Inscrati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr. če se tiska dvakrat, 15 če se tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspedicija, Poljanska cesta h. štev. 32,
Vredništvo
je na Poljanski cesti h. št. 32.
Političen list n ilmiiki narod.
Po pošti prejeman velja: Za eelo leto	.	.	15	gl.	—	kr
Za pol leta	.	.	8	„	—	„
Za četrt leta	.	.	4	„	—	„
Za en mesec	.	.	1	„	40	„
V	administraciji velja:
Za eelo leto	.	.	13	gl.	—	kr
Za pol leta	.	.	6	„	50	„
Za četrt leta	.	.	3	„	30	„
Za en mesec	.	.	1	„	10	„
V	Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. več na leto.
Posamezne štev. veljajo^
Izhaja vsak dan, izvz/ delje in praznike, ob 1/i61
Deželni zbor kranjski.
Petnajsta seja 20. okt.
Prične se ob devetih, občinstva je primerno veliko na obeli galerijah. Poslanci so navzoči vsi, razen bolnih Braune-ta in grofa Blagaja, pa dr. Sehreya, ki se že več sej ni vde-leževal. Na dnevnem redu so najprej še ostala poročila odsekov o raznih zakladih.
Dr. Poklukar poroča v imenu finančnega odseka o računskem sklepu in proračunu zaklada učiteljskih penzij. Sprejme se s potrebščino 1,7.680 gld., z zalogo 7476 gld. in s pri-manjkljejem 10.204 gld., ki se imajo vzeti iz deželnega zaklada. Pri tem se bivšemu učitelju Jos. Stuparju pokojnina zviša od 315 na 415 gl., učitelju M. Rantu pa dovoli druga starostna doklada.
Pri poročilu finančnega odseka o proračunu normalno-šolskega zaklada oglasi se baron Apfaltrern ter pravi, da naj bi mesto Ljubljana, ki plačuje zdaj šolske priklade le 10°/o, plačevalo tudi 18%, kakor dežela. Zato stavi predlog, naj bi se deželnemu odboru naročilo to reč vravnati. Poslanec in ljubljanski župan Grasselli pravi, da ljubljansko mesto plačuje do zdaj res 10% šolske priklade, a da to ne bo dolgo tako; mestne šole so prenapolnjene, ker hodi va-nje tudi veliko otrok iz dežele, treba bo toraj kmalu tretje mestne šole in takrat se bo priklada zdatno povišala. Zoper Apfaltrernov predlog on nima nič, marveč je celo za-nj, da bo deželni odbor se sam prepričal po preiskovanji, da se v tej zadevi ne da nič narediti.
Poslanec Lukman omeni, da v ljubljanske šole hodijo tudi otroci železničnih vradnikov in služabnikov, a železnica ne plačuje za te šole nič; naj bi toraj tudi kaj plačevala.
Dr. Bleiweis vit. Trsteniški opomni, da je Ljubljana le zato tako srečna, ker je o lo-
terijskem posojilu dobila 100.000 gld., ki so ji tako rekoč z neba padli; s temi je zidala poslopje druge mestne šole, zdaj tega ne bo več in če se bo zopet kaj zidalo, treba bo priklade več ko 20%.
Poročevalec dr. Poklukar nima zoper Apfaltrernov predlog nič, ampak je za-nj že zato, da bo tudi deželni odbor priliko imel izreči o tem svojo misel.
Predlog Apfaltrernov se potem sprejme z veliko večino.
Potem se sprejme proračun tega zaklada s potrebščino 212.920 gold., zaloge je 18.782 gold., primanjkljeja toraj 195.138 gold., ki se ima pridobiti z 18% priklado, kakor do zdaj. V potrebščini je tudi 600 gold. za prostovoljni poduk v drugem (nemškem) deželnem jeziku na ljudskih šolah in tudi ti so se dovolili brez ugovora, le nekaj poslancev ni bilo v zbornici, ko se je glasovalo.
Ko se je neki vdovi dovolilo 60 gold. miloščine na leto, pride na vrsto poročilo finančnega odseka o zadevah novega muzeja „Rudoliinum“, poročevalec je Dežman. Tukaj se oglasi dr. Papež in stavi predlog, da bi deželni odbor mizarska dela, ki znašajo čez
12.000	gold., koj oddal ter pri tem oziral se na domače obrtnike; oddati se mora prej, da si dotični morejo priskrbeti dovolj in dobrega lesa. Poslanec Grasselli omeni, da, ker tukaj gre za pogajanje med deželo in mestom, so tisti poslanci, ki so ob enem mestni odborniki, v nekaki zadregi, zato se bodo odtegnili glasovanju.
Dr. Papežev predlog, kteremu pa Dežman ugovarja češ, da se koj dela ne dajo oddati, marveč treba dražbe, ker bo muzej tako še le 1885. leta gotov, se potem sprejme, ko je dr. Papež še besedo „koj“ pojasnil, da pomeni „kmalu“, kakor tudi predlogi odsekovi.
Precej dolg razgovor vname se pri Čilu gospodarskega odseka o načrtu postave glede naprave mitnic na cestah Babnopolje, Bloška polica in Rakek. Predloženi in po odseku priporočeni načrt se glasi:
('len I. Cestnim odborom okrajev Logatec, Lož in Ribnica se v zmislu §§ 8. in 25. dež. zakona s 5. marcija 1873., dež. zakona št. 8 zaradi nje ložjega vzdrževanja dovoljuje pobirati cestarino na cesti, ktera z Rakeka drži po Cirkniški dolini na Bloško Polico, se tukej deli ter po jedni strani čez Novo Vas drži v Ribniško dolino do Žlebiča, po drugi strani pa po Ložki dolini na kranjsko-hrvaško mejo, in ktera je v zakonu o uvrščevanji neerarskih cest z 2. aprila 1866 1. zak. in ukazni list št. 5 navedena pod točko št. 66. in 67.
(,'len. II. Cestarina se pobira v teh krajih: na Rakeku, v Logaškem okraji, na Bloški Polici v Ložkem okraji in v Podklanci v Ribniškem okraji.
Člen III. Cestarina znaša: A) na Rakeku
1.	od vsake glave uprežene živine po 3 kr.
2.	od vsake glave gnane živine (od konj, bikov, vol, krav, mlade živine, mezgov in oslov) po 1 kr.
B) na Bloški Polici I. za cesto, ki drži v Ribniško dolino: 1. od vsake glave uprežene živine po 5 kr., 2. od vsake glave gnane živine (od konj, bikov, vol, krav, mlade živine, mezgov in oslov) po 1 kr,, II. za cesto, ki po Ložki dolini drži do kranjsko-hrvaške meje: 1. od vsake glave uprežene vozne živine po 6 kr., 2. od vsake glave gnane živine (od konj, bikov, vol, krav, mlade živine, mezgov, oslov) po 1 kr.
0) v Podklanci 1. od vsake glave upreženo vozne živine po 3 kr., 2. od vsake glave gnane živine (od konj, bikov, vol. kriv, mlade živine, mezgov in oslov, po 1 kr. V tem členu navedene eestarinske tarife se morejo izpremeniti samo
Moderna Kreza Rothschild in Pereire, pa Napoleon III.
Napoleon III. je, kakor znano, leta 1851 napravil na Francoskem prevrat, ki mu je cesarsko krono na glavo postavil. Do'takrat je bil Pereire pri Rothschildu vrhovni vradnik na borsi in si je v tej službi vže okoli 700.000 frankov »prislužil", ki jih je pri Rothschildu naložil. Bilo je 30. novembra 1851, ravno se je bil Napoleon vže na prevrat dobro pripravil in si je le še nekaj novcev hotel na stran djati, ko pošlje iz tega namena svojega popolbrata grofa Morniy-a k Rothschildu, da naj mu en milijon posodi. Po Parizu se je pa že marsikaj o bodočem prevratu govorilo in Rothschild mu iz tega vzroka prošnjo od-
bije rekoč, da je sam nekoliko v zadregi in da jako obžaluje itd., kakor znamo, kadar ile-čemo! — Pereire je bil vsega tega svedok in še tisto uro gre k Rothscbildovemu knjigovodji, da naj mu premoženja imetje preračuni. Ko se je to zgodilo, dvignil je novce pri blagajnioi, podal se še tisti večer z njimi v Elysee, kjer je Louis Napoleon bival in rekel: ..Rothschild Vaše prošnje za denar ni uslišal, zato pa Vam jaz vse svoje prihranjene novce ponudim, kajti, kar se mene tiče, imam na Vašo bodočnost najtrdueje zaupanje."
Louis Napoleon moža trdo pogleda, sprejme ginjen novce in pravi: „Vi pač ne veste, kako ste mi vstregli, in povabim Vas, da me čez nekaj dni zopet obiščete, da mi boste o Vaši lastni osobi kaj predlagali."
Dva dni pozneje razrušila se je republika in Napoleon zasedel je cesarski prestol. Pri drugem zaslišanji vže prosil je Pereire konce-
sije za ustanovo „Credit mobilier“-a, ki jo je tudi odmah prejel in z njo vred še celo vrsto družili postranskih dovoljenj.
Se ve, da je Pereire sedaj Rothschildu javil svoj izstop in ko je ta zvedel, kaj je Pereire z Napoleonom včinil, pravi: ,,Nisem vedel, da imam takega „va banque“ (hop) igralca v hiši; toda rad bo še k meni prišel, ohranite mu njegovo mesto in nikomur ga ne oddajte." In res, celih trideset let, t. j. do Pereirove smrti ostal je Pereirov pult pri Rothschildu nenameščen. Pereire postal je velikanski milijonar in bi bil še lahko mnogo bogatejši, da ne bi bil tolikih svot na to potrosil, da bi bil Rothschilda oškodoval. Obe hiši bojevali sto se na smrt in življenje iii nekega dne je Pereire rekel: „Če pojde tako na dalje, bo Rothschild na slami poginil, jaz pa na tlaku."
Na Francoskem je sploh znano, da jo Pereire Rothschilda, kar se inteligence tiče,
po vsakokratnem dogovoru deželnega odbora s c. kr. deželno vlado.
Člen IV. Od take živine, katera se nosi ali vozi. in tudi od drobnice (od telet, ovac, koza, prašičev) ni plačevati eestarine.
Člen V. Dohodek teh mitnic se med tiste tri cestne odbore, ki so imenovani v členu I., razdeli tako: Na Bakovski mitnici nabrana cestarina pripada vsa okrajnemu cestnemu odboru v Logatei. 'Od vsega cestarinskega dohodka na Bloški Polici pripada 28% okrajnemu cestnemu odboru v Logatei in 72% okrajnemu cestnemu odboru v Loži. Ves cestarinski dohodek Podklanške mitnice pripada okrajnemu cestnemu odboru v Ribnici.
Člen VI. Mitniško opravilo na Rakeku opravlja okrajni cestni odbor v Logatei, ono na Bloški Polici okrajni cestni odbor v Loži in mitniško opravilo v Podklanci opravlja okr. cestni odbor v Ribnici.
Po zgoraj navedenih določilih posamičnim okrajnim cestnim odborom odkazani cestarinski dohodki se smejo pobirati samo za vzdrževanje dotičnih cestnih kosov, na kterih so postavljene mitnice.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. oktobra.
Avstrijske dežele.
„Politik“ piše:	Spravedljivost na-
rodne večine v kranjskem deželnem zboru se povsod v merodajnih krogih radostno pozdravlja. Mi te opombe samo iz tega namena omenimo, da bi se kratkovidnim ljudem, ki dan na dan čez narodne poslance zabavljajo, slednjič vendar le oči odprle, da so poslanci naši prav imeli, ko so velikoposestne volitve potrdili.
Deželni zbor moravski. 19. oktobra. V seji (podnevi) so razpravljali deželni bud-get. Rednih stroškov je 2,948.328 gold. in izrednih 50.000 gld., skupaj tedaj 3,448.328 gld. Pokritega je 528.327, ostane tedaj 2,920.001 gold. Sprejete so bile vse točke budgeta po nasvetu finančnega odseka. — V večerni seji so prišle na vrsto vladne predloge o složenji zemljišč. Gospodarski odsek je priporočal te deželne postave, ki se vjemajo z državno postavo dne 7. junija 1883. Postava je bila potem sprejeta v 2. in 3. branji. — 20. oktobra. Deželnemu odboru se je predložilo mnogo stvari, da o njih pozveduje in v prihodnji se-siji poroča. — Konečno se določi deželni stroškovnik za 1. 1884, za primanjkljej, ki znese 3,215.081 gold. se določi naklad 31 krajcarjev. Poročilo o volitveni reformi so odstavili z dnevnega reda: več peticij za podpiranje
tako nadkriljeval, kakor zdravook slepca. Ko je tudi Rothschild to sprevidel, se njegovim ženijaluim zanjkam ni nič več tako izpostavljal, ter mu je voditeljstvo na borsi popolnoma prepustil in se sam le bolj z notranjim opravni-štvom pečal.
Kakor je Pereire verjetno pravil, je Roth-schildova parižka hiša leta 1841 meseca novembra, ob času, ko jo je Pereire zapustil, imela 2400 milijonov premoženja. Za koliko se je to v teku 32 let po obrestih od obresti, po špekulaciji na borsi, po sklepih državnih posojil, pomnožilo, si je Ivžje misliti, kakor preračuniti. Da je tako orjaško premoženje državi in posameznim jako nevarno, bo pač vsak pritrdil in parižka hiša je še le jedna izmed druzih Rothschildo vi h. Vsa Rothschildova rodovina mora imeti, da bi lahko cesarstva kupila, ko bi bila na prodaj.
cestnih naprav in vravnanja rek so odstopili deželnemu odboru in potem je bil zbor običajno sklenjen. Izredno je bilo pri sklepu to, da se je poslanec Chlumecky zahvalil tudi desnici (slovanskim poslancem) za složno delovanje na korist dežele, a poslanec Fanderlik je rekel, da od večine ne more sprejemati take hvale, ker večina pripada slovanski stranki in zahvalo more le sprejeti od volilcev in čeških prebivalcev. Ko je govoril še c. kr. namestnik, ki se je zahvalil za soglasno sprejemo več postav, je bil zbor zaključen.
Moravski deželni zbor dovolil je za zgradbo česko-moravske poprečne železnice deželne podpore 115.000 gold. Na tehnični veliki šoli v Brnu napravi se pet ustanov po 200 gold. za leto 1883/84 in drugih pet za leto 1884/85.v
Deželni zbor (juliški. 20. oktobra. Razpravljal se je nadalje deželni budget; deželnega naklada bode po 27 krajcarjev na goldinar in na posodo hočejo vzeti 1 milijon, da se pokrije pomanjkanje od 1882 do 1884, in da bode kaj gotovine v blagajnici. Za zemljišče- odvezni zaklad bode v vzhodnji in za-hodnji Galiciji naklada 31 '/2 kr. in v Krakovem po 22 kr. Ako se pogode z državno vlado, bode še naklada po 2 kr. Obravnava se potem več stvari, ki zadevajo obdacenja po raznih občinah, zopet druge stvari pa zadevajo opravičenje pristojbin i. dr. — Vlado hočejo naprositi, da bi delala železnico po krajih, ktere je na novo vpeljani davek najhuje zadel, in sicer od Tarnopolja na jug. Žele tudi, da bi se vlada ozirala na izpeljavo kanala med rekama Duseiter in San, kakor je to nasvetoval inženir Laurent. O. k. deželni namestnik v imenu Njih Veličanstva odredi deželni zbor. Deželni glavar potem naznani, da bode dan prihodnje sesije pismeno naznanil poslancem. Omeniti nam še gre najvažniše postave, ki jo bila sklenjena v ti sesiji, namreč omejiti se ima svobodna razdelitev zemljišč, taka postava bi bila tudi drugod silno potrebna. Kam pridemo, ako bode ljudem privoljeno, razkosovati in drobiti zemljišča po svojih dozdevnih potrebah.
Starešinstvo dunajskega vseučilišča je sklenilo slovesno umestenje novega rektorja opustiti, da bi vseučiliščniki spet kakega rogo-vilstva ne snovali. — Nam se taka popustljivost ne zdi na pravem mestu, ter tudi ne bo dobrega sadu rodila. To se z drugimi besedami nič druzega ne pravi, kakor: Nezrela mladost namesto učenja zapoveduje, starašinstvo se pa umika kot ponižni sluga — res narobe svet!
V sredi novembra gre dunajski nadškof Gamjlbauer v Rim se pokloniti sv. Očetu, kakor imajo to v navadi vsi novoimenovani škofje.
Hrvaški kraljevi komisar, general konjiče Bamberg, sedaj v Rudapešti biva, ob enem se pa tudi z ministri posvetuje, ter poroča o odnošajih, o bodočnosti in daljni obravnavi Hrvaškega. Kratki dnevi so mu še odločeni za njegovo izjemno delovanje in dasi-ravno si prejšnjega reda vsaki nazaj želi, ga vendar ne bo Hrvata, ki bi se morda s sovraštvom Ramberga in njegove vlade spominjal. Ramberg je imel v rokah vso oblast in na čast se mu mora priznati, da jo je prav modro rabil.
Ofjcrski minister denarstva izkazuje letos prejema 308,864.180 gold., stroškov pa 339,200.230 gold., toraj primankljeja 20% milijonov. Proti lanskemu letu so letos na boljšem za 3% milijonov. Tolažba sicer, pa jako — slaba. Primanjkljej se bode pokril s — posojilom, kakor navadno, a konečno?! Res draga stvar je ogerska samostojnost!
F ofjerskem državnem zboru seje osnoval protižidovski klub, kteremu so vodje znani Istocy, Opody, Szell in Simony. Zdaj klub šteje 17 poslancev. Klubov namen je jude omejiti na vseh straneh, pregled kaznilnih postav, vpeljanje priseg po veroizpoznanji (ne liberalnih, brezvernih) izključenje judov pri točajnih pravicah, postavo zoper naseljevanje judov iz ptujega itd. Klub je svoj program (načrt delovanja) na vse kraje razposlal.
Razmere med Avstrijo in Italijo so v oficijelnem smislu najboljše, kar si jih'le mis-
liti zamoremo. Kako nam je pa narod in oso-bito laško časnikarstvo prijazno, najbolje odlok deželne sodnije v Trstu priča, ki je 27. septembra t. 1. 22 italijanskim listom pot v Trst prepovedal.
Vnanje države.
Srbski minister Bof/icevic prejel je od našega cesarja red železne krone prve vrste, kar je menda na Srbskem jako dober vtis napravilo.
Na laškem je odstopil pomorski minister.
Angleška „Pall Mali Gazette“ pripoveduje, da razmere med Avstrijo. Meniško in Basi jo niso nikdar srčneje bile, nego so ravno sedaj. Ruska vlada, dasi tudi ne četrta v zvezi, popolnoma avstrijsko-nemško-laškim prizadevam glede ohranjenja evropejskega miru pritrduje.
Bumunija kupuje zlato, da bo novce iz njega kovala. Narodno banko v Bukareštu je vlada pooblastila, da ga za pet milijonov frankov nakupi.
Bumunci so se jeli gibati. Po orož-nicah se vse prestroja, novi topovi se naročajo in ni še dolgo, kar jim jih je Krupp iz Essena 24 poslal. Vaje v ostrem streljanji so dan na dan in največjo skrb in vso pozornost ravno na topništvo obračajo. Komu velja?
Po Albaniji vlada popolna anarhija. ’ Roparji se m nože od dne do dne, kakor gobe po jesenskem dežji in kdor ima silnišo pest, ima tudi večo pravico za-se. Roparji so že toliko predrzni, da jim cerkve niso več svete, ter se iz njih ravno tako krade in pobira, kar se doseže, kakor drugod. Vlada pa spi in se nič ne zmeni, dasi tudi se škofje in konzuli pritožujejo.
Stroški z a o k u p a c i j o iz r usko-tur-ške vojske, ki jih ima Bolgarska Rusiji povrniti , znašajo 10,618.250 rubljev ali pa 26,545.622 frankov. Bolgarija jih bo v sledečih obrokih plačala: 13.septembra bil je prvi obrok, in Bolgarska ga je izpolnila s svoto
400.000	rubljev. Sedaj mora še dvanajst let po 800.000 rubljev plačevati in to na 13. januarja iu 13. julija vsakega leta po 400.000 rubljev. Plačevanje se godi v Sofiji pri „narodni banki“ v frankih. Ruska ne zahteva nikakih obresti od tega povračila.
Vravnava crnogorsko-turške meje zadela je zopet na nove opovire, za kterimi se menda turške spletke skrivajo. „Glas Črno-gorca“ pa piše, da je vsa stvar zlagana, in pravi, da od kar svet stoji, še ni bilo takega sporazumljenja med Visoko porte in Ornogoro, kakor je ravno sedaj. — Dobro, če le res!
Jabelko ne pade daleč od debla, velja tudi v političnem življenji. Knez Bismark čuti, da se pomika proti cilju in koncu, ki nas vseh čaka, in je vže skrbeti jel, da za svoje mesto vrednega naslednika preskrbi. V to pa Bismark ni nikoga druzega odločil, kakor lastnega sina. Sin njegov, grof Herbert Bismark, bil je do sedaj poslaniški sovetnik v Londonu, in bo, kakor „Politik“ poroča, službo zapustil, ter v nemškem ministerstvu višjo službo v bližinji svojega očeta, kneza Bismarka, prevzel, ker se ga je menda oče v teku letošnjega leta v Gostinu toliko privadil, da ga silno težko pogreša. Mogoče, — ali nam se pa zdi, da ta spremen ni nič druzega nego čist navaden nepotizem, ki se med vrsticami bere. Oči-vidno je, da sin ne bo odraah na očetovo mesto stopil, kadar bi danes ali juter oči zatisnil; da pa dolgo ne bo čakal, za to bo že stari očka skrbel. Saj on to ume, kakor nikdo drugi tako; je le prašanje, če bo imel sin talente očetove.
Francoski socijalisti so 7. t. m. sklenili resolucijo, da se jim ure za delo zmanjšajo, da so vsak teden po en dan čisto prosti; vsak naj dela le po 8 ur, kar je več, naj se mu za tisto dvojna plača da. Ob enem se delavci tudi opozorujejo, naj vsi pristopijo k so-cijalno-prekucijski stranki francoskih delavcev, da bodo takrat pripravljeni, kadar si1 socijalna revolucija prične.
Francoska zadruga stalnih radikalnih odborov izdala je oklic, da je domovina in republika v nevarnosti, Nevarnost ji menda od
Orleancev preti, ki se pripravljajo, da jo vničijo. Za to se jim silno potrebno zdi, da bi se po celi deželi stalni odbori nastavili, ki naj bi republiko branili. Vse prav, naj bila bi le republika boljši kot monarhija; ali ravno francoska ne bode tega nikogar prepričala.
Kakor se Suje, bodo Angleži Egipt zapustili; pravijo, da na mesec po 4 funte sterlingov za vsakega angleškega vojaka egiptovski državni zaklad prehudo obtežuje. Dva tisoč mož odpotovalo bo menda takoj sedaj, drugi pa o Božiču.
Izvirni dopisi.
Iz Celovca, 13. oktobra. (Nekaj o praktični izpeljavi jezikovne ravnopravnosti.) Žalostilo je, da politični boji naše najboljše moči požirajo, in marsikdo, ki bi se morda izuril in izučil za najboljšega narodnega gospodarja, zgodovinarja, jezikoslovca, naravoslovca ali kar si bodi, ne pride nikoli do resnih študij, ker nas vse vznemirja politični boj, in morajo najboljši možje naroda vedno na straži stati za hrambo pravic, ki so naravno človeške in državljansko zakonite, ter bi sploh nikoli ne smele v nevarnosti biti. Jasno pa je tudi, da od politične borbe odnehati ne smemo, dokler je naše narodno živenje samo v nevarnosti. Kajti kaj bi nam koristila še tako lepa in bogata literatura, ako bi se pa med tem časom naš narod potujčil in bi ne bilo koga, da bi naše bukve bral! Tako na primero Slovenci v celovški okolici še slovensko brati ne znajo, ker se tega v šoli niso nikoli učili; ako bi kdo najlepše slovenske bukve zastonj med nje deliti hotel, bi jim vendar nič ne koristile, ker jih brati ne znajo. Gotovo pravo smo tedaj zadeli, da tirjamo pred vsem narodne šole in vradnije.
Toda preteklo bo še mnogo vode, prej da to dosežemo. Sedanja vlada obeta in obeta, pa le malo stori, se ve, da ima vsestranske ovire, celo od lastnih organov. Ta zavornica bo pač še dolgo, dolgo ostala. Dokler imamo napravo deželnih šolskih svetov, bomo koroški in štajarski Slovenci vedno le drobtinice pobirali, ki bodo od bogate nemške mize padale. Večina v koroškem in štajarskem šolskem svetu bo zmirom iz nemških mož sestavljena, in če bi bili prav pravični, v dvomljivih slučajih bodo vedno tako ukrenili, kakor bo za Nemce bolje kazalo. Pa to bi se dalo še prenašati, a kolikokrat nam Nemci niso pravice pripoznali v potrebnih bivstvenih rečeh? Mar bi ne bilo mogoče, da bi se namesto deželnih naredili narodni šolski sveti? Meni vsaj se vidi ta misel prav lahko izvršljiva, da bi se za vse Slovence naredil en sam narodni šolski svet v Ljubljani. Dežele ostanejo kakor so; saj deželni zbor s šolskim svetom nima druzega opraviti, ko da dovoli denarno svoto za šolske potrebe in da pošlje nekaj zastopnikov v deželni šolski svet. To oboje pa se tudi potem lahko zgodi.
Vsi slovenski okraji teh dežel naj bi spadali potem pod en narodni slovenski šolski svet v Ljubljani. Denarne svote za ta narodni svet in njegovo delovanje naj se odločijo po odstotkih prebivalstva. Ker je koroških Slovencev tretjina prebivalstva, naj bi koroški deželni zbor tretjino svojega šolskega budgeta odrajtal matici slovenskega šolskega sveta v Ljubljani, kateri s tem vzdržuje šole v slovenskih okrajih koroških. Isto naj se zgodi na Štajarskem in Primorskem.
Razun teh dežel obsega narodni slovenski
šolski svet celo Kranjsko. V skupni šolski svet pa bi kranjski deželni zbor poslal 3, štajerski izmed spodnještajarskih poslancev 2, koroški izmed slovenskih poslancev 1, goriški izmed slovenskih poslancev 1, tržaški in isterski skupaj 1 svetovalca. Potem bi še vlada imenovala nekaj udov, na pr. za vsako deželo enega. Bilo bi potem takem narodnih šolskih svetnikov nekako 12—13; gotovo lep svet: 12 najizvrst-niših šolskih mož. Kako bilo bi lahko vse popolno! Kar bi enemu manjkalo, imel bi drugi, kar bi ta ne vedil, vedil bi drugi, in vendar koliko manj bi stalo, kakor stane dandanašnji. Le poštejte, koliko šolskih svetnikov ima teh pet dežel vkup, in videli bote veliko razliko v plači; v delovanji bi ne bilo nobene — mogoče, da bilo bi delovanje še boljše in nepristraniše. Narodni šolski svet v Ljubljani naj bi nastavljal in odstavljal .učitelje, šolske nadzornike, vredoval in določeval plače itd. Ce mogoče, bi se mu dalo še več pravic, kakor jih imajo zdaj deželni šolski sveti. — To doseči je mogoče, pa tudi prizadevanja vredno, kajti s tem bi se odstranil največi del narodnih prepirov in pritožeb! Po tem zgledu se zna osnovati potem tudi nemški, češki, poljski itd. šolski svet. Bi ne bilo mogoče enakega zedinjenja na pravoslovnem polji ? Gotovo je mogoče tudi v sodniškem oziru doseči nekako zedinjenje Slovencev in olajšati izvedenje ravnopravnosti, ne da bi se dežele trgale in razkosale. In sicer tako-le: Okrajne sodnije na Koroškem, Štajarskem in Primorskem naj bi se po narodnosti razločile in omejile. Za vse slovenske okrajine na Koroškem se naredi posebna okrožna sodnija, kakor je na pr. v Novem mestu ali v Celju. Ta okrožna sodnija naj pa potem pripade pod ljubljansko višjo sodnijo. Korošci imamo tako višo sodnijo izven dežele, namreč v Gradcu; ali ni vse eno, ako pridemo potem pod Ljubljano, namesto pod Gradec? Nemški Korošci, ki obdržijo zdajno celovško deželno sodnijo, ti pa naj tudi zanaprej spadajo pod Gradec! Ped celjsko sodnijo naj spadajo vsi štajarski Slovenci; cela kresijska celjska sodnija pa naj pripade viši sodniji ljubljanski. Za slovenski del goriške dežele, za tržaško okolico in za slovenski del Istre naj se naredi okrožna sodnija v Gorici ali pa v Trstu, ali v obeh mestih ter naj se tudi podredi ljubljanski nad-sodniji. Lahi pa naj imajo svojo lastno sodnijo. Na tak način bi bili Slovenci združeni pod eno nadsodnijo, in ker bi v ozemlji te nadsodnije razun male pešcice nemških Kočevarjev in celjskih nemškutarjev bilo pre bivalstvo skoz izključljivo slovensko, se bo tudi lahko zaukazalo slovensko in samo slovensko uradovanje! Nemško uradovanje bo le nekaka izjema (osobito za Kočevarje), slovensko uradovanje pa bo navadno. In ali je to doseči mogoče? Ali se komu ali kteri deželi s tem kaj krivice stori? Ne, nikakor ne. Koliko laglje pa bi bilo potem slovenske sodnike dobivati in ne bilo bi treba se več izgovarjati, kakor se je izgovarjal štajarski ces. namestnik, da za Brežice nima sodnikov, ki bi popolno slovenski umeli. Kaj pomaga, če med seboj javkamo in tožimo? Naši poslanci naj krepko stopijo pred gospodo ministre in naj jim razložijo, da in zakaj to terjamo, in da je obstanek in bodočnost našega naroda od teh zahtev odvisna; potem bodo že bolj resno prevdarili naše zadeve in potrebe.
Bog pomozi in sreča junaška! Da ste mi zdravi in ne prepirajte se zavoljo tistih volitev velikega posestva, tem rajši pokupite tiste stare podrtije, ki se grajščine imenujejo, da bo enkrat nemškutarije na Kranjskem konec!
Iz Celja, 22. oktobra. Vitežki red III. vrste se je včeraj 21. t. m. slovesno izročil č. g. celjskemu opatu, Ant. Vrečko-tu. Na predvečer — v soboto — napravilo je pred opatijo veteransko društvo serenado: veterani so svetili, a svirala je mestna godba. Enaka bakljada se je potem napravila mestnemu županu dr. Neckermannu, odlikovanemu z naslovom: cesarski svetovalec.
V nedeljo 21. oktobra zbralo se je ob ’/212 mestno starešinstvo z nekterimi drugimi odličnimi gosti v okusno venčani dvorani na magistratu, kamor sta došla ob 8/t12. ces. kr. okrajni glavar in č. g. opat. Po kratkem nagovoru pripne g. Haas na prsi g. opatu imenovani red; g. odlikovanec se zahvali za to najvikše priznanje njegovih zaslug. G. mestni župan povzame potem besedo, v kteri povdarja, da je g. opat vedno v naprednjaškem duhu pospeševal blagor celjskega mesta, si pridobil ljubezen prebivalstva ter mu vošči srečo v imenu celega mesta, za kar se mu g. opat zahvali ter obljubi, kakor do zdaj, tako tudi zanaprej ravnati.
Ob eni popoludne se je pričel obed v opatiji, h kteremu so bili povabljeni načelniki vseh celjskih vradov, ravnatelji šol itd. — Ob ^5. uri zvečer so se ubožci celjske fare v opatiji obdarovali. — Med tem, ko „Slovenec“ objavlja to poročilo, pristavlja tudi še svojo željo: Naj bi odlikovani gosp. opat pač nikdar ne pozabil, da ga je rodila slovenska mati, naj bi se spominjal tudi svojih slovenskih rojakov ter povspeševal opravičene težnje svojega ljudstva; takrat se bomo iz srca veselili nad tem odlikovanjem tudi mi, ki smo mu bratje po krvi.
Na Goriškem, 10. okt. („Narodni dom“ ali „šolska matica?11) Našel sem bil zadnjič vendar-!e prostor resnici in pravici v Vašem cenjenem listu. Dobro! Mislil sem vže, da pri nas na Slovenskem ne mora resnica na dan: sem pač star pesimist! — Oni dopis moj so nekod hvalili, a drugod spet ne tako. To mi priča odgovor v 152. listu „Slovenca“. Naj mi bo dovoljeno še jedenkrat resnico zagosti; saj obljubujem, da v zadnje glede tega. Kakor sem vže dejal zadnjič: spreobrniti ne upam nikogar; le resnico bi rad povedal: povabil bi rad srečnejše svoje sobrate, da bi se v prihodnje — v drugih obzirih — bolje ozirali tudi na druge, ki so Slovenci, pa ne Kranjci! Nu, če bi pa mogel kolo obrniti, toliko bolje; pa dejal sem uže, da sem pesimist!
Govoriti mi je zdaj z g. dopisnikom H. On imenuje moj dopis „žalostni pojav", ki ga „mora obžalovati"; pravi: da jaz „dolžim narodne voditelje in začetnike tega podjetja"; da je to „nehvaležnost“; da „ima »Naroden dom" (t. j. njegovo zidanje) občekoristen namen.
I. Žalostni pojav — pravi g. dopisnik, ali imam res sam jaz take misli? Zdi se, ker on rabi jednino. Pa poglejmo!
„Slov. Narod" od 31. januarja 1S82 dokazuje potrebo, da si ustanovimo »šolsko matico". »Posnemajmo Gehe!" nam kliče tu. Isto tako »Slovenec" od 28. novembra 1882, »Narod" od 1 februarija 1882: »Pred vsem osnujmo si svojo »šolsko matico". — »Narod" od 17. oktobra 1882: »Mi imamo na Koroškem čez
100.000	bratov, koji so germanizaciji izpostavljeni; treba jim bo hitro pomagati.1* »Narod** od 3. novembra 1882 priporoča spet „šolsko matico*1 — in kaže na Cehe. Dalje: „Škoda, ktero nam dela nemški »Sehulverein-*, bo tem večja, čem dalje držimo križem roke!*1 Pa ne le opominja, tudi obljubuje »Narod* pomoč. Dne 29. novembra piše: »Kedar bodemo tu vse pozicije sovražniku vzeli, potem bodemo tudi za Korošce skrbeli.........“
Ali sem tedaj res sam, ki hočem „šolsko matico** namesto „Narodnega doma**?
2.	Pa saj gosp. dopisnik H. obljubuje ali sporoča, da se bo to osnovalo itd. Oe bi bilo mogoče! Ali Vam nisem zadosti jasno povedal, da sem vnet za „Narodni dom** sploh, a da zdaj ni še čas za to! Dajte mi poroštvo, da bomo mogli mi borni Slovenci zidati „Narodne dome“, pa se ob enem vspešno braniti samo-goltnih Germanov, in spodbijati njihove namene z jednakim orožjem — denar sveta gospodar — onda bom jaz prvi, ki Vam bo slavo pel. Ali je pa to dvoje ob jednem mogoče nam malobrojnim in sploh ubožnim Slovencem?
Za »Narodni dom** hočejo začetniki te ideje menda dobiti blizo 100.000 gld. Dne 5. februarija 1882 se je ustanovilo to društvo Narodni dom“; začeli so zbirati doneske — in vspeh? V 19 mesecih so menda nabrali kakih 10.000. Eecimo, da se bo ravno tako vspešno nabiralo tudi v prihodnje — pa nočem biti prerok, Slovenci se kmalo navdušijo za kako stvar, in nočem zatrdovati, da isto tako se tudi brzo ohlade; ampak le rečem, da mnogokrat ne more tvarinsko pomagati, kakor bi rad; jaz n. pr. štejem sam sebe med poslednje, dasi sem si svest svoje dobre volje.
Tedaj naj bi se isto tako nabiralo in bi se stekali doneski v prid „Narodnega doma**, kakor do zdaj, potem nam bo treba čakati še 14 let. In med tem časom bi morali samo za „Narodni dom** delati; da bi tudi za „šol. matico'* vspešno delali, to ni mogoče! In koliko se nam lahko pokvari v teh letih? Ali ste brali »Slovenca* štev. 152 (ali ktera, tam blizo bo), ali ste slišali zdihovanje potapljajočih se v celovški okolici? Ali ste slišali jadikovanje Slovencev v Istriji, kakor ga opisuje „Edinost“ — ali „Slovenec“ št. 155?
3.	Ali hočete še dokazov? Poglejmo spet
v časnike; n. pr. „Narod“, ki nam je bil včasih »ideal*. Zgoraj sem omenil, kake misli je imel prej o „šol. matici* in o potrebi iste za slov. dežele. — Pa pozneje? Dne 29. novembra je brati v njem: Nemški „Schulverein“ bode dosegel ravno nasprotno od tega, kar namerava, (namreč): krepki upor Slovencev proti germanizaciji. Nemški „Schulverein“ dela le eksperimente .......Tudi na Koroškem se ogibljejo
narodnjaki: Korotan še ni izgubljen! Jaz pa pravim: kader ne bo več Bleivveisa na Kranjskem in Einspielerja na Koroškem, onda čete videti! Res, da tudi on ne more delati „ču-dežev* v sedanjih razmerah — pravil mi je to pred letom sam, a stori pač, kar storiti more iskren narodnjak! Pa zopet spominjam na dopise s Koroškega v „Slovencu“ in „Miru“! — Pa odkod »Narodovo* prelevenje ? odkod to njegovo spreobrnenje ?
Vem od kod, in lahko bi povedal očitno, naj bi se bil namenil dražiti in zabavljati, a to ni bil in ne bo moj namen, ampak govoriti le resnico. Resnica pa je, in — mislim, da nikdo ne more ugovarjati — da potrebniša je v dandanašnjih razmerah naših slovenska »šolska matica", kakor »Narodni dom*.
Domače novice.
(.Zaplenjen) je bil včerajšnji »Slovenec* zavoljo dopisa iz Trsta o tržaških in okoličnih razmerah, ki se nam ni ravno hud zdel; a vidi se, da so nektere reči prav »nolli me tangere*, to je, za časnikarsko pero nedotakljive. Da svoje bralce za zgubo nekoliko odškodujemo, naredili smo današnjemu listu prilogo.
(Deželni zbor kranjski) je bil v soboto o v, 10. uri ponoči končan K večerni seji prišlo je ravno komaj zadostno število poslancev, namreč 19, drugi so bili že odpotovali iz Ljubljane. Dnevni red se je ves rešil. O tem zdaj le to, da statut ljubljanskega mesta ni bil sprejet. V tej seji je dr. Zarnik odložil poslanstvo, toraj bo nova volitev. Ob koncu seje zahvalil se je deželni glavar grof Thurn deželnemu predsedniku za njegovo marljivo in vljudno sodelovanje, potem zbornici in posebno odsekom, ki so tvarino tako dobro premleto podajali zbornici v obravnavo. — Deželni predsednik baron Winkler povdarjal je posebno to, da ste zdaj narodna in nasprotna stranka složno skupaj delovali in da je to poroštvo za boljšo prihodnost. — Slednjič se je dr. Poklukar v imenu zbornice zahvalil deželnemu glavarju grofu Thurnu, da je umno, mirno in nepristransko vodil zborovanje in seja bila je sklenjena s »slava* in „hoch“-klici. — Poslušalci so odšli mirni in tihi; vsak si je mislil, kar je hotel.
(Šest sto goldinarjev) se je v deželnem zboru, kakor do sedaj, tudi letos odločilo za nagrado onim učiteljem, ki dokažejo, da vspešno nemški, ki ni zapovedano, podučujejo. Denar se je skozi okno vrgel, kajti vspeh, ki se po deželi v nemščini po takem podučevanji doseže, ni piškavega orha vreden. Ali res naši poslanci tega niso vedeli? Naj bi se bili novci rajši določili v podporo revnih učencev, ki jih je toliko po deželi, da bi se jim bila rajši kupila gorka obutev in obleka za zimo, gotovo, bilo bi veče dobro delo.
(.„Laibachericau) včeraj na prvi strani izraža veselja nad tem, da se je deželni zbor kranjski končal tako mirno in da so se tudi njegovi udje nasprotne stranke pokazali tako spravljive, da vnanjim svojini prijateljem ne bodo všeč. Članek konča s tem, da se »svet vendar-le giblje* ali »zemlja vrti*, čeravno so se narodni in oni poslanci med seboj dobro sporazumeli.
(Dr. Zarnik) v včerajšnjem »Slov. Narodu* pojasnuje svojim volilcem svojo odpoved poslanstvu s tem, da je odstopil zato, ker o vprašanji zavoljo 600 gl. za poduk v »drugem* deželnem jeziku po ljudskih šolah je bil čisto osamljen. Čakal je toraj le toliko, da je bila postava o mitnicah na cestah od Rakeka proti Hrvaškemu in Ribnici, za ktero se je po želji svojih volilcev potegnil, sprejeta, potem pa je odložil svoj mandat.
(Zasežen) je bil v soboto »Slovenski Narod* zavoljo nekega dopisa, cikajočega na znane dogodbe v deželnem zboru kranjskem.
('Vstrelil) se je sinoči v šentpeterski kasarni podčastnik Honigmann, zakaj, se še ne ve. Zadel se je s puško v glavo in bil takoj mrtev.
('Veselica „delavskega podpornega društva“) v spominj 151etnice njegove je bila zelo živahna, vsi prostori čitalnične restavracije prenapolnjeni. Telegramov in pisem došlo je od vseh krajev veliko število. Veselilo pa je po-
sebno vsakega to, da se je še le prav pred kratkem osnovani pevski zbor tega društva tako dobro obnesel, za kar gre nemajhna hvala pevovodji gosp. Justinu. Veselica končala seje v najlepšem redu, kakor je bilo sploh vse Židane volje, čitalničnih prostorov že davno nismo videli tako polnih — vzlasti, ker nektere vrste ljudje zanemarjajo to gostilnico.
(,Zgubljena zlata ura.) „Laibacherica“ poroča, da je pastir v Krmi našel zlato, dragoceno uro. ki jo je moral zgubiti kak hribolazec ali lovec. Ta ura je zdaj pri gosp. Gasparinu, županu v Radvinu pri Bledu na Gorenjskem, kjer jo proti primerni odškodnini dobi tisti, ki jo je zgubil. Dozdaj, čeravno je tega že dolgo, se ni oglasil še nihče z;l-njo.
(Učiteljska zborovanja. Konec). Odborova seja je bila samo jedna 15. jul., v kteri so bile naznanjene društvene spremembe, in določil red občnemu zboru. Predšteva ni mogoče na tanjko določiti, vendar toliko vemo, da bode letos kakih 400 gld. več izplačati vdovam mimo I. L
—	Tem več se bode trosilo, tem manj se bode moglo potem obligacij nakupiti, a shajalo se uže bode. — Oglasi se za besedo učitelj P. iz R. ter želi, da bi se privatni dolg brž ko brž iztirjal. Poročevalec odgovarja, da je denar pri društvenikih naložen, ki plačujejo obresti po 6 gl., teh eden je zastavil hišo in vrt, a pri drugih dveh tudi se ni zgube bati, ako nista pri ti priči že vplačala, bosta to v kratkem, sicer naj si pa to opombo gg. A. in St. ad notam vzameta. Poročevalec naznani, da bode dnevni red danes zelo obširen, več takih stvari, ki imajo priti pred odborove seje, je danes na dnevnem redu, potem pa nekaj prošenj za podporo in posojilo, nadalje pa še dvoje prošenj za pristop k društvu. Zbor želi, naj bi se najprej naznanile prošnje za podporo in pripomoč, da bi se vedelo, kaj se ima razdeliti vsakemu. — Gosp. T. pa posebej želi pojasnila, je-li mogoče iz društvenih pripomočkov dajati izredne podpore. Tajnik to razjasni s tem, da pravi, da se je lani nakupilo iz prebitka obligacij za 1030 gl, nominalne vrednosti 1300 gl., ako se kaj več potrosi za vdove in sirote ali za izredno podporo, bode se toliko manj nakupilo obligacij, a kakor se sedaj kaže, društvo bode vsigdar lahko spolnovalo glavni namen: podpiranje društvenih vdov in sirot. Po teh opazkah se stvar nadalje obravnava, in sklene se, da se ima dar Njih Veličanstva obrniti za izredne podpore. Tajnik pravi, da hoče prošnje predlagati v tem redu, kakor so se prosilci (prosilke) oglašali.
1. Barbara Štamcar, 52 let stara, vdova r. A. Štamcarja v Selcah na Gorenjskem, dobi izredne podpore 25 gl. — 2. Janez Zupanec, vpokojeni učitelj, poslednjič v službi pri Novi Štifti na Štajarskem, sedaj organist v Šmartnem pri Gorenjem gradu na Štajarskem, oče mno-gobrojne družine, dobi pripomoči za letos 40 gl.
—	3. Josefina Jerom, soproga r. učitelja Je-roma, umrl. pri sv. Križu 1. 1879, prosi izredne podpore. A7dova ima le po milosti pokojnine na mesec 10 gl. 40 kr., stanuje sedaj v Ljubljani, da lože dečka v šolo pošilja. Privoli se ji izredne podpore 15 gl. z ozirom*na dar Njih Veličanstva. — 4. Leopoldu Pegamu, učitelju v Sorici, sedaj imenovanem za Preloko, ki je v silno žalostnih razmerah, kakor kaže zdravniško spričevalo. sklene društvo podariti izvanredno 20 gl. Prošnji vdove Antonije Kuharjeve se ustreže, in prizna se nji pokojnine 100 gl., a 7 otro-
Dalje v prilogi.
Priloga „Slovencu“ št. 168.
kom podpornine po 25 gl. na leto vsled §11. društ. pravil, ker je rajni Blaž Kuhar letnino redno plačeval. Prvi obrok je s 1. novembrom t. 1. V društvo se sprejmeta a) Franjo Jeglič, učitelj na Dovjem na Gorenjskem, prošnja je z zdravniškim spričalom podprta in prosilec je uže plačal vstopnine 21 gl.; b) Leopold Vazlaček, učitelj v Laščah. Prebere se njegovo zdravniško spričalo in po kratkem razgovoru se tudi ta sprejme v vdovsko društvo. Za novega uda sprejme se tudi Avgust Adamič, učitelj pri sv. Petru v Ljubljani. Pristopil je sicer društvu 1. 1864, plačal vstopnine 10 gl. in letnine 15 gl., zadnja leta 1868. Sedaj pa želi, da naj bi se mu nekaj letnine vštelo. Prošnji zarad povračila se ne more vstreči, ker je določno zoper § 5. društvenih pravil, ako se tukaj vstreže jednemu, oglasi se jih takoj še mnogo, ki hočejo pod tem ali onim imenom povračila, a prosilcu ni treba prilagati zdravniškega spričala. Na dnevnem redu je še prošnja nadučitelja G. K. iz K. Na to prošnjo se društvo ni moglo ozirati, ker je prosilec za 3 leta letnino na dolgu in tudi še nekaj vstopnine, da-siravno je uže 1. 1867 pristopil, a dovolil se mu je obrok za vplačevanje. Za pristop k društvu oglasita se še dva navzočih učiteljev, ki se sprejmeta takoj, ko priložita prošnjama zdravniško spričalo. — Za pregledovalce računov se volijo vsklikoma učitelji: Kovšca, Potočnik in Zarnik Martin. Po predlogu učitelja M. Zarnika se voli per acclamationem sedanji predsednik in blagajnik. Ostane tudi sedanji odbor, in namesto umrlega Kuharja stopi v odbor učitelj 8. Punčah iz Rudnika. S primernim nagovorom predsednika in slava-klici presvi-tlemu cesarju se zbor konča in odboru se nalaga izvršitev sklepov. Končajmo pa to poročilo s zastavico. — V Ljubljani je javno poslopje, tam je mnogo sedežev pripravljenih. Ali povabljeni ne morejo priti, in se raznim načinom izgovarjajo, tisti, ki bi potrebovali prostora, ne morejo priti, a tisti, ki niso poklicani, se radi oglašajo. Kaj je to? Vdovsko učiteljsko društvo. Zdravi in čvrsti ne marajo pristopati, bolehni se ne morejo sprejemati, niti se ne more redna podpora deliti drugim, nego opravičenim. — Učitelji, bodite podobni modremu možu, ki je v lepem vremenu streho popravil in vodo jezil, še preden mu je bregove prestopila.
(Kdor hoče v kratkem času veliko zaslužiti in obogateti), naj ne zamudi lepe priliko, ktera so mu sedaj iz zgolj rodoljubja ponuja. Sreča ga bode ravno tako gotova našla, kakor takrat, kedar mu jo ciganka pove, razloček je le ta, da je ciganka z malim darom zadovoljna, a tukaj se vendar nekaj vložnine zahteva. Le poslušajte in strmite! Kdor plača 150 gld„	dobiva	vsak	mesec najmanj 5 gl.
300	„	„	„	„	„	12	„
500	„	„	„	„	„	20	„
1000	„	„	„	„	„	45	„
2000	„	„	„	„	„	100	„
Kapital ostane, le ako bi kdo zahteval povračilo, izplačajo se mu novci tri dni po odpovedi. Vse drugo pove Altnnin et comp. Bank-geschiift na Dunaju. Tako tedaj za 150 gld. vložnine so dobi na leto 60 gld. in kapital šl ostane. Ali ni res to krasno? Za 1000 gld. vložnine pa 640 gld. — Tako beremo že v drugič v „Oglasniku“ k „Novicam“. Ljudi pred tem nočemo na dolgo svariti, stvar je tako očitna, da se lahko z rokami prime iu finale takim borznim igram je ali norišnica ali jet-
nišnica in pa samomor, — a le čudimo se, da take stvari po domačih listih beremo, pa saj vemo; vrednik ni odgovoren zato, kar „Oglasnik“ prinaša, morda pa tudi levica ne ve, kaj desnica piše. V „Laibacherici“, seveda na zadnji strani, stoji še vedno tisto sleparsko priporočilo nekega človečeta, ki se imenuje pl. Orliczy in še prideva naslov c. kr. profesor. No, ta slaven mož, tako smo brali po časopisih, je stal v Berolinu pred sodbo. Tam se je očitno dokazalo, da on ni plemenitega stanu, niti c. kr. profesor, bil je svoje dni pri vojakih, rodom je Ceh; njegove graščine so nekje v „Franc-Josefs Land“. Profesor se pa zato imenuje, ker je bil nekaj časa ljudski učitelj, a zagovarjal se je rekoč, da v Avstriji vsacega ljudskega učitelja imenujejo „profesorja“. Ta velik „dobrotnik“ loteristov je bil kljubu njegovim zagovorom obsojen, ali mu še kdo verjame, ne vemo, toliko pa vemo, da njegova ponudba še zmirom onečastuje časnike. Svet je res čuden. Ne govori zastonj sv. pismo: kdor poželi bogastva po vsaki ceni, zabrede v zadrege hudobnega duha. Kdor pa se po časnikih in na tak očividen način da za nos voditi, smeši se samega sebe. Beremo pa tudi po časnikih naznanila o loterijah, ktere so v Avstriji prepovedane, ali ne bi bilo dobro, da bi slavna hermandad tudi včasih v časnikih po kotih in kotičkih pogledala?
(Naš domoči peš polk Kuhn št. 17) se je vrnil včeraj s svojim štabom iz Hrvaškega v Ljubljano. Na kolodvoru zvečer ga je pričakovala precejšnja množica ljudi ter radostno sprejela vojake.
Razne reci.
— Iz Škofje Loke se nam 22. t. m. piše: Danes zjutraj 20 minut pred štirimi čutil se je v našem mestu precej močen potres, trajajoč kake 3 do 4 sekunde. Sunljej je prihajal, kakor je bilo čutiti, od severo-zahoda.
— Skušnja v v i n o r e j s k i šoli na Slapu bo dne 27. t. m. ob 9. uri dopoludne.
— Odbor za Miklošičevo slavnost na Dunaji prosi najnujniše vse učence Miklošičeve in slaviste v obče, naj blagovolijo svoje fotografije v vizitni obliki kakor najhitreje poslati pod naslovom: „ Akademicky spolek, Wien, VIII., Neudegergasse 23,“ ali: „Akademično društvo Slovenija, I., Universitat."
—	\ preteklem šolskem letu seje v 253 srednjih šolah podučevalo 70.435 učencev in sicer na 166 gimnazijah 53.787, v 87 realkah pa 16.648 učencev. V nemškem učnem jeziku se je podučevalo 62%, v češkem 19%, v poljskem 10°/0, ostalih 9% pa v laškem, ruteniškem in hrvaškem jeziku.
— Dunajski časnik „Alliance israe-lite“ (židovska zveza) poroča, da zarad proti-židovskega gibanja misli nekoliko judovskih bogatinov dosedanjemu verospoznanju slovo dati ter se pokristjaniti. — Dobro sicer, a nam manjka vere. Bodo li korak storili iz prepričanja ali le politike? Nam hodi na misel tiger in njegove maroge. Naj bi se le motili!
— Za profesorja cerkvenega prava v Pragi jo poklican prof. Rudolf pl. Scherer iz Gradca, kterega zarad učenosti vse hvali.
— Nova cerkev na Dunaji se bode kmalo pričela zidati. Že o snlrti cesarja Franca I. je družbina sklenila za novo cerkev nabirati ter je tudi mnogo denarjev nabrala, a za zidanje cerkve na Dunaji mnogo premalo. Na obresti naloženo se je pa tako narastlo, da bodo z zidanjem kmalo pričeli.
—	f Henrik baron Frankenstein, c. k. kamornik, je na Dunaji v 58. lotu svoje starosti umrl. Bil je ranjki brat podpredsednika državnega zbora nemškega cesarstva v Berolinu ter prav veren katoličan. R. i. p.
— Iz Celovca prinaša „Tribiine“ žalostne podobe, ki naše bolj žalostne razmere in gnjilobo ljudstvenega življenja kažejo. Dvanajstletnih požigalcev in trinajstletnih morilcev, ki s premišljenostjo hudodelstvo doprinesti, in od sodnika vprašani, če jim je kaj žal, pravijo predrzno, da nič, svet vendar ni še velikokrat videl! Požigalca, dva dvanajstletna dečka, zažgala sta v Oelovci v šentviškem predmestji nek hlev in obstala, da sta to nalašč storila. Ne s tem zadovoljna, hotela sta tudi še mestno gledišče v Celovci zažgati, kjer so ju pa prijeli. — Ubijalca sta pa po trinajst let stara in sta ubila in oropala tretjega dečka, ki je perilo nesel. Tisto perilo ju je izdalo. Tudi ta dva pravita, da jima ni prav nič žal! Kaj je temu vzrok? Liberalizem in konkubina t. Pod liberalizmom se na Koroškem broz-verstvo razume (menda tudi drugod) in on-dašnji liberalci pravijo: „čim manj vere, tim bolje se ž i v i! “ Edina vera, ki jo koroški liberalci še imajo, je ta, da se morajo slovenski kraji, čim preje, tim bolje — ponemčiti. Za poduk v krščanskem nauku se živ krst ne briga, in če se, tako se mora krščanski nauk slovenskim otrokom v nemškem jeziku predavati, ki ga toliko razumejo, kakor kmet logaritme. No, nasledki se kažejo, pa se še bodo čedalje bolj. —■ Druga velika nesreča za deželo je konkubinat, iz kterega neznano veliko nezakonskih. otrok izhaja, ki nikdar očeta ne poznajo. Matere se jih tudi kmalo odkrižati skušajo in jih za pastirje v službo dajo. Oba, pastirček in teliček, v nevednosti dorasteta. Iz teleta bo vole, iz pastirja pa hlapec (če ne prej hudodelec), po duhu voletu kolikor toliko soroden, s kterim je na planini zrastel. Iz-gledov je brez vsega števila mnogo več, kakor po drugih deželah, kjer konkubinat ni navada, ampak izjema, ktera se vsem poštenim studi. Na Koroškem pa je to huda, že stara rana. Ako pojde tako dalje, gorje Korošcem in koroški deželi!
— Ravnatelj Hagenauer v Linču, ki je pred nekako dvema mesecema veliko svoto novcev izneveril, je bil na štiri leta hude ječe obsojen. Državni pravdnik jo proti premajheni kazni pritožbo vložil, ktero je višja sodnija tudi potrdila in kazen od štirih na sedem let povikšala.
— Učenjak na p r a ž k i veliki šoli, po svojih učenih protižidovskih spisih celemu svetu dobro znani profesor Rohlingy stoji v preiskavi pred disciplinarno sodnijo. Židje so ga na to tožili in minister Konrad moral ga je v preiskavo vzeti, baje zaradi tega, ker je nedavno izdal v Paderbornu brošurico, ki je bila tako pikro pisana, da je menda akademično čast žalila. — Spisa nismo čitali, toda gotovo se ne motimo, ako pravimo, da je brošurica le krive nosove žalila, ker jih je dostojno oše-škala, in prizadeti so kopje obrnili in rekli: „Po tej brošuri je žaljena čast akademičnega starešinstva, tedaj z Rohlingom na zatožno klop! “ lzvestno seje nadjati, da se mu nebo nič žalega zgodilo.
— Zadruga D raž danskih trgovcev s knjigami razstavila bo od 31. oktobra do 12. novembra t. I. v Doublettovi dvorani v Draždanih blizo 800 komadov cerkvenozgodo-vinskih rokopisov in tiskanih del. Med razpostavljenimi starinami velike vrednosti videlo se bo kakih 50 starih svetih pisem in med temi tudi slavno dvainštiridesetverstično Gutenber-gova na pergament tiskano v dveh zvezkih, ki se nad 100.000 mark cenita.
— Angleški beletrist Anthony Trollope je, kakor časopisi poročajo, spisal 43 novel in za nje okroglo svoto 69.000 sterlg. prejel. Za sam rokopis „Can Yon Forgivo IIer.“ prejel je 3525 strig, honorara (nagrade). Pa naj pri nas kdo poskusi!
— Nesreča in trpljenje na morji. Angležki parnik „ Knight of the Bath“ se je 17. junija 1.1. ob arabskem nabrežji ponesrečil. Parnik zadel je pri jako viharnem morju ob podmorsko skalo in se hudo poškodoval. Razburjeni valovi branili so mornarjem groblje
zapustiti. Z največjo težavo posrečilo se jim je, da so jedno ladjico v morje spustili, ktero je šest mornarjev s tretjim častnikom zasedlo. Komaj je bila ladjica na vodi, vže jo je razburjen val z vso silo ob razdejan parnik treščil, na kar eden mornarjev iz bojazljivosti v vodo poskoči in odmah so ga peneči valovi pogoltnili. Na to so valovje ladjico dalje po morji podili in nihče je ni več videl. Druga v morje spuščena ladjica zdržavala se je z veliko težavo v obližji parnika, raz kterega so silni valovi polagoma šestnajst mornarjev poplavili, ktere je vse ladjica pobrala in se z njimi nekaj dni na površji vzdržavala. Reveže je vroče tropično solnce pripekalo in so neznanske bolečine prestajali zaradi hude lakote in žeje. Bili so popolnoma brez vsacega živeža. Cez dolgo časa posreči se jim, da so dosegli otok „Kuria-Muria“ in z veseljem vesljali so proti kraju. Žive duše ni bilo na otoku čutiti. Komaj je pa poslednji mož na suho stopil, jih že nad 200 divjakov z groznim krikom izza grmovja obsuje, jih po-love in jim obleko raz života potrgajo in so jih tudi že poklati hoteli. Žene teh divjakov prosile so pa za njih življenje in zamorci so jim ga res velikodušno podarili. Nesrečniki so se nagi, lačni in žejni dalje podali in čez dolgo časa na usmiljene arabske ribiče zadeli, ki so jim prve hrane v iz rajža in pečenih rib za hrano podali. Še le čez mnogo tednov dobil jih je drug anglešk parnik, ki jih je vse srečno v Bombaj pripeljal.
— Poljski slikar Matejko — posredovalec pri ženitvi. V nekem poljskem mestu (kje, ni rečeno) živi mlad poljski slikar, ki prav lepo bodočnost obeta, kajti iz-vanredno je nadarjen. Ta revež si je mislil, da bi bilo dobro vzeti hčerko bogatega trgovca, ki pa ni nič kaj umetnosti, ki se tako slabo „izplačuje“, prijatelj in zaradi tega tudi ni pri volji slikarju svoje hčerke dati. Vse nič ne pomaga! Najeli so konečno poštenjaka, in ta je šel starega ,.kramarja11 pregovarjat, da je slikar umetnik prve vrste in da ima jako sijajno prihodnost pred seboj. Oče dekletov se nekaj časa premišljuje in pravi: „Dobro, ako me Matejko zagotovi, da bo iz mladenča kaj ob svojem času, potem mu jo dam v božjem imenu, njemu bom verjel." Ne dolgo potem dojde od Matejka pismo, ktero so odmah trdosrčnemu trgovcu izročili, v kterem se je sledeče spričevalo bralo, če tudi Matejko ni vedel, zakaj ga piše. „Na željo gospoda N. priznavam, da ima mladi J. v resnici talent, kteri ga bo med prve poljske umetnike postavil, ako se bo primerno gojil." Stari trgovec je tudi na to še premišljeval, ali bi, ali ne; ker pa dane besede vendar ni hotel prelomiti — se je konečno vendar le mladi slikar po Matejkovem priporočilu s hčerjo trgovca poročil.
— Hud potres je bil na otoku Ohios in na poluotoku njemu nasprotnem na kopni zemlji male Azije. Sunki so trajali le kake sekunde, a razdejanje jevsilno in sega notri do Smirne. Med Vurla in Česma so posute skoraj vse vasi, več ko 20.000 ljudi brez strehe, a 1000 mrtvih ali poškodovanih. Prebivalci mesta Oesme so se rešili na barke. Veliko čolnov z ljudmi prenapolnjenih se je potopilo. Na Chiontu nesreča ni tako velika. Povsod pa manjka živeža in potrebuje se nagla pomoč. — Letos potresi grozovito gospodarijo; le malo nazaj pomislimo! Cerkev ne opominja zastonj, prisrčno moliti „šibe potresa" — reši nas, o (lo-spod!
— Blizo Aleksandrije se je zopet Kolera prikazala. Do sedaj so štirje ljudje umrli.
Telegrami ,,Slovencnw.
Temešvar, 22. okt. Grof Štefan Batthyany in dr. Julij Bosenberg sta se v dvoboji streljala danes zjutraj s pištolama ; grof Batthyany je bil zadet v čelo in takoj mrtev.
Temešvar, 22. okt. Duelanta Rosen-berga so s pričami vred v Szakalhazi prijeli.
Izdajatelj in odgovorni vredni k Jožef' Jerič.
Zagreb, 22. okt. Ker se je oseški trgovec Bartolovič branil, pred judovskim sodnikom zavoljo vestnih pomislikov priseči. je sodišče sedmerih odločilo, da se prisega mora storiti brez ozira na vero sodnikovo.
Dunaj, 23. okt. V seji avstrijske delegacije bil je opoldne predložen skupni proračun. Po tem znaša — odštevši zaloge 3 milijone 136.044 — prava čista potrebščina 106 milijonov 997.047 gld.. izvanredna 7 milijonov 172.922 gld. Pravi vojni proračun znaša 103 milijone 763.944 gld., izvanredni 8 milijonov 120.672 gld.; zaloge je 254.886 gld. Odštevši čiste carinske pristojbine preseg s 17 milijoni 63.070 gld. je redne skupne potrebščine 89 milijonov 934.877 gld. Od izvanredne vojne potrebščine pride na Bosno 7 milijonov 307.000 gld.
Dunaj, 23. okt. Avstrijska delegacija volila je Czartorijskega s 35 glasovi za predsednika. (17 glasovnic je bilo praznih.)
Eliseku tirne dražbe.
26.	oktobra. 3. e. džb. pos. Franc Vidigoj iz Velike Pristave, 1627 gl. Postojna. — 3. e. džb. Martin Simončič iz Bostajna, Eačje.
27.	oktobra. Belic-itacija posestva Terezija Decceco iz Vrhpolja, pod občino Leskovec na Dolenjskem. Krško. — 3. e. džb. pos. Matija Šuster iz Studenca, 2162 gld. Kamnik.
Dunajska borza.
22. oktobra.
Papirna renta po 100 gld. .	78 gl. 50 kr.
Sreberna „	„	,	.,	•	■	79	»	9®	»
4 % avstr, zlata renta, davka prosta .	99	„	—	,,
Papirna renta, davka prosta	.	.	93	„	—	,,
Ogerska zlata renta 6 °jo •	•	•	119	„	50	„
„	„	„	.	.	-	86	„	70
., papirna renta 5%	.	.	85	„	45	„
Kreditne akcije .	• 160 gld. 283 „ —	„
Akcije anglo-avstr. banke 120 gld.	106	„	—	„
,,	avstr.-ogerske banke	.	.	839	,,	—	„
„	Landerbanke .	•	•	105	„	50	„
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu .	633	„	—	„
,,	državne železnice .	.	.	311	„	—	„
„ Tramway-društva velj. 170 gl. .	224	„	—	„
Prior, oblig. Elizabetine zap. železnice	103	„	10	„
,,	„ Ferdinandove sev. ,,	104 , 75	„
državne srečke iz 1.1854 250 gl.	119	„	25	„
4%	,,	- , 1860 500 „	131 „ 75	„
Državne srečke iz 1.1864	100 „	167 „ 25	„
, „ „ 1864	50 „	166 „ 75	„
Kreditne srečke	.	•	100	„	168	„	50	„
Ljubljanske srečke	.	.	20	,,	23	„	—	„
Rudolfove srečke	.	.	10	„	19	„	25	„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligae.	104	„	—
London...................................119	„	90	„
Srebro.....................................—	«	—	»
Ces. cekini................................5	„	70	„
Francoski napoleond. .	.	_9 „ 52* 3 ,,
Nemške marke..............................58	„	80	„
fllailcitce j
pri 24 letih, zdrav in krepak, teoretično izučen v kupčijskih rečeh, zmožen nemškega jezika v pismu in besedi, slovenskega v besedi, tudi francoskega precej dobro, želi v službo stopiti pri kakšni kup-čijski hiši za malo plačilo, in je tudi k vsakemu drugemu delu pripraven. (2) Natančneje se izve pod naslovom: „P. R. pošta Stari trg pri Poljanah."
V neki fari blizo Ljubljane želijo po Božiču v službo dobiti	(2)
umi Iimitigi tilaica,
ki bi bil ob enem tudi cerkovnik.
Kaj več pove vredništva „Slovenca“.
Podpisana si dovoljujem prečastiti duhovščini naznaniti, da pod skušenim delovodjo nadalje oskrbujem
pasarstvo
in
srebernarstvo
po smrti gospoda Mateja Schreinerja in prosim, da se tudi meni na dalje ska-zuje zaupanje, ktero si je moj ranjki soprog pridobil, ker tudi v bodočnosti se bode ravnalo in delalo, kakor dosihmal, pošteno in po nizki ceni.	(1)
S spoštovanjem
M. Schreiner-jeva vdova.
V Ljubljani 20. okt. 1888.
Gospodu
G afer i j e 1 u Pie c o 1 i,
lekarjn
v JLd J srn R»1 j n i .
Vaša ..Francova esenca“ je edino zdravilo, ki se mojemu želodcu prilega. Po vsakem zavžitji mi je ložje in bolje.
Kamnje pri Černiči 1888.
Josip S o vdat. župnik.
Enajst let že trpim na zabasanji in kemerojidali in ne poznani ga zdravila, da bi mi toliko pomagalo, kakor Vaša Francova esenca11, za ktero se Vam najlepše ■/. ibvaljujem.
Ivan Zebro i, Gorenje Ležeče, Kranjsko.
Prosim, da mi odmah pošljete 100 steklenic Vaše izvrstne ..Francove esence'.
Aleksandrija v Egiptu meseca avgusta 1883.
Marija Dolinsh.
Prosim uljudno za 24 steklenic Vaše Francove esence", ki je nedvomljivo najboljši pripomoček zoper kašelj, liemerojide, mrzlico v želodcu in gliste.
Pulj meseca decembra 1882.
Josip vitez Seordili, e. k. policijski (2)	komisar.
Vašo ..Francovo esencos sijajnim vspe-liom rabim. Prosim odmah za 24 steklenic na povzetje.
Trdnjava Ivanič na Hrvaškem meseca avg. 1883.
Josip Mar niči e, usnjarski mojster.
Francova esenca je pomagala že tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božjast. trebušno in pre-menjavno mrzlico, zabasanje, hemorojide, zlatenico itd., ki so vse nevarne, če se v pravem času ne ozdravijo. Steklenica 10 kr.
Najboljši <1:1>
papir za cigarette
LE HOUBLON
(Francoski izdelek.)
Pred ponarejen,j cm se svari.
Jedino prav ju ta papir, ako je I na vsakem papirji vtisnjeno ime ) LF. HOUBLON in ima vsak karton spodaj stoječo varstveno marko. (F,
CAWLEY & HENRY,allsinige fabrikanter.PARIŠ
Tisk „KatollSke tiskarne44 v Ljubljani.