PRIMORSKI DNEVNIK
Postajna plačana v gotovini /-1
Abb. postale I gruppo	” |j6Q& 4U lir
Leto XXII. Št. 9 (6296)
TRST, sreda 12. januarja 1966
TRUPLO INDIJSKEGA DRŽAVNIKA SO VČERAJ PRIPELJALI V N0VI DELHI
Danes v Novem Delhiju pogreb Sastrija ob navzočnosti predstavnikov mnogih držav
Truplo bodo sežgali na grmadi blizu kraja, kjer so sežgali trupli Gandija in Nehruja Kosigin prišel v Novi Delhi, da se udeleži pogreba - Izjave U Tanta in drugih osebnosti Sožalne brzojavke papeža, Saragata, Mora, Nennija in Fanfanija
NOVI DELHI, 11. — Šastrijevo truplo so pripeljali danes s sovjetskim letalom iz Taškenta v Novi Delhi. Krsto s Sastrije-vim truplom so pripeljali na letališče v Taškentu na topovskem podstavku. Zavita je bila v indijsko zastavo. Za krsto so hodili Kosigin, pakistanski predsednik Ajub Kan, predsednik Uzbeške vlade in druge osebnosti. Vsi navzoči so nekaj minut molče stali ob krsti, medtem ko so izstrelili 21 topovskih salv.
Nato so krsto prenesli na letata- Na letališču so plapolale sovjetske in indijske zastave na Pol droga. Vojaška godba je svi-rala Chopinovo žalno koračnico. Kosigin je popoldne odpotoval v Novi Delhi, kjer se bo u-deležil Sastrijevega pogreba.
Na letališču v novem Delhiju je zbralo nad 30.000 ljudi, da se poklonijo Sastrijevemu spominu. Med prvimi sta prišla predsednik republike Radakrišnan in Pokojnikov sin Hari Krišnan. Krsto je šest generalov preneslo na rokah iz letala na topovski podstavek in nato so jo prepeljali v Šastrijevo rezidenco. Sprevod je sel po številnih mestnih četrtin, kjer se je zbrala ogromna množiva, ki je tiho sledila sprevodu. Truplo bo ležalo na odru do jutri, ko ga bodo sežgali. Na tisoče ljudi je že £lo mimo krste, da se Pokloni pokojniku. Krsta je vsa Pokrita s cvetjem.
V Novi Delhi so že prišle številne osebnosti z raznih delov sveta, da se udeležijo pogreba. Med temi so predsednik sovjetske vlade Kosigin, ki je takoj odšel k šastn-jevi vdovi, da ji izreče sožalje, a-meriški podpredsednik Humphrey *n bivši angleški podkralj v Indiji lord Mountbatten, ki bo zasto-Pal kraljico Elizabeto.
Na obrežju reke Jumna so že začeli priprave za jutrišnji obred v bližini kraja, kjer so sežgali truplo Gandija in Nehruja. Delavci pripravljajo primeren prostor, kjer bo stala grmada. Postavljajo tudi železne ograje da zajeze ogromno množico, ki bo navzoča. Maja 1964 se je Nehrujevega pogreba udeležilo—tri milijone ljudi. Indijska vlada je odredila dvanajstdnevno uradno žalovanje zaradi Bastrijeve smrti.
Britansko vlado bo na pogrebu Nastopal prvi ministrski podpredsednik George Brown. On In Mountbatten sta se bila udeležila tudi Nehrujevega pogreba. Ajuba Kana, ki se je danes vrnil v pakistansko prestolnico, bosta zastopala na pogrebu minister za trgovino In visoki komisar v Novem Delhiju.
Pakistanska vlada je odredila, naj se razobesijo zastave na pol droga na vseh javnih poslopjih. Ajub Kan je poslal indijskemu Predsedniku Radakrišnanu sožalno brzojavko, v kateri pravi med drugim: «Smrt indijskega ministrskega predsednika Sastrija me Je zelo zadela in užalostila. Med sestanki * njim v zadnjih dneh sta name napravila velik vtis njegova iskrenost in zvestoba načelu rešitve vseh indljsko-pakistanskih problemov na Podlagi pravičnosti in v korist miru in azijske podceline. V Taškentu smo začeli nekaj obetajočega.«
Indijski predsednik Radakrišnan Je objavil razglas, v katerem poudarja važnost sporazuma v Taškentu in izreka upanje, da bosta Indija in Pakistan izpolnjevala črko in duha tega sporazuma. Radakrišnan poudarja, da Je Sastri sprali Indijo na pot prijateljstva in miru s Pakistanom. Zatem je predsednik podelil Sastrlju na čast naj-'9šje indijsko civilno odlikovanje, pejal Je, da ga Je bil sklenil odlikovati ob 16. obletnici indijske republike 26. Januarja.
Novi začasni ministrski predsednik Nanda Je Izjavil, da bo Indija spoštovala sporazum, ki ga Je podpisal Sastri v Taškentu. V petek se bo sestalo vodstvo kongresne stranke, da Imenuje Sastrijevega naslednika. Novica o Sastrijevi smrti Je zelo pretresla indijsko prestolnico, ki se Je pripravljala, da mu
mesecih je šastrljeva popularnost zelo narastla.
Glavni tajnik OZN U Tant Je Izjavil, da je z žalostjo sprejel novico o Sastrijevi smrti prav v trenutku, ko se je pripravljal, da čestita njemu in Ajubu Kanu zaradi podpisa taškentske izjave. Dodal je, da se je pripravljal na čestitke tudi Kosiginu zaradi uspeha pogajanj, ter je pripomnil: «V mojih čestitkah pa je sedaj nekaj žalostnega.«
Glede taškentske izjave je U Tant Izjavil, da se Je veselil iz vsega srca ter da Jemlje na znanje, da sta Ajub Kan in Sastri izrekla pripravljenost vzpostaviti redne in mirne odnose med obema državama ter poudarila obveznost na podlagi listine OZN, da ne bosta uporabila sile pri reševanju sporov. U Tant je tudi izjavil, da je umik indijskih in pakistanskih čet na prvotne položaje v skladu z resolu-
cijo OZN od 20. septembra. Na koncu je dodal: »Sastri Je dal svoji deželi zalet in navodila, ki so mu omogočila ne samo, da z vso odločnostjo nadaljuje svoje velike naloge socialnega razvoja, temveč tudi da izvaja svoj vpliv v mednarodnem merilu v dobro vsega človeštva.«
Ameriški podpredsednik Ilumph-rey je izjavil, da je Sastri umrl v službi najplemenitejše stvari, t. j. svetovnega miru.
Moskovski radio je oddajal davi izjavo prezidlja vrhovnega sovjeta SZ, ki pravi med drugim «S šastrijevo smrtjo zgubljata Indijsko ljudstvo in vse človeštvo odločnega borca za mir. Sodelavec in naslednik velikih Indijskih državnikov Gandija in Nehruja je Sastri posvetil vse svoje življenje v službi Indije, blaginje svojega ljudstva, o-krepitve njegove neodvisnosti. Kot vnet prijatelj Sovjetske zveze je mnogo prispeval k prijateljstvu in sodelovanju med našima državama. Sastri je posvetil vse napore delu za okrepitev miru na azijski celini ter izboljšanju odnosov med Indijo in Pakistanom, uvedbi odnosov dobrega sosedstva med tema državama. To Šastrijevo delo Je doseglo
Priredi velik sprejem ob povratku V zadnjih dvajsetih
iz Taškenta.
.....
ŠEUEPIN0V0 OPOZORILO ZDA
Ruskovo pismo hanojski vladi
Pismo predsednika južnovietnamske osvobodilne fronte Šeljepinu
HANOJ, 11. — Na sprejemu v sovjetskem poslaništvu v Hanoju je voditelj sovjetske delegacije Seljepin poudaril med drugim, da «če ne bodo ameri ški imperialisti ustavili svojih napadov v Vietnamu, bodo še huje kaznovani. ZDA že sedaj plačujejo ceno svoje vojne igre na indokitajskem polotoku v obliki več sto sestreljenih letal in smrti tisočev ameriških vojakov«.
Dalje je Seljepin dejal,: «Enct-. nost in solidarnost socialističnega tabora in strnjenost vrst svetovnega komunističnega gibanja sta bolj potrebna ko kdaj koli spričo ameriškega napada v Vietnamu ln v interesu dejanske podpore borbi vietnamskega ljudstva.« Seljepin Je nato izjavil, da se je s severnoviet-namskiml voditelji pogovarjal o stanju, ki je nastalo z raztegnitvijo ameriškega napada v Vietnamu in Jugovzhodni Aziji. Poleg tega so govorili o vprašanjih skupnega interesa in še posebno o okrepitvi odno sov med SZ in Severnim Vietnamom. Pripomnil Je, da so ti pogovori jasen dokaz solidarnosti in prijateljstva med partijama in ljudstvom obeh držav.
Pam Van Dong Je v svojem odgovoru poudaril, da vietnamsko ljudstvo želi trdno prijateljstvo s sovjetskim ljudstvom in tudi z narodi drugih socialističnih držav. «V borbi proti ameriškemu imperializmu Je vietnamsko ljudstvo vedno uživalo podporo KP SZ, sovjetske vlade in sovjetskega ljudstva in tudi drugih bratskih socialističnih dežel.«
Predsednik vodstva južnovietnamske osvobodilne fronte je poslal Šeljepinu pismo, v katerem poudarja važnost njegovega obiska v Hanoju, ki bo utrdil vzajemno prijateljstvo in borbo proti kolonializmu, imperializmu in neokolonializmu, ki jih vodijo ZDA Na koncu poudarja prepričanje, da bo vietnamsko ljudstvo premagalo napadalce in njihove hlapce in da bo vodstvo osvobo; dilne fronte moglo tedaj sprejeti sovjetsko delegacijo na južnoviet-namskih tleh.
WASHINGTON, H. — V zvezi z izjavami predstavnika Bele hiše, da Je ameriška vlada bila v neposrednem stiku s hanojsko vlado, so danes sporočili, da Je nedavno ameriški funkcionar izročil diplomatskemu predstavniku Severnega
Vietnama pismo Deana Ruska, ka-> terega vsebina pa ni znana. Verjetno Je ameriška vlada s tem obveščala Hanoj, da namerava prekiniti bombardiranje Severnega Vietnama. Bela hiša se Je odločila javno povedati, da Je bila v takem stiku, zato da zanika izjave prof. Stsugh-tona Lynda, ki se Je pravkar vmll iz Hanoja in Je izjavil, da ameriška vlada ni navezala nobenega neposrednega ali posrednega stika s Hanojem.
Do sedaj niso dobili še odgovora iz Hanoja, poudarjajo pa, da je že dober znak, da je hanojski predstavnik pismo sprejel. Med prvim petdnevnim premirjem bombardiranja Severnega Vietnama ni hanoj-ska vlada namreč hotela sprejeti ameriške note, ki so jo poslali po kanadskih predstavnikih.
Demokratični predstavnik Con neliu-s Galagher ie na tajni seji zunanjepolitičnega odbora predstavniške zbornice izjavil, da so ZDA izročile neposredno sporočilo Severnemu Vietnamu po sedanji prekinitvi bombardiranja Severnega Vietnama.
Ameriški potujoči poslanik Harrl-man bo prišel iz Canberre tudi v Sajgon. Danes je Harriman na tiskovni konferenci v Canberri izjavil, da bo sedanja ameriška »mi-rovna ofenziva« vplivata na prihodnost, tudi če seda; uspeha. Dodal Je, namci prav gotovo sedaj razmišljajo o možnosti mirovne konference, tudi če Jo bodo eventualno odbili. Dejal je, da so severni Vietnamci s svojimi Javnimi Izjavami »pokazali, da niso še pripravljeni na mirovna pogajanja«. Harriman je poudarjal besedo «Javnlmi», ni pa hotel govoriti o možnosti privatnih stikov. V zvezi s sporočilom Washlngtona o neposrednih stikih pa Je Harriman izjavil, da spada to v pristojnost Bele hiše. Nato Je dejal, da bi v primeru neuspeha sedanje mirovne ofenzive še druge države vojaško prispevale za vojno v Vietnamu.
Poveljnik »bora mornariške pehote general Wallace Greene Je Izjavil, da se bo ves zbor ameriške mornariške pehote 223.000 mož izkrcal v Vietnamu, če ne bo prišlo do pogajanj. Ameriške čete nadaljujejo skupno z avstralskimi in novozelandskimi četami »čiščenje« v tako Imenovanem železnem trikotniku, 35 kilometrov severozahodno od Sajgona. Dosedanje »iška nje« partizanov pa Je bilo neuspeš no. Vojaško poveljstvo pravi, da so odkrili številne podzemeljske rove ln druge naprave, toda niso izsledili partizanov, ki so se spretno umaknili.
vrhunec z udeležbo na taškentski konferenci in s podpisano pogodbo, ki odpira novo razdobje v indljsko-pakistanskih odnosih. Prezidij vrhovnega sovjeta in ministrski svet SZ se pridružujeta boli indijskega ljudstva in mu sporočata iskreno sožalje. V teh žalostnih dneh sovjetsko ljudstvo ponavlja indijskemu ljudstvu svoja čustva bratstva in prijateljstva«
Agencija Tass poroča, da sta Pod-gorni in Kosigin poslala indijskemu predsedniku Radakrišnanu in predsedniku vlade Nandi sožalno brzojavko.
Glavni tajnik japonske vlade poudarja v sožalni brzojavki indijski vladi pogum in odločenost, s katerima je Sastri načenjal notranje in zunanje probleme Indije, ter njegove napore, da vzpostavi v Aziji mir in svobodo. «Mima diplomacija, ki Jo Je uporabil za normalizacijo odnosov s Pakistanom, dodaja brzojavka, je pokazala iskrenost Sastrijevih naporov. Njegova smrt, ki je prišla v trenutku, ko smo pričakovali njegov še večji prispevek k miru in ustaljenosti v Aziji, pomeni veliko izgubo za ves svet.«
Predsednik angleške vlade Wil-son, ki Je sedaj v Lagosu, je izjavil, da bodo Šastrijevo smrt objokovali vsi njegovi prijatelji v Veliki Britaniji, ter da bo njegovo izgubo čutil ves Commonwealth povsod, kjer cenijo njegove državniške sposobnosti, iskrenost in poštenost. Ameriški predsednik Johnson je sinoči obžaloval, ker ni imel še priložnosti sestati s Sastrijem, katerega so pričakovali v Washlngtonu 1. februarja. Med drugim Je Johnson poudaril v svoji izjavi, da se je Sastri v samih devetnajstih mesecih pokazal primeren naslednik Nehruja, in dodaja, da Je svet sedaj manjši brez njega.
Sožalne brzojavke ob Sastrijevi smrti so poslali tudi predsednik ‘ glavne skupščine OZN Fanfani. predsednik Saragat, predsednik vlade Moro, Nenni ln papež. Italijansko vlado bo na pogrebu Sastrija sastopal italijanski poslanik v Novem Delhiju Mlchele Lanza.
Sastri Je imel svoj zadnji pogovor z Indijskim ministrom za o-brambo eavanom, ki ga Je spremljal v rezidenco po sprejemu. Sastri Je izjavil Cavanu: »Boriti se moramo za mir z enakim pogumom, kakor smo se borili v vojni.«
laj ne bo imela da severni Viet
Morov pogovor s Humphreyjem in z Ruskom
RIM, U. — Ameriški podpredsednik Humphrejr in državni tajnik Dean Rusk sta med potova njem v Novi Delhi, kjer se bosta udeležila Sastrijevega pogreba pristala na rimskem letališču. Tu so ju sprejeli predsednik vlade Moro, italijanski poslanik v VVashinf tonu genoaltea, ameriški poslani v Rimu Reinhardt in druge osebnosti, Humphrejr ln Dean Rutk sta se nato sestala z Morom v mali dvorani na letališču na pogovoru, ki je trajal 50 minut, nakar je letalo nadaljevalo pot. Humphrey in Rusk sta se na letališču pozdravila tudi z zahodnoterlinskim županom Brandtom, ki je prišel iz Neaplja, kjer se ie bil udeležil socialdemokratskega kongree*.
BO PODALJŠANA ZA EN DAN?
Po vsej Italiji enotna stavka uslužbencev elektriških podjetij
Stavka je zajela 170 tisoč uslužbencev ■ 72-uma stavka uslužbencev zavarovalnih ustanov - Novella o zaostritvi sindikalnih borb, ki bodo
letos zajele 6,5 milijona delavcev
RIM, 11. — Po vsej Italiji se je z zadnjo izmeno pričela stavka uslužbencev ENEL, občinskih elektriških podjetij in zasebnih proizvajalcev električne energije. Stavka se je ponekod pričela ob 20., drugod pa ob 23, uri, kot pač poteka delo zadnje izmene.
Sindikalne organizacije bodo stavko verjetno podaljšale na
napredni svet iskrenega pofcornika miru, narodi Jugoslavije pa tudi velikega prijatelja. Zame osebno, poudarja Tito v svoji brzojavki, je to huda izguba, ker sem ga visoko cenil kot človeka velikih državniških sposobnosti, ki je bil globoko prežet s humanizmom.« Sožalne brzojavke so poslali tudi podpredsednik Rankovič podpredsedniku republike Indije dr. Zakiru Huseinu, predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj predsedniku skupščine Indije Hingu, predsednik izvršnega sveta Petar Stambolič predsedniku indijske vlade Nan. dl, predsednik izvršnega odbora SZDL Jugoslavije Lazar Koliševski predsedniku kongresne stranke Ka-maraju.
Zvezni izvršni svet je odločil, da se na dan pogreba pokojnega Sastrija na vseh javnih stavbah razobesijo zastave na pol droga.
Predsednika republike in zvezni izvršni svet bo na pogrebu Sastrija, skupno z jugoslovanskim veleposlanikom v Indiji dr. Uvaličem zastopal podpredsednik zveznega sveta Jakov Plaževič, ki je danes odpotoval z letalom v Novi Delhi.
B. B.
n...................................................iiiiiiliiiiilliiiiiiliiiiliiiiiliilitiiiiiuin.1111111111111111111111111..
Z VEČINO GLASOV ODOBRENA ZAKLJUČNA RESOLUCIJA
Kongres PSD!je pooblastil vodstvo da čim prej izvede združitev s PSI
Zaključno delo kongresa je potekalo v razburkanem ozračju - Zakaj Nenni ni obiskal kongresa - Danes prične delo poslanska zbornica
RIM, 11. — Kongres PSDI se je zaključil v nekoliko bolj po- delitev mest v novem CK PSDI.
72 ur in so se že včeraj v tej zvezi čule prve vesti iz krogov UIL, katerih pa ostali sindikat ni organizaciji nista potrdili. CGIL je sporočila, da bodo podaljšanje stavke dokončno proučili jutri popoldne.
Stavka zanima po vsej Italiji 170 tisoč uslužbencev ENEL in ostalih podjetij in je enotna ter ni nobenega dvoma, da bo dobro uspela. 2e prva stavka, ki je bila iz istih razlogov 13. in 14. oktobra lani, je zajela vse uslužbence sko-ro v celoti, kar priča o visoki sindikalni zavesti te kategorije. Teže pa je odgovoriti na vprašanje, kako bo z dobavo električne energije. Električne centrale in dobavno omrežje so namreč izredno avtomatizirane, tako da lahko nekaj časa delujejo skoro brez neposrednega sodelovanja človeka. Seveda pa lahko pride do hudih zastojev, škode in prekinitve dobave električne energije, takoj ko nastane okvara. Pri prvi stavki je bila dobava električne energije po vsej Italiji skoro normalna, vendar je
takrat šlo za razdobje, ko je potrošnja sorazmerno nizka, medtem ko smo sedaj v razdobju najvišje potrošnje. Zato je tudi ENEL pozval vse uporabnike, naj potrošnjo omejijo.
Minister za obrambo Andreotti je že kot med prvo stavko mobiliziral vojaške oddelke, da so priskočili na pomoč ENEL pri zagotavljanju dobav energije. V ta namen je mobiliziral in dal na razpolago ENEL okoli 4 tisoč voja-kov in med njimi okoli 3 tisoč pripadnikov inženirskih enot. Istočasno je dal na razpolago telefonskim podjetjem 61 avtomatičnih prevoznih električnih central.
Danes se je pričela 72-uma vsedržavna stavka uslužbencev zavarovalnih ustanov, ki so Jo enotno proglasile vse sindikalne organizacije. Stavka zajema naslednje usta. nove: INPS, INAM, INAIL, ENPAS, INADEL, ENPDEDP, ENPALS, ENPI in GESCAL. Proglasili so jo, ker zahtevajo uveljavitev draginj-ske doklade. Sindikalne organizacije so že proglasile novo stavko, ki jo bodo izvedle še v januarju. Po navodilih INAM se lahko sprejemajo bolniki v bolnišnice tudi
med stavko brez predpisanih doku. mentov in sprejemi se obravnavajo kot nujni.
Generalni tajnik CGIL Novella je imel danes tradicionalno tiskovno konferenco ob pričetku novega leta, med katero je najprej orisal lanske obsežne sindikalne borbe. Omenil je, da so delavci lani izgubili zaradi stavk 90 milijonov delovnih ur, kar pa jim je omogočilo obnovitev 25 vsedržavnih delov-nih pogodb, ki zanimajo milijon 500 tisoč delavcev.
Letos se bodo sindikalne borbe zaostrile, ker so nekateri važni sindikalni spori že v teku, drugi pa se bodo pričeli. V celoti se predvideva, da bodo sindikalni spori zajeli šest milijonov in pol delavcev, od česar tri milijone in pol v industriji, milijon 900 tisoč v kmetijstvu in nad milijon na ostalih sektorjih.
V nadaljevanju se je Novella dotaknil nekaterih perečih splošnih vprašanj sindikalnega gibanja in Je odločno zanikal možnost, da bi CGIL v kakršni koli obliki sprejela omejitev sindikalnih svoboščin, kar sta v raznih oblikah predlagali ostali sindikalni organizaciji. CGIL odbija alternativo med »plačami« in »zaposlitvijo«, ker je prepričana, da je mogoče samo z zvišanjem življenjske ravni tudi povečati zaposlitev.
Obsežen del govora je bil posvečen sindikalni enotnosti, ki mora biti predvsem enotnost programov in združitev sindikatov zunaj strank. Zato je tudi odbil poskuse, da se utrdijo sedanje osrednje sindikalne organizacije po strankarskih načelih. Zanikal je tudi, da bi pri tem ločevanju predstavljalo pripadnost mednarodnim sindikalnim organizacijam pomembnejšo vlogo, in Je s tem v zvezi govoril o pomenu svetovne sindikalne organizacije.
Titove izjave
v
ob smrti Sastrija
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Narode Jugoslavije je globoko pretresla vest o nepričakovani smrti predsednika indijske vlade Sastrija. Vest je posebno globoko prizadela voditelje Jugoslavije, ki so imeli priložnost osebno spoznati indijskega voditelja. «Globoko me je pretresla vest o nepričakovani smrti predsednika indijske vlade Sastrija, ki ga je zadela po uspešno opravljeni važni misiji miru,« je izjavil predsednik republike maršal Tito ob smrti Sastrija. »Njegovo zadnje državniško delo, sporazum v Taškentu, na simboličen način izraža njegove plemenite življenjske ideale in neutrudljivo zavzemanje za koristi narodov Indije, za uresničenje sožitja in miru na svetu.« Tito je ugotovil, da je Sastri, ki je po smrti Nehruja v zelo hudih trenutkih za Indijo prevzel odgovoren po. loža j, uporabil vse svoje velike državniške sposobnosti in vztrajnost za utrditev miru in napredek mednarodnih odnosov S smrtjo Sastrija, ki je bil tudi odločen pobor-nik politike nepovezovanja, izgublja Jugoslavija preizkušenega prijatelja, ki je uspešno nadaljeval in nadalje razvijal tradicionalne prijateljske stike med Jugoslavijo in Indijo.
Ob smrti Sastrija je predsednik republike maršal Tito poslal sožalno brzojavko predsedniku Indije Radakrišnanu in soprogi pokojni
lemičnem ozračju, kot se je prvotno pričakovalo. Predvsem Je prišlo do polemičnih govorov med raznimi vidnejšimi delegati in med njimi med ministrom Pretijem ter posl. Ariostom, končno pa včeraj niso sporočili izida glasovanja za zaključno resolucijo, ki jo je bilo predložilo vodstvo stranke s tajnikom Tanassijem na čelu.
Gre formalno za razumljiv izgo-----------------
vor, saj so delegati, potem ko so se iz dvorane odstranili gostje, naj. prej glasoval* za zaključno resolucijo, nato pa se je pričelo glasovanje za centralni komite, v katerem bo sedaj 101 član. To glasovanje pa je zelo zapleteno in bo štetje ter računanje izidov trajalo dalj časa in sploh še niso odločili, ali ga bodo zaključili v Neaplju, ali pa ga bodo opravili v Rimu. Izide pa nameravajo sporočiti glede obeh glasovanj skupaj, kar dopušča domnevo o notranjih trenjih, ki so baje prišla do izraza zlasti pri glasovanju.
Pri tem pa ne gre za osnovno vprašanje socialistične združitve, ki je bilo v ospredju celotnega dela kongresa, in tudi ne zaključne resolucije, ki je bila na vsak način sprejeta z veliko večino glasov prisotnih 462 delegatov kot za sestavo novega vodstva stranke.
V resoluciji se v uvodu ugotavlja, da kongres potrjuje obveznosti glede vlade levega centra, nato se govori o »verifikaciji« kot potrditvi skupne volje političnih strank, pri čemer pa se mora u-poštevati .da bi šli čez mero, če bi to pomenilo zastoj pri delu. Osnova ostanejo že sprejeti programi, katerim se ni mogoče odpovedati.
Nadaljnji razvoj politike levega centra pa je odvisen od enotne prisotnosti socialističnih sil, ki zagotavlja razvoj nove politike po za. htevah delavcev in vse skupnosti.
Zgodovina zato nalaga socialistom nalogo, da mobilizirajo vse sile in da se trudijo, da se ideali odporniškega gibanja konkretno u-resničijo v demokratični državi in
samo velika stranka demokratičnega socializma.
V resoluciji se nato navajajo razlogi za nujnost hitrega postopka pri združevanju in izkušnje dosedanjega sodelovanja obeh socialističnih strank. V tej zvezi se govori o skupnih vladnih obveznostih, o obveznosti, da se izvede politika levega centra v lokalnih u-pravah. Resolucija zaključuje, da bodo preostale težave lahko odstra. nili v razgovorih med predstavniki obeh strank, in pooblašča delegate tega kongresa, da ratificirajo zaključno resolucijo o združitvi s PSI.
Resolucija torej izhaja izključno iz procesa združevanja s PSI, in kongres je v isti zvezi samo delno spremenil statut PSDI, tako da je zvišal število članov novega CK, vsa ostala vprašanja pa je pustil odprta, ker predvidevajo, da bodo morali sestaviti nov statut nove socialistične stranke.
Današnja zaključna debata Je bila zanimiva, zlasti ker je prišlo do zanimivega odgovora Pretlja na obtožbe Ariosta, češ da je negativno ocenil sindikalne organizacije. Preti je v bistvu svoje obtožbe ponovil, češ da vlada in vladni organi ne morejo podpreti sindikalnih akcij, ker sindikat skrbi predvsem za tiste delavce, ki so bolje organizirani. Tajnik stranke Tanassi pa je v zaključnem govoru ugotovil, da ni načelnih različnih stališč med PSI in PSDI z izjemo ocene komunizma in odnosov do njega. To vprašanje, pa je dejal, da bodo pomagali reševati sami komunisti.
Vendar pa po vsej verjetnosti niso bila v ospredju sporov ih težav pri proglasitvi izidov kongresa ta načelna vprašanja, temveč raz-
.................mili..mili.............n....mn.....iiimimim...mirnim....
ka. «S smrtjo Sastrija” poudarja v praktično _in svobodno razčlenje-Tito, izgubljajo narodi Indije in I ni družbi
To pa lahko uresniči
STRAHOVITE POSLEDICE VELIKEGA NEURJA
Nad sto mrtvih in ogromno uničenje v Rio de Janeiru in Niteroiju
Več hiš porušenih, mnogo blaga uničenega, prekinjene železniške, telefonske in letalske zveze
RIO DE JANEIRO, 11. — Nad sto mrtvih, mnogo porušenih hiš, velike količine blaga uničenega, popolna prekinitev cestnega, že lezniikega in letalskega prometa, delna prekinitev telefonskega in prekinitev telegrafskega prometa, hiše brez električne razsvetljave in brez pitne vode, ustavljena dvigala, številni primeri plenjenja po trgovinah in skladiščih živil: to so do sedaj znane posledice silovitega neurja, ki ie preteklo noč divjalo nad Rio de Janeirom in prestolnico bližnje države Nitero-iem Od 7. ure sinoči je nepretrgoma lilo v državi Guanabara in državi Rio de Janeiro. Ure in u-re je bila prava povodenj. Vse glavne in stranske ulice v središču Rio de Janeira so se spremenile v deroče reke, v katerih so bili avtomobili na pol potopljeni.
Nekaj čez polnoči je zmanjkal električni tek in še vedno manj-
ka v večini mesta. Telefon povečini ne deluje zaradi poškodb v podzemeljskih napeljavah. S cest je voda vdrla v kleti, v garaže, v pritličja stanovanj > in v trgovine. Radio je neprestano poročal o porušenih hišah in o raznih nesrečah. Naliv je nekoliko pojenjal v prvih jutranjih urah. Javno pre vozništvo je paralizirano, toda številni privatniki si upajo z avtomobili na cesto, kjer je začela voda upadati.
Policija, gasilci in osebje v bolnišnicah so bili mobilizirani od vsega začetka, toda mogl so samo deloma pomagati, ker je voda pokrila skoraj vse mestne ulice Ponekod je voda dostgla višino poldrugega met.-a. Velike poškodbe so nastale pri telefonu in telegrafu. Vlaki nis> odhajali. Letalski promet je bil ukinjen'.
Z nekega hriba v Capohabani s« j* utngala ogromna skal« in
pridrvela na skupino hiš, ki jih je porušila ter ubila mnogo ljudi.
V bolj prizadetih četrtih so bili številni primeri plenjenja v trgovinah in skladiščih. Nastopila je policija, toda ta nastop ni bil dokaj učinkovit zaradi težav s prevozom. Guverner Guanabare je pozval funkcionarje in delavce, naj storijo vse mogoče, da pridejo na delo in preprečijo popoln zastoj javnih storitev.
Po 17 urah nalivov se je nocoj nekoliko zjasnilo. Obnovljen je bil letalski promet in tu pa tam je obnovljen cestni promet
Do sedaj so našli 74 trupel, toda bojijo se, da je nad 220 mrtvih. Do sedaj so zdravili nad tisoč ranjenih. Več tisoč ljudi je brez strehe. Reševalne skupine so neprestano na delu, ker je stanje v nekaterih predelih mesta še ved-
že včeraj so se čuli glasovi, da so se predstavniki posameznih dežel uprli, češ da. niso pravilno zastopani v okviru predvidenega CK. in je zato prišlo do raznih zakulisnih razgovorov in mešetarjenj, za katera pa se ne ve, kako so se zaklju čila.
V ospredju razprav je bilo tudi vprašanje, zakaj Nenni osebno ni prišel na kongres, pa čeprav se Je govorilo, da so ga k temu nagovarjali nekateri vidnejši social ističn. predstavniki in med njimi menda minister Corona. Po vsej verjetho-sti bo točna vest, da je Nennljev prihod preprečil tajnik PSI De Martino, ki mu je obisk kongresa odsvetoval, saj bi v takem primem prevladovali čustveni elementi, ko pa so pred združitvijo na dnevnem redu še zelo resna vprašanja, o katerih je potrebna temeljita diskusija.
Zato je tudi zanimiva vest, da se je že sinoči sestal izvršni odbor PSI, kateremu je predsedoval Nenni in katerega se Je udeležil tudi De Martino in kjer so govorili ta ko o zaključkih socialističnega kongresa kot o bližnji parlamentarni debati o zunanji politiki. Predsednik socialistične skupine v poslanski zbornici Ferri je kongres PSDI ugodno ocenil kot važen nadaljnji korak k združitvi.
Predstavnik socialistične levice Balzamo pa je kongres povsem negativno ocenil, češ da je čez mero »dvignil ceno združitve*. V obliki ultimata so postavili zahtevo socialdemokratske ideološke zmage in kot cilj zastavili gospodarski razvoj zunaj reform, ki je nesprejemljiv za socialiste, ponovno so govorili o atlantizmu. Glede konkretnega predloga socialističnega kongresa o razdobju skupnih borb so dali izredno trd odgovor. Niso privolili, da bi •verifikacija* bila resna in da bi se lahko spremenila tud: v krizo vla de in prehod v opozicijo Vsega tega niso mogli prekriti aplavzi delegatov, naslovljeni na PSI.
Jutri bo pričela redno delo poslanska zbornica jn je na dnevnem redu nadaljevanje razprave o državnih otroških vrtcih, ki je bilo pred počitniško prekinitvijo dokaj vroče, saj je ponovno prešlo do manevra demokristjanskih poslancev, ki zahtevajo večjo pomoč zasebnim otroškim vrtcem. Kaže, da je med počitnicami prišlo med strankami do sporazuma. Vsaj tako izhaja iz poročila zasedanja skupine demokristjanskih poslancev in iz vesti, da bodo u-maknili svoje popravke.
Danes je minister za sodstvo Reale predložil senatu zakonski načrt o preureditvi zaporov in preprečevanju mladinske kriminalitete. Načrt ima 162 členov ter ga spremlja 160 strani obrazložitve. Gre za bistvene spremembe ureditve zaporov iz leta 1931, ki uvajajo povsem nova načela prevzgoje. Prav tako je načrt bistveno nov glede zaščite mladoletnih.
Plenum CK ZKJ 14. februarja
BEOGRAD, ll. — Pod predsedstvom generalnega tajnika ZKJ Josipa Broza Tita je bila 10. tm. na Brionih seja izvršnega komiteja CK ZKJ. na kateri so razpravljali o družbeno-gospodarski politiki vprašanj razvoji kmetijstva in vasi Na seji so sklenili
Napovedana stavka zdravnikov bolr^nic
RIM, 11. — Sindikalne organizacije: združenje primarijev bolnišnic (APO), italijanska konfederacija zdravnikov bolnišnic (CIMO), nacionalno združenje pomočnikov asistentov bolnišnic (AMAAO) in italijanski sindikat primarijev bolnišnic (SIPO) so proglasile splo-no stavko zdravnikov bolnišnic, ki bo trajala šest dni, od 24. do 29. januarja. Omenjene sindikalne organizacije so združene v skupnem medsindikalnem odboru in so sporočile, da so prisiljene proglasiti stavko, ker niso rešena splošna vprašanja bolnišnic in ni urej-n položaj zdravnikov. Istočasno so sporočili, da pripravljajo nove štev. ke v februarju in da bodo v primeru, da zavarovalne ustanove ne bodo izpolnile obveznosti, posegli po drugačnih ukrepih, tako da bodo morali zavarovanci sami plakati neizpolnjene obveznosti ustanov.
Tudi ta stavka spaaa v okvir nerešenih vprašanj sistema zavarovalnih ustanov in bolnišnic v Italiji, za kar se pripravlja nov kompleksen zakonski načrt, ki pa je naletel na mnoga nasprotovanja. Zato je zanimiva vest, da se je danes sestal minister za zdravstvo Mariotti s predsednikom republike Saragatom. Ministrstvo za zdravstvo pa je izdalo posebno »belo knjigo o reformi bolnišnic«, s katero utemeljuje reformo bolnišnic in ustrezni zakon, ki ga bodo kmalu predložili parlamentu.
Pričela se je stavka elektriških uslužbencev, ki je zajela okoli 170 tisoč uslužbencev po vsej Italiji. Stavka je enotna in ni dvoma, da bo s sindikalnega zornega kota povsem uspela. Teše pa je odgovoriti na vprašanje, če bo prLlo do večjih prekinitev toka, saj so električne centrale avtomatizirane in tako rekoč zadostujeta ravnatelj in njegov pomočnik, da zagotovita krajše normalno poslovanje. Ni pa nobenega dvoma, da ta stavka (kot tudi stavka vseh zavarovalnih ustanov, napovedana stavka zdravnikov bolni nir itd.) pomeni uvod v razdobje ostrih sindikalnih borb. O tem je govoril na tiskovni konferenci generalni tajnik CGIL Novella, ki je ugotovil, da houo predvidene sindikalne bitke zajele letos okoli 6,5 milijona delavcev, medtem ko so lani zajele okoli 1,5 milijona delavcev. Novella je odločno odbil predloge o »sindikalnem premirju* in se zavzel za enotnost sindikalnega gibanja zunaj strank.
V Neaplju se je zaključil kongres PSDI. Zadnji dan je bil nekoliko bolj »vroč*, ker je pač šlo predvsem za razdelitev mest v novem CK. Kongres je z večino glasov sprejel resolucijo, ki govori predvsem o združitvi s PSI, poon-lašča vodstvo, da vodi pogajanji, ki se lahko zaključijo brez sklica, nja novega izrednega kongresa. Resolucija neposredno ne omenja NATO m perečih sindikalnih vprašanj, niti ne govori izrecno o zahtevi, da PSI prekine s komunisti glede lokalnih uprav. Zato pa je odbila nekatere predloge socialističnega kongresa in predvsem predlog, naj bi prišlo do dalj ega razdobja konkretnega sodelovanja, ki naj bi pripravilo zdru itev. Glede »verifikacije* izrecno govori, naj bi šlo samo za potrditev se. danjega programa sedanje vladne večine. Glede gospodarskih reform je dokaj meglena; če jih že izrecno ne zanika, niti ne govori o programiranju, o deželah in podobnem. Skratka kompromis, ki naj
dujejo
materin preaenn mesta se ved- siva m vasi in a seji so sklenili nem. Skratka kompromis, ki kritično. Meteorologi napove- • sklicati 3. plenum CK ZKJ za 14.1 bi služil kot osnova za bližnje ijo nove nalive.	februarja.	'govore s vodstvom PSI.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 1.5, najnižja —1.4, ob 19. uri —0.4; zračni tlak 1010,6 pada, vlaga 85 odst., veter sever 5 km na uro, nebo oblačno, 5 cm snega, morje mirno, temperatura morja 9.6 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 12. januarja Tatjana
Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.43 Dolžina dneva 8.59. L#ina vzide ob 23.26 in zatone ob 11.09 jutri, ČETRTEK, 13. januarja
Veronika
VČERAJ ZAČETEK STAVKE USLUŽBENCEV ENEL
Jutri bodo ves dan stavkali vsi uslužbenci občinskega podjetja Acegat
Podjetje Acegat poziva potrošnike naj varčujejo z električnim tokom Nadaljevanje stavke uslužbencev socialno-zavarovalnih ustanov
Včeraj ob 22. uri se je začela dvodnevna stavka uslužbencev državnega elektriškega podjetja EN EL. V zvezi s to vsedržavno stavko, tržaške sindikalne organizacije podjetja Acegat sporočajo, da je bil tudi poslednji poskus pri ministrstvu za delo, da bi dosegli sporazum med sindikalnimi predstavniki in ustanovo ENEL, zaman, zaradi trdnovratnosti vodstva omenjene ustanove. Zato je bil preklican napovedan sestanek pri ministru za delo za včeraj zjutraj. Zaradi tega je tudi sindikalna organizacija UIL proglasila skupno z o-stalima dvema organizacijama stavko vseh delavcev in uradnikov elek-triških podjetij.
Sindikalne organizacije podjetja Acegat nadalje sporočajo, da so vsedržavne sindikalne organizacije sporočile, da je treba napoved sedanje dvodnevne stavke smatrati kot začetek akcije. Zato sindikalne organizacije podjetja Acegat obveščajo prizadete delavce, da se bo stavka začela v Acegat jutri, 13. t.m. ob 0 uri in se bo zaključila ob 24. uri, tako da bo trajala en dan.
Sindikati so se sporazumeli z ravnateljstvom podjetja za izreden program za opravljanje nujnih služb za ves čas trajanja vsedržavne stavke ENEL. Menijo, da je treba pričakovati, zlasti še zaradi 6labega vremena, tudi popolno prekinitev toka s strani ENEL in da bo morala biti ob morebitni popolni prekinitvi toda zajamčena, v kolikor je to v moči delavcev Acegat, dobava toda za delovanje vodovoda, plinovoda, bolnišnic in mestnih klinik. Dogovorjeno je bilo, da delavci, ki bodo na razpolago za nujne posege, ne bodo smeli opravljati nobenega diugega navadnega dela.
V	zvezi s stavko elektriških delavcev nam je podjetje Acegat sporočilo sledeče:
V	zvezi s stavko uslužbencev ENEL Acegat sporoča, da bodo lahko nastale pomanjkljivosti pri dobavi električnega toka z morebitnimi daljšimi prekinitvami. To stanje se bo lahko še poslabšalo predvsem zaradi slabega vremena.
Zato Acegat priporoča vsem potrošnikom naj do skrajnosti omejijo potrošnjo električnega toka. zlasti naj pa omejijo tok pri uporabi gospodinjskih strojev, ter poziva trgovce in lastnike javnih lokalov naj zmanjšajo na najnujnejše razsvetljavo lokalov in izložb.
Najbolj pa bo treba štediti pri uporabi električnega toka v industrijskih podjetjih.
Poleg tega Acegat obvešča svoje potrošnike, naj se ne poslužujejo dvigal med stavko, ker bi lahko zaradi nenadne prekinitve električnega toda ostali blokirani v dvigalu.
Acegat nadalje priporoča naj vsi prizadeti nadzorujejo svoje ogrevalne naprave, ki delujejo tudi s pomočjo električnega toka, da jim ne bo zmrznila voda v radiatorjih zaradi daljše prekinitve toka.
Zelo primemo bo, kar tudi svetujemo, da si družine poskrbijo določeno rezervo vode.
Na prvi dan stavke bo podjetje Acegat zagotovilo delovanje mestnih javnih prevozov. Nekateri tram vajski in filobusni vozovi bodo mor da nadomeščeni z avtobusi.
V	četrtek, 13. t.m., v zvezi z stavko uslužbencev podjetja, pa mestna prevozna služba ne bo delovala.
Danes se nadaljuje tridnevna vsedržavna stavka uslužbencev socialno-zavarovalnih ustanov, ki so jo proglasile vse sindikalne organizacije. Stavke, ki se je začela včeraj ln se bo zaključila Jutri opolnoči, se udeležujejo vsi uslužbenci ustanov INPS, INAM, INAIL, ENPAS, INADEL, ENPDEDT, ENCLS, EN Pl in GESCAL.
V	zvezi s to stavko je INAM odredila, da bodo med stavko vsi sprejemi v bolnišnico, smatrani kot nujni, tako da Jih bodo lahko sprejeli brez predpisanega jamstvenega pisma. Ravnateljstvo bolniške blagaj-
ne trgovcev tržaške pokrajine pa sporoča, da so uradi blagajne za vse dni stavke zaprti.
Delovanje deželne uprave
Deželna odbornika za javna de-Masutto in za delo Giust sta včeraj v spremstvu deželnega svetovalca Riguttija obiskala nekaj občin v pordenonskem okolišu. V Spilimbergu jih je župan seznanil z vrsto vprašanj krajevnega značaja. Predstavniki deželne vlade so se nato sestali tudi z voditelji občinske uprave v občinah Castelnuo-vo in Maniago (katere župan je sam svetovalec Rigutto) ter še v občinah Montereale Cellina in S. Vito al Tagliamento. V zvezi z razvojem industrijske proizvodnje v občini S. Vito al Tagliamento, se bo odbornik za delo Giust danes v
Rimu sestal s predstavniki zavoda za industrijsko obnovo IRI in Fin-sider, da bi dosegel pomoč državnih podjetij pri reševanju železarskega obrata PREO iz omenjene občine, ki je moral pred kratkim prekiniti delo zaradi previsokih kvotacij odpadnega materiala, ki ga uporablja kot surovino pri svojem delu. železarna v S. Vitu bi namreč rada dosegla od podjetja Finsider, da bi ji ta dovolila nakupovanje odpadkov iz nekega svojega obrata.
Poziv krvodajalcem
Združenje krvodajalcev poziva vse krvodajalce skupine O RK-po-zitivna, naj se zglasijo na transfuzijskem centru v Ul. delta Pleta št. 2/3, ker center nujno potrebuje kri omenjene skupine za dva nujna kirurška posega. En poseg se
nanaša na pljučno kirurgijo, eden pa na poseg za presaditev umetne ledvice. Center je odprt za krvodajalce od 8. do 11. ure in od 17. do 1. ure, ali pa po dogovoru.
Čiščenje snega
na pločnikih
Občinska uprava opozarja vse lastnike hiš ter lastnike ali najemnike javnih lokalov, trgovin itd., da morajo na osnovi obstoječega pravilnika o mestni čistoči očistiti sneg ali led na pločnikih pred svojo hišo ali obratom v širini dveh metrov. Sneg in led je treba spraviti na kupe ob robu ceste, ki ne smejo ovirati tramvajskega prometa ali pešcev. Kdor ne bo opravil te svoje dolžnosti bo kaznovan po zakonu.
Čolni v Velikem kanalu pokriti z belo snežno odejo
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA William Shakespeare
SKOZI ŽIVLJENJE
Recital
Izvaja JOŽKO LUKES
Izbor in režija BRANKO GOMBAČ
Glasba	MARJAN VODOPIVEC
Prevod	OTON ŽUPANČIČ, MATEJ BOR,
JANEZ MENART, JOŽE JAVORŠEK
V	petek, 14. januarja ob 21. uri (PREMIERSKI ABONMA)
V	soboto, 15. januarja ob 21. uri (ABONMA PRVA PONOVITEV)
V	nedeljo,	16.	januarja	ob	16.	uri	(NEDELJSKI	POPOLDANSKI)
V	sredo,	19.	januarja	ob	20.	uri	(ŠTUDENTSKI	ABONMA)
V	četrtek,	20.	januarja	ob	21.	uri	(INVALIDSKI	ABONMA)
V	petek,	21.	januarja	ob	21.	uri	(SINDIKALNI	ABONMA)
V	soboto, 22. januarja ob 21. uri (OKOLIŠKI ABONMA)
V	nedeljo, 23. januarja ob 16. uri
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
Zaradi omejenega števila sedežev v Mah dvorani prosimo cenjeno občinstvo, da si pravočasno rezervira sedeže na tel. 734265.
Darovi in prispevki
Amalija Castellani daruje 5000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pok. Konrada Mauriča daruje Armido 2000 lir za Dijaško Matico.

ŠE NOBENE ODLOČITVE O USODI CRANE-ORION
Za začasno rešitev tovarne bi potrebovali 600 milijonov
Številna industrijska podjetja se pogovarjarjo o možnosti ustanovitve posebnega konzorcija, ki bi začasno prevzel upravo podjetja Crane-Orion - Se vedno nevarnost sodnega stečaja
Na trgovinski zbornici je bil pred-sinočnjim sestanek predstavnikov nekaj najvažnejših industrijskih obratov iz dežele Furlanije — Julijske krajine, ki jih je povabil predsednik zbornice dr. Caidassi, da bi skušali doseči vsaj načelen sporazum za rešitev podjetja Crane-Orion. Industrijski obrat, ki je pred časom zašel v hudo finančno krizo, je nekoč zaposloval do skoraj 500 delavcev; danes pa dela v njem le še kakih 150 ljudi; proizvodnja je zaradi tega in zaradi pomanjkanja naročil zelo omejena. Podjetje je v zadnjem času prejelo le malo naročil, del proizvodnje pa spravljajo v skladišča v upanju, da bi zanj kmalu našli kupca.
Položaj podjetja je zelo resen. Danes bi. njegova začasna rešitev zahtevala najmanj 500 do 600 milijonov lir, s katerimi bi nakupili potrebno surovino in poravnali vsaj najnujnejše obveznosti podjetja. Tako je treba izplačati odpuščenim delavcem ustrezno odpravnino, pa tudi številne druge postavke zahtevajo čim prejšnjo likvidacijo.
Po zamisli predsednika trgovinske zbornice naj bi «reševanje» podjetja potekalo nekako takole; skupina najmočnejših industrij iz dežele Furlanije — Julijske krajine naj bi se združila v konzorcij, ki bi prevzel začasno upravo nad obrati Crane-Orion. Ta bi se prelevil v družbo za upravljanje nepremičnin, ki bi likvidirala originalno podjetje in prevzela njegove obrate v najem. Kakor rečeno, pa zahteva takšna rešitev takojšnjo razpoložljivost 500-600 milijonov lir, ki jih prizadete industrije, čeprav kažejo vsestransko zanimanje za posel in precej dobre volje kar se tiče angažiranosti, ne morejo zlepa spraviti skupaj v kratkem času. Predstavniki industrijcev so le zagotovili, da bodo njihova podjetja lahko postala stalni odjemalci Crane-Orion in da mu bodo pomagale tudi drugače. Za zbiranje potrebnega likvidnega kapitala pa se niso mogli obvezati, dokler ne prejmejo potrebnega pooblastila za to. V soboto bo na zbornici zaključni sestanek, na katerem bodo posamezniki izjavili, ali so ali niso za konkretno izvedbo omenjenega načrta.
Kljub dobri volji, ki jo kažejo
številna podjetja s Tržaškega, Videmskega in Goriškega, pa ostane vprašanje rešitve podjetja Crane-Orion še vedno široko odprto. Precej hudo zapreko v tem smislu predstavlja dejstvo, da podjetje Crane-Orion ne more reflektirati na možnost, da bi prejelo takšno naročilo s strani državnih ali pol-državnih ustanov, ker jim statut prepoveduje, da bi sodelovali s podjetjem v likvidaciji, kakor je Crane-Orion. Drugo skrb pa vzbuja možnost. da bi sodnik proglasil stečaj podjetja.
Neroden padec čistilke
V ladjedelnici Sv. Marka se je sinoči ponesrečila 52-letna čistilka Giuseppina Cavrencic por. Zega iz Ul. Colombo št. 3. Ko je snažilka stala na stoiu in čistila neko okno, se ji je stol zamajal in je padla na tla. Z rešilnim avtom Rdečega križa so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so ji ugotovili zlom desne mečnice. Cavrenciceva bo okrevala v 20 dneh.
SEJA POKRAJINSKEGA SVETA PO OSTAVKI ODBORA
Neuspešen izid glasovanja nov pokrajinski odbor
za
Napovedujejo še eno sejo, ki pa bo po pričakovanjih prav tako neuspešna, nakar bo pokrajinski svet razpuščen
niiiiimiiiraiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiHiimmuuiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiinHMiiiHiiiiiHiiiiHiiiiiiiH
SESTANEK UPRAVLJALCEV BENCINSKIH ČRPALK
Ponovna zahteva po znižanju cene bencina za naše področje
Koliko zasluži pri bencinu prodajalec, proizvajalec in koliko država
Vodstvo Združenih tržaških trgovcev je sinoči sklicalo nov sestanek upravljalcev bencinskih črpalk, da bi se dogovorili o skupnem nastopu pri vladi, in sicer s priporočilom, naj bi ta pristala na zamisel, da bi podelila tudi avtomobilistom in motoristom tržaške pokra-
prodanega goriva, črpalka v Sežani. In prav ob njej se zlasti ob praznikih ustvarjajo dolge kolone avtomobilov z evidenčno tablico TS, GO, UD, itd. Tudi upravljale! tržaških črpalk se dobro zavedajo, da je treba v konkurenčnem boju s kolegi onstran meje z orožjem,
jlne mesečni kontingent goriva po ki ima zanesljivo moč: namreč z znižani ceni, kakor ga je pred leti znižanjem cen. Cena navadnega podelila avtomobbilistom z Gori- '—Vo,i	T'°
škega.
Upravljalci tržaških črpalk se pritožujejo, da se prodaja goriva na našem področju nikakor ne more dvigniti na višino, ki bi jim dovoljevala primeren zaslužek. Tržačani rajši uhajajo čez mejo, kjer je bencin cenejši. Gospodarski zakon je ravno tako železen kakor naravni zakon: avtomobilist, ki lahko izbira med cenejšo in dražjo črpalko, se bo pač odločil za prvo, pri tem pa ga ne bo prav nič motilo, če se bo treba potruditi do menjalnice, čakati v vrsti pred črpalko, vrh vsega pa še spregovoriti katero po slovensko. Med črpalkami, ki na jugoslovanskem obmejnem področju obkrožajo Trst, je že nekaj let najbolj uspešna, kar se tiče količine
„T..,.■■■■■■■■■,■■.................um..umni.um.■imnmimm.
9Sima, zima bela
Sneg je pobelil tudi tržaške ulice - Promet na cestah ni prekinjen - Naporen dan za gasilce
Zdaj pa je zares zima, prava zima, s snegom, čeprav ni 30-40 stopinj pod ničlo. Prišla je olikano, napovedala svoj prihod in potrka-la na vrata. Trije kralji so pripeljali malo burje, očistili nebo in posušili tla, pripravili so teren. V nedeljo dopoldne so naletavale prve sramežljive snežinke, v ponedeljek je dišalo po snegu. Opozorilo. Pripravite si suknje in zimske čevlje. Avtomobilisti — verige za kolesa in — pozor, da vam ne zmrzne voda v motorju. Včeraj dopoldne pa je sneg prekril z nežno odejo mestne ulice in strehe, obalo, Kras, Breg in Istro, avtomobile, trte in oljke.
Pišemo o snegu, skoraj kot o najvažnejšem dogodku dneva, fotoreporter je lovil motive, vendar v mestu ga ni zapadlo več kot nekaj centimetrov, na Krasu nekaj več V Trstu je sneg že nekaj let redkost. Zato se ga veselijo otroci in smučarji, zaskrbljeni pa so šoferji in tisti, ki nimajo doma dovolj kurjave. Ce je že zima, naj kar bo, tudi s snegom in malo mraza, samo da ni poledice, snežnih metežev in divje burje. Bolje nekaj snega, da se mladina igra, kot megla, vl.ga, ki gre do kosti, kliče vse mogoče bolezni in mori živce.
Iz j.evidnosti so včeraj mnogi avtomobilisti vozili z verigami, nerodno je bilo zlasti v klancih, vendar ni bilo hudih ovir. Nekoliko slabše je bilo zvečer, ker je marsikje pokrivala cestišča ledena skorja.
Kljub temu, da se zima še ni pokazala v vsej svoji ostrini, je vpndar prestrašila dobršen del tržaških avtomobilistov. V mestnem •redišču in tudi drugod so bili av-
tomobili parkirani od ranega jutra do poznega večera. Na njihovih strehah se je nabrala dobršna plast snega, kar je pričalo, da se jih lastniki niso poslužili. Morda ne razpolagajo z verigami, morda se jim ne ljubi, da bi imeli opravka s tako nevšečnim delom, kot je natezanje verig na kolesa, dejstvo je da je bil čez dan promet zelo omejen. Pri tem pa Je treba opozoriti na zelo važno okoliščino, ki zadeva promet ob podobnih prilikah. Trst je mesto, ki ne leži v ravnini, ampak se velika večina ulic vije navzgor in navzdol po obronkih, ki obkrožajo mesto. Takoj, ko se vzpetina dvigne čez 5 ali 6 odst. je v snežnih pogojih vožnja s tega ali drugega razloga skoraj nemogoča, če niso kolesa opremljena z verigami ali s snežnimi plašči. Čutiti pa je pomanjkanje ustrezne občinske službe, ki bi morala poskrbeti za posipanje cest s peskom. Taka služba bi o-mogočila vožnjo avtomobilov v skoraj normalnih pogojih na cestah, ki niso preveč strme.
K sreči ta prvi r.aval zime ni povzročil v mestu prevelikih sitnosti, da ne govorimo o resnejših nesrečah. Največ opravka so imeli gasilci, ki so morali reševati sinoči na področju nad Montebelom (Ul. Brigata Casale) vrsto težkih vozil, ki so se znašla v zagati. Naj-pre) so imeli opravka z tovornjakom s prikolico iz Brescie znamke fiat 682 N — Br 112756, ki se je znašal v zagati približno 1 km od odcepa z Ul. Flavta. Tovornjak je bil naložen z živino. Gasilci so ga odvlekli do vrha in so ga nato počasi spuščali proti trbiški cesti, od koder je potem sam odpeljal naprej. Kmalu nato so gasilci mo-
rali ponovno nastopiti na državni cesti št. 202, kjer so odvlekli tovornjak s prikolico, ki je prevažal fiatove avtomobile, do križišča z Ul. Brigata Casale. Tovornjak je nato nadaljeval pot z lastnimi sredstvi.
V	istem času so morali gasilci priskočiti na pomoč tudi neki avstrijski cisterni, ki se je postavila čez cesto. Zadevo so hitro rešili s tem, da so pomagali šoferjem pri navezavi verig, nakar je cisterna odpeljala naprej po svoji poti. Potem je bil na vrsti neki francoski tovornjak, ki je bil namenjen v Jugoslavijo, a je šofer zgrešil cesto. Tudi v tem primeru so gasilci pomagali pri navezovanju verig ter odpravili vozilo v mesto, od koder bo danes odpotovalo za Ljubljano.
Na splošno ni sneg delal preveč težav, saj ga je tudi na Krasu padlo razmeroma malo: največ do 8 ali 10 cm. Prometna policija pa javlja, da je promet otežkočen, ker je tu pa tam nastala poledica.
Nevreme, ki je zajelo mesto, se je seveda razširilo na vso deželo. Iz Kopra poročajo, da je tudi tam snežilo. Snežna plast Je dosegla kar 10 cm. Zanimivo je dejstvo, da je bilo razmeroma več snega ob obali, kot v notranjosti. V Sežani in v Kozini so namerili na primer le 5 cm, a v Postojni komaj 4 cm.
V	višjih legah je sicer snežilo, toda snežna plast je razmeroma manj debela kot ob obali, in to zaradi hudega mraza. Cesta iz Kozine na Reko je bila nekaj časa zaprta, toda so jo kmalu očistili. Vozna je tudi cesta skozi Postojno , za Ljubljano.
bencina ob kateri koli črpalki na Tržaškem, in seveda tudi v ostali Italiji (izjemo tvorijo črpalke Ital. avtomob. kluba, ki prodajajo samo članom organizacije) znaša danes 110 lir liter, za liter superbencina pa je treba odšteti 120 Ur. Koliko zasluži upravljalec črpalke pri vsakem litru? Po podatkih, s katerimi razpolagamo, znaša ta zaslužek pri navadnem bencinu 8,03, pri super-bencinu pa 10.54 lire pri litru. Ce se torej vsako uro ustavi ob črpalki 10 avtomobilov, ki natankajo po 10 litrov superbencina. potem zasluži upravljalec črpalke po 1050 Ur na uro. Seveda so črpalke, ob katerih beležijo mnogo več prometa, so pa zopet tudi take, pri katerih se ne ustavi po 10 avtomobilov na uro, temveč včasih tudi mnogo manj.
Petrolejske družbe imajo — po navedenem viru po 19,88 lir dobička pri litru navadnega in 25.35 lire pri superbencinu. V našem primeru (100 litrov super goriva na uro), imajo po vsem tem petrolejske družbe po 2.000 lir dobička. Pri teh dveh postavkah — namreč pri zaslužku upravljalcev bencinskih črpalk in petrolejskih družb, bi le težko odtrgali kakšno liro, da bi znižali ceno gorivu in s tem pospešili konkurenco jugoslovanskim črpalkam, pri zaslužku bencinarjev celo nič, ker ti nasprotno postavljajo zahtevo po še višjih prejemkih. Tako upravljalci črpalk, kakor tudi petrolejske družbe, ln razumljivo tudi širok krog potrošnikov, pa prigovarjajo vladi, naj ta zniža davčno tangento na liter goriva, ki je res zelo težka, saj doseže pri litru navadnega bencina 82,09, pri litru superbencina pa celo 84.11 Ure. Pri 100 litrih goriva zasluži torej država čez 8.400 lir raznih davkov.
Država bi morala pristati na to, da nekoliko omili davčno breme na bencin, in sicer tako, da prizna tržaškim avtomobilistom in motoristom pravico, da z boni nakupijo določeno količino goriva na mesec. To zahtevo so tukajžnji avtomobilski krogi pravzaprav že večkrat postavili vladam, ki so si sledile v vseh povojnih letih, vendar so se prizadeti krogi v Rimu vedno izgovarjali, da bi podelitev takšne olajšave pomenila za državne blagajne veliko finančno zgubo. V resnici pa bi črpalke prodajale mnogo več bencina, če bi ta stal 30-40 lir manj za liter, tako da bi se v državne blagajne lahko steklo še več denarja kakor zdaj. Ta domneva in iz trte izvita, saj obstaja pomemben precedens na drugem področju, kjer Je država vedno rada močno privijala davčni vijak, namreč v prodaji tobaka in tobačnih Izdelkov, Statistike so že večkrat pokazale, da vsakemu znižanju prodajne cene teh izdelkov sledi večji dotok denarja v državne blagajne. Tako bi bilo tudi v primeru, ko bi država pristala na znižanje davčne, ga bremena na prodajo bencina na našem področju.
Po ostavki pokrajinskega odbora, ki jo je potrdil pokrajinski svet, je bila sinoči seja pokrajinskega sveta za izvolitev novega predsednika in odbora. Volitve niso dale konkretnega rezultata. Prisotnih je bilo 23 svetovalcev, 17 se jih je vzdržalo, 3 glasovnice so bile bele, 3 glasove pa je dobil odv. Jona. To je bil izid prvega in drugega glasovanja. Govori se, da bo ponovno sklican pokrajinski svet za zadnji poskus, kot je to običaj pri volitvah za občinske in pokrajinske odbore. Ce tudi na prihodnji seji ne bo prišlo do izvolitve predsednika in odbora kot je pričakovati, bo imenovana komisarska uprava do novih volitev. Na sinočnji seji se je zvrstilo kar 12 govornikov, ki so v imenu raznih političnih skupin v pokrajinskem svetu poudarili svoja stališča ter i zvračali drug na drugega krivdo za - morebitno komisarsko upravo, Že iz prvih nastopov je bilo jasno, da ne bo prišlo do izvoUtve predsednika in odbora, niti do predložitve kandidature. Seji je piedsedcval kot najstarejši svetovalec misovec Angiolillo, ki je v kratkem uvodnem nagovoru poudaril, da je dosedanja uprava imela že ob svojem rojstvu v sebi kUce razpada, saj ni mogla računati na podporo večine pokrajinskega sveta. Pri tem je izrazil svoje mnenje, da bi bila možna tretja rešitev, in sicer brezbarvni in nepolitični odbor, ki bi se ukvarjal z golo upravnimi zadevami.
Nato je vodja komunistične skupine svetovalec ColU predlagal, naj bi pokrajinski svet pred volitvami predsednika in odbora sprejel resolucijo z zahtevo, da se razpišejo pokrajinske volitve čimprej. Njegov predlog je bil zavrnjen z večino glasov in so si sledile glasovalne izjave. Prišlo je tudi do besednega spopada, zlasti ko sta govorila demokristjan Vigini in Celli, tako da je predsednik med govorom Cellija prekinil sejo za nekaj minut.
Frvt je govoril demokristjanski svetovalec Maly, ki je predvsem poudaril veljavnost politike levega centra, tako v vsedržavnem kot v krajevnem merilu, zlasti tu na meji. kjer ta poUtika pomeni razvijanje in utrditev mirnega sožitja ter demokratičnega sodelovanja v javnih upravah. Uveljavitev politike levega centra, je dejal, je v Trstu nova stran zgodovine našega mesta, s katero se zaključuje doba borb in prepirov. Levi center se utrjuje v vsej deželi Furlanlje-JuUjske krajine; temu pa se pro-
tivijo, je dejal Maly, iz raznih razlogov, komunisti, liberalci in misi-ni. Glede pokrajinske uprave je pripomnil, da so žal propadli vsi pozivi na sodelovanje, da bi pre-prečiU komisarsko upravo.
Vodja skupine KFI ColU je polemiziral s KD in ožigosal razne manevre, da bi obdržali pri življenju tako pokrajinsko upravo, ki ni imela podlage v pokrajinskem svetu. Omenil je nekakšne razgovore med KD in PLI, nato pa poudaril, da je pokrajinski svet izgubil vso avtoriteto po imenovanju komisarja za odobritev proračuna. Zaradi tega ni moč nadaljevati na ta način. Potrebni so jasni zaključki in čimprejšnje nove volitve. CjJede morebitne komisarske uprave, je prinomnil ColU, nosijo odgovornost KD in njeni zavezniki, tembolj, ker so komunisti prikazali možnost sodelovanja, ki pa ga je ICD zavrnila.
Misovec Candussi je ponovil stare motive in poudaril, da bi njegova skupina podprla enobarvno, demokristjansko upravo, če bi se omejila le na upravne zadeve cer izločila kakršen koli dogovor, ki bi »spremenil italijansko lice mesta*.
Socialistični svetovalec ing. Pečenko je v svojem govoru najprej poudaril, da je dosedanja pokrajinska uprava delovala skoraj eno leto in da je prišlo do krize pri glasovanju za proračun, čemur je pokrajinski svet pripisal politični moment. Uprava je torej padla, ,je pripomnil ing. Pečenko, ne zaradi upravne nesposobnosti, ampak samo zaradi politične volje pokrajinskega sveta. Pri tem pa je pripomnil, da so iste skupine, ki so glasovale proti pokrajinskemu proračunu, torej za padec dosedanje uprave, večkrat glasovale za razne predloge in postavke, ki jih je predlagala pokrajinska u-prava Toda ne glede na te pripombe, je dejal ing. Pečenko, PSI pozitivno ocenjuje tako politični dogovor kot kratko enoletno delovanje pokrajinske uprave. Svoj govor ,ie ing. pečenko zaključil s pripombo, da opozicija, ki je čakala na ugoden trenutek za padec uprave, nosi za to vso odgovornost in naj zaradi tega dokaže, če je možna druga izbira kot uprava levega centra. Socialdemokrat. Giu-ricin ie v svojem govoru očital o-poziciji, da je imela gluha ušesa za razne odtenke in da je odločno šla v boj proti dosedanji upravi, čeprav ne more predložiti druge izbire. Poudaril je tudi, da so socialdemokrati naklonjeni čimprejš-
r
ir
334*
j*s|
tit JiSlfS (ti
Sankanje pod spomenikom pri Sv. Justu
njim volitvam, da bi se skrčila doba komisarske ujvavf. Nato je govoril demokristjan Vigini, ki je poudarjal, da KD ni v pokrajinskem svetu postavljala zaprek, ampak da se ne more odpovedati svojim načelom in politiki levega centra. Enake misli sta ponovila demokristjana Dassovich in Celli, medtem ko je liberalec Jona ponovno zavrtel svojo staro, izgulje-no nacionalistično lajno.
Komunistični svetovalec Burlo pa je zelo prijetno Dolemiziral tako z eno kot z drugo politično skupino, ob koncu pa opozoril KD, da bo v prihodnosti, hočeš nočeš, moralo priti do razgovorov in sodelovanja med KD in KPI, ker bodo k temu silile razmere**«* vite Ija prebivalstva.
-i. -	-:!S■*•**:■
Vozil je avto pijan in brez vozniškega dovoljenja
Policijski organi so prijavili sodnijskim oblastem 39-letnega Ro-dolfa Quargnala iz Ul. dei Molini 2 pod obtožbo, da je bil pijan ter da je upravljal avto, čeprav je ime! le šofersko dovoljenje za u-pravljanje motorja.
Quargnal je zagrešil omenjene prekrške že preteklo soboto zjutraj. Okoli 4. ure sta dva mestna redarja, ki sta patruljirala po mestu z motorjem, opazila nekega avtomobilista, ki se je pripeljal po Ul. Qriani. Nenadoma je avtomobilist zavozil na pločnik in se le za las rešil nevarnosti, da trešči v bližnje poslopje. Redarja sta ga takoj zasledovala, ustavila in potem spremila do splošne bolnišnice. Zdravnikov odgovor je bil popolnoma jasen: šlo je za osebo, ki je bila popolnoma vinjena. Redarja sta nato odpeljala kršitelja zakona na policijsko postajo, kjer so agenti ugotovili, da je Quar-gnal prekršil tudi tisti člen cestnega zakona, ki predvideva ustrezne kazni za ljudi, ki upravljajo motorna vozila brez predpisanega vozniškega dovoljenja. Zato so ga pridržali ter prijavili sodnijskim oblastem zaradi omenjenih dveh prekrškov.
Vandalsko dejanje vinjenega mladeniča
Preteklo nedeljo zvečer je 23-letni težak Vito Gregon iz Ulice Šalita di Zugnano 53 stopil v gostilno «Alla Sorda* v Ul Costa-lunga 177. Zahteval je, naj mu natakar takoj postreže s kozarčkom žganja. Ta pa je seveda odbil zahtevo, ker je opazil, da je bil mladenič pijan. Gregori pa se je razkačil. Zgrabil je za telefonski imenik ter raztrgal nekaj strani. Potem pa je spet zahteval, naj mu postrežejo. Ker je natakar ponovno odbil zahtevo, se je Gregori še bolj razjezil. S pestjo je udaril po šipi steklene omarice, kjer so bile spravljene slaščice ter jo ie razbil. Potem pa je odšel iz lokala.
Tedaj se je lastnik odločil, da pokliče policijske agente Ti so takoj prišli v lokal in potem preiskali bližnjo okolico. Kmalu so izsledili Gregorija ter ga prepeljali v splošno bolnišnico, kjer je zdravnik ugotovil, da je bil mladenič popolnoma vinjen. Prijavili so ga sodišču zaradi pijanosti. Lastnik lokala pa bi moral tožiti Gregorija zaradi morebitne škode, ki jo je vinjeni mladenič povzročil v gostilni. Zdi pa se, da 74-let-na lastnica gostilne Em'ha Mazza-lors iz Ul. Costalunga 177 tega ne namerava storiti.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 11. januarja se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO: 51-letnl Isidoro Duro, 56-1 et ni Antonio Pauiuzzi, 76-letna Paola Ardella vd. Giraldi, 61-letnl Ollmplo Covi, 7 9-1 etn a Maria Pečarič vd. Zuppln, 55-letna Eufelia Fon-seca por. Ferlisl, 57-letni Giuseppe Santln, 55-letni Francesco Plzzulin, 53-letna Olga Adami por. Leghlssa, 85-letni Giacomo Giordano. 85-letna Teresa Busiz vd. Scozzai, 95-letni Francesco Del Rame. 614etna Pierl-na Valdemarin, 65-letna Maria Clari.
Gledališča
VERDI
Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za današnjo zadnjo predstavo komedije nLa coscien-za di Zenon, z začetkom ob 21. uri. Nadaljuje se prodaja vstopnic za prvo predstavo «Večni soprogu Dostojevskega, ki se bo začela v četrtek ob 21. uri.
Nazionale 16,00 «La grande corsa« Techmcolor. Panavision 10 mm, To-ny Curtis, Jack Lemmon. Natalie Wood.
Arcobaleno 16.00 «Menage aU'italia-na» Ugo Tognazzi, Romina Povver, Anna Moffo. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 15,00 «1-4 figll di Katie El-der» John Wayne, Dean Martin, — Techmcolor.
Fenlce 14.30 «Agente 007 — Thunder-ball (Operazione tuono)« Technico-lor. Sean Connery.
Eden (bivši Supercinema) 16.00 «Le meravigliose donne del Giappone fantastico« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «L'arfare Blindfold« Technicolor. Rock Hudson, Claudia Cardinale.
Alabarda 16.00 «Libido» Dominique Boschero. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.00 «Avventura al motel« Claudia Mori. Eva Bartok. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Come lnguairmmo lese rciton.
Cristallo 16.00 «Lady L» Technicolor. Sophia Loren. Paul Nevvman.
Garibaldi 16,00 «11 giorno dopo» —
, Cjilt Robertson,
Capitol 16.30 «Lord Jim» Technicolor. Peter 0’Toole, James Mason. A-kim Tamiroff.
Impero 16,30 «Per un dollaro buca-to».
Vittorio Veneto 16,00 «Ragazze sotto zero» James Gregory.
Moderno 16.00 «La donna di paglia« Sean Connery, Gina Lollobrigida. Technicolor.
Astra 16.00 «Ulisse».
Astoria Počitek,
Abbazia 16,00 «5 corpt senza testa« Prepovedano mladin-i pod 18. letom.
Ideale 16.00 «CoIpo grosso« Frank Sinatra, Dean Martin.
Skedenj 16.00 «L'ultimo ribtile« Sco-pecolor. Carlos Thompson, Rodolfo Agosta.
Mali oglasi
ISCEM ZENSKO z dobrimi priporočili za domača dela od 8. do 14. ure. Telefonirati na št. 92589 tekom jutra: Dr. Pincherle — v bližini Ulice Be-senghi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure)
Giustl, Ul. Bonomea 39 (Greta); dr. Rossetti. Ul. Combi 19; dr. Sl-gnorl, Trg glavne bolnišnice 8: Tamaro In Neri, Ul. Dante 7
NOČNA SLUŽBA LEKAHN (Od 19.30 do 8.30)
Godina, Trg sv. Jakoba l; Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ai due Mori. Trg UnitA 4; Nicoli, Skedenj-ska ulica 80 (Skedenj).
Po dolgi bolezni nas je zapustila za vedno naša draga
Olga Leghissa
Pogreb pokojnice bo danes, dne 12. t. m. ob 15. uri iz šempolajske cerkve.
Žalostno vest sporočajo:	mož
Franc, otroci, mama, snahe, vnuki in drugi sorodniki.
P.I.Z., Ul. Torrebianca 28
Za vedno je zapustil svoje drage
Franc Pizzulin
Pogreb pokojnika bo danes, dne 12. t. m. ob 15.45 iz kapele glavne bolnišnice naravnost v bazoviško cerkev.
Žalostno vest sporočajo:	žena
Ana, sin Silvano, brata Anton in Peter, nečaki in drugi sorodniki.
P I Z.. Ul. Torrebianca 28
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mati in stara mati
Frančiška Brišček vd. Hrovatin
Pogreb bo jutri, 13. t. m. ob 14.30 Iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče na Opčinah.
žalujoča sinova Sandro in Milan, hčerka Ema, nevesti, zet, vnuki in vnukinje Opčine, Trebče, Lonjer, Melbourne, 12. januarja 1966. *
NASPROTNIKI IN ZAGOVORNIKI MIRU NA SVETU
Zvezna republika Nemčija in Južni Vietnam
Erhard se sramuje, ker je doslej premalo pomagal ZDA v Vietnamu Predstavniki zahodnonemškega znanstvenega, kulturnega, in verskega življenja pa vojno v Vietnamu obsojajo - Kaj je zapisal liberalni «Die leit» v zvezi s političnim vzdušjem Zahodne Nemčije
Sodelovanje	ljudstva pri	upravljanju	države	in	odločanju	o
faznih družbenih in državnih zadevah v deželah tako imenovane zahodne demokracije je v resnici, kljub drugačnemu videzu, prav neznatno, skoraj nično. O tem odločajo, držeč vse osnovne vzvode oblasti v svojih rokah, politični vrhovi državnega birokratičnega aParata, vojaške kaste in velikanskih gospodarskih korporacij. Politične pridobitve preteklosti v obliki ustavnih svoboščin so se v teku kapitalističnega razvoja sprevrgle v svoje nasprotje, ostale j3? so zapisane	na papirju,	kot josilije	mrtvih	črk, da bi pač
VUdstvo moglo	živeti v iluziji svobode	in pravice.	Ljudstvo	pa
nima v resnici	ne svobode	ne pravice dotakniti	se	vprašanj,	ki
se tičejo končno ne samo človeštva nasploh, ampak tudi njega samega, njegove eksistence, njegove bodočnosti. O tem ne morejo in ne SJncjo spregovoriti celo najbolj legitimirani predstavniki dežel zahodne demokracije, znanstveniki, ljudje kulturne in umetnosti, najnaprednejše osebe svobodnih poklicev, ker pač nimajo oblasti v Jokali in ne moči, da bi uveljavili svoja stališča. Toda, vedno pa Lahko spregovore in z močjo ter prepričevalnostjo svoje besede ter zvojega razuma razčiščujejo motna svetovna obzorja in bistrijo Pogled vedno številnejših človeških množic.
Stališče Zahodne Nemčije do
vietnamskega vprašanja je znano. “e bilo in, kot se zdi, bo to ved-n° stališče Amerike, ki je Viet-nam napadla in je tu odgovorna ne samo za ogromno gorje, poža-r® in mučenja, za splošno uničene in genocid, temveč tudi za v>e, kar se iz tega lahko rodi — 2a svetovno apokalipso, ki uteg-ne Priti.
0 tem sta nedolgo tega spet ®°oorila in odločala Johnson in brhard. Samo onadva, ne ameri-in ne nemško ljudstvo. Tako *of je v navadi povsod, kjer je, k°t rečeno, demokracija ljudstva n° Papirju, demokracija prakse Pa oblast v rokah nekaj mogočnikov.
0	tem je nekaj zapisal tudi *Nouvel Observateurt>, pa to ob-invljamo, da bi videli, kako v resnici stvari potekajo, kako se nekateri za koristi nekaj stotin dru-2‘n iz svetovne «elite» igračkajo 2 usodo sveta.
Na kosilu, prirejenem 21. decembra v Beli hiši v čast kanclerja Erharda, je sef zahodnonemške v|ade spregovoril med drugim tudi nekaj besed, ki so jih njegovi gostitelj i Američani pričakovali, a, katerih doslej, kljub večkrat-nim pritiskom, še ni bil izrekel noben evropski državnik: »Sramujem se spričo majhnega nemškega prispevka v vietnamski yojni, še posebno, če ga primerjam z vašimi napori)).
Človek;- ki je tako gladko in enostavno izpovedal svoje sramovanje, je torej nemudoma režiral na »sugestije«, ki jih je nekaj dni pred tem ameriški o-orambni minister McNamara bil dal ministrom, zbranim v Parizu na seji NATO: ((Obramba svobode je nedeljiva.« Tako je rekel "^cNemara in zahteval «od vseh«, .a o tem «razmislijo». Kar se ti-Erharda, je ta takoj «razmi-®lil» in svoje misli «v imenu nemškega 'ljudstva, ki mu je do svo-oode« tudi javno izpovedal.
To, kar nemško ljudstvo v splošnem misli o vietnamski vojni, ni Jahko odkriti, oziroma vedeti. Znanj Pa so s tem v zvezi občutki in razpoloženje številnih pisateljev, Univerzitetnih profesorjev in sindikalistov, kot tudi mnogih pred-'tavnikov katoliške in protestantje Cerkve. V nekem pozivu, objavljenem v Zahodni Nemčiji neposredno pred kanclerjevim poto-vanjem v ZPA, je bilo moč či-'ati naslednje: Ta spopad se čedalje bolj spreminja v vojno ZI>A proti vietnamskemu ljud-4tvu. Po nekaterih indikacijah a-*n®riških vojaških voditeljev, ne Sre več za to, da bi se uničilo dJatnamsko osvobodilno gibanje, temveč, da se »preizkušajo« nova tehnična sredstva, izdelana za dničenje ljudskih gibanj v ostalih Predelih sveta.«
Ja potem, ko so se izrekli proti "Pačenju in genocidu, ki se da-nes izvajata nad vietnamskim ljud-atvorh, so podpisniki še izjavili: •Protestiramo proti moralnemu in finančnemu podpiranju te vojne ?d strani nemške zvezne vlade !n Pozdravljamo stališče Francije ter nevezanih dežel, ki zahtevajo ukinitev letalskih napadov Pr°ti Severnemu Vietnamu in u-"editev spora na osnovi Zenev-skega sporazuma. Izražamo svojo ®°li'darnost s 5000 ameriškimi pro-resorji in znanstveniki, ki zahtevajo takojšnjo ustavitev vojne 'er nevtralizacijo celotnega Vietnama«.
Imenujmo samo nekaj najslavnejših oseb, katerih imena so bi-a zapisana na dolgem seznamu Podpisnikov omenjenega poziva: ■"leinrich Bell, Uwe Johnson, Pe-l^r Weiss, Rollf Hochhuth, Hans "lagnus, Erich Koestner, Walter . nns, Ernst Bloch in mnogi dru-*’• Na vseh univerzah Zvezne re Publike so se številni profesorji fontano pridružili pozivu, ki se izredno pomembno dejstvo v Vzdušju moralne tišine, ki vlada n®. drugi strani Rena — ne orne-■P J e samo na protest »humanitar-ega» tipa, marveč hrabro izraža a°ločeno stališče.
Sakaj hrabro? Zaradi tega, ker J® v Nemčiji, kjer obstajajo šte-,1 Pi «tabuji», med temi tudi eden,
1	obvlada vse ostale: ne napadlo se ZDA, dežela, ki ščiti Zvez-
0 Republiko, ne kritizira se A-otika, ki postavlja straže pred ^oninskim zidom. In prav zaradi e*a Je, bržčas, neki nemški mi-"'s,er tudi rekel: «V Vietnamu ' Prav tako brani svoboda nem-oga naroda«.
Pisatelji, univerzitetni profesor-sj' s'Pd>kalisti, znanstveniki, pred-avniki cerkva, nedvomno znajo, aJ jih čaka. Tisk je na primer
že ((zdravo reagiral«, kot se je cinično izrazil neki predstavnik Krščanskodemokr. stranke, stranke zveznega kanclerja. A. Sprien-
ger, magnat nemškega tiska, ki ima vse večjo kontrolo nad izdajami Zvezne republike in zahodnega Berlina, pa je storil, kar je bilo potrebno: prepovedal je časopisom «Spriengerjevega cesarstva«, da bi objavili poziv. Namesto tega jim je dovolil napasti »nezavedne intelektualce«, ki so se upali ((nesramno vesti do našega zaveznika ZDA«.
Liberalni tednik «Die Zeit», ki je obenem s ((Spieglom« in še nekaterimi drugimi redkimi časopisi objavil omenjeni poziv, je o tem političnem vzdušju Zahodne Nemčije zapisal sledeče: »Tisk, ki nima celo poštenja, da bi objavil poziv, ki se v njem izraža razum najbolj reprezentativnih predstavnikov našega intelektualnega življenja, takšen tisk sploh nima pravice govoriti o ,obrambi naše svobode v Vietnamu’.«

Včeraj dopoldne so se morale branjevke na Rdečem trgu otepati tudi s snegom
...............
ČLOVEŠTVO ŽE PLAČUJE DAVEK SVOJE «ATOMSKE BLAZNOSTI»?
Zagonetna bolezen9 ki kosi le ženske
Mati in hčerka iz plemena Fore, ki mu grozi uničenje
Pleme se imenuje Fore in pripada Papuancem. Pleme živi na Novi Gvineji, ki deloma pripada Indoneziji, deloma Avstraliji. Pleme Fore živi na področju, ki spa-
da pod Avstralijo. Zakaj je to pleme postalo nenadoma zanimivo?
Gre za strahoten pojav: od 7 tisoč odraslih žensk tega pleme-
•luiiiiliiiiinttiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiHMiiitiiimnmiiiiiiiiiiiiHiiiiiniMtiHiiiiiiiiimiii
KORISTNO ODKRITJE BRITANSKIH STROKOVNJAKOV
Re volucionarna> barva ki bo grela stanovanje
CHELTENHAM (Anglija), 11. — Skupini raziskovalcev z inštituta za uporabo premoga in njegovih derivatov Je uspelo odkriti in izdelati novo vrsto barve, ki ima lastnost, da odseva toplotne žarke, če jo «spodbujamo» z nizko napetostnim električnim tokom.
Res je, da ta barva ne oddaja kdove kako močnih toplotnih valov, vendar to dejstvo ne zmanjšuje pomembnosti iznajdbe, kajti kadar se ta barva razvleče po stenah sobe ali stanovanja in se primerno «spodbuja» z električnim tokom, oddaja toploto z vseh sten enakomerno in stalno in toplota ne prihaja le z ene točke, kot v primerih, ko se stanovanje ogreva s pomočjo peči. Ce so torej toplotni valovi sicer šibki, so trajni in enakomerno razvrščeni in je to dovolj za ogrevanje določenega prostora in tudi vsega stanovanja.
Inženir Peter Pearson, eden izmed angleških znanstvenikov, ki so izdelali to nadvse »zanimivo« barvo, je izjavil, da so novo barvo izdelali iz nekaj posebnih re-agensov, ki so jih dobili iz premoga, ter še z nečem drugim, česar pa «ni pooblaščen odkriti javnosti«. Skupina angleških raziskovalcev je svojo iznajdbo že zagotovila s tem, da jo je patentno zavarovala. Hkrati pa, kar je tudi razumljivo, nadaljuje s poskusi za proizvodnjo te barve v večjih hkrati pa tudi ekonomsko primernih količinah, nekako že na industrijski ravni.
Kljub razumljivi diskretnosti britanskih raziskovalcev se je zvedelo, da bi prepleskanje nekega stanovanja z novo barvo stalo približno toliko, kolikor stane gradnja istega stanovanja. Toda sami britanski strokovnjaki so prepričani, da bodo kmalu skrčili
proizvodne stroške te barve tako, da bo ekonomsko dostopna. In tudi če ne bo cenena, se bo sama v letih izplačala, kajti stanovanje, ki bo prepleskano z njo, ne bo potrebovalo peči, s čimer se bodo stroški vzdrževanja nekega stanovanja skrčili za toliko, kolikor stane ogrevanje stanovanja
Sicer pa Je treba tu dodati še nekaj: ko bo neko stanovanje ali neki prostor prepleskan s to novo ((revolucionarno« barvo, bodo potrebni še vedno določeni stroški, ki pa bodo skrajno majhni, kajti za ((spodbujanje« ali «pod-žiganje« barve h gretju, je potreben zelo nizek električni tok samih 12 voltov, to se pravi, da bo za ogrevanje stanovanja barva «porabila» le nekaj watov električne energije na dan.
Ko se bo ta sistem ogrevanja s pomočjo barve, ki oddaja tople valove, uvedel, bo izkoriščanje te lastnosti barve zelo enostavno. Predvsem bo enostavno že samo pleskanje z novo barvo, kajti stene bomo z njo prepleskali tako, kot to počnemo sedaj z raznimi drugimi barvami, in sicer ali z običajnim čopičem, ali pa z brizgalno napravo. Toda to še ne bo dovolj, kajti na določene površine bo treba priključiti v steno električno napeljavo, in sicer na vsakih nekaj kvadratnih metrov bo treba postaviti elektrode, ki bodo povezane z električno napeljavo za osvetljevanje stanovanja. Ker pa potrebuje ta barva izredno nizek električni tok, bo treba priključiti še majhen transformator, ki bo znižal napetost električnega toka od običajnih 120 ali 220 voltov na 12 voltov. Tedaj bodo stene začele greti stanovanje kot nekakšna peč z infrardečimi žarki.
na jih je v zadnjih letih umrlo okoli 3.000. In zagonetna smrt kosi še naprej. Avstralske oblasti so se začele za ta pojav zanimati in ko sta pred nekaj leti prišla sem dva avstralska zdravnika, sta po prvih vtisih menila, da je za to izumiranje žensk kriva — muha. Med tem plemenom namreč velja legenda, da so muhe nekakšne čarovnice, ki da prinašajo bolezen in smrt. In muh je tu ogromno. Včasih jih je za cele oblake, ki lebdijo nad džunglo. Omenjena zdravnika sta zato začela proučevati muho in hkrati nenavadne znake bolezni, ki ji domačini pravijo kuru-kuru.
Ženska, ki zboli za to boleznijo, se začne najprej smejati. Prvi simptom bolezni je nenadna evforija. Dva tedna pozneje se smeh preneha in sledi nova faza, ko se izraz obraza menjuje kot pod vplivom električnih šokov, ženske, ki so zbolele za boleznijo kuru-kuru, delajo čudne grimase in njihov izraz dobi čudne poteze, tako da jih je težko že prepoznati.
V tretji fazi pa se to menjavanje izrazov preneha in se na obrazu bolne ženske fiksira določena maska, ki se ne spremeni več. ženska je tedaj podobna čarovnici, kot je ugotovil dr. Mac Far-lane. Hkrati pa se začne po vsem telesu bolnice nekakšno drhtenje, ki se umiri le med spanjem. Toda mirnega spanja ni več. Nato se začne nenavadna paraliza. Bolnica izgubi sposobnost za kontroliranje gibanja rok in nog. Udi se sicer premikajo, vendar brez koordinacije in proti volji bolnice. Bolnica hoče n.pr. nesti žlico hrane v usta, pa tega ne zmore več. Ce vstane, ne more hoditi, ali bolje se premika, vendar ne tja, kamor je hotela. Vse te faze trajajo približno vsaka po dva tedna.
Naslednja faza je faza nekakšnega omrtvičenja. Bolnica obleži kot popolnoma paralizirana, pri tem pa je najhujše to, da je paralizirano vse njeno telo, medtem ko njeni možgani popolnoma delujejo in se bolnica zaveda, kaj se z njo dogaja, ne more pa nič proti temu. Ker je bolnica že videla, kako je bilo z drugimi ženskami, ki so bile v takšnem stanju, ji ne preostane drugega kot čakati najprej na kratko agonijo, nato pa na «čerinks», to je — dom mrtvih.
Bolezen kuru-kuru, ki v jeziku plemena Fore pomeni »smrt od mraza in strahu«, traja približno šest mesecev, rešitve pa ni.
Kdaj pa se je to pri plemenu Fore začelo? Leta 1957. Tedaj je tu živelo 16.000 ljudi na 80.000 kvadratnih kilometrov površine. Zdravniki so izračunali, da če umre po 50 žensk na mesec, bo pleme v nekaj desetletjih povsem izumrlo. Do pred nedavnim pa je bilo to pleme zdravo
Avstralska vlada je v zvezi z boleznijo kuru-kuru sklenila, da Je treba pleme Fore rešiti. Prišla je zato na njegovo področje skupina zdravnikov in strokovnjakov za virologijo. Lotili so se borbe proti — muham. Toda gotovi še niso bili, da je muha glavni in edini krivec bolezni kuru-kuru. Da bi to preizkusili, so odpeljali 500 žensk in moških na planino
plemena Fore
Nenadna evforija je prvi znak - Sledijo mrdanje,drhtenje, paraliza in smrt-Muha nima nobene zveze - So temu krivi ameriški atomski poskusi na Pacifiku ?

OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne zaupajte preveč osebam, ki vedno vse vedo. Splošno zadovoljstvo in harmonija v družini.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Deležni boste lepega priznanja od strani svojih kolegov. Ne pretrgajte vseh vezi z nekim prijateljem.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) O-hranite svoi dosedanji delovni ritem. Doživeli boste prijetno, a nekoliko drago pustolovščino.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Imeli boste odlično zamisel, kako povečati svoje dohodke, vendar ne boste imeli poguma jo uresničiti. Ugoden razvoj čustvenega življenja.
LEV (od 23.7. do 22.8.) V svoje poklicno delo vnesite več prizadevnosti in discipline. Bolje bo, če se
HOROSKOP
ne srečate več z osebo, ki vas je razočarala.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ce vam je kaj do uspeha, potem si morate najprej zastaviti natančno določen cilj. Optimizem bo še naraščal.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Težko boste uskladili svoje praktične i interese z ideali, ki vas izpolnjujejo. Posvetite svoje proste ure družini.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne varčujte s svojimi energijami, da bi le čim uspešneje opravili
delo, ki vam je bilo poverjeno. Po. trebni ste daljšega počitka.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne sklepajte neprimernih zavezništev, naučite se opravljati svoje delo sami. Nobena žrtev ni prevelika za iskreno prijateljstvo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Samo svoji odločnosti se boste imeli zahvaliti za uspeh, ki ga boste danes dosegli. Otresite se nekaterih izkoriščevalcev.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dosegli boste nekaj pozitivnih rezultatov, zahvaljujoč se svojemu delovnemu navdušenju. Nobenih motenj v čustvenem življenju.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne izgub, ljajte poguma spričo težkoč, ki se z njimi morate boriti. Okrepili boste svoje prijateljske zveze.
Caster, to je na zelo visoko planoto, kjer muh ni. Toda ni minilo veliko časa, ko so se nekatere ženske začele spet — smejati. Muha je ostala daleč, bolezen kuru-kuru pa je kosila naprej. To je bil dokaz, da je bil njihov dvom o muhi kot edini povzročiteljici bolezni in smrti upravičen,- «•
Raziskovanja in proučevanja so zato morali začeti od začetka, tokrat brez upoštevanja muhe. Pri nadaljnjem proučevanju se je ugotovilo, da ima bolezen kuru-kuru neke podobnosti z zastrupitvijo z manganom ali živim srebrom. Zdravniki so s pomočjo posebne strokovne ekspedicije preiskali vse področje, vendar niso tu odkrili nobenega rudnika mangana ali živega srebra. Bilo je to leta 1963. Iz tega so logično sklepali, da ni šlo za kemično zastrupljevanje.
Zadeve so se nato lotili — biologi. Na to je zainteresirane kroge navedlo dejstvo, da se bolezen kuru-kuru loteva izključno žensk v tako imenovani zreli dobi, to se pravi takoj po pubertetni dobi. In genetiki so prišli do sklepa, da je to morda v zvezi z mutacijo genov odnosno kronozomov. To pa bi moglo biti že dedno. S tem se je postavilo vprašanje, ali ni bilo morda že kdaj prej med tem plemenom kakega podobnega pojava? Zgodovina je dokazala, da tega ni bilo in to se pravi, da se pojav nanaša izključno na sedanjo generacijo...
O kvarnem vplivu atomskih radiacij na gene so napisane že
številne temeljite študije. Znanstveniki zatrjujejo, da se bodo kvarni vplivi atomskih poskusov kazali na bodočih generacijah. Potemtakem je zelo možno, celo zelo zelo verjetno, da je pleme Fore prva množična žrtev posledic ameriških atomskih poskusov na Pacifiku- in da je to, kar se dogaja, s tem plemenom, prvf'izredno" fč-sen opomin za vse tiste, ki se ukvarjajo z atomi in ki so odgovorni za atomske poskuse. Raziskovanje na Novi Gvineji še ni zaključeno, kaže pa, da se bo gornja hipoteza spremenila v žalostno ugotovitev.
Od 7000 žensk plemena Fore jih je «smrt. ki se smeje« pokosila že okoli 3000. Bile so to ženske v starosti od 15 let navzgor Ce v naslednjih desetletjih izumrejo vse ženske, bo izumrlo tudi pleme, kajti res je, da bi mogli moški plemena Fore najti ženske pri drugih, sosednih ple menih, toda katera ženska iz so sednih plemen bi bila pripravljena omožiti se z njimi, ko pa je bolezen kuru-kuru pokončala vse, kar je bilo ženskega spola.
Toda ne gre le za ta sicer tako tragičen vendar pa omejen pojav, pač pa za nevarnost, ki bo aktualna čez leto, desetletje, morda pa tudi pozneje tudi drugod po svetu, saj smo že rekli, da se bodo posledice atomskih poskusov pojavljale tudi več generacjj. Človeštvo torej začenja že plačevati svoj žalostni davek blaznosti tistih, ki govore o miru, hkrati pa se pripravljajo na uničenje človeštva!
PRED PETKOVIM LUKEŠEVIM RE-CITALOM V KULTURNEM DOMU
Kaj je «mali oder»
Skoraj vsa gledališča na svetu, ki žele načrtno vzgajati in seznanjati svoje občinstvo kakor tudi umetniške izvajalce z novostmi tako imenovanega eksperimentalnega značaja, ustanavljajo «male odre« za predstave izven svojega glavnega repertoarja. Z organizacijo «Malega odra« ima vodstvo našega gledališča namen uprizarjati dela, ki jih spričo njihove specifičnosti ni mogoče uvrstiti v redni repertoar, so pa sicer zanimiva in aktualna, bodisi glede dramaturških posebnosti, bodisi glede recitacijskih in igralskih prijemov. Predstave bomo igrali v mali dvorani Kulturnega doma.
Letošnji repertoar obsega troje takih predstav. Pri izbiri smo seveda bili prisiljeni, spričo majhnega števila in velike obremenjenosti umetniškega ansambla, izbirati previdno, kajti redni repertoar z organizazacijo «Malega o-dra» ne sme biti skrčen niti oviran. Mora pa biti tudi ta repertoar sestavljen z veliko odgovornostjo, tako v formalno gledališkem pogledu, kakor tudi v estetskem in idejnem smislu. Seveda ne bomo skušali biti samo «modemi» in ((eksperimentalni« (te besede često napak pojmujejo!), ampak bomo izbirali dela z globoko človeško etiko in pozitivno perspektivo.
V svetu je v zadnjih letih stopila v prvi plan vse večja težnja k novim oblikam komornega gledališča, k intimnemu načinu igranja. Sodobno gledališče se o-svobaja avtogenih konvencionalnih oblik in okorelosti v vseh smereh odrskega izražanja. Nekdaj slavni Burgtheater postaja »muzejska zanimivost«, ki sicer pripravlja kvalitetne in bleščeče predstave, toda po umetniško sodobnem izrazu te predstave čas prerašča. Modemi dinamični čas, poln zapletov in konfliktov, je prav posebno v zadnjem času močno vplival na gledališko življenje v Evropi in Ameriki. Tu bomo tudi našli odgovor na vprašanje, zakaj je Broadway pripravil umetniško boljšo predstavo »Češnjevega vrta« Čehova kot tradicionalni hudožestveniki v Moskvi, zakaj je Stradfford doživel ponovno roj stvo z režiserjem Brookom, ki prav s Shakespearovimi deli od govarja, razčlenjuje, uči in svari človeka modeme dobe pred kruto prihodnostjo. Njegova zadnja predstava «Troilusa in Kroside« tako pišejo poročevalci — je razčlenjevala absurdnost sedanjega klanja v Vietnamu.
Dejstvo je, da današnji človek, ki se v uradu, na delu, v šoli ali v gospodarstvu bori na svojem področju z modernizacijo in se ga po hitrejšem napredku, nujno zahteva od umetnosti — v našem konkretnem primeru od gledališča — nekaj novega kar oa kot novost ne sme negativno vplivati na njegova osebna stremljenja, na njegov pogled na življenje in družbo. Novost, naj si bo takšna ali drugačna ,ki je v idejnem in formalnem pogledu zavirajoča ter brezperspektivna, ni sprejemljiva za sodobnega človeka. Resnica je, da človek današnjega dne želi videti in slišati »živega« človeka s preprosto govorico, brez patosa in težkega o-kolja, brez »zemljevidov« na obrazu igralca, brez mnogih pripomoč. kov itd., škrata želi si intimnega, skupnega izgorevanja z igralcem, brez tradicionalnega odrskega robnika, brez zavese, brez močnih reflektorjev, ki v skrajni meri o-težujejo igralcu intimni stik z gledalci. Prav iz teh razlogov je posebno pri nas (spričo velikega odra!) važna organizacija intimnega »Malega odra«.
Poznamo tri glavne vrste komornih gledališč, vendar so vse te forme — čeprav nekateri, kadar ustanavljajo taka gledališča, jih imenujejo «najnovejšo novost«
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Variacije na slov. motive; 11.35 Radio za šole; 11.55 Tržaški motivi; 12.25 Pomenek s poslušalkami; 12.55 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba iz filmov in revij; 17.00 Klavirski duo Russo-Safred; 17.25 Radio za šole; 17.45 Pesem in ples; 18.00 Poljudna enciklopedija; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Klavirska glasba; 18.45 Motivi, ki so mladim všeč;
19.15	Higiena in zdravje; 19.30 Zbor «France Prešeren«; 20.00 šport; 20.35 M. Lipovec: ((Gusarji«; 20.50 Na klavir igra G. Feyer;
21.00	Simfonični koncert; 22.25 Musiča sprint; 22.40 Melodije; 23.00 Jazz.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.40 Puccinijeva «La fanciulla del West» — drugo dejanje; 14.20 Tržaški in furlanski motivi; 14.40 Znanstvena oddaja.
Koper
7.15	Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 11.00 Popevke; 11.40 Današnji pevci; 11.45 Plošče Durium;
12.00	in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Operna panorama; 15.00 Glasbeni vrtiljak; 15.45 Slov. narodne; 16.20 Pevci lahke glasbe; 17.00 Tretja stran; 17.15 Tartinijeva sonata, opus 1; 17.45 Zbor iz San Giorgia dl Nogaro; 18.00 Prenos RL; 19.00 Šport; 19.30 Prenos RL;
22.15	Ritmi; 22.35 Faurejeva sonata, opus 13.
Nacionalni program
SREDA, 12. JANUARJA 1966
nonijeve skladbe; 9.45 Popevke; 10.05 Operna antologija; 10.30 šola; 11.15 Ital. potovanja; 11.30 Al-benizova suita; 11.45 Godala; 13.35 Solisti lahke glasbe; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Gledališke in filmske novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Ital. glasbeniki; 17.25 Klavičembalo in klavir; 18.00 Dantejeva dela; 18.35 Neapeljske pesmi; 19.15 O morju in pomorščakih; 20.25 Leoncavallova «La Bohe-me».
II.	program
7.30	Jutranja glasba; 9.35 Glas-beno-govorni spored; 10.35 Nove pesmi; 14.00 Pevci; 15.00 Ital. zbori; 15.15 Izbrani motivi; 15.35 Koncert; 16.38 Najnovejše plošče; 17.25 Srečno pot; 17.35 Enciklopedija; 18.35 Leonardo da Vinci; 18.50 Vaši izbranci; 20.35 Godala; 21.00 Anketa: Idealen dom; 22.15 Večerna glasba.
III.	program
18.30	Družbene vede; 18.45 Monteverdi in Cavalli; 19.30 Koncert;
20.30	Revija revij; 20.40 Haydnov koncert štev. 1; 21.30 Sibeliusove skladbe; 22.15 Sodobno pripovedništvo.
Slovenija
8.05 Glasbena matineja; 8.55 Bet-tina: Zgodba o psičku Pantaloni-ju; 9.10 Mladinski pevski zbori; 9.30 Lahka glasba; 10.15 Sopranistka Marija Lotrič-šule; 10.45 Človek in zdravje; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Arije iz manj znanih oper; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Albi- 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 žen-
ski vokalni kvintet; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola: Bili smo v gledališču; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Pihalna godba;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 O
Sergeju Prokofjevu; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Iz fonoteke radia Koper; 18.40 Naš razgovor; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Dvo-fak:	»Rusalka«; 22.10 Popevke;
22.50 Literarni nokturno; 23.05 Dve suiti Jožeta Privška.
Ital. televizija
8.30	Enotni razred; 11.00 Otvoritev sodnega leta v Rimu; 14.15 Veliki ženski slalom v Grinden-waldu; 16.45 Nova srednja šola;
17.30	Spored za najmlajše; 18.00 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Kulturne ustanove; 19.55 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Pobeg z otoka Lipari;
22.00	športne vesti; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Detektivka: «Zadeva Picpus«.
Jug. televizija
16.30	Poročila; 16.35 Veleslalom za ženske — tekmovanja v Grin-delwaldu; 17.40 Tiktak: PP s trobento; 17.55 Tukaj studio Kekec!; 18.25 Obzornik; 18.45 Pur-cell: Didona in Enej — opera;
19.15	Filmski pregled; 19.40 TV prospekt; 20.00 Dnevnik; 20.30 K. Taylor: Naslovljenec neznan — drama; 21.00 J. Haydn: Simfonija št. 39; 21.15 Kulturna Panorama; 21.55 Pogovori o slovenščini: Izposojenke; 22.25 Zadnja poročila.
— stare več sto let. Moderno sobno gledališče (das Zimmertheater) za majhno število gledalcev zasledimo pri francoskih kraljih 17. stoletja, kjer so igrali za najbolj izbrano publiko dvora in najbližjih prijateljev.
Zelo razširjeno je dalje t.j. gledališče v krogu (le Theatre en ronde). Za predhodnika. takega gledališča lahko smatramo rimski amfiteater. Najbolj razširjena oblika intimnega gledališča ima svo. je začetke na elizabetinskem odru (platform stage), to je Shakespearovo gledališče. Shakespeare je dal navodila, kako je potrebno igrati v takem gledališču v »Hamletu«, v prizoru, ko Hamlet govori igralcem, ki so prišli gostovat na dvor, svoj znameniti govor, ki bi moral biti zato vodilo slehernemu igralcu in slehernemu gledališču. Takole pravi Shakespeare s Hamletom: ((Govorite ta govor, prosim vas, tako, kakor sem vam predaval: lahko naj teče z jezika: a če hlastate pri njem na vsa usta, kakor marsikateri naših igralcev, bi mi bilo prav tako ljubo, da bi govoril moje vrstice mestni okli-covalec. Tudi ne krilite z rokami -preveč po zraku tako, temveč delajte čisto nalahko: zakaj sredi toka, viharja in, kakor bi rekel, vrtinca svoje strasti morate imeti in ohraniti neko zmernost, ki ji daje mehkost. O, v dno duše me boli, kadar moram poslušati, kako vam kak kuštrav teleban trga in cefra vso strast na drobne kosce, samo da bobni v ušesa zijalom v pritličju, ki jim večinoma ni do drugega kakor do nerazumljivih nemih prizorov in hrupa: prešibati bi morali takega pobalina, ker prekriči Ter-magonta; to se pravi preherode-ževati Herodeža: prosim vas, ogibajte se tega... dajte se voditi lastnemu razsodku:	prilagodite
kretnjo besedi, besedo kretnji; zlasti pazite, da ne prekoračite naravne mere...«
K nastalim formam intimnega gledališča sodijo vsi tisti mali odri v različnih dvoranah in dvoranicah, kleteh ali na podstrešjih, kjer je oder z minimalno, simbolno sceno postavljen ob eno steno pravokotne dvorane. Misel, zadržano čustvo, beseda, mimika in kretnja pridejo v takem gledališču do izraza v najčistejši obliki.
Ce sem na začetku trdil, da si želi sodobni človek pozitivne perspektive v idejnem pogledu, potem trdim, da obstajajo v formalnem pogledu dve vrsti gledalcev: takšni, ki raje gledajo dramski prizor, v katerem bosta v prvem planu postavljena skozi igralčev funkcionalni artizem misel in čustvo, in pa takšni, ki smatrajo, da je gledanje in poslušanje izrednih vizuelno-zvočnih spektaklov najvažnejša naloga gle. dalca v gledališču. Morda nekateri gledalci uživajo ob prvi in drugi zvrsti, toda dobro jih znajo razločevati. Specifičnost našega gledališča je v tem, da moramo znati zadovoljiti gledalce obeh smeri.
Sodobno gledališče se mora boriti na eni strani za konkretni miselni razvoj z neposrednim čustvom, na drugi strani pa za dovršeno formo (dikcijo, mimiko, gesto). Tako intimno sodobno gledališče se v vseh primerih bori proti vrinjeni intonaciji, obrabljenim klišejem, patetiki. Uverjen sem, da mora sodobni igralec, prav posebno na takem intimnem odru, delovati na občinstvo narav, no in neposredno, z miselnim razvojem dela skozi iskanje pravih odnosov med osebami ter popolne prilagoditve oseb po ustvaritvi psiholoških predispozicij za pravilno čustveno reagiranje. Jasno je, da bi imel igralski rezultat večjo umetniško vrednost, če bo oblika (v kateri bo tudi vsebina!) čim boljša. Tako smo prišli do starega vprašanja, na katerega odgovarjajo gledališki teoretiki pozitivno, a tudi negativno, to je — do enotnosti vsebine in oblike. Smatram, da sodobno gledališče nagiba k enovitosti formalnih oblik ((gledališča predstavljanja« in vsebinskih oblik ((gledališča doživljanja«. Kako bi praktično postavili to postavko ((neposrednega izražanja misli« in «čustev» v pod-tekstu skozi perfektno tehniko go. vora, mimike in kretnje? Režiser je prisoten skozi ves ta razvoj, na predstavi pa vidimo samo igralca Tu najdemo vzrok, razlog in smisel sodobnega gledališča, v ka. terem zavzema igralec vse bolj častno mesto. Poglejmo, kako se to dejstvo razlikuje na primer od gledaliških konceptov velikega Gordona Craiga ali kartelista-gle-dališkega diktatorja Botyja. Gor-don Craig je imel igralca za lutko, ki mora služiti režiserjevi zgradbi spektakla. Zahteval je, da prinese igralec na oder le glas in telo, brez kanca psihologije. Boty pa je vklenil v svoj diktat celoten ansambel in dosegel velike režijske uspehe, toda zelo malo velikih igralskih uspehov. Zaradi tega koncepcijo »režije, ki se vidi« vse bolj zamenjuje «režija, ki se ne vidi«, ne zato, ker je ni, ampak, ker je, toda vsa v službi igralskega izraza. V taki vrsti komornega sodobnega gledališča (platform stage) je torej igralec prepuščen edino in samo svojim psihološkim lastnostim ter izraznim sredstvom. Režiser pa je dol. žan podpirati .razvijati in diferencirati, usklajati in ritmiziratl delujoče elemente.	....
Tudi ni slučajno, da smo si izbrali za prvo predstavo na ((Malem odru« prav izbor iz Shakespearovih dramskih del in sonetov.
BRANKO GOMBAČ

POSVET Z ŽUPANI PRI POKRAJINSKI UPRAVI
V konzorciju za gospodarski napredek bodo zastopani tudi Slovenci
Nujnost gospodarskega in Zupani, med njimi tudi
V	ponedeljek 10. januarja t.l. je bil v dvorani pokrajinskega sveta sestanek županov in njihovih zastopnikov, ki ga je sklicala pokrajinska uprava, da bi predstavnikom občin prikazala korist in nujnost udeležbe pri Posoškem konzorciju za go-spodarski in socialni napredek (CI PES). Sestanku je predsedoval pokrajinski predsednik dr. Chientaroli, od pokrajinske uprave sta bila prisotna odbornika Vezil in Waltritsch. Med prisotnimi smo opazili sovo-denjskega župana Jožefa Ceščuta in zastopnika krminskega župana odbornika Jožefa Prinčiča. Mnogi župani pa so bili odsotni. Prisotni župani so se obvezali, da bodo v svojih občinah posredovali, da bi iste pristopile kot člani v ta konzorcij.
V	zvezi s tem konzorcijem smo dobili od pokrajinskega odbornika Marka Waltritscha sledeči članek:
Ideja o Posoškem konzorciju za gospodarski in socialni napredek (CIPES) je že nekaj let stara. V državnem merilu, po sestavi vlade levega centra, se je že pričelo govoriti o nujnosti programacije v celotnem gospodarstvu. Medtem ko so desničarske sile nasprotovale programacijski politiki je ta dobivala v vladnih krogih konkretnejše oblike. Polagoma se je ta politika razširila tudi na krajevne uprave in v naši deželi imamo v zvezi s tem konkreten primer odbornika za programacijo v deželni vladi.
Na Goriškem so o programaciji mnogo govorili že v prejšnjem pokrajinskem svetu, nujnost povezave med različnimi, nadobčinskiml organ! se je pokazala na številnih področjih, zlasti v okolici Tržiča, kjer je danes skoro nesmiselno govoriti o nevodenju skupne upravne p ilitike med občinami. Lani aprila je pokrajinska uprava sklicala pokrajinsko gospodarsko konferenco, na kateri so prišle do izraza težnje o ustanovitvi tega konzorcija Ustanovni člani tega konzorcija so: pokrajinska uprava, trgovinska zbornica, Goriška hranilnica, občine Gorica, Tržič, Gradiška, Krmin in Gradež. Predstavniki teh usta-
socialnega načrtovanja je narekovala njegovo ustanovitev sovodenjski, so obljubili podporo na svojih področjih
vsem strankam goriške politične konstelacije možnost soudeležbe tako v skupščini kot v vodilnem odboru. potom svojih županov in drugih voljenih predstavnikov. Slovenci imamo možnost biti zastopani tako s tremi župani kot z zastopniki drugih uprav. Prav bi bilo, da bi tri slovenske občine zavzele do tega konzorcija pozitivno stališče.
in socialnem razvoju naše pokrajine.
Res je, da niso vsa vprašanja avtomatično rešena z ustanovitvijo konzorcija. Bo stvar zastopnikov v skupščini in v vodilnem odboru dajati take napotke in analize, ki bodo privedli do izboljšanja gospodarstva na Goriškem, ne da bi pri tem okrnili pravice slovenske manj-
Riharda Orla ni več
ker bi tako zastopniki slovenske [ šine. manjšine lahko aktivno prisostvo-	MARKO WALTRITSCH
vali in soodločali o gospodarskem I odbornik goriške pokrajin, uprave
Včeraj dopoldne je kot blisk razširila po Gorici žalostna vest: Riharda Orla ni več V jutranjih urah je umrl v gor-ški civilni bolnišnici, kjer se je zdravil t> zadnjih tednih.
Pogreb bo jutri, v čztrtek ob 14-30 iz mrtvašnice v civilni bolnišnici na goriško pokopališče,
S pokojnim Rihardom Orlom smo goriški Slovenci izgubili te eno korenino, neutrudne 1/7 delav-ca-poštenjaka in ve. keg.i ljubite Ija beneških Slovencev in njihove dežele. Rodil se je ,?y novembra 1SS1 v Prvačini m je torej strpi! v 85. leto starosti Po osnovni šoli doma je študiral na reilki v Gorici ter nato na učiteljišču v Kopru kjer je maturiril leta 1900. Pozneje je napravil tudi eno leto konservatorija na Dunaju, ker mu je bilo v veliko p->moi pri poznejšem prirejanju in zbiranju ljudskih popevk iz S meške Slove-
nije in Prekmurja
...............m.......................................
OB TEMPERATURI 3 STOPINJ POD NIČLO
Snežna
Gorico
odeja prekrila in vso pokrajino
Cesta proti Postojni in Ljubljani odprta za promet
že včeraj dopoldne je začel naletavati sneg tudi v Gorici, spočetka v drobnih in suhih kosmih, ki pa so popoldne postajali vedno bolj gosti. Okrog 18. ure so na Goriškem letališču namerili že 8 cm snega in vmes tudi 1,8 mm dežja. Ob 18.30 pa smo imeli najnižjo dnevno temperaturo, in sicer 3 stopinje pod ničlo.
Avtomobili in druga vozila le počasi krožijo po mestu in tudi na križiščih s semaforji urejajo pro met mestni stražniki. Na Korzu in drugih bolj prometnih cestah so cestišče za silo očistili. Vendar pa je promet še vedno otežkočen in mestni stražniki so odredili, da je dovoljen avtomobilski promet proti Oslavju in na goriški grad samo z verigami.
Tudi iz Nove Gorice poročajo o snežnem metežu, vendar pa je bila sinoči cesta Nova Gorica-Postojna-Ljubljana odprta za promet, ker so jo sproti čistili. Z Lokev poro.
torej le malo snega, ker so bile snežinke zaradi nizke temperature drobne in suhe.
V	Tržiču so namerili 3 cm debelo snežno odejo, ki Je prekrila mestne ulice. Za Tržič je sneg še večja redkost kot za Gorico, saj ga je lani padlo zelo malo.
V	severni okolici Gorice so bile snežne padavine bolj obilne in tako so v Steverjanu namerili ^sinoči že okrog 20 cm snega in marsikje je mladina privlekla na sneg smučke in sanke.
Obvezno čiščenje snega v Gorici
čajo, da je tam padlo 10 cm no-novnih članov so pripravili osnutek | vega snega, v črnem vrhu pa 15 cm, statuta konzorcija, pokrajinski in j čeprav Je ves dan snežilo. Je padlo občinski odbori so ga sprejeli in i
lani oktobra ga je prefektura odo | ,,,,,l,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,m,,,,,,,,,,,,,,I,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,l,,,,,u,,,,,,,,,,,,,
Goriški župan v skladu z obstoječimi predpisi opozarja vse hišne lastnike, odnosno stanovalce, da morajo očistiti sneg na pločnikih okrog svojih hiš in posuti v primeru poledice z materialom, ki lahko prepreči padec pešcev.
Prav tako opozarja prodajalce in trgovce na javnih prostorih, da
brila.
Statut predvideva udeležbo vseli j občin na Goriškem in eventualne deželne uprave. Voljeni organi tega konzorcija naj bi bila skupščina in upravni odbor. V skupščini bodo zastopani vsi člani, upravni odbor pa je sestavljen tako, da oi vanj prišli zastopniki vseh delov pokrajine, kar omogoča tudi, da imajo vse stranke svoje predstav nlštvo v tem telesu.
Statut predvideva nadalje, da bodo člani skupščine s posvetovalnim glasom tudi zastopniki Industrijskih con v Tržiču. Gorici, Kr minu in kjerkoli bi te nastale. Nadalje se predvideva ustanovitev po svetovalnega odbora, kateremu bo načeloval predsednik trgovinske zbornice; v te odbore naj bi prišli zastopniki delodajalcev in sindikalnih ter strokovnih organizacij m bi aktivno sodeloval z vodilnim od borom.
Naloga konzorcija Je proučevanje gospodarskega in socialnega napredka naše pokrajine. Ne more pa vsiliti rezultatov teh študijev občinam, ki bi le teh ne hotele izvajati Jasno pa je, da bodo politične stran ke, ki bodo zastopane v skupščini in v vodilnem odboru, skušale praktično Izvajati potom svojih zastopnikov v krajevnih upravah smernice, ki jih bodo nakazali razni strokovnjaki.
Statut Je sestavljen tako, da daje
SEJA OBČINSKEGA ODBORA
Prispevek deželne uprave za asanacijo starega mesta
6,5 milijona lir za nakup posod za smeti
Občinski odbor v Gorici je imel v ponedeljek zvečer svojo običajno tedensko sejo. V uvodu je župan Martina poročal o sestanku in razgovoru s predsednikom deželnega odbora Berzantijem ter o pripravah za proslavo stoletnice smrti goriškega slikarja Jožefa Tominca.
Razpravljali so tudi o možnosti da bi občinska uprava dobila deželni prispevek za gradnjo 16 ljud skih stanovanj. Prispevek naj bi bil namenjen za asanacijo starih predelov in bi prišla v poštev Ul.
Marconi. Zupan je povedal, da je zaprosil deželo za prispevek 48 milijonov v ta namen, obenem je predlagal, naj bi podobne prispevke dežela nakazala tudi v prihodnjih letih.
Odborniki so nato odobrili še vrsto drugih ukrepov, med katerimi tudi strošek 90.000 lir za ureditev zelenega otoka na ter zaščitno verigo ob pločniku | ša pojasnila
na vogalu Ul. Silvio Pellico. Nabavili bodo tudi 1800 posod za pobiranje smeti za 6.5 milijona lir.
Natečaj za službo državnega svetnika
V uradnem vestniku od 6. decembra lani je objavljen ministrski odlok, ki razpisuje natečaj z izpiti za 33 mest državnega svetnika 3. stopnje pri notranjem ministrstvu. Pismeni Izpiti bodo v Rimu od 4. do 6. aprila 1966, Prošnjo na kolkovanem papirju za 400 lir, naslovljeno na — Ministero deirintemo — Direzlone generale degli affari generali e del persona-le — Divisione affari generali — Roma — je treba predložiti na prefekturi v Gorici do 31. t. m. Tam Kornu I dobijo Interesenti tudi podrobnej-
morajo očistiti na teh prostorih in en meter okrog njih sneg in poskrbeti za varnost pešcev.
Kršitelji teh predpisov bodo kaznovani po zakonu.
Roditeljski sestanek
RAVNATEi_JSTVO NIŽJE SREDNJE ŠOLE V GORICI, obvešča, da bo v nedeljo, 16. januarja 1966 ob 10.30 — v šolskih prostorih v Ulici Randaccio 10 — roditeljski sestanek. Starši dijakov in njihovi namestniki so vljudno vabljeni, da se sestanka udeležijo.
Nov pokrajinski odbor PSIUP
Na zadnji seji glavnega odbora PSIUP v Gradiški so izvolili iz svoje srede novi izvršni odbor stranke in pokrajinskega tajnika. Za pokrajinskega tajnika so ponovno potrdili Silvija Cumpeta; poleg njega je v pokrajinskem izvršnem odboru stranke še 13 odbornikov. Slovence zastopa v odboru Karlo Černič iz Doberdoba.
Nesreči na cesti in na delu
Včeraj popoldne, nekaj po 15. uri, se je vračal 53-letni mlekar Vladislav Maraž doma iz Steverjana, Ul. Oslavje 6, z avtom «giardinetta» iz Gorice po Ul. Orzoni proti domu. V tej ulici pa je zadel od zadaj v njegovo vozilo zaradi zasnežene ceste neki manjši tovornjak. Pri sunku je dobil Maraž rano na čelu. Zatekel se je v civilno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo po. moč Okreval bo v petih dneh.
Ob 17. url pa so nudili prvo pomoč 44-letnemu Cvetku Klanjščku iz Ul. Capuccini 8, ki se je že prejšnji večer ponesrečil na delu pri statvi v podgorski tekstilni tovarni. Ranil se ej na levi roki, okreval bo v štirih dneh.
Iz tržiške bolnišnice
Ko Je z avtom zavozil s ceste, se je 30-letni Božidar Pahor iz Medje vasi ranil na glavi. Zatekel se je v tržiško bolnišnico, kjer so ga pridržali za petnast dni na zdravljenju.
Na delu v mehanični delavnici Bonato v Tržiču se je ponesrečil včeraj popoldne 25-letni Mario Fer. letič iz Tržiča, Ul. Sauro 26, ko je vtaknil prste v stroj. V bolnišnici so ga pridržali za 25 dni na zdravljenju.
Učiteljeval je v Dorrbeiku, seku, Višnjeviku, Šmarjah, dalje v Steverjanu in Standreia, dokler ga ni leta 1927 fašizem premestil v notranjost države. Nazadnje te služboval v Huminu v Beneški Sloveniji pod zavezniško vojaško upravo pa je bil imenovan za didaktičnega ravnatelja Za mirensko okrožje. Kmalu potem je stopil v pokoj.
To pa ni pomenilo, da bi naš neutrudni javni delavec in vzgojitelj prenehal s svojim delom. Poln življenjske sile je posvetil svoje moči javnemu delu. Zlasti se je posvetil problemom Beneške Slovenije in hrvaških naselbin v pokrajini Molise. O enih in drugih je objavil več potopisov m zanimivosti tudi v Primorskem dnevniku in v Soči. Omenimo naj med drugim tudi njegove spise v koledarjih družbe Cirila in Metoda o slovenskem šolstvu v Beneški Sloveniji in na Goriškem, o Rezijanih, dalje samostojno brošuro o terskih Slovencih, ki je izšla v Trstu leta 1949 itd.
Kot smo že omenili je zbira[ in prirejal beneške narodne pesmi, ki so zelo znane med beneškimi Slovenci, kot na pr. •Oj božime...» To deželo je prehodil peš podol-gem in počez in še ko mu je bilo 80 let se ni strašil dolge poti od Gorice do Matajurja m dalje do Humina. Ker je bil sam brez družine, je vzdrževal dva dijaka iz Beneške Slovenije v slovenskih zavodih v Gorici in Trstu in tudi drugače posvetil svoje delo in skrb tem najbolj zapuščenim našim rojakom.
Njegovo delo je prekinila prometna nesreča predlanskim 14. maja, ko ga je neki skuterist podrl na cestnem križišču v Gorici. Od takrat si pokojnik m več opomogel in včeraj je tudi njegova krepka in žilava narava podlegla posledicam.
Njegovo življenje in delo bo n-stalo tesno povezano z življenjem in borbo naše narodne skupnosti na Goriškem in v Beneški Sloveniji, Zato bo vedno sestavni dei naše zgodovine v tem obdobju m tudi poznejši rodovi ga bodo ohranili v hvaležnem spominu. Naj Počiva v miru v domači zemlji.
MEDNARODNO ŽENSKO SMUČARSKO TEKMOVANJE V GRINDELVVALDU
Marielle Goitschel prva v slalomu z izredno vožnjo v obeh spustih
Kanadčanka Grene pustila za seboj Christine Goitschel - Od Italijank Demetzova deveta
Zaradi stavke uslužbencev ENEL danes in jutri priporoča mestno podjetje v Gorici štednjo z električnim tokom tako v industrijskih obratih, kot v gospodinjstvu.
Danes slavita srebrno poroko Pina Leban in Danilo Marušič iz Standreža Čestitajo jima domači znanci in prijatelji.
Gorica
CORSO. 16.30:	«Le Olimpiadi di
Tokio#, japonski barvni kinema-skopski dokumentarni film.
VERDI. 17.00: «Cinquanta milioni dl sterilne per tradire«. C. Robertson in M. Hell. Amerikanski film v barvah.
MODERNISSIMO. 16.00: .(Peter Pan e le sue meravigliose avventure#, barvna slikanica Walt Disneya; sledi dokumentarni film «11 ca-vallo tatuato#.
VITTORIA. 17.15: «La calda aman-te», F. Dor.beac in J. Desailly. Čmobeli francoski film; mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 17.00: «11 mostro e le vergini#, W. Sylvester in J. Ro-main. Cmobeli film mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, tel. 28-79.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo minus 0,8 stopinje ob 10 05, najnižjo minus 2,6 stopinje ob 16.30; povprečne dnevne vlage je bilo 78 odstotkov.
GRINDELVVALD, 11. — Francozinja Marielle Goitschel, olimpijska prvakinja v veleslalomu, je svojim izrednim dosedanjim uspehom pripisala še zmago v slalomu v Grindelwaldu z najboljšim časom v obeh vožnjah. Za seboj je pustila izredno nevarno Kanadčanko Nancy Grene in pa svojo sestro Christine. V prvi vožnji, ki je imela 51 vratc, je Marielle dosegla čas 45”76, Grene je bila za 11 stotink sekunde počasnejša, Christine Goitschel pa je zaostala za dobro sekundo. Marielle je nato ponovila svoj uspeh tudi v dru gem spustu, ki je imel le 47 vratc, toda Kanadčanka je bila zopet pred Christine in je tako potrdila, da bo odslej najresnejša, če že ne edina konkurentka močnima francoskima sestrama.
Zanimivost današnjega tekmovanja v Grindelwaldu je bilo zako-ličevanje vratc samo z enojnimi palicami. Poskus je popolnoma u-spel, ker se je tekmovanje odvijalo brez motenj in je dopuščalo tekmovalkam večjo varnost in hitrost.
Vrstni red prvih desetih.
VRSTNI RED:
1.	Marielle Goitschel (Fr.)
2.	Nancy Greene (Kan.)
3.	Christine Goitschel (Fr.)
4.	Traudl Hecher (Avst.)
5.	Greti Digruber (Avst.)
6.	Edith Zimmermann (Avst.) 91 ”35
7.	Fernande Bochatay (Šv.) 92’'38
8.	Brigitte Seiwald (Avst.) 92”54
9.	Giustina Demetz (It.)	92”91
10.	Gina Hathorn (VB) 92”92
Ostale Italijanke so se uvrstile takole: 23. Cipolla 96”98, 40. Fran-ceschetti 108"10, 43. Nogler 111”76, 44. Strauss 117”76, 43. Monticelli 120”16. Inge Senoner je bila diskvalificirana.
88’69
88”84
89	”98
90	”32
91	”25
30 držav prijavljenih za zimsko univerziado
PARIZ, 11. •— Predsednik medna, rodne federacije za univerzitetne športne igre (FISU) Primo Nebio-lo je sporočil, da se je za prihodnjo zimsko univerziado, ki bo od 5. do 13. februarja v Turinu Se-strieru in v Clavieru, prijavilo na-
slednjih 30 držav:
Avstrija, Belgija, Bolgarija, Kanada, CSSR, S. Koreja, Danska, Finska, Francija, Z. Nemčija, Japonska, V. Britanija, Italija, Jugoslavija, Libanon, Luksemburg, Norveška, Nova Zelandija, Holandska, Poljska, Portugalska, Dominikanska repub., Romunija, Španija, ZDA, švedska, Švica, Turčija, Madžarska in Sovjetska zveza.
NOGOMET
MILAN, 11. — Zaradi diskvalifikacije nogometnega igrišča Poten-ze, bo tekma med Potenzo in Ca-
„1.	,ii,„. „, „, i „,„„„ iiiiii.i „ l,,l„„,„,„„„,„,l|,,,,, >• ,,,,,„,,,,,,,,l, mn|,|,,,,, |,,,|(, |l||,,, m „ h ,,,(„i
tanzarom v 19. kolu prvega del* prvenstva B lige po sklepu pred sedstva nogometne zveze odigrat* 1 na stadionu San Paolo v NerpU-z začetkom ob 14.30.
CATANIA, 11. — Trener Catan« Di Bella je zaradi zadnjih neuspe hov moštva podal ostavko, ki P* je vodstvo kluba ni sprejelo. Ke' je Di Bella vztrajal pri svoji odi« čitvi, je klubski komisar skleni vseeno njegovo ostavko odklon#1 a mu je istočasno dovolil daljši V0-čitek s tem, da ostaja še veda1 na razpolago klubu. Med tem W posle trenerja vodil pomožni tff ner Luigi Valsecchi.
niš
AMATERSKO PRVENSTVO III. KATEGORIJE
Vesna-Esperia 5:3 (1:2)
Zmaga kriških nogometašev je bila povsem zaslužena, čeprav je Esperia vodila že z 2:0
Na igrišču na Ponziani sta se v nedeljo spoprijeli Esperia in kriška Vesna. Kljub hladnemu vreme, nu se je zbralo ob robu igrišča precej navijačev. Začetni udarec je imela Esperia, ki je prodrla do kazenskega prostora, vendar je o-bramba odbila nevarnost. Vesna je koj nato izvedla napad, prodrla obrambo m Husuju se je ponudila prva priložnost za dosego gola. Vesna je vztrajala v napadu, toda Rener in ponovno Husu sta zgrešila vrata.
Kljub premoči Vesne je Eperia v 12’ nepričakovano prišla s hitrim protinapadom v vodstvo. Vesna je besno odgovorila, vendar se ji ni posrečilo izenačiti. Eperia je s pro. tinapadom v 25’ celo podvojila rezultat. Ta gol je dobesedno elektri-ziral igralce Vesne, ki so se pognali v napad in niso dali Esperiji oddiha. Toda šele tik pred koncem prvega polčasa se je Cavazzi posrečilo zmanjšati rezultat.
Drugi polčas se je začel s hitro in predvsem povezano igro, v kateri se je izkazal predvsem Piču-
liiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiliuiifiii
PRETEKLO NEDELJO V TRBIŽU
Uspele smučarske tekme goriških srednješolcev
V desetčlansko reprezentanco za tekme v Cortini bosta verjetno vključena tudi slovenska dijaka Maja Leban in Marjan Kranner
Izbirne tekme goriških dijakov preteklo nedeljo za sestavo reprezentance zn tekmo v Cortini, ki bo 21. in 22. t. m. so dale naslednje
izide:
Naraščajniki
1. Giovanni Marassi 41”2, 2. Slavij Komauli 1’17”3, 3. Mario Stan-ta 1’37"3.
Tekmovalcev je bilo 12, ostali so bili diskvalificiram zaradi izpustit-ke vrat (med njimi Marjan Kranner in Franc Mermolja)
Izven točkovanja (ker so premladi) so dosegli naslednje rezultate 1. Loris Propetto 45”9, 2. Peter Lovišček 1*21 ”6 (dijak slovenske srednje šole).
Mladinci
1. Gianfranco Tagliaferri 36”5, 2. Igor Cotti 36”8, 3. Roberto Chioz-za l’2o”7.
Naraščajnice
1. Barbara Fomasir 59”2, 2. Lu-cia Venturini 2’10”8.
Izven točkovanja Ada Leban 1’42” (dijakinja slovenskega učiteljišča).
Mladinke
1. Maja Leban 48” (slov. dijakinja), 2. Laura Krainer 52”7, 3. Lau. ra Piuk 1’17”3, 4. Miriam Koren 3’ (dijakinja slovenskega liceja).
TEK NA 3 KM
Naraščajniki
1. Marjan Kranner 13’53”2 (dijak slovenskega učiteljišča).
Mladinci
1. Fulvio Alesani 13’43’’l, 2. Gior-gio Narduzzi 17’59.
Verjetno bosta prišla v desetčlansko reprezentanco za Cortlno med drugimi tudi slovenska dijaka Maja Leban :n Marjan Kranner.
lin. Ta je začel v 10’ akcijo na sr«-dini igrišča, preigral dva naspro*' nika, podal žogo Renerju, ta ib0 jo je takoj vrnil in Pičulin je * razdalje 25 m neubranljivo zatre sel mrežo in s tem dosegel izen* čenje. Očitna je bila premoč kri’ ških nogometašev, ki so oblegal vrata Esperie. Komaj 10’ kasnej« je Germani streljal kot, tam se j® znašel Sulčič S., ki je z glavo pr* usmeril žogo mimo presenečene** vratarja ter povedel Vesno v vodstvo. Kriška enajsterica se s tel* ni zadovoljila in po skupni akcij1 celotnega napada je v 27’ Husu končno našel pot do mreže in zri' šal rezultat. Esperia se, čeprav j® imela dva gola pasive, ni hotel* vdati; s hitrimi protinapadi je tu in tam ogrožala vrata Vesne, vendar je vratar (sicer negotov) reš11 z dvema posegoma položaj. Po tetf premoru je Vesna ponovno pritisnila na vrata Esperie in v 40’ P° skupni akciji, s končnim strelo® Renerja ponovno prišla do gola Esperia je tudi na ta gol odgovorila s hitrim protinapadom ® po nesporazumu kriške obramb« zmanjšala razliko.
Do sodnikovega končnega žvižg* je Vesna (očitno zadovoljna z rezultatom) v glavnem budno pazila, da ne bi prišlo do kakšnega presenečenja.
K. K.
Sestri Press mislita na opustitev atletskih nastopov?
CHRISTCHURCH, 11 — Sovjetski atletinji Irina in Tamara Press, obe svetovni prvakinji, verjetno ne bosta sodelovali na olimpijskih igrah 1. 1968 v Mehiki. To je izjavil znani trener sovjetske atletske reprezentance Gabrijel Korobkov. Irina in Tamara sta trenutno * skupino sovjetskih atletov na turneji po Novi Zelandiji.
Korobkov je dejal, da bi bil sicer zelo vesel, če bi sestri nastopili v Mehiki, da pa zelo verjetno takrat ne bosta razpoložljivi in da obstaja celo možnost, da bi se obe umaknili iz aktivnega tekmovanja, vsaj na svetovni ravni. Dejal Je tudi, da njun atletski potecial sicer še ni izčrpan, da sta trenutno izven forme in da bi potreboval intenzivnih priprav za važna tekmovanja. Korobkov je dejal, da bi Tamara še lahko izboljšala svoj svetovni rekord v metu krogle in diska.
--------------------------------------1
Piero Caieffi:	LAHKO
| JE REČI LAKOTA... 1
i............ 37. **•*»*««••.......
Kar se tiče Rusov, če so bili «politični», so nam bili nasprotni, pa naj smo bili fašisti ali ne, ker smo pripadali državi, katera se je brez vsake nuje pridružila najmočnejšemu okupatorju, ki je napadel njih domovino zaradi odvratnega osvajalnega duha. Ce niso bili «politični» in so pripadali množicam, polovljenim na podeželju, ali še slabše, če so prišli iz zaporov za kriminalce, so nas sovražili, ker so bili pod vplivom sovražnega okolja. In bilo Je za nas žalostno in tragično, da smo bili kakor Židje hkrati žrtve sistema, Nem cev in samih naših tovarišev v nesreči.
«Tisti Toni,# katerega je Popovič bežno omenil v vlaku, je bil kapo taborišča, Avstrijec, na čigar prsih je bil prišit zeleni trikotnik kriminalcev Močno je šepal na desno nogo, ki je bi la krajša od druge zaradi rane, ki mu je ostala iz prve svetov ne vojne na Italijanski fronti, že to je bil vzrok za njegovo so vraštvo proti Italijanom. V svojih kurjih možganih pač ni mo gel doumeti, da je treba pripisati krivdo za njegovo pchablje nost bolj splošnim vzrokom, to je bivšim voditeljem njegove ga naroda ter socialni ureditvi, ki je rodila vojno K temu daljnemu izvoru njegovega sovraštva je bilo treba dodati še «ne popularnost# nas Italijanov m zato je razumljivo, da nas je
imel za bitja, ki jih je treba pomendrati kakor črve. Sicer pa je pasel svojo sadistično krvoločnost tudi nad drugimi ter je ublažil svoje ravnanje le nasproti nemškim deportirancem. O njem je šel glas, da je bil obsojen na dosmrtno ječo ker je umoril lastno mater. Naj je bilo to res ali ne, glas se je vsekakor zdel verjeten.
Takšen je btl naš kapo, kateremu so bila naša življenja predana na milost In nemilost. Po drugi strani pa je izvajal ukaze starega esesovskega višjega narednika, ki je bil poveljnik taborišča, ter njegovega namestnika kaplarja, ki smo ju po navadi videvali le pri zborih, ko so ob jutranjem svitu sestav ljali delovne skupine, in zvečer, ko smo se vračali z dela.
Toni je bil plavolas, čokat; imel Je obraz z rednimi potezami, ki pa jih je kazila grobost, s hladnimi zelenimi očmi, ki jih je srdito obračal, ko je bolščal v nas. Govoril je nemški jezik z značilnim spodnjeavstrijskim mehkim naglasom, vedno enako monotono. In podnevi, ko so bile delovne skupine na delu, ter Je bilo taborišče skoraj prazno, je ure in ure precej dobro igral na svojo harmoniko stare, priljubljene dunajske napeve. V tistih trenutkih se ni zdel več isti človek, sposoben ubiti svojega bližnjega s pestmi.
Potem sta bila v taborišču dva blokača. Tisti v moji bara ki je bil živčen možic, temne polti, star okrog 30 let, «asocia len# element. Zaradi svojih pederastičnih blodenj je bil vedno spremenljive volje Včasih se je delal, da nas niti ne opazi. Včasih nam je namigoval z veselimi kretnjami, ki jih Je spremljal s kakšnim italijanskim vzklikom, včasih pa nas je obdeloval s pestmi, kar je pričel tako nenadoma, da sploh nismo vedeli za vzrok. Ker ni imel na razpolago likerjev ali vina, se je pijanil z neverjetnimi količinami čistega špirita, ki ga je kradel v ambulanti, kar je spravljalo v obup Popoviča, ki je bil ob eno izmed redkih sredstev za zdravljenje svojih bolnikov.
Blokač druge barake, kjer so bili Gaggero, Pappalettera in še nekateri drugi tovariši, je bil zloben kriminalec, čigar zunanjost je bila popolnoma v skladu z njegovo nravjo. Imel je rumene lase in kožo, sive in okrogle oči kakor sova, obraz po: doben nočni ujedi, brezzoba usta ter se je zdel pravo učteve čenje Zla. In je pretepaval, vedno pretepava! z besno neizprosnostjo.
Vsaka soba, v kateri je bilo po dvajset mož, je imela svojega vodjo, to je štubaka, včasih pa tudi po dva, kot na primer v sobi, v kateri smo bili nastanjeni Barbieri, BasilKvi, Be retta, Borda in jaz Pred našim prihodom je bil štubuk neki cigan, lep majhen fant, star okrog 25 let, z velikimi črnimi očmi, predrzen in često nasilen. Toda nadenj so postavi1! z našim prihodom nekega mladega Nemca, ki je prišel z nami in ki je nosil zeleni trikotnik kriminalcev. Bil je visoke pnstave, odlične zunanjosti, vedno tih in žalosten in se mi je zate močno smilil, ker se je zdelo, da vedno išče kak kotiček, da bi ostal sam. Nikoli nisem videl, da bi koga udaril, razen enkrat, ko je kaznoval z dvema lažjima klofutama nekega Rasa ki je ukradel nekemu tovarišu kos kruha. Skoraj vedno je prepustil svojo oblast ciganu, odšel iz sobe vsak večer po delu in razdelitvi menaže, da bi preživel nekaj ur v družbi ((predstojnikov#, ki so bili njegovi rojaki. Ce mu je cigan poročal o naših pre stopkih in ga je nagovarjal, naj nas kaznuje, mu je to šlo na živce in je le skomigoval z rameni.
Potem naj omenim še dolgo vrsto kapotov delovnih skupin. V vsaki komandi (skupini), ki so jo sestavili sleherno jutro iz 5 do 10 mož, sta bila eden ali dva kapota, katerih edina naloga je bila nadzirati delo drugih, to je nas, ki nismo Lili Nemci. Edini njihov telesni napor pa je bil skoraj vedno v tem, da so kaznovali s pestmi ali bikovkaml najbolj zo.te in
nesposobne. Med temi priganjači je bilo tudi nekai izjem. Le z ganotjem se lahko spominjam nekega mladega Avstrijca, « političnega#, ki je imel bister in živahen obraz m ki ga Je nokega dne Toni krvavo pretepel ter ga nato spravil med tež* ke le zato, ker ni hotel pretepati svojih mož In s čudovito vedrino se je pomešal med svoje italijanske, pol iške in zidovske tovariše ter se ni pri tem nikoli pritoževal/ tamzl, in ni nikoli pokazal nobenega znaka sovražnosti proti drugim.
Delo je bilo trdo. V tem skritem kotu smo gradili barake za delavnice, v katerih bi izdelovali rakete V2, poleg tega pa še barake za razširitev taborišča, ki bi moralo nuditi delovno silo, ter dohodne ceste in poti, ki bi povezovale delavnice a taboriščem m s cestami v dolini.
Delali smo v snegu in pod snegom v zelo ostrem 'n vlažnem podnebju. Nad mesec dni je neprestano snežilo m zato so morali trajno uporabljati nekaj skupin samo ?a kidanje snega, tako da so se lahko nadaljevala druga dela. ža gradnjo cest sm0 moral) kopati zmrzlo zemljo s krampi, jo nalagati na samokolnice, ki smo jih odvažali daleč na položno reber hriba. Namesto z jermenom so bile samokomice opremljene samo z navadno žico, ki se nam Je zarezala v rumena in vrat, in gorje, če niso bile naložene prav do roba.
Toda to še ni bilo najhujše Najhuje je bilo, da smo trdo delali dvanajst ur v tem ostrem podnebju in da smo se odpočili le eno uro opoldne, ko smo zaužili prv; obros hrane Nikoli ni bilo niti en dan počitka, niti ob nede.jal) t-oleg tega P® je bilo nadzorstvo zelo strogo Kapoti so nav stalno priganjali k delu ter nam niso pustili niti trenutka, da bi se oddahnili-Pri svojem priganjanju pa so pridno uporabljali pesti, palice in blkovke, pri čemer so esesovske straže vse to brezbrižno gl0’ dale ali pa se tega pretepanja celo udeleževale.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 In 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 - II., Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37 338 — NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din <1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Z* SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 lir beseda. — Oglaai tržaška 10
goriške pokrajine se naročajo pri upravi. -— Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk Pubblicitž Italiana#. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.