Marija Modec je vse življenje prebila z otroki. Odkrivala se je s te plati, drobne gubice na licih so postajale mehkejše in ganjenostji je rada zastrla pogled. Čemšenik nad Zagorjem je bilo prvo službe-no mesto mlade učiteljice in šol-ske upraviteljice. Prvi poklicni stik z otroki v kraju, odmaknjenem od sveta:
-Strah da bi me bilo? Ojej! Za-gledala sem se v zvedave očke in nobene treme nisem imela več.«
Truda poln je bil Marijin vstop v življenje, vendar je hitro našla pot v srca otrok in vaščanov. Kaj vse ni počela?! Udejstvovala se je na kulturno-prosvetnem področju, organizirala je proslave, priredi-tve, režirala igre...
Marija Modec je po rodu Kamni-čanka. Učiteljišče je obiskovala v Ljubljani, službovala pa v različnih krajih. Začetek vojne jo je ujel v Ftadomljah. Tam je doživela pri-hod Nemcev. Otroke na šoli so prevzeli nemški učitelji, vse slo-venske učitelje so poklicali na ob-čino, in naduti gestapovec jim je držal pridigo. Še bolj pa je Marijo presunilo neveselo petje sloven-
skih otrok, ki so jih takoj posilje-vali z nemškimi koračnicami:
»Sem si mislila, dolgo me ne boste videli. Kmalu sem pobegnila v Ljubljano...«
V začetku 1942. se je aktivno vključila v Osvobodilno fronto. Naložene naloge je vestrio in drzno izpotjnjevala.
••Strah? Takrat se nisem zave-dala strahu, mlada sem bila...«
Kasneje, 1949. leta pa vse do svoje upokojitve 1971. leta. je službovala kot ravnateljica vzgoj-novarstvene ustanove. Poznana je bila kot poosebljena skrb za otroke:
»Ne vem, ampak mislim, da mi je Ijubezen do otrok prirojena Ve-liko lepih zgledov sem imela pri svoji materi. Kot šolnik in vzgoji-telj sem bila dosledna Spoznala in zavedala sem se, da je otrok občutljiv za krivice. in da zna pre-soditi ravnanje z njim. Sicer pa zna biti tudi vsak otrok zelo kriti-čen, natanko ve, kdaj ima prav in kdaj ga je polomil Nikoli nisem dajala ocen na eno vprašanje, na lepe oči, nekako sem uspela po-tegniti rdečo nit skozi vso obrav-navano snov.
Marija Modec
Kakšni so otroci? Otroci so po naravi dobri, pomembna pa je vzgoja od mladih nog. Tudi danes je tako, čeprav je tempo življenja hitrejši. Vidite veliko časa sem prebila s pubertetniki. Bila sem jim prijatelj in vzgojitelj. Veliko problemov imajo Ijudje v teh letih, radi se zapirajo vase, in takratjim je bistveno zaupanje. Pridobivati pa ga more človek s tenkim peda-goškim posluhom, s taktom in ravnanjem, razumeti je treba nji-hove potrebe, želje in interese.«
Marija Modec je vodila preko trideset počitniških letovanj, delo-vala je na občinski in republiški Zvezi prijateljev mladine, pa tudi na zvezni ravni. Na letovanjih Otrok je bilo vedno veselo. Nekoč je neki dečko napisal domov raz-glednico: »Draga mama, morje je globoko, hiše grde, postelje ra-zmetane, pošlji radirko...»
Veliko izkušenj si je Marija na-brala:
»Danes je skrb za otroke pou-darjena in zapisana, žalpa vsepo-gosteje prihaja do socialnega ra-zlikovahja. Glejte, tudi pri organi-ziranju otroških letovanj je v ospredju ekonomska računica. ••
Ponosna je na drobno knjižico, izšla je leta 1976 pri Zvezi prijate-Ijev mladine Slovenije, t. j. priroč-nik »Vesele in zdrave počitnice«. Ni je napisala popolnoma sama,
toda tam so zbrane številne njene izkušnje, in veseli jo, kako vzgoji-telji prav na letovanjih radi sledijo zapisanim napotkom.
Svoje bogate dolgoletne izkuš-nje je prenašala mladim vzgojite-Ijem s predavanji na seminarjih in posvetovanjih širom Slovenije. Prispevala je članke v strokovna glasila in revije, in sodelovala v radijskih oddajah.
• • •
In kaj bi svetovala Marija danes mlademu človeku? Kako naj zač-ne? Kako naj živi?
»Vidite, jaz od življenja nisem mnogo pričakovala, dobila pa sem veliko. če ne more človek sočlo-veku narediti dobrega, naj tudi slabega ne dela. Živi naj pošteno. Pa ciljje pomemben. Nikoli nisem bila brez cilja, ko sem enega dose-gla, sem si že drugega zasta-vila...»
Marija Modec je še vedno zelo aktivna družbena delavka in to v krajevni skupnosti Kolodvor, pa tudi v mestnih in republiških okvi-rih. Kopriva ne pozebe... Seveda ima kup diplom in nekaj visokih odlikovanj, zanesljivo največja na-grada pa je, da jo imajo otroci in krajani radi...
Bogomir Šefic FOTO: MIRAN BEONAR