da se vrne Jan kmalu; toda deček je opazoval celo lelo materino žalost in ve že, da je ta ločitev grozna nesreča zanje in se ne da potolažiti, vpije glasno: »Ne hodi Jan, ne hodi!«
Ded in Katarina dogotavljata v sobi zadnje priprave za pot. Katarina je izdol-bila veliko luknjo v hleb kruha in je nabasala v luknjo surovega masla. S tem hlebom stopita oba pred vrata in obstaneta pri Janu,
Hlev je odprt, vol pogleduje žalostno svojega gospodarja, zamuka zdaj in zdaj
zategnjeno in boječe, kakor da bi razu. mela žival kaj se godi.
Vse je gotovo, rekrut odhaja. Že je stisnil močneje materino roko, ž« jc zastavil nogo v korak — pa pogleda še enkrat okrog in objame s pogledom lju. bežni ponižno kočo, kjer je tekla njegova zibelka, pogleda travnike in grmovja, priče njegove srečne otročje dobe, pogleda uboge njive, orošene tolikokrat od njegovega potu. Nato pogleda vse svoje drage šc en. krat po vrsti, pogleda jim v oči, pogleda cclo volu, zvestemu tovarišu pri težkem delu — potem zakrije svoje oči z desnico in vzdihne skoraj neslišno: »Ostanite z Bogom!« Rekrut vzravna možko glavo, zamaha z lasmi, ki mu vise kakor mogočni griva po vratu in odide odločnega koraka. Toda ... vsi gredo za njim. Ne, zdaj, tu, ga nočejo še pustiti. Tam na poti proti vasi visi ob lipi na križišču Marijina slika, Obesila jo je tam Katarina nekega lepega večera v majniku in Jan je stesal klop ob lipi za poklekanje pri molitvi — na tem svetem kraju, kjer je klečal vsakega dne ta ali oni izmed nju — tu naj zaveje iz njih ustnic zadnji tresoči se 7. Bogom ... Že raste lipa pred očmi, že se dviga kol, kjer se odtrže srce od srca. Jan se pomika počasneje, liubeznjivo mu prigovarja mati: »Sinek moj, Jan, ne pozabi nikdar knr ti sem naročevala: Imej vedno Boga pred očmi in ne opusti nikdar večerne molitve kadar se vležeš, dokler boš molil bo ostalo čisto tvoje srce; če bi se pa kdaj zgodilo, da bi to pozabil, misli drugi dan na me, tvojo mater, in ti boš zopet priden in dober, kajti vedi otrok moj, da je varen pred vsakim zalezovanjem hudega kdor misli na Boga in na svojo mater.«
(Dalje.)
Slike in črtice z bojišč.
C VI.
Junaki med umiranjem.
Neki angleški bojni poročevalec opisuje sledeči ginljiv prizor: V čakalnici nekega velikega pariškega kolodvora leži več ranjencev na slami. Čakajo, da jih prepeljejo v bolnišnice. Eden med njimi strašno stoka. Sestra niu hoče prevezuti rane, a jo odkloni in reče: »Prosim hitro izpovednika!« — »Ali je kak duhovnik tu?« vpraša sestra. Neki drugi vojak, ki je tudi nevarno ranjen, z veliko težavo pocuka sestro za rokav: »Duhovnik sem.< komaj izpregovori, »nosite me k njemu, lahko mu podelim odvezo.« Sestra se obotavlja. Ranjeni duhovnik je namreS po granati tako poškodovan, da najmanjše premikanje lahko povzroči njegovo smrt. A slaboten glas ji odločno prigovarja: »Znano Vam je. koliko je vredna rešena duša. Eno uro več živeti sc z njo ne more primerjati!« Duhovnik vojak skuša vstati, česar ne more. Neso ga k tovarišu, katerega izpove. Ko mu podeljuje odvezo, je tako slab, da ne more sam napraviti z roko kri-
ža, pomagati mu mora sestra. Po sveti izpovedi se oba zgrudita: izpovednik in izpovedanec, in umrjeta roko v roki.
CVII.
Strašna grozovltost.
Neki ranjeni vojak, ki se je vrnil s srbskega bojišča, je pripovedoval sledeči grozoviti doživljaj: Po hudih naporih sem prišel z nekaterimi tovariši v srbsko vas in zaprosili smo v neki hiši za prenočišče. Hadevolje so nam od-kazali lepo, udobno urejeno sobo. Ko smo se v tej sobi nastanili in pripravili k počitku, smo začutili čuden duh. Preiskali smo vso sobo in našli končno v neki omari mrtvi trupli dveh avstrijskih vojakov. Ne da bi se dolgo premišljali, smo vzeli oba mrtveca ter ju položili v posteljo, sami pa smo se skrili po sobi in v omaro. Dolgo časa je preteklo, nič se ni ganilo. Čez dolgo pa se odpro skrbno sobina vrata in tri ženske, med njimi neko 161etno dekle, se priplazijo v sobo. Splazile so se do postelje, v katero smo položili mrtva vojaka , in začele so udrihati po njiju; mislile so, da leže v postelji novo došli vojaki, ki so bili po sobi skriti. Seveda smo ženske takoj prijeli in jih še tisto uro poslali na oni svet. Na spanje pa ni tisto noč nobeden več mislil.
CVIII.
Ubogi imajo srce na pravem kraju.
V neko trgovino v Brnu je stopila revna žena in si je izbrala tri volnene ostanke baje za otroke. Ko ji je merila trgovka blago, je žena pripovedovala, da so pri nji doma begunci s Poljskega, in da imajo troje otrok. »Sirotke se mi smilijo,« je pravila revna žena, »skoraj nagi so, a mraz že pritiska. Pa sem rekla, sama pri sebi: šc za sol nimam skoraj pa vendar pojdem tem sirotam kupit nekaj krilc.« In dobra ženica je med tem neokretno štela novce, zavite v cunjo. Ali kaj — ko ji je nedo-stajala desetica. In zdaj se je zgodilo nekaj značilnega. Trgovka, splošno znana kakor jako premožna brnska meščanka, ki ji ni hotela odnehati tistih fickov — češ, kaj so ji mar otroci beguncev.
CIX.
Pri sv. maši.
Nebo je oblačno. Skozi zastor oblakov prodira le medla dnevna luč. V gozdnati pokrajini vlada mir. Nič no moti groznega bojnega hrupa, ki divja na vseh straneh onstran trdnjavskih okopov.
Ob vznožju mogočnega hrasta jc postavljen oltar in ob oltarju kleči v beli mašni obleki vojni kurat, za njim Pa stoji kot ministrant vojak. Dva častnika, na levo od duhovnika, prisostvujeta maši. Prvi — jedrnate postave in snežnobelih las je očividno zrelejše starosti. Toda v nezlomljeni življenski moči stojita, od njegove postave odseva zavest moči, in močna ramena so videti kakor ustvarjena za breme velike odgovornosti. To je nadvojvoda Fride-
rik, višji poveljnik celotne armade naše monarhije. Na njegovi desni strani stoji elastična, mladostna moška postava nažega prestolonaslednika, ki kaže v vsem svojem obnašanju maje-stetičen mir, zaupanje v božjo voljo, ki stoji ob važnih spremembah časa in kateremu je svetovna zgodovina od kazala v določevanju nove usode narodov visok poklic.
Z vidno globoko pobožnostjo prisostvujeta oba moža bogoslužnernu dejanju mašujočega duhovnika. Iz njunih src kipe molitve k nebu, molitve za zmago našega orožja, za blagor narodov, za srečno bodočnost monarhije, za zmagoslavje, ki naj bi zjasnilo večer življenja kronanega starčka, h kateremu se v tej posvečeni uri obračajo njuna čustva.
Šest častnikov, ki stoje dalje zadaj za obema, pripada k štabu obeh nadvojvod. Skupaj z nadvojvodi tvorijo pobožno občinstvo pri tej znameniti službi božji.
Pred svojo stražno hišico stoji vojaška straža, priprost vojak. Gotovo ne sluti, kakega zgodovinskega pomena je prizor, kateremu sme prisostvovati kot tih sodrug. Toda tudi njefca gane svečanost trenutka, sveti mir tihe maše, ki se bere za prestolonaslednika Avstro - Ogrske in generalisima naše armade v trdnjavi, okoli katere divjajo morilni boji.
Najnovejše vesti.
Dne 6. t. m. popoldne so nemške čete zasedle Lodz in Rusi so se morali s težkimi izgubami umakniti.
Zopet poročajo listi, da so ruskega genrala Rennenkampfa aretirali, ker je prišel 18 ur prepozno na poljsko bojišče, tako da se je Nemcem posrečilo prodreti.
Angleška admiraliteta jc objavila seznam izgub na morju. Angleška mornarica je izgubila, odkar traja vojska 308 častnikov in 7035 mož; med njimi mrtvih 220 častnikov in 4107 mož.
V petek 6. t. m. ponoči so pripeljali v Ljubljano 253 ranjencev, ki so se bojevali v Karpatih. Večinoma so Nemci in Madžari. V soboto so jih pripeljali še 400 in ponoči od sobote na nedeljo 751.
Na Dunaju je umri 8. t. m. bivši kranjski deželni predsednik baron Viktor Hein.
Vprašanja in odgovori.
G. E., Rovte. Ali je to Vaš sin? Nam morate naznaniti, ker drugače ne moremo dati odgovora. Glede pogrešanega se obrnite na poizvedovalni urad na Dunaj.
M. J. K. Vaše pismo smo prejeli. Verujemo, da je res hudo. Vi nam pišete o mnogih gospodih, do katerih ste se že obrnili.
Kaj pa Vaš g. župnik? Zakaj ne greste k njim in jim ne pojasnite vse zadeve. Oni najbolj poznajo ondotne razmere in Vam bodo gotovo pomagali, ako se da pomagat. Saj so naši gg. duhovniki sedaj mnogokrat edina podpora našim ljudem.
I. I. I. Obrnite se na glavarstvo.
Dobre knjige.
Naročnikom »Svetovne vojske« naznanjamo, da odpošljemo izišle sešitke vsak' dan sproti vsem novo sc zglasujočim naročnikom. Če kdo ni prejel kakega sešitka naj vpraša, predno ga pri nas reklamira na poštnem uradu, kjer utegnejo za časa vojske vsled pomanjkanja poštnih uslužbencev kaki zavitki zaležati. Pripomnima pa, da se vsa naročila, oddana po poštnih položnicah par dni zamude, ker grejo najprej na Dunaj k poštno-hranilničnemu uradu in še le od tam pridejo nam v roke. Zato se dosedaj na reklamacije naročnikov nismo ozirali in tudi nismo odgovarjali na nje. Če kdo kakega zvezka 5 dni po oddanem naročilu ne dobi, naj vpraša na poštnem uradu, če ga tam ni, je sešitek zaostal na kaki drugi pošti, če bi v teku dveh daljnih dni ne došel, naj odpošlje naročnik poštnine prosto reklamacijo na naš naslov, treba mu je samo na kuverto zapisati »Časniška reklamacija«; kuverte ne sme zalepiti. Ka-toliška Bukvama v Ljubljani.
Zemljevid Evrope s popolnim in natančnim pregledom čez vsa svetovna bojišča bo prinesel eden prihodnjih sešitkov »Svetovne vojske«. Ta zemljevid bo zaradi svoje izredne natančnosti, preglednosti in velikosti veljal sam za se kupljen okoli K 3, le naročniki »Svetovne vojske« bodo imeli veliko ugodnost, da dobe zemljevid priložen 7. ali 8. sešitku, ki bo veljal za dva sešitka. Naročnikom »Svetovne vojske« torej ni treba posebej kupovati dragih nemških zemljevidov sedanjih bojišč. Zemljevid bo obsegal ob robu tudi specijalne zemljevide izven evropskega ozemlja, ki je prišloi ali utegne priti v poštev povodom sedanje vojske n. pr.: Sueški prekop, Turško-rusko obmejno ozemlje v Aziji, Nemška posestva v Južnem morju, Japonska in del Azije • Kiaočauom in konečno: Zemljevid cele zemlje, v katerem so označene vse prek-morske posesti vojskujočih se drž^v. Zemljevid bo torej tako praktičen in pregleden, kakor dosedaj nobeden slovenskih zemljevidov. Ta zemljevid bo nudil najjasnejši in najlepši pregled ne samo za zasledovanje vojnih dogodkov, temveč tudi za vsako drugo priliko in potrebo. Katoliška Bukvama v Ljubljani.
s===,.Poskoči možICek!"
Najnovejša, najzabavnejia družabna Igra. >S07
Za odrasle kakor za otrokejenn^anovaia-P.lkafll I Ja redno r.ahavna družabna iprii aaZICek" I	akofti moiliek", JS katero se lahka
I a* udele/.mo poljubno Število oseh. najlepša ^^^^^^ in nftiranimlveisft nabava. Ravnotako ja i i «	e.a društva, kluba, kazine, fcoatlln* Itd.,
kakor tudi Ka vsako družtno ir.redno ve-tolo in zanimivo. Zelo lino i/.vršeno, kom-Aj^j^if plotno t navodilom le K 3-—. ^»doens^1^ Po poftt.n. povzetju pošilja naloga novoott
M. SWOBODA, Dunaj III, 2, Hlcssnasse 13—404.
Lc nikake
bojazni
pT+C U jH«	t mr M ,-fc.Cifrt '-t * Uf *
kit fr u/«K?ifc* fcfr'ja	l'ru~
iaWrr\r~ »	u ux*eit«	w	-..
I KU.04 • v^tra! t.* gj* ovna it n,*.« a	>
»tfOt *. t u© b«io 2 *c rni ntT».»» ji	r»,
LTBOrOKK. fcfr*wr m pofrfrfcfrL	ur * *•.
»a- ooi	.j * pr*.
!»<►ifce.o* ar-6: >«,, u* r&xVop:»u»k
JOrBft '.«1CE M.« mlECU upLd;»M OlkCLt Cfctr-
vJbrio.
Ly&oiorm naj bi bil povsod ▼ rabi!
Geiifr afrTiTlLUfc	E &(., 1 M.
t*SC Ijc 4-0C1, * i»c	» '»UL jtLuri »
cr ieri>*k	▼»frloiua* u
n<cx>, ix j/oirtcuce ; r&*m>	fc*niu v® ruprm trfri, ttr alfrcfrrj» £otftrit* r*vx.frtfrlj»
ar uit«. * i.k .uvott	»« obranim«
iolart." — Tfr^jiBt tTrdtwi	;/«•? »o/c
Dr. Keleft $ muranyi
kcm tccarnt, U j pest.
Ič.;t »lortult urot brei	.<•
t VZAJEMNA ZAVAROVALNICA I
■Č	M
s proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov s-
š Ljubljana, Dunajska eesta 17, Lijubljana. s
JR C£§9I gk ■ R dobi vsak 2 para motnih ženskih ali moških nogavic, S ier^t	I
STr- ^sfe Sii a IU žepne robce, eno volneno ruto ia na glavo ali moški klol ..k.	g
H f kdor riarofl 4 1: m finega zimskega volnenega blaga za zi i sko	*
m K « obleko v poljobni barvi za:	j
kron 9*50 ali v boljši kakovosti za kror. 12*50
SAMO ¥ Prvi poreniski razposiljalnici Ivan Savnik. Kranj St.151.	j
Nengajajote *e zamenja ali vrne denar 1	J
SERITALKICA.
K.e je tihotapec?
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Trst, 2. decembra: 78- 79. 69. 62 65. Dunaj, 5. decembra: SI. 75. 36. 79. 19.
KAHOL POLLAK,
turni gsn>i t L}ob)jajii ln branje.
Iroclr e
'- == jor. tn» ernen* =====
t1 r.Tit z-iii-L r.itt tUi.0Fb»c, lato: Tod. »er-t.ta( i zt k;-, e iz vertnje jermen » raiop a: rent enu»ct » »J»et far.neb it po edusk« rSrc>i NaročUa i-i cectr&Vc tem] PuUtk,
fent.	243« 2?
l« - i'r>u» iftt tx.i j tok i n. h k o b.d. i n.:: * riuif f i&na iuim l.t T c -- j*.- k« H	^
iprh .fr« 1. tm J ' r.C bifrg* Kiobilij« pel *k: on. . »trti m i:mic itnnrTt ir enake 1 t»» po: ttt pr,-	•»
ct.tt km ii trn.« 4. i, :«cv< jrot. prelom*. t *j r, rc.i tndi uTtnma.A r. fr?]«« onr. «-» . ' •	•
B koir:b:i.fr^IX. prot: frfrfrpfrn. TiUcnriuii pod.ifrt.ifr otrr tuc: rud. :onzofrfrfr« 11 * 11	c
ui^frTitri.^kfr tfrTfrj p vfriLirc oc ir.cr* in.fr me. c ti • .:. odfror krutiifrk; i-ocn. r..r<	.
Tineitt; ■» tx »tnlD«., fr; »c iL^ifr, i. in E m.*<'H »c pofrkofiit km ta L 1B19 n*. £ T«.147-1»	~
Tfrčfr ^iii rt it inmr . rfr u frflin s.cTtr.fr*. i«-cd teB.t>o! t>f	rtt
I rcttTfr« U Aaj« rtrut«;iitT(, pcT«r;frtii*Tc ▼ C<*t Ir u Pr^Hkc frfc.frc- tt.t	3
p« tmI taj-fch HfrfrtATlJfrs^ p©T»r;®tlti. ..K prur.tm« t. trt eet:i»T it t&froičnia ixp:frf.,fr	—
Densrla ni
Era^nr k « u •^'U.ek. : k n-k i * i
e» > . l k. r --tl : rc^n i: Z u : ?-x sas2t.idtL TH-jl.. * i	v ; .ia.t
pi-^u i »r
t: tu. * £.»
10SIF BHT1ČI
fiStit 21 tal
To ni več draginja, S	r&lžilD
Zemljevid G-oretif.Lt Cer.B Si vir
Tt r-	iia u;-'«: iz želih in p*^-
r-. • v r vso fkrbric«Tjo ie V : ; e oziitiena vjiaka. iv;di r . \č«- :k. širok 1 ir. Ti»ok pt
6 ••_. in :•: 5-:uri; . >nt :t rabe ko: c-. ... zt-m^ifvid T»t :v žepu uns*.a iL p.-vmikk. _
okoux 1» koleia
»t obrum* men '.ti-n tfrfrlr* cfcii re«'o»
uri Lfr p)«*:
K>pet ▼ vsfri! iti i.ifc 6oi>: T Telfjj-
Tlni	3MC
fLSrencecki? Celju
Podjetje zvezdnih tkanin „Hermes" bratov Vokaf v Ljubljani, Selerihurpov*
ul ta št. 5 (nasproti poŠte), razglaFr, aa je dt>ši» pravkar c& za . r( velikans-ke množina A«(A||lii||| biaca. ki »f bodo prodajal, kakor navacr novih y#idl1rluv t prvem nadstropju vsako sredo .c
soboto ta skoro polovične cene. Opozarja se na veliko množino iti nizf.e rene
sledečega blaga:
Zi rcic oblet.r modnega parhenta 6 mptroT ren» rose Rume K Zn ohU-tc najmočnejšrpt. modnega relourja, ko« 6 metrov samo K 3 S8, t* je ikko eier»n;ro th obleke Flil ltane. rer-hact, kraani v. orei. kot 6 metrov. ladostno za 2 sraici. kor sanx. K 2 ?k Krap porhaat v » r>. • • t>K". bt u 1 bluzo ^ubo K 1'JS, lmit selena 11C -m široke u 7enjtfce obleke 4 ' - b udosit ut obieko i C.I pre; K 7 SO. sedaj samo K 4-80. Zelo fno in m čnc modne »ukno. iiroko 11C rir. • > 4 : n.. rado.-Uit i» oMeko. cena pre, K 13 SO. s?da samo K ?-8k Mi.fno umsko mo&kr SLki' r* t'b «•*•. 3 10 m. eena k oh prej k li* 00. sedsi mar K 12-St. Elafcer.ne moški eojp »i.n-k 5 S>« ta obleko. IUi ifn* vrste kctenlna in kambrikoT z* oblei ir, predpasnika motat ' j ■ 'u/et." y po •<», it »j tuj&Tjr* fiSjOjiitiitijAv — Z^uUtajii CLiiik od oviaukoi i
Nanov u pisma zadostuje. Podjetje ivesdnih tkanin .Hermes" Lius i uia D.
STARE KOVINE
trnke: n.fooniac cici .«: p.are ftfonsidh »teki»-
ait kujiui i»c naiviijiL renti ivrdi.a FR STUFICA t Ltubli&m, trg-orinfc i t«Jezniuo m poLe^elckim! hctpi;	^^
t . Duife*. iOV-TLl OTOt L ' l" ei i reitir srroifv Or-otoe ot ari tt 1'I2£ Ceii.i. 5ST
Lovske paske
pmrrnc.% Jtfri: vorv. rii:>> ▼ m črt. r' : * • • r ♦ # ?fr 1 " ?o«'Tsj. »	&fr>
bol^i« »».rt-c ; r »-kr rr.ut tor^rr oroir% AJTT AJT70HTTECE. Borcr^.«	Koro4kfr.
T.:rfrr*'.t s j»rt»rtfr