SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 31	Ljubljana, četrtek 11. oktobra 1984______ Cena 70 dinarjev	Leto XLI
1453.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 26. septembra 1984, na seji Zbora občin dne 26. septembra 1984 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 26. septembra 1984.
St. 0100-87/84
Ljubljana, dne 26. septembra 1984.
Predsednik
France Popit 1. r.
1.	člen
V	zakonu o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (Uradni list SRS, št. 21/75) se v prvem odstavku
2.	člena vejica za besedami: »v samoupravne n združenem delu« nadomesti s piko, besedilo do konca odstavka pa se črta.
Drugi odstavek se črta.
2.	člen
V	prvem odstavku 7. člena se za besedama: »organov upravljanja« dodajo besede: »oziroma zbor delavcev«, za besedama: »pooblaščenega organa« pa besede: »oziroma zbor delavcev«.
V	drugem odstavku se za besedo »seje« dodajo besede: »oziroma zbora delavcev«, pika na koncu stavka se črta in se dodajo besede: »oziroma zbor delavcev«'.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Ce mnenja iz drugega odstavka tega člena ne dobi po 15 dneh od dneva, ko je prosil zanj, sme družbeni pravobranilec samoupravljanja sam sklicati sejo oziroma zbor delavcev iz prvega odstavka tega člena.«
3.	člen '
20.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Družbeni pravobranilec samoupravljanja se imenuje za dobo štirih let in je po poteku te dobe lahko še enkrat imenovan.
Družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, ki ni bil ponovno imenovan ali je bil predčasno razrešen zaradi združitve družbenih pravobranilcev samoupravljanja ali zaradi trajne i uba delovne sposobnosti za opravljanje svoje funkcije, družbenopolitična skup-
nost, pristojna za njegovo imenovanje oziroma razrešitev, zagotovi drugo delo, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Do nastopa drugega dela, nadalj pa za dobo 6 mesecev, mu pripadajo pravice iz dela in osebni dohodek v višini zadnjega mesečnega dohodka z vsemi povečanji osebnega dohodka in drugih prejemkpv voljenih in imenovanih funkcionarjev.«
4.	člen
V 22. členu se za besedo »opravljati« v tretji vrsti doda beseda »funkcije« in za njo postavi vejica.
5.	člen
24. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Družbeni pravobranilec samoupravljanja se razreši tudi pred potekom časa, za katerega je imenovan:
1.	če sam zahteva razrešitev;
2.	če je s pravnomočno sodbo obsojen na kazen zapora 6 mesecev ali na hujšo kazen, oziroma na milejšo kazen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno neprimeren opravljati funkcijo družbenega pravobranilca samoupravljanja;
3.	če s svojim delom in ravnanjem krši ugled funkcije družbenega pravobranilca samoupravljanja;
4.	če trajno izgubi delovno sposobnost za opravljanje svoje funkcije;
5.	zaradi združitve družbenih pravobranilcev samoupravljanja za območje več občin.
Ce družbeni pravobranilec samoupravljanja zahteva razrešitev, skupščina družbenopolitične skupnosti, ki ga je imenovala o tem razpravlja in sprejme odločitev v treh mesecih od vložitve zahteve.
Postopek za razrešitev družbenega pravobranilca samoupravljanja iz razlogov po 2. ali 3. točki prvega odstavka tega člena prične skupščina družbenopolitične skupnosti na svojo pobudo alt na predlog Socialistične zveze delovnega ljudstva, Zveze sindikatov ali družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije.
Socialistična zveza delovnega ljudstva in Zveza sindikatov dajeta mnenje o razrešitvi družbenega pravobranilca samoupravljanja iz razlogov po 2. -ali 3. točki prvega odstavka tega člena, kadar nista sami predlagali njegovo razrešitev.
O razrešitvi družbenega pravobranilca samoupravljanja iz razlogov po 2. ali 3. tački prvega odstavka tega člena je mogoče odločiti samo, če je pristojni organ skupščine družbenopolitične skupnosti poprej izvedel postopek za ugotovitev utemeljenosti razlogov za razrešit^y in če je bilo v tem postopku družbenemu pravobranilcu samoupravljanja omogočeno, da se izjavi o predlogu za razrešitev.
Če je proti družbenemu pravobranilcu samoupravljanja uveden kazenski postopek, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti odloči, da družbeni pravobranilec samoupravljanja ne opravlja dolžnosti v času, ko postopek traja.«
6.	člen
V 27. členu se beseda »osmih« nadomesti z besedo »štirih«.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja
7.	člen
V	28. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek ki se glasi:
»Namestnik in pomočnik družbenega pravobranilca samoupravljanja je lahko razrešen tudi zaradi trajnega zmanjšanja obsega dela družbenega pravobranilca samoupravljanja. Tudi v primeru razrešitve iz tega razloga gredo namestniku in pomočniku pravice iz drugega odstavka 20. člena zakona.«
8.	člen
V	32. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Dogovorjena načelna stališča so za družbene pravobranilce samoupravljanja obvezna.«
Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
9.	člen
V	33. členu se za drugo alineo doda nova tretja
alinea, ki se glasi:	i
"— pravilnik o strokovnih izpitih in organizaciji pripravništva strokovnih delavcev družbenih pravobranilcev samoupravljanja v SR Sloveniji.«
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
"Družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije v soglasju z družbenimi pravobranilci samoupravljanja določi skupno programsko usmeritev družbenih pravobranilcev samoupravljanja v SR Sloveniji za tekoče.leto.«
10.	člen
V	34. členu se za prvim odstavkom dodajo novi drugi, tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
"Z aktom o organizaciji in delu družbenega pravobranilca samoupravljanja se določi način organiziranja in vodenja dela, programiranja in opravljanja del in nalog ter pooblastila in odgovornosti delavcev pri njihovem opravljanju.
Naziv in razpored del in nalog z njihovim opisom za vsakega delavca ali skupino delavcev, pogoji za opravljanje posameznih del in nalog, skupno število delavcev, potrebnih za opravljanje del in nalog in število pripravnikov, ki se sprejemajo v delovno razmerje, se določi z aktom o sistemizaciji del in nalog družbenega pravobranilca samoupravljanja. .
Akt o notranji organizaciji in delu ter akt o sistemizaciji del in nalog izda po predhodnem mnenju delovne skupnosti družbeni pravobranilec samoupravljanja v soglasju z izvršnim svetom pristojne skupščine družbenopolitične skupnosti.
K aktu o notranji organizaciji in delu ter aktu o\sistemizaciji del in nalog družbenih pravobranilcev samoupravljanja za območje občine ali več občin daje predhodno mnenje tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije.«
Dosedanji drugi odstavek postane šesti odstavek.
11.	člen	»
Družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, ki je do uveljavitve tega zakona opravljal to funkcijo več kot štiri leta, traja mandat do poteka časa, za katerega je bil imenovan in ne more biti znova imenovan na isto funkcijo.
Družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, ki je do uveljavitve tega zakona opravljal funkcijo manj kot štiri leta, preneha mandat po štirih letih od dneva imenovanja in je lahko še enkrat imenovan na isto funkcijo.
Namestniku in pomočniku družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki sta do uveljavitve tega zakona opravljala to funkcijo več kot štiri leta, traja mandat do poteka časa, za katerega sta bila imenovana in sta lahko znova imenovana na isto funkcijo.
Namestniku in pomočniku družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki sta do uveljavitve tega zakona opravljala to funkcijo manj kot štiri leta, preneha mandat po štirih letih od dneva imenovanja in sta lahko znova imenovana na isto funkcijo.
12.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Žt. 021-87/84
Ljubljana, dne 26. septembra 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik Jože Sušmelj 1. r.
1454.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem pravobranilstvu
Razglaša se zakon o spremembah ih dopolnitvah zakona o ''javnem pravobranilstvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 26. septembra 1984, na seji Zbora občin dne 26. septembra 1984 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 26. septembra 1984.
St. 0100-88/84
Ljubljana, dne 26. septembra 1984.
Predsednik
France Popit 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem pravobranilstvu
1.	člen
V zakonu o javnem pravobranilstvu (Uradni list SRS, št. 19/76) se v 2. členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
"Javni pravobranilec opravlja pravosodno funkcijo.«	-
2.	člen
8.	člen se spremeni tako, da se glasi:
"Če bi moral po določbah tega zakona isti javni pravobranilec zastopati dve osebi, katerih koristi si nasprotujeta, zastopa, če je ena od teh strank SR Slovenija, SR Slovenijo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, občino, posebno družbenopolitično skupnost ali krajevno skupnost pa organ, določen v njenem statutu.«
3.	člen
12.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Za javnega pravobranilca je lahko imenovan državljan SFRJ, ki izpolnjuje splošne pogoje za sklenitev delovnega razmerja, je diplomirani pravnik in se zavzema za razvoj socialističnih samoupravnih demokratičnih družbenih odnosov ter izpolnjuje pogoje o strokovni sposobnosti, določene s posebnim zakonom.«
4.	člen
17.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Javnega pravobranilca razreši skupščina družbenopolitične skupnosti, ki ga je imenovala.
Skupščina družbenopolitične skupnosti razreši javnega pravobranilca pred potekom časa, za katerega je bil imenovan:
1.	če sam zahteva razrešitev;
2.	če je s pravnomočno sodbo obsojen na kazen zapora šestih mesecev ali na hujšo kazen;
3.	če ugotovi, da je storil hujšo kršitev dolžnosti oziroma ugleda funkcije, ki jo opravlja, ali če je s svojim delom pokazal, da je ni sposoben opravljati;
4.	če ugotovi na podlagi mnenja pristojnega organa, da je trajno izgubil delovno sposobnost za opravljanje te funkcije;
5.	če se odpravi javno pravobranilstvo, za katero
jeknenovan;
6.	če je izpolnil pogoje za polno osebno pokojnino.
O razrešitvah po 3. točki prejšnjega odstavka odloča skupščina družbenopolitične skupnosti potem, ko dobi mnenje Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Če se proti javnemu pravobranilcu uvede kazenski postopek, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti odloči, da javni pravobranilec ne opravlja funkcije v času, ko traja ta postopek.«
5.	člen
V	18. členu se v tretji vrsti za besedo »pravobranilstva« dodajo besede: »oziroma trajne izgube delovne sposobnosti za opravljanje te funkcije«.
6.	člen
V	10. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Namestnik javnega pravobranilca je lahko razrešen tudi zaradi trajnega zmanjšanja obsega dela javnega pravobranilstva.«
7.	člen
2a 19. členom se dodajo novi 19. a, 18. b m 19. c eien«, ki se glasijo:
»19. a člen
Sredstva za delo javnega pravobranilstva zagotavlja družbenopolitična skupnost, katere organ je.
Če je javno pravobranilstvo organ več družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljajo sredstva te družbenopolitične skupnosti, v višini in na način, kot ga sporazumno določijo.
Sredstva za delo javnih pravobranilstev določi skupščina družbenopolitične skupnosti, ki imenuje javnega pravobranilca, na podlagi programa dela javnega pravobranilstva. Pri tem se ustrezno uporablja določba prejšnjega odstavka.
19.	b člen
Akt, s katerim se uredijo vprašanja v zvezi z notranjo organizacijo.in delom ter sistemizacijo del in
nalog javnega pravobranilstva, določi javni pravobranilec po predhodnem mnenju delovne skupnosti v soglasju z izvršnim svetom pristojne skupščine družbenopolitične skupnosti.
19. c člen
Javni pravobranilec ima glede delavcev delovne skupnosti pravice in dolžnosti funkcionarja, ki vodi upravni organ.«
8.	člen
V 22. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Javni pravobranilec SR Slovenije lahko na lastno pobudo ali na pobudo drugih javnih pravobranilcev skliče posvetovanje javnih pravobranilcev zaradi proučevanja pojavov in problemov na področju varstva družbene lastnine ter zaradi usklajevanja dela javnih pravobranilstev.«
9.	člen
24. člen se črta.
10.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 021-66/84
Ljubljana, dne 26. septembra 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slox'cnije
Podpredsednik Jože Sušmelj 1. r.
1455.
Na podlagi 124. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 147. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee I. razdelka 71. člena, tretjega odstavka 254. člena, 342. in 343. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin 26. septembra 1984 sprejela
ODLOK
o sprejemu predloga družbenega dogovora o temeljih skupne politike na področju zaposlovanja in njenem uresničevanju v SFR Jugoslaviji
Skupščina SR Slovenije sprejema predlog družbenega dogovora o temeljih skupne politike na področju zaposlovanja in njenem uresničevanju v SFR Jugoslaviji, ki sta ga Skupščini SR Slovenije predložila Svet Zveze sindikatov Jugoslavije in Zvezni komite za delo, zdravstvo in socialno varstvo.
II
Skupščina SR Slovenije določa za svojega predstavnika, ki bo podpisal družbeni dogovor, tdvariša Petra Toša, člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in predsednika Republiškega komiteja za delo.
IH
Skupščina SR Slovenije pooblašča svojega predstavnika, da v končnem besedilu družbenega dogovora
uveljavlja predloge sprememb in dopolnitev posa-
rneznih členov, danih v razpravi ob predlogu družbenega dogovora v Skupščini SR Slovenije.
i
8t. »10-15/84
Ljubljana, dne 26. septembra 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik
Jože Šušmclj 1. r.
1456.
Na podlagi 124. člena-ustave SFR Jugoslavije, 147. člena ustave SR Slovenije, 17. alinee I. razdelka 71. člena, 254., 341. in 342. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 26. septembra 1984 sprejela
ODLOK
o sprejemu predloga družbenega dogovora o pogojili organiziranja in skupnega financiranja mednarodnih . športnih prireditev v Jugoslaviji
I
Skupščina SR Slovenije sprejema predlog družbenega dogovora o pogojih organiziranja in skupnega financiranja mednarodnih športnih prireditev v Jugoslaviji, ki ga je Skupščini SR Slovenije predložil Zbor republik in pokrajin Skupščine SFRJ.
II
Skupščina SR Slovenije določa za svojega predstavnika, ki bo podpisal družbeni dogovor, dr. Martina Zoriča, člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in predsednika Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo.
St. 0101-420/84
Ljubljana, dne 26. septembra 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik
Jože Sušmelj 1. r.
1457.
Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 6. člena zakona o Prešernovi nagradi (Uradni list SRS, št. 1/82) je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Družbenopolitičnega zbora dne 25. julija 1984 in Zbora občin dne 26. septembra 1984 in na seji skupščine Kulturne skupnosti Slovenije dne 26. septembra 1984 sprejela
ODLOK
o imenovanju predsednika in članov Upravnega odbora Prešernovega sklada
V Upravni odbor Prešernovega sklada se imenujejo:
za predsednika: Silva Jereb za člane:
Danilo Benedičič,
Andrej Blatnik,
Marjan Brezovar,
Alenka Dernač-Bunta,
France Forstnerič,
Boris' L i p u ž i č ,
Branko M.adžarevič,
Kiar Meško,
Vladimir Pavšič,
Slavkpj P e z d i r ,
Primož Ramovš,
Silvij Šinkovec,
Andrej Ujčič,
'Aleš Vodopivec.
Št. 111-5/84
Ljubljana, dne 26. septembra 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik
Jože Sušmelj 1. r.
1453.
Na podlagi 25. alinee 35. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee . prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka -254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 30. člena zakona o Službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 24/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Družbenopolitičnega zbora dne 25. julija 1984 in Zbora občin dne 26. septembra 1984 sprejela
ODLOK
o imenovanju treh delegatov Skupščine SR Slovenije v Svet Službe družbenega jtnjigovodstva v SR Sloveniji
V Svet Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji se ponovno imenujejo:
Bernard Krivec,
Marko Lozej,
« Milko Okorn.
St. 111-58/84
Ljubljana, dne 26. septembra 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik Jože Sušmelj 1. r.
1139.
Na podlagi 29. alinee 335. člena in 7. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 7. alinee tretjega Razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter.prvega odstavka 27. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Družbenopolitičnega zbora
dne 25. julija 1984 ter Zbora občin dne 26. septembra 1984 sprejela
ODLOK
e razrešitvi namestnika javnega tožilca Socialistične republike Slovenije
Razreši se:
Božo J a n h u b a , dolžnosti namestnika javnega tožilca SR Slovenije s 15. avgustom 1984.
it. 111-57/84
Ljubljana, dne 26. septembra 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik Jože Šušmelj 1. r.
1460.
i
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega odstavka 74. člena in prve /očke 75. člena in 76. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Družbenopolitičnega zbora dne 25. julija 1984 ter Zbora občin dne 26. septembra 1984 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika Višjega sodišča v Celju
Razreši se:
Boris D e b i č , dolžnosti sodnika Višjega sodišča -v Celju s 1. septembrom 1984.
8t. 111-140/84
Ljubljana, dne 26. septembra 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik
Jože Šušmelj 1. r.
1481.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350.
člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 60., 62. in 65. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77 in 4/82) je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Družbenopolitičnega zbora dne 25. julija 1984 ter Zbora občin dne 26. septembra 1984 sprejela
ODLOK
o izvolitvi sodnika Višjega sodišča v Kopru
Za sodnika Višjega sodisča v Kopru se izvoli:
Branko M a s 1 e š a , sodnik Temeljnega sodišča v Kopru.
&t. 141-138/84
Ljubljana, dne 26. septembra 1964.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Jože Šušmelj 1. r.
I
148Zi.
Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee tretjega razdelka 70. člena, 7. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 'na podlagi 33. člena zakona o igrah na srečo (Uradni list SRS, št. 32-1522/80) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Družbenopolitičnega zbora dne 25. jhlija 1984 ter Zbora občin dne 26. septembra 1984 sprejela
ODLOK
o razrešitvi in imenovanju člana Loterijskega sveta Loterije Slovenije
Razreši se:
Jana Crnkovič, dolžnosti člana Loterijskega sveta Loterije Slovenije;
imenuje se:
Miro Vesel, za člana Loterijskega sveta Loterije Slovenije.
Čt. 111-78/84
Ljubljana, dne 26. septembra 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik
Jože Šušmelj 1. r.
1463.
Na podlagi 30. alinee 335. člena in 8. alinee 356. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 7. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega odstavka 24. člena, 26. člena ih 28. člena zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (Uradni list SRS, št. 21/75) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Družbenopolitičnega zbora dne 25. julija 1984 ter Zbora občin dne
26.	septembra 1984 sprejela
ODLOK
o razrešitvi namestnika družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije
Razreši se:
Mitja Švab, dolžnosti namestnika družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije.
Št. 111-114/84
Ljubljana, dne 26. septembra 1984. -
Skupščina
Socialistične republike Slovenijo
Podpredsednik Jože Šušmelj 1. r.
1464.
Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 2. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR. Slovenije ter 41. in 222. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82) 'je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Družbenopolitičnega zbora dne 25. julija j.98|^i: .Zbora občin dne 26. septembra 1984 sprejela'
ODLOK
o razrešitvi namestnika predsednika Republiškega ke-miteja za borce in vojaške invalide
Razreši se:
Anton Plut, dolžnosti namestnika predsednika Republiškega komiteja za borce in vojaške invalide s 1*5. avgustom 1984.
St. 111-6/84
Ljubljana, dne'26. septembra 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik Jože Šušmelj 1. r.
1465.
Na podlagi 29. alinee 335. člena in 7. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 7. alinee tretjega razdelka 70. člena, 4. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega in tretjega odstavka 27. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 26. septembra 1984 sprejela
ODLOK
o imenovanju namestnika javnega tožilca SR Slovenije
Za namestnika javnega tožilca SR Slovenije se imenuje:
Boris Setina, predsednik Skupščine občine Radovljica.
St. 111-57/84
Ljubljana, dne 26. septembra 1984.
Skupščin*
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik
Me Sušmelj 1. r.
14*.
Na_podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega raadelka 76. člena, 2. alinee prvega odstavka 175. Bena, tretjega odstavka 254. Bena in 3*.
člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 41. člena in 222. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82). je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 26. septembra 1984 sprejela
O D Iv O K
o razrešitvi in imenovanju namestnikov predsednika Republiškega komiteja za energetiko
Razreši se:
Cveto Majdič, dolžnosti namestnika predsednika Republiškega komiteja za energetiko.
Imenujeta se:
Gido Rozman, za namestnika predsednika Republiškega komiteja za energetiko,
Alojz Saviozzi, za namestnika predsednika Republiškega komiteja za energetiko.
it. 111-6/84
Ljubljana, dne 26. septembra 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik
Jože Šušmelj 1. r.
1467.
Na podlagi 369. člena ustave Socialistične repub-' like Slovenije, tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 56., 57. in 60. člena poslovnika Zbora občin, je Zbor občin Skupščine SR Slovenije na seji dne 26. septembra 1984 sprejel
ODLOK
o razrešitvi in izvolitvi člana Odbora za finance Zbora občin Skupščine SR Slovenije
Razreši se:
Avgust Gregorčič, dolžnosti člana odbora. Izvoli se:
Stane Š k u f c a , za člana odbora.
Št. 02004-1/84
Ljubljana, dne 26. septembra 1984.
i
Zbor »Min Skapitioe Socialistične republike Slovenije
Predsednica
Majda Poljanšek L r.
1468.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi SR Slovenije in 102. člena Kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnjo obsojenca
ODLOK
e pomilostitvi obsojene osebe
Izuršitev kazni zapora se odpusti:
Gori šle u Bojanu, rojenemu leta 1956 v Trbovljah, se izvršitev kazni dveh mesecev zapora odpusti.
Čt. 25-1/84
Ljubljana, dne 27. septembra 1984.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
France Popit 1. r.
1469.
Na podlagi 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) ter na podlagi prvega odstavka 15.-člena zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo (Uradni list SRS, št. 7/82 in 15/84) izdaja Izvšni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o določitvi najnižjsga zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca
I
Najnižji znesek, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca znaša 15.000 din.
II
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu.SRS.
\
St. 113-02/83-19/6
Ljubljana, dne 4. oktobra 1984.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Dušan Šinigoj '1. r.
1470.	x
Na podlagi drugega odstavka 61. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33/81) izdaja Republiški komite za energetiko
PRAVILNIK
0 racionalni rabi energije pri gretju in prezračevanju objektov ter pripravi tople vode
1.	člen
Ta pravilnik predpisuje najvišje specifične toplotne izgube objektov, projektiranje grelnih, prezračevalnih naprav in naprav za pripravo tople vode, merjenje porabe toplote m uporabo električne energije za ogrevanje in pripravo tople vode.
I.	SPECIFIČNE TOPLOTNE IZGUBE OBJEKTOV
2.	člen
Objekti morajo biti izolirani tako, da so specifične toplotne izgube zaradi prehoda toplote v objektih, ki
imajo v času ogrevanja v prostorih povprečno temperaturo 180 C ob nastopu najnižje letne temperature, ki se upošteva pri pripravi tehnične dokumentacije ža ogrevanje (zunanje minimalne projektne temperature tep), manjše ali enake vrednosti:
qT = 7.+ 14.f0 W/m3 A
m-i,
kjer je:
qT — specifična toplotna izguba zaradi prehoda to? plote v objektih
A — zunanja površina objekta skozi katero prehaja toplota v mz (JUS.U.J5.510)
V	— prostornina objekta, ki ga tvori površina A
v m3
f0 — faktor oblike.
3.	člen
V	objektih, ki se pri normalni uporabi ogrevajo na povprečno temperaturo zraka v bivalni coni od 120 C do 18° C več kot štiri mesece v ogrevalni sezoni in športnih ter kulturnih in vzgojno izobraževalnih objektih, ki se ogrevajo najmanj tri mesece v letu nad 150 c, razen plavalnih bazenov, pri katerih toplotna prehodnost polnih sten ne sme biti večja od 0,80 W/m1 2 K in stropov 0,45 W/m2 K, morajo biti specifične toplotne izgube manjše ali enake:
qT 2 8 + 14 . f0 W/m3.
4.	člen
Specifične toplotne izgube objektov zaradi naravnega ali umetnega prezračevanja se omejujejo z največjo dovoljeno povprečno izmenjavo zraka v času uporabe ogrevanja naprave, ki mora biti manjša ali enaka nh < 0,7 h—i oziroma na ^ 0,1944 . 10—Ss—1- računajoč s prostornino objekta V, ki ga obdaja površina A.
V	objektih, kjer je zaradi tehnoloških ali drugih razlogov potrebna večja količina svežega zraka, je treba vgraditi prenosnike toplote za vračanje toplote odpadnega zraka z najmanjšim izkoristkom:
—	pri rekuperativnih prenosnikih toplote T] ^ 0,45
—	pri regenerativnih prenosnikih toplote t) > 0,65.
Specifične toplotne izgube zaradi prezračevanja
morajo biti na enoto prostornine manjše ali enake:
Qv ^ n,. g cp . (tj — t^p). t) W/m3,
kjer je:
qv — specifična toplotna izguba zaradi prezračevanja na enoto prostornine
na — število izmenjav zraka v s—1
n^ — število izmenjav zraka v h—i
q — gostota zraka kg/m3
cp — specifična toplota zraka J/kg K
t; — povprečna notranja temperatura v objektu v 0C
tep — zunanja minimalna projektna temperatura ▼ °C
r) — izkoristek prenosnika toplote, rj — l za n, ^ < 0,1944.
5.	člen
Skupne specifične toplotne izgube objektov iz 2. in
3.	člena tega pravilnika so:
q = qT + qv W/m3,
kjer je:
q — skupna specifična toplotna izguba objekta qT — specifična toplotna izguba zaradi prehoda toplote v objektih
qv — specifična toplotna izguba zaradi prezračeva-.... 0j.^ nja na enoto prostornine
V 0:.9b i S	id	'v .VD9iq	JOtžO' !:
in se izračunavajo za normalne pogoje:
nh = 0,7 h-1, p — 1,3 kg/m3 za temperaturni interval —18°C do +60C, cp = 1005 J/kg K po enačbah:
q = 7 + 14 fg + 0,25 (tj — tep) . rj W/m3 za objekte po 2. členu
q = 8 + 14 f0 + 0,25 (t; — tep) . i; W/m3 za objekte po 3. členu tega pravilnika.
,	6. člen
Zahteve iz 2., 3., 4. in 5. člena tega pravilnika ne veljajo za:
—	industrijske objekte, v katerih notranji viri toplote pokrivajo v času kurilne sezone nad polovico toplotnih izgub in toplote z izolacijo ni mogoče zadržati ali kako drugače porabiti,
—	delavnice, tovarniške hale in skladišča, ki imajo v času ogrevanja pri normalni uporabi nad 50 •/• delovnega časa odprte površine večje od standardnih vrat,
—	objekte, ki so namenjeni za dobo uporabe do 2 let (šotori, zračne hale ipd.),
—	rastlinjake in objekte podobnih konstrukcij, ki so namenjeni vrtnarstvu in kmetijstvu,
—	letalske lope, hangarje in garaže.
7.	člen
Zračna prepustnost oken in vrat ne sme biti
večja od vrednosti, določene z veljavnimi jugoslovanskimi standardi. Okna, vrata in drugi montažni gradbeni elementi v zunanjem ovoju objekta morajo biti vgrajeni fako, da je zračna netesnost prostora ali skupine prostorov, merjena po veljavnih standardih pri podtlaku 50 Pa, manjša ali enaka od dveh izmenjav zraka na uro (nh	2 h—1).
Meritve na stanovanjskih objektih se izvršijo pred tehničnim pregledom.
8.	čien
Prosojni gradbeni elementi s površino večjo od 1/7 poda se lahko vgrajujejo v objektih le, če je premična toplotna zaščita (rolete, polkna) predvidena na delu, ki presega 1/7 poda.
Pri izračunu specifične toplotne izgube iz prejšnjega odstavka se upošteva toplotna prehodnost prosojne gradbene konstrukcije skupaj s premično toplotno zaščito.
Elementi za premično toplotno zaščito ne smejo biti projektirani niti vgrajeni brez spričevala o kvaliteti oziroma atesta prosojnega in izolacijskega dela sestavljene gradbene konstrukcije.
9.	člen
Prosojne površine na južno usrikerjenih stenah (od vzhoda preko juga do zahoda) morajo imeti zunanjo zaščito proti sončnemu sevanju, da se poleti lahko prepreči neposredno sončno obsevanje notranjosti prostora.
Ce je zaščita proti sončnemu sevanju del sistema za naravno ogrevanje objektov s soncem, je lahko nameščena tudi med stekli.
10.	člen
Ce so ogrevala vgrajena pred prosojnimi površinami, mora biti vgrajena med ogrevalom in prosojno steno dodatna toplotna zaščita, ki skupaj s prosojnim gradbenim elementom ne prekorači največje dovoljene toplotne prehodnosti za zid po veljavnem jugoslovanskem standardu.
II.	PROJEKTIRANJE GRELNIH, PREZRAČEVALNIH NAPRAV IN NAPRAV ZA PRIPRAVO TOPLE VODE
11.	člen
Grelne in prezračevalne naprave z nazivno močjo večjo od 4 kW, ki se vgrajujejo ali montirajo za stalno uporabo v nove objekte ali objekte, ki se rekonstruirajo, razširjajo, oziroma ki se zamenjajo ali se opremijo s samodejnim uravnavanjem po 18. členu tega pravilnika, morajo izpolnjevati zahteve iz 14. do 19. člena tega pravilnika.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za postrojenja in naprave v termoelektrarnah — toplarnah, vršnih kotlovnicah in sežigalnicah smeti.
12.	člen
Grelne, prezračevalne naprave in naprave za pripravo tople vode so:
—	centralne grelne naprave z vodo ali vodno paro kot nosilcem toplote,
—	centralne prezračevalne naprave z zrakom kot nosilcem toplote,
—	naprave za lokalno ali centralno- oskrbo potrošnikov s toplo vodo,
—	samostojne grelne in prezračevalne naprave (peči), ki so namenjene za pokrivanje celotnih toplotnih izgub prostorov ali objektov.
Naprave iz prejšnjega odstavka sestavljajo elementi, ki omogočajo njihovo nemoteno delovanje in sicer: generatorji toplote (peči, kotli), stroji (črpalke), aparati (prenosniki toplote), razdelilno omrežje za toplo vodo .(toploto), cevne armature, naprave za odvod dimnih plinov, elementi za merjenje in regulacijo ter merjenje porabe.
13.	člen
Nazivna moč generatorja je moč, ki jo generator daje pri trajni obremenitvi in je določena v spričevalu o kvaliteti oziroma atestu in se uporablja pri dimenzioniranju naprav.
Nizkotemperaturni generatorji toplote so naprave, ki lahko samodejno spreminjajo temperaturo nosilca toplote (vode) glede na zunanjo temperaturo ali druge fizikalne veličine oziroma časa v območju med 75 in 4(M> C ali nižje, ali pa je temperatura nastavljena na stalno najvišjo vrednost 55° C.
14.	člen
Generatorji toplote morajo imeti pri nazivni moči najmanj naslednje izkoristke kurjenja (v odstotkih):
Izkoristki kurjenja v •/•			
		gorivo	
	trdo	tekoče, plinasto	odpadki
nad 4 do 25	74	86	70
nad 25 do 50	76	87	72
nad 50 do 128	78	88	74
nad 120	80	89	76
Predpisani izkoristek	kurjenja	mora	biti doku-
mentiran s spričevalom o kvaliteti ali izmerjen po montaži generatorja toplote v objekt. Za občasno ogrevanje se lahko uporabljajo tudi generatorji toplote z najmanjšim dopustnim izkoristkom po JUS M.E6. 110, 120, 130, 310, 320, 330.
Izkoristki kurjenja iz prvega odstavka tega člena ne veljajo za generatorje toplote, ki so namenjeni samo za pripravo tople vode do moči 25 kW. Generatorji toplote za ogrevanje enega prostora do moči 4 kV/ morajo imeti izkoristek kurjenja najmanj 70 odstotkov.
15.	člen
Nazivna moč projektiranih oziroma vgrajenih generatorjev toplote ne sme biti večja od izračunanih toplotnih izgub objekta, vključno z dodatki za prezračevalne naprave in naprave za pripravo tople vode. Dodatki za pripravo tople vode so dovoljeni le v primeru, če je moč generatorja toplote manjša od 25 kW.
Pri grelnih in prezračevalnih napravah, ki imajo večje število generatorjev toplote, oziroma v objektih, kjer so celotne toplotne izgube manjše od 20 W/m3 prostornine objekta (V) ne velja omejitev iz prejšnjega odstavka.
Glede na razpoložljivost generatorjev toplote se lahko izbere prva nižja ali prva višja velikost.
Moč generatorja toplote je treba pri montaži nastaviti na računsko vrednost.
16.	člen
Generatorji toplote na tekoča in plinasta goriva morajo imeti vgrajene samodejne naprave (dimnične lopute) za preprečevanje toplotnih izgub v času mirovanja.
Toplotne izgube generatorja toplote v okolico ne smejo presegati 1,5 Vo nazivne moči, razen če se toplota uporablja neposredno za ogrevanje prostora, v katerem je generator in ne presegajo njegovih dovoljenih toplotnih izgub.
17.	člen
Najmanjša debelina toplotne izolacije razdelilnega omrežja (cevi in armatur) mora biti za prenos toplote Pri toplotni prevodnosti ž iz = 0,035 W/m K naslednja:
n2?ivnl premer (DN) cevi in armatur v mm
do 20	#
°d 22 do 35 od 40 do 100
nad 100
kjer je:
1	iz — toplotna prevodno;
DN — nazivni primer.
st
najmanjša
izolacije
debelina v mm
20
30
enaka DN 100
Cevi in armature, ki so vgrajene v stenah, na prehodih skozi stropove, križanjih, cevnih spojih, razdelilnikih, radiatorskih priključkih, krajših od 8 m,
morajo biti izolirane s polovično debelino izolacije iz prejšnjega odstavka.
Toplotni bojlerji, hranilniki toplote in druge naprave morajo imeti tako debelino izolacije, da je pri nazivni temperaturi toplotna izguba manjša do 40 W/m2.
Toplotna izolacija prezračevalnih kanalov ne sme prepuščati več kot 5 odstotkov računske toplote, ki se prenaša po njih pri projektnih pogojih. ■	- >c
Cevi in kanalov hi treba izolirati, če potekajo v prostorih, ki so predvideni za bivanje ali delo v času obratovanja naprave in če uporabnik lahko vpliva na oddajanje toplote tako, da prepreči pregrevanje prostorov.
Če se uporablja izolacija z različno toplotno prevodnostjo iz prvega odstavka tega člena je treba de-. belino izolacije preračunati po tehničnih pravilih o prenosu toplote.
18.	člen
Grelne in prezračevalne naprave v objektih morajo biti projektirane in zgrajene tako, da se oddajanje toplote lahko uravnava centralno in lokalno.
Centralne grelne naprave morajo biti opremljene s centralnim samodejnim uravnavnjem za zmanjšanje ali prekinitev dovoda toplote glede na čas (krmilna ura) in zunanjo temperaturo zraka (po možnosti tudi vetra in sončnega sevanja) ali druge primerne vodilne fizikalne veličine.
Vsi končni prenosniki toplote v ogrevalnih in prezračevalnih napravah morajo imeti vgrajene naprave za lokalno uravnavanje oddajanja toplote z ali brez pomožne energije za njihovo delovanje (termo-statične ventile ali druge podobne naprave). Ce jer v istem prostoru večje število končnih prenosnikov toplote je z napravami za lokalno uravnavanje lahko opremljen le del prenosnikov toplote.
Zahteva iz prejšnjega odstavka ne velja za pomožne prostore oziroma prostore z tlorisno neto površino manjšo od 5 m2.	'	, "
V vseh objektih, razen stanovanjskih, je dovoljeno uravnavat: oddajanje toplote končnih prenosnikov toplote po conah. V cono so lahko združeni le prostori, ki imajo podobno toplotno karakteristiko. Objekti, v katerih se uporabljajo prostori za različne namene .(stanovanjski, poslovni itd.), imajo ločen razvod za vsako skupino prostorov.
Ploskovne grelne sisteme (podno, stropno, stensko gretje) je dovoljeno uravnavati samo glede na toplotne izgube objektov z enim notranjim ali enim zunanjim tipalom zg temperaturo.
19.	člen
Naprave za pripravo tople vode morajo imeti samodejno uravnavanje za vzdrževanje stalne temperature vode do 60° C in samodejno krmiljenje delovanja črpalke za obtok tople vode, ki ustavi njeno delovanje, ko je dosežena zahtevana temperatura na najbolj oddaljenem priključku obtočnega voda na raz-vodnem omrežju za toplo vodo.
Ce se naprava iz prejšnjega odstavka ne uporablja, mora biti kroženje tople vode izključeno, razen če bi zaradi tega lahko prišlo do poškodovanja naprav.
III.	MERJENJE PORABE TOPLOTE
20.	člen
Vsi stanovanjski objekti s štirimi ali več stanovanji in poslovni objekti z več kot enim uporabnikom, morajo biti projektirani in zgrajeni tako, da je omogočeno merjenje porabe toplote in tople vode na centralnem mestu za cel objekt, razen v objektih z lastno kotlovnico, in merjenje porabe ali( razdelitev toplote lokalno po zaključenih enotah.
Zaključena enota za merjenje porabe toplote v stanovanjskih objektih je stanovanje. Izjemoma se lahko združijo manjše stanovanjske enote (garsonjere, enosobna stanovanja) s podobno toplotno karakteristiko na skupen merilnik porabe toplote.
21.	člen
Za merjenje porabe toplote je treba uporabiti merilnike toplote — toplotne števce, za razdelitev toplote pa razdelilnike toplote ali toplotne števce. Za toplo vodo je dovoljena uporaba vodomerov za toplo vodo ali toplotnih števcev.
IV.	UPORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE ZA
OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE
,	22. člen
Osnovno ogrevanje z električno energijo je ogrevanje prostorov, v katerih ni drugih generatorjev toplote.
23.	člen
Poraba električne energije je praviloma dovoljena le za dopolnilno ogrevanje objektov iz 2. člena tega pravilnika. Električna energija se lahko rabi tudi za osnovno ogrevanje na III. in IV. območju po zakonu o varstvu zraka (Uradni list SRS, št. 13/75 in 35/79) in odloku o razvrstitvi območij v ŠR Sloveniji v območju onesnaženosti zraka za potrebe varstva zraka (Uradni list SRS, št. 21/75) oziroma v primerih, kjer ni možna uporaba primarnega energetskega vira za ogrevanje.
24.	člen
Dopolnilno ogrevanje prostorov v objektih iz prejšnjega člena je ogrevanje prostorov, v katerih so drugi generatorji toplote in se električna energija rabi le za občasno dogrevanje prostorov.
25.	člen	t
Ce se električna energija uporablja za osnovno ogrevanje, je praviloma treba uporabljati termoakumulacijske peči (TA) ali toplotne črpalke (TC).
Za osnovno ogrevanje prostorov, katerih površina ne presega 5 m2, se lahko uporabljajo električne peči za neposredno ogrevanje.
Moč termoakumulacijske peči mora biti dimenzionirana tako, da je njena moč enaka vrednosti:
W
P = 3,6.. 10« —
kjer je:
P (kW) — moč termoakumulacijske peči W (J) — potrebna toplota za 24 ur ogrevanja na povprečno dovoljeno temperaturo prostora ob nastopu najnižje letne temperature
t (h) — čas manjše tarife ob delavnikih po tarifnem sistemu za prodajo električne energije.
26.	člen
Električni grelnik termoakumulacijske peči mora biti priključen na samostojen električni napajalni vod ustreznega prereza tako, da ga je mogoče daljinsko krmiliti, če so za to dani tehnični pogoji.
Ventilator termoakumulacijske peči mora biti priključen na električno napeljavo, ki je stalno pod napetostjo.
27.	člen
Ventilator termoakumulacijske peči mora biti priključen preko sobnega termostata tako, da je možno v vsakem prostoru, kjer je električno ogrevanje, vzdrževati oziroma nastavljati potrebno temperaturo zraka.
28.	člen
Uravnavanje polnjena termoakumulacijske peči
mora biti tako, da je mogoče avtomatsko uravnavati količino akumulirane toplote glede na zunanjo temperaturo..
■	29. člen
Za neposredno ogrevanje je dovoljeno uporabljati električne peči, katerih moč ne presega 2 kW.
30. člen
Uporaba električne energije za centralno ogrevanje je dovoljena le, če je moč električnih grelnikov
dimenzionirana v skladu s 25. členom tega pravilnika in ne presega moči 18 kW.
■31. člen
Električni bojlerji morajo praviloma imeti dodatni prenosnik toplote, (cevno spiralo ipd.) in tako prostornino ter moč, da voda segreta do 60 °C zadostuje za 24-urno uporabo.
MUSea
Električni bojler tr prejšnjega člena, M hrta moč
večjo od 1 kV, mora biti priključen na električno napeljavo samostojno tako, da ga je mogoče krmiliti, če so za to izpolnjeni ustrezni tehnični pogoji.
r. PREHODNE m KONČNE DOLOČBE
33.	člen
Določbe tega pravilnika veljajo tudi za obstoječe objekte, kadar se rekonstruirajo ali opremljajo z novo tehnologijo v vrednosti najmanj 30 odstotkov vrednosti objekta.	}
34.	člen
Določbe tega pravilnika se uporabljajo pri projektiranju, graditvi in rekonstrukciji objektov, za katere na dan njegove uveljavitve ni bilo zahtevano gradbeno dovoljenje.
35.	člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati. pravilnik o dopustnih toplotnih izgubah zgradb (Uradni list SRS, št. 12/79).
36.	člen
Ta pravilnik začne veljali osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
8t. 31-03/84-100
Ljubljana, dne 19. septembra 1984.
Republiški komite za energetiko predsednik Jakob Piskernik 1. r.
1471.
• Na podlagi 63. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33/81) izdaja Republiški komite za energetiko
PRAVILNIK
o spremembah in dopolnitvah pravilnika o strokovni izobrazbi, delovnih izkušnjah ter obveznem usposabljanju in načinu preizkusa znanja delavcev, ki opravljajo dela la aa4»g« upravljanja Hmrgnlrtlli naprav
1.	člen
V	pravilniku o strokovni izobrazbi, delovnih izkušnjah ter obveznem usposabljanju in načinu preiz-izkusa znanja delavcev, ki opravljajo dela in naloga preizkusa znanja delavcev, ki opravljajo dela in naloge upravljanja energetskih naprav (Uradni list SRS, št. 30/83), se na koncu 8. člena pika spremeni v vejico in doda besedilo »katere zmogljivost presega 36 Marti«.
3.	člen
V	24. členu se pika na koncu stavka spremeni v vejico in doda besedilo »katere zmogljivost presega
3.	člen
V	27. členu se v drugi vrsti za besedo »visoko« dodata besedi »ali višjo«.
4.	člen
V	2. točki 29. člena se pika na koncu stavka spremeni v podpičje in doda 3. točka, ki se glasi:
»3. delavec s pridobljeno strokovno izobrazbo za dela in naloge V. stopnje zahtevnosti energetske smeri kovinsko predelovalne ali elektrotehniške usmeritve, ki po usposabljanju uspešno opravi preizkus znanja in ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področju energetike.«
5.	člen
V	1. točki 44. člena se za besedo »predelovalne« dodata besedi »ali elektrotehniške«.
6.	člen
V	54. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Preizkus znanja lahko opravljajo delavci, ki izpolnjujejo s tem pravilnikom predpisane pogoje. Izpolnjevanje pogojev ugotavlja komisija.«
Sedanji četrti odstavek postane peti.
7.	člen
V	62. členu se dodata tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»Elektroenergetskim inšpektorjem in inšpektorjem parnih kotlov, ki imajo opravljen strokovni izpit, se prizna strokovna usposobljenost za opravljanje del in nalog po tem pravilniku.
■ Delavcem v jedrskih elektrarnah, ki so se strokovno usposabljali po pravilniku o strokovni izobrazbi, delovnih izkušnjah ter obveznem izpopolnjevanju in usposabljanju delavcev jedrskih elektrarn, katerih dela in naloge so povezane z jedrsko varnostjo (Uradni list SRS, št. 32/80) se prizna strokovna usposobljenost za opravljanje del in nalog po tem pravilniku.«
8- člen	-	n.6-t*
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po" objavi v Uradnem listu SRS.	?.ndr-.cn*
■ it	iS'	-.rii.ta
St. 132-01/82-3
Ljubljana, dne 19. septembra 1981.
Republiški komite Za energetiko predsednik
Jakob Piskernik 1. r.
1472.
Na podlagi 12. člena zakona o izvajanju varstva pred ionizirajočimi sevanji in o ukrepih za varnost jedrskih objektov in naprav (Uradni list SRS, št. 28/80) izdaja Republiški komite za energetiko
PRAVILNIK
o spremembah in dopolnitvah pravilnika o strokovni izobrazbi, delovnih izkušnjah ter obveznem izpopolnjevanju in usposabljanju delavcev jedrskih elektrarn, katerih dela in naloge so povezane z jedrsko varnostjo
1.	člen
V	pravilniku o strokovni izobrazbi, delovnih iz-izkušnjah ter obveznem izpopolnjevanju in usposabljanju delavcev jedrskih elektrarn, katerih dela in naloge so povezane z jedrsko varnostjo (Uradni list SRS, št. 32/80) se 2. člen spremeni tako, da se glasi:
»Dela in' naloge, povezane z jedrsko varnostjo, opravljajo:
—	tehnični vodja jedrske elektrarne
—	vodja proizvodnje
—	pomočnik vodje proizvodnje
—	vodja vzdrževanja
—	vodja tehničnih služb
—	inženir izmene
—	vodja izmene
—	vodja vzdrževalne skupine
—	glavni operater
—	operater reaktorja
—	delavci, katerih dela in naloge so r samot*-’ pravnih splošnih aktih organizacije, združenega dela določene kot povezane z jedrsko varnostjo.«
2.	člen
V	3. členu se v prvi vrsti beseda »direktorja« nadomesti z besedami »vodja jedrske elektrarne«.
3.	člen
4,	člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Dela in naloge vodje proizvodnje, pomočnika vodje proizvodnje, vodje tehničnih služb in vodje vzdrže-
vanja lahko opravljajo samo delavci z visoko strokovno izobrazbo tehnične smeri, končanim programom za izpopolnjevanje za svoje delovno področje ter najmanj petimi leti ustrezne prakse, od česar morajo imeti vodja proizvodnje, pomočnik vodje proizvodnje in vodja tehničnih služb najmanj tri leta prakse v jedrskih elektrarnah, vodja vzdrževanja pa vsaj eno leto prakse v jedrskih elektrarnah. Pri tem morata imeti vodja proizvodnje in pomočnik vodje proizvodnje tudi veljavno dovoljenje za opravljanje del in nalog glavnega operaterja.-*
4.	člen
Za.4. členom se doda 4.a člen, ki se glasi:
4.a člen
»Dela in naloge inženirja izmene lahko opravljajo delavci z visoko strokovno izobrazbo tehnične smeri, končanim programom izpopolnjevanja za glavne operaterje, zaključenim usposabljanjem za zmanjšanje posledic odpovedi varnostnih sistemov, poškodb sredice in jedrskih nesreč, z veljavnim dovoljenjem za opravljanje del in nalog glavnega operaterja ter najmanj d verni leti ustrezne prakse, od tega najmanj eno leto na jedrskih elektrarnah.*
»3.4. Organizacija dela in vodenje
3.4.1.	Organizacija dela in tehnološki proces v jedrskih elektrarnah
3.4.2.	Principi organizacije delovnega časa, razdelitve delovnih dolžnosti in nalog neposrednega upravljanja jedrske elektrarne
3.4.3.	Organizacija vzdrževanja in zagotovitve kvalitete
3.4.4.	Planiranje, organizacija dela in vodenje procesov ter delovnih skupin ob izrednih dogodkih in pod psihičnim pritiskom.*
2.	V 4. točki se v prvi alinei beseda »direktorja* nadomesti z besedami »vodja jedrske elektrarne-!-.
Za drugo alineo se dodata novi tretja in četrta alinea, ki se glasita:
»— pomočnika vodje proizvodnje,
— inženirja izmene,*.
Dosedanja tretja in četrta alinea postaneta peta in šesta.
V osmi vrsti se beseda »in* nadomesti z vejico in za številko: »3.3.6.* doda besedilo »3.4.1. in 3.4.4.«.
3.	v 5. točki se v drugi vrsti besedi »v celoti« nadomestita z besedilom »razen točke 3.4.*.
5.	člen
1473.
V 5. členu se dodata drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Delavci, ki so že najmanj tri leta opravljali dela in naloge glavnega operaterja na jedrski elektrarni in ki imajo veljavno dovoljenje za opravljanje del in nalog glavnega operaterja, nimajo pa višje strokovne izo-brazbe, lahko opravljajo dela in naloge vodje izmene samo pod pogojem, da je med njihovo izmeno prisoten na jedrski elektrarni inženir izmene.
Inženirja izmene, ki mora biti v primeru iz prejšnjega odstavka med izmeno stalno prisoten, mora delavec, ki opravlja dela in naloge vodje izmene, pod pogoji iz prejšnjega odstavka, stalno obveščati o pogonskih stanjih elektrarne, da lahko ob vsakem pojavu zagotovi varnost jedrskih naprav v elektrarni.«
6.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 132-01/84-18
Ljubljana, dne 19. septembra 1984.
Republiški komite za energetiko predsednik
Jakob Piskernik 1. r.
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PROGRAMA ' IZPOPOLNJEVANJA DELAVCEV JEDRSKIH ELEKTRARN, KATERIH DELA IN NALOGE SO POVEZANE Z VARNOSTJO JEDRSKIH OBJEKTOV IN NAPRAV: 1
1.	V programu izpopolnjevanja delavcev jedrskih elektrarn, katerih dela in naloge so povezane z varnostjo jedrskih objektov in naprav (Uradni list SRS, št. 32/80) se v 3. točki za točko 3.3. doda točka 3.4., ki se glasi:
Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83, prečiščeno besedilo), drugega odstavka 25.selena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih po treb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, 33/80 in 23/83) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/74), objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnih dohodkov, stopenj prispevkov iz osebnih dohodkov in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za
II.	polletje 1984 (Uradni list SRS, št. 18/84, 19/34, 21/81, 23/84, 24/84, 26/84. 28-84, 29/84, 30/84)
I.	V tabeli I. »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 14 občina Jesenice:
—	v stolpcu 11 stopnja 5,19 nadomesti s stopnjo
5,29
—	v stolpcu 15 stopnja 0,70 nadomesti s stopnjo
0,60.
2.	Pri zaporedni številki 21 'občina Lenart:
i
—	v stolpcu 9 stopnja 1,40 nadomesti s stopnjo
1,14
—	v stolpcu 11 stopnja 5,15 nadomesti s stopnjo
5,30
—	v stolpcu 13 stopnja 0,53 nadomesti s stopnjo
0,33
—	v stolpcu 14 stopnja 0,20 nadomesti s stopnjo
0,22
1,12
v stolpcu 15 stopnja
1,24	nadomesti s stopnjo
—	v stolpcu 16 stopnja 0,79 nadomesti s stopnjo
0,76
—	v stolpcu 18 stopnja 10,82 nadomesti s stopnjo
10.41
—	v stolpcu 19 stopnja 14,82 nadomesti s stopnjo 14,79
—	v stolpcu 20 stopnja 10,47 nadomesti s stopajo 16,06.
3.	Pri zaporedni številki 29 občina Ljutomer:
—	v stolpcu 11 stopnja 5,79 nadomesti s stopnjo
5.41
—	v stolpcu 15 stopnja 1,14 nadomesti s stopnjo
1,20
—	v stolpcu 18 stopnja 11,49 nadomesti s stopnjo 11,17
—	v stolpcu 20 stopnja 11,14 nadomesti s stopnjo 10^2.
4.	Pri zaporedni številki 43 občina Ravne na Koroškem :
—	v stolpcu 9 stopnja 1,14 nadomesti s stopnjo
1,19
—	v stolpcu 10 stopnja 0,98 nadomesti s stopnjo
1,09
—	v stolpcu 11 stopnja 5,07 nadomesti s stopnjo
5,47
—	v stolpcu 13 stopnja 0,59 nadomesti s stopnjo
0,61
—	v stolpcu 14 stopnja 0,51 nadomesti s stopnjo
6,54
—	v stolpcu 15 stopnja 1,06 nadomesti s stopnjo
I,	09
—	v stolpcu 18 stopnja 10,82 nadomesti s stopnjo
II,	35
—	v stolpcu 19 stopnja 14,97 nadomesti s stopnjo 15,08
—	v stolpcu 20 stopnja 10,47 nadomesti s stopnjo
11,06.
5.	Pri zaporedni številki 57 občina Velenje:
—	v stolpcu 9 stopnja 1,37 nadomesti s stopnjo
1,50
—	v stolpcu 10 stopnja 0,88 nadomesti s stopnjo
0,72
—	v stolpcu 11 stopnja 5,77 nadomesti s stopnjo
5,95
—	v stolpcu 13 stopnja 0,62 nadomesti s stopnjo
0,68
—	v stolpcu 14 stopnja 0,64 nadomesti s stopnjo
0,62
—	v stolpcu 15 stopnja 0,75 nadomesti s stopnjo
0,90
—	v stolpcu 18 stopnja 11,85 nadomesti s stopnjo
12,35
—	v stolpcu 19 stopnja 15,45 nadomesti s stopnjo 15,29
—	v stolpcu 20 stopnja 11,50 nadomesti s stopnjo 12,00.
6.	Pri zaporedni številki 60 občina Žalec:
—	v stolpcu 9 stopnja 1,50 nadomesti s stopnjo
1,62
—	v stolpcu 10 stopnja 0,55 nadomesti s stopnjo
0,53'
—	v stolpcu 11 stopnja 5.47 nadomesti s stopnjo
5,78
—	v stolpcu 15 stopnja 1,01 nadomesti s stopnjo
I,	05
—	v stolpcu 18 stopnja 10,89 nadomesti s stopnjo
II,	36
—	v stolpcu 19 stopnja 14,26 nadomesti s stopnjo
14,24
—	v stolpcu 26 stopnja 16,54 nadomesti s stopnjo
HA
7.	Pri zaporedni številki 81 občina Maribor Pesnica:
—	v stolpcu 9 stopnja 1,45 nadomesti s stopnjo
1.35
—	v stolpcu 16 stopnja 0,58 nadomesti s stopnjo
0,57
—	v stolpcu 11 stopnja 4,35 nadomesti s stopnjo
4,48
—	v stolpca 13 stopnja 0,99 nadomesti s stopnjo
0,82
—	v stolpcu 14 stopnja 0,51 nadomesti s stopnjo
0,52
—	v stolpcu 15 stopnja 0,92 nadomesti s stopnjo
0,88
—	v stolpcu 18 stopnja 10,52 nadomesti s stopnjo
10.35
—	v stolpcu 19 stopnja 14,46 nadomesti s stopnjo
14,45
—	v stolpcu 20 stopnja 10,17 nadomesti s stopnjo
10,00.
8.	Pri zaporedni številki 62 občina Maribor Pobrežje:
—	v stolpcu 9 stopnja 1,45 nadomesti s stopnjo
1.35
—	v stolpcu 10 stopnja 0,58 nadomesti s stopnjo
0,57
—	v stolpcu 11 stopnja 4,35 nadomesti s stopnjo
4,48
—	v stolpcu 13 stopnja 0,99 nadomesti s stopnjo
0,82
—	v stolpcu 14 stopnja 0,51 nadomesti s stopnjo
0,52
—	v stolpcu 15 stopnja 0,92 nadomesti s stopnjo
0,88
—	v stolpcu 18 stopnja 10,52 nadomesti s stopnjo
10.35
—	v stolpcu 19 stopnja 14,46 nadomesti s stopnjo
14,45
—	v stolpcu 20 stopnja 10,17 nadomesti s stopnjo
10,00.
_ 9. Pri zaporedni številki 63 občina Maribor Rotovž:
—	v stolpcu 9 stopnja 1,45 nadomesti s stopnjo
1.35
—	v stolpcu 10 stopnja 0,58 nadomesti s stopnjo
0,57
—	v stolpcu 11 stopnja 4,35 nadomesti s stopnjo
4,48
—	v stolpcu 13 stopnja 0,99 nadomesti s stopnjo
0,82
—	v stolpcu 14 stopnja 0,51 nadomesti s stopnjo
0,52
—	v stolpcu 15 stopnja 0,92 nadomesti s stopnjo
0,88
—	v stolpcu 18 stopnja 10,52 nadomesti s stopnjo
10.35
Stran 1746
—	v stolpcu 19 stopnja 14,46 nadomesti s stepajo
14,45
—	v stolpcu 20 stopnja 10,17 nadomesti s stopnjo
10,00.
10.	Pri zaporedni številki 64 občina Maribor Ruše:
—	v stolpcu 9 stopnja 1,45 nadomesti' s stopnjo
1.35
—	v stolpcu 10 stopnja 0,58 nadomesti s stopnjo
0,57
—	v stolpcu 11 stopnja 4,35 nadomesti s stopnjo
4,48
—	v stolpcu 13 stopnja 0,99 nadomesti s stopnjo
0,82
—	v stolpcu 14 stopnja 0,51 nadomesti s stopajo
0,52
—	v stolpcu 15 stopnja 0,92 nadomesti s stopnjo
0,88
—	v stolpcu 18 stopnja 10,52 nadomesti s stopnjo
10.35
—	v stolpcu 19 stopnja 14,46-nadomesti s stopnjo
14,45
—	v stolpcu 20 stopnja 10,17 nadomesti s stopnjo
10,00.
11.	Pri zaporedni številki 65 občina Maribor Tabor:
—	v stolpcu 9 stopnja 1,45 nadomesti s stopnjo
.1,35
—	v stolpcu 10 stopnja 0,58 nadomesti s stopnjo
0,57
—	v stolpcu 11 stopnja 4,35 nadomesti s stopnjo
4,48
—	v stolpcu 13 stopnja 0,99 nadomesti s stopnjo
0,82
—	v stolpcu 14 stopnja 0,51 nadomesti s stopnjo 0,52 •
—	v stolpcu 15 stopnja 0,92 nadomesti s stopnjo
0,88
—	v stolpcu 18. stopnja 10,52 nadomesti s stopnjo
10.35
—	v stolpcu 19 stopnja 14,46 nadomesti s stopnjo
14,45
—	v stolpcu 20 stopnja 10,17 nadomesti s stopnjo
10,00,
12.	Pri zaporedni številki 66 občina Maribor Tezno:
—	v stolpcu 9 stopnja 1,45 nadomesti s stopnjo
1.35
—	v stolpcu 10 stopnja 0,58 nadomesti s stopnjo
0,57
—	v stolpcu 11 stopnja 4,35 nadomesti s stopnjo
4,48
—	v stolpcu 13 stopnja 0,99 nadomesti s stopnjo
0,82
—	v stolpcu 14 stopnja 0,51 nadomesti s stopnjo
0,52
—	v stolpcu 15 stopnja 0,92 nadomesti s stopnjo
e,88
—	v stolpcu M stopnja 10,52 nadomesti s stopnjo
10,36
—	v stolpcu 19 stopnja 14,46 nadomesti s stopnjo
14,45
—	v stolpcu 20 stopnja 16,17 nadomesti s stopnjo
10,00.
St. 31 — 11 X. 1984
II. V tabeli U. pod A a), b) in c) "Prispevek iz dohodka po osnovi osebnega dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 21 občina Lenart:
—	v stolpcu 3 stopnja 10,23 nadomesti s stopnjo,
11,25
—	v stolpcu 4 stopnja 0,35 nadomesti s stopnjo
0,50
—	v stolpcu 6 stopnja 12,08 nadomesti s stopnjo
13,25.
2.	Pri zaporedni številki 29 občina Ljutomer:
—	v stolpcu 3 stopnja 9,87 nadomesti s stopnjo
10,19
—	v stolpcu 6 stopnja 11,65 nadomesti s stopnjo
3.	Pri zaporedni številki 36 občina Novo mesto:
—	v stolpcu 3 stopnja 9,04 nadomesti s stopnjo 10,04
—	v stolpcu 6 stopnja 10,81 nadomesti s stopnjo 11,81.
4 Pri zaporedni številki 43 občina Ravne na Koroškem:
—	v stolpcu 3 stopnja 8,88 nadomesti s stopnjo
9,68
—	v stolpcu 6 stopnja 10,67 nadomesti s stopnjo 11,47.
5.	Pri zaporedni številki 57 občina Velenje:
—	v stolpcu 3 stopnja 8,58 nadomesti s stopnjo
9,37
—	v stolpcu 4 stopnja 0,24 nadomesti s stopnjo
0,25
—	v stolpcu 6 stopnja 10,32 nadomesti s stopnjo
11,12.
6.	Pri zaporedni številki 60 občina Žalec:
—	v stolpcu 3 stopnja 10,84 nadomesti s stopnjo 11,65
—	v stolpcu 4 stopnja 0,21 nadomesti s stopnjo
0,32
—	v stolpcu 6 stopnja 12,55 nadomesti s stopnjo „ 13,47.
7.	Pri zaporedni številki 61 občina Maribor Pesnica:
—	v stolpcu 3 stopnja 8,32 nadomesti s stopnjo
8,47
—	r etolpcu 4 stopnja 0,25 nadomesti s stopnjo
6,28
—	v stolpcu 6 stopnja 10,07 nadomesti s stopnjo
10,25.
8.	Pri zaporedni številki 62 občina Maribor Pobrežje:
—	v stolpcu 3 stopnja 8,32 nadomesti s stopnjo
8,47
—	v stolpcu 4 stopnja 0,25 nadomesti s stopnjo'
0,28
—	v stolpcu 8 stopnja 10,07 nadomesti s stopnjo
10,25.
9.	Pri zaporedni številki 63 občina Maribor Rotovž:
VBADNI UST SRS
—	y auUttcu 3 stopnja 8,32 nadomesti s stopnjo
8,47,
—	v stolpcu 4 stopnja 0,25 nadomesti s stopnjo
6,28
—	v stolpcu 6 stopnja 10,07 nadomesti s stopnjo
10,25.
10.	Pri zaporedni številki 64 občina Maribor Ruše:
—	v stolpcu 3 stopnja 8,32 nadomesti s stopnjo
8,47
—	v stolpcu 4 stopnja 0,25 nadomesti s stopnjo
0,28
—	v stolpcu 6 stopnja 10,07 nadomesti s stopnjo
10,25.
11.	Pri zaporedni številki 65 občina Maribor Tabor:
—	v stolpcu 3 stopnja 8,32 nadomesti s stopnjo
8,47
—	v stolpcU 4 stopnja 0,25 nadotnesti s stopnjo
0,28
—	v stolpcu 6 stopnja 10,07 nadomesti s stopnjo
10,25.
12.	Pri zaporedni številki 66 občina Maribor Tezno:
—	v stolpcu 3 stopnja 3,32 nadomesti s stopnjo
8,47
—	v stolpcu 4 stopnja 0,25 nadomesti s stopnjo
0,28
, — v stolpcu 6 stopnja 10,07 nadorhesti s stopnjo
10,25.
III.	V tabeli pod B c) »Stopnje prispevkov iz dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 43 občina Ravne na Koroškem:
—	v stolpcu 5 stopnja 0,05 nadomesti s stopnjo
0,07
—	v stolpcu 6 stopnja 0,55 nadomesti s stopnjo
0,57.
2.	Pri zaporedni številki 57 občina Velenje:
—	v stolpcu 5 stopnja 0,03 nadomesti s stopnjo
0,07
—	v stolpcu 6 stopnja 0,53 nadomesti s stopnjo
0,57.
IV.	Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 420-16/83
Ljubljana, dne 5. oktobra 1984.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
1474.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije j- v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti 114. c
člena samoupravnega sporazuma o ^družitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo Termoelektrarne Šoštanj, po javni obravnavi dne 1. 10. 1984
odločilo :
Razveljavi se določba 114. c člena samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo Termoelektrarne Šoštanj z dne 15. 12. 1977 s spremembami in dopolnitvami z dne 15. 12. 1982.
Obrazložitev
Ustavno sodišče je s sklepom z dne 24. 11. 1983 sprejelo pobudo Zvoneta Vidica iz Šoštanja in začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku tega sklepa navedene določbe samoupravnega sporazuma. Po tej določbi izbere delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi delavski svet delovne organizacije po pridobitvi mnenja delavskega sveta delovne skupnosti. Izbere ga na podlagi javnega razpisa, ki ga mora opraviti tri mesece pred potekom mandata. Pobudnik meni, da je z izpodbijano določbo samoupravnega sporazuma delavcem delovne skupnosti skupnih služb odvzeta pravica odločanja o izbiri in imenovanju vodij sektorjev v delovni skupnosti skupnih služb.
Določbe zakona o združenem delu o delovnem razmerju v temeljnih organizacijah se uporabljajo za delavce v delovnih skupnostih, če ne določa zakon drugače (163. člen ZZD). Zakon o delovnih razmerjih (prečiščeno besedilo, Uradni list SR Slovenije, št. 24/83) določa, da se določbe tega zakona o sklenitvi, urejanju m prenehanju delovnega razmerja delavcev v temeljni organizaciji uporabljajo med drugim tudi za delavce v delovnih skupnostih organizacij združenega dela (točka b, 8. člena zakona). Za delavce v temeljnih organizacijah pa zakon določa, da svoje pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo V temeljni organizaciji ter v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev, uresničujejo v temeljni organizaciji, če ni v samoupravnem sporazumu v skladu z zdkonom drugače določeno. O uresničevanju posamičnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev odloča delavski svet temeljne organizacije ali njegove komisije (181. člen ZZD, 56. člen zakona o delovnih razmerjih) in je pristojen tudi za izbiro med kandidati, ki so se prijavili na oglas oziroma na razpis (172. člen ZZD, 25. člen zakona o delovnih razmerjih). Enako velja za delavce v delovnih skupnostih skupnih služb, ne glede na to ali opravljajo dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ker zanje vprašanja, ki jih urejajo navedene zakonske določbe, z zakonom niso drugače urejena. Izpodbijana določba samoupravnega sporazuma, s katero je pristojnost za odločanje o izbiri delavcev delovne skupnosti skupnih služb, ki opravljajo dela oziroma naloge s posebnimi pooblastiti in odgovornostmi, dana organu izven delovne skupnosti, je zaradi tega v neskladju z zakonom.
Ustavno sodišče je glede na navedeno na podlagi 413. člena ustave in prvega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 iti 28/76) odločilo tako, kot je razvidno iz izreka odločbe.
Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki: dr. Mara Bešter,
Tone Bole, Janko Cesnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Ivan Tavčar in Bojan Škrk.
St. Ul 49/83-19
Ljubljana, dne 1. oktobra 1984.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Ježe Pavličič 1. r.
1475.
Na podlagi 12. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) so pristojni organi posebnih izobraževalnih skupnosti in Izobraževalne skupnosti Slovenije sprejeli
SKLEP
o vplačilu razlike med obračunano in plačano obveznostjo prispevka iz dohodka izobraževalnim skupnostim usmerjenega izobraževanja za obdobje januar— september 1984
Temeljne organizacije združenega dela in drugi uporabniki vplačajo ob vplačilu mesečne akontacije prispevka za usmerjeno izobraževanje:
— Izobraževalni skupnosti za agroživilstvo — Izobraževalni skupnosti gozdarstva — Posebni izobraževalni skupnosti za usnjarsko predelovalno industrijo
— Izobraževalni skupnosti za tekstilne usmeritve — Izobraževalni, skupnosti za kemijske, farmacevtske, gumarske in nekovinske usmeritve
— Posebni izobraževalni skupnosti za lesarsko usmeritev
— Izobraževalni skupnosti gradbeništva — Posebni izobraževalni skupnosti za gostinstvo in turizem
— Izobraževalni skupnosti za ekonomsko usmeritev
— Posebni izobraževalni skupnosti tiska in papirja — Izobraževalni skupnosti za elektrotehniško in računalniško usmeritev
— Izobraževalni skupnosti za metalurško in kovinarsko usmeritev
— Posebni izobraževalni skupnosti prometa in zvez
— Izobraževalni skupnosti za rudarsko in geološko usmeritev
— Izobraževalni skupnosti za zdravstveno usmeritev
— Posebni izobraževalni skupnosti za pedagoško usmeritev
— Posebni izobraževalni skupnosti za družboslovno usmeritev
— Posebni izobraževalni skupnosti za kulturo — Izobraževalni skupnosti Slovenije tudi razliko med plačanim zneskom akontacij tega prispevka za obdobje januar—september 1984 in poračunano obveznostjo tega prispevka na dohodek, ugotovljeno s periodičnim obračunom za isto obdobje.
št. 402-20/84
Ljubljana, dne 28. septembra 1984.
Predsednik skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije
Tone Ferenc 1. r.
1476.
Skupščina Posebne samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva in premogovništva SR Slovenije je na svojem 3. rednem zasedanju dne 27. septembra 1984 sprejela
KRITERIJE
b» omejevanje obtežb in persbe električne energije v
EES Slovenije in ukrepe za njihovo izvajanje
1.	Splošno
Za prilagajanje potreb po električni energiji proizvodnim možnostim je za zanesljivo obratovanje in zagotovitev smotrne oskrbe uporabtiikov električne energije v okviru razpoložljivih količin potrebno predvidevati naslednje omejitve:
—	za preprečitev razpada elektroenergetskega sistema
—	ob izpadu večjih proizvodnih kapacitet
—	zaradi pomanjkanja električne energije.
Odvisno od elektroenergetske situacije sme elektrogospodarstvo pristopiti k omejevanju obtežb in porabe po izvršitvi vseh ukrepov s katerimi bi se omejitve lahko preprečile oziroma bi odpadli razlogi za omejevanje. Zato mora elektrogospodarstvo SRS predvsem :
—	vzdrževati proizvodne, prenosne in distribucijske naprave v ^tehnično brezhibnem stanju in pri obratovanju dosegati z njimi čim višjo stopnjo obratovalne pripravljenosti,
—	skrbeti za optimalno izkoriščanje naprav in opraviti. remonte ter popravila elektroenergetskih objektov v najkrajšem možnem času,
—	zagotoviti za termoelektrarne zadostne količine trdnih in tekočih goriv za njihovo proizvodnjo v skladu z letno elektroenergetsko bilanco,
—	skleniti ustrezne dogovore za zagotovitev potrebnih količin manjkajoče električne energije iz drugih področij Jugoslavije in inozemstva,
—	zagotoviti pokrivanje potreb po električni energiji ob izpadu večjih proizvodnih enot s pridobitvijo havarijske pomoči iz drugih elektroenergetskih sistemov in z obratovanjem vseh možnih rezervnih virov,
—	pospeševati razvoj odjema električne energije s prilagajanjem obtežb in porabe v odvisnosti od energetskih prilik,
—	sprejeti ukrepe za pravočasno izgradnjo novih proizvodnih virov.
2.	Omejitve za preprečitev razpada elektroenergetskega sistema
2.1.	Omejitve za preprečitev razpada elektroenergetskega sistema se izvedejo:
a)	avtomatsko
b)	ročno (na osnovi depeše)
z odklopi vodov, na katere deluje podfrekvenčna zaščita, in sicer:
I. st. (49,2 HZ) — čas trajanja izklopa največ 2 uri
M. st. (48,8 HZ) — čas trajanja izklopa največ 1,30
ure
III.	st. (48,4 HZ) — čas trajanja izklopa največ 1
ura
IV.	st. (48,0 HZ) — čas trajanja izklopa največ 30 minut.
2.2.	O odklopih vodov za preprečitev razpada elektroenergetskega sistema elektrogospodarstvo ni obvezano predhodno obveščati uporabnike.
3.	Omejitve ob izpadu večjih proizvodnih enot
3.1.	Omejitve ob izpadu večjih proizvodnih enot — se izvajajo z zmanjševanjem porabe za elektroplavž v Železarni Štore, proizvodnjo karbida in ferosilicija, industrijske elektrolize, vključno TGA Kidričevo in industrijske peči ter z odklopi predvsem uporabnikov na nizki napetosti, praviloma v času dopoldanskih in večernih konic v obsegu in stopnjah kot to sledi iz razpredelnice I.
Organizacije združenega dela, katerim se dobava električne energije omejuje za industrijske peči, lahko omejujejo porabo električne energije drugih naprav, vendar v obsegu omejitev, ki jih določa posamezna stopnja za industrijske peči.
3.2.	Omejitve zaradi izpada večjih proizvodnih enot lahko elektrogospodarstvo izvaja samo v času do 36 ur s tem, da o omejitvah obvesti uporabnike po sredstvih javnega obveščanja vsaj 2 uri pred nameravanim izvajanjem omejitev; v krajšem času pa le izjemoma, ko ni mogoče ravnati drugače.
4.	Omejitve zaradi pomanjkanja električne energije
4.1.	Omejitve zaradi pomanjkanja električne energije se uvedejo zaradi pomanjkanja primarne energije ali izpada večjih proizvodnih enot v času daljšem od 36 ur, ko ni dovolj električne energije za pokrivanje potreb vseh uporabnikov.
Omejitve zaradi pomanji. mja električne energije se izvajajo z varčevanjem in omejevanjem porabe s strani samih uporabnikov in drugimi ukrepi ter le izjemoma z odklapljanjem posameznih območij do 8 ur dnevno, kolikor se omejitve ne izvaj.ajo v zahtevanem obsegu.
4.2.	Zaporedje in obseg teh omejitev je razviden iz razpredelnice II.
4.3.	Temeljne organizacije združenega dela s področji gospodarstva, ki niso podpisale »Samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne .skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981—1985 in kontinuiteti do leta 1990« so v času omejevanja električne energije dolžne zmanjšati porabo električne energije za dvojno količino, ki velja za podpisnike.
4.4.	O uvedbi omejitev je elektrogospodarstvo dolžno obvestiti vse pogodbene uporabnike neposredno, uporabnike na nizki napetosti pa preko sredstev javnega obveščanja najmanj 18 ur pred pričetkom izvajanja slednjih.
5.	Uporabniki izvzeti iz omejitev porabe električne energije
5.1.	Od omejitev pod tč. 2 in 3 so izvzeti vsi tisti uporabniki, ki imajo tako tehnologijo proizvodnje pri katerih bi zaradi odklopov lahko nastala večja materialna škoda in sklenejo z dobaviteljem ustrezen dogovor, ki ga verificira pristojna energetska skupnost.
5.2.	Od omejitev pod tč. 4 so praviloma izvzete naslednje vrste odjemov:
—	naprave, pri katerih bi omejitve lahko ogrožale ljudi in varnost objektov in postrojev,
—	železniški promet,
— Luka Koper v obsegu, ki je potreben za natovarjanje in iztovarjanje ladij,
—	premogovniki,
—	zdravstveni in terapevtski objekti,
—• črpalne vodovodne postaje,
—	objekti narodne obrambe po posebnem dogovoru,
—	službeni objekti Republiškega sekretariata za notranje zadeve ter Uprave javne varnosti,
—	klavnice,
—	hladilnice,
—	molžarne in njihovi kooperanti,
—	pekarne,
—	mlekarne,
—	plinarne,
— RTV,
— PTT,
—	tiskanje dnevnega časopisja,
—	letališča,
—	valilnice in njihovi kooperanti,
—	perutninske in prašičerejske farme in njihovi kooperanti,
—	žičnice,
—	obmejna carinska služba,
—	črpalne naprave pri daljinskem ogrevanju,
—	črpalne in čistilne naprave odpadnih voda,
—	sušilnice hmelja, žita in koruze,
—	naprave za predelavo grozdja,
—	hoteli.
Spisek zaščitenih uporabnikov sprejema pristojna energetska skupnost.
Dobave električne energije uporabnikom iz prejšnjega odstavka se lahko omejijo, če so potrebni izklopi celih območij in ko odjema teh uporabnikov ni mogoče zaščititi iz tehničnih razlogov.
Zaščiteni uporabniki, ki ne prenesejo teh odklopov naj si preskrbijo lastne agregate za proizvodnjo najnujnejših količin električne energije.
5.3.	TOZD in enovite DO, ki proizvajajo več kot 30 % za izvoz na konvertibilno področje, se omeji dobava električne energije po tč. 4 v vsaki stopnji omejitev nad 5 °/o za polovico manj kot ostalim uporabnikom.
5.4.	Seznam TOZD in enovite DO iz prejšnje točke pripravi enkrat letno Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju s Samoupravno interesno skupnostjo za ekonomske odnose s tujino ter ga dostavi organizacijam združenega dela, ki dobavljajo električno energijo. Seznam verificira pristojna energetska skupnost.
6.	Obveznosti uporabnikov in elektrogospodarstva pri izvajanju omejitev obtežb in porabe električne energije
6.1.	Vsi pogodbeni uporabniki in uporabniki na nizki napetosti iz tč. 5.2. so dolžni izdelati interne letne načrte za varčevanje in omejevanje porabe električne energije za posamezne stopnje omejitev. V sodelovanju z njimi so organizacije združenega dela elektrogospodarstva dolžne izdelati letni program za izvajanje omejitev hkrati s pogodbami in ga predložiti v sprejem pristojni energetski skupnosti.
6.2.	Pri ugotavljanju višine omejitev se upošteva pogodbeni odjem, korigiran za odstotek odstopanja od dejanskih potreb po električni energiji v zadnjem trimesečnem obdobju z normalnim obratovanjem. Za vsa odstopanja od dovoljene porabe je potrebno soglasje pristojne organizacije združenega dela elektrogospodarstva.
7.	Izvajanje, spremljanje, nadzor in sankcije
7.1.	Glede na razpoložljivo količino električne energije določi elektrogospodarstvo Slovenije stopnjo omejitev dobave električne energije in višino dovolje-:
nega odjema na osnovi programa za izvajanje omejitev. Prehod iz ene na drugo stopnjo omejitev dobave električne energije je dovoljen le v primeru, ko je v celoti izvršena predhodna stopnja omejitev, kar ugotovi elektrogospodarstvo Slovenije.
7.2.	Za izvajanje omejitev so odgovorni uporabniki in OZD, ki dobavljajo električno energijo.
7.3.	Odbor za oskrbo ISEP spremlja učinek ukrepov za omejevanje obtežb in porabe električne energije v EES Slovenije in predlaga spremembe tega akta.
7.4.	Nadzor nad izvajanjem ukrepov za omejevanje obtežb in porabe električne energije odpravlja pristojna elektroenergetska inšpekcija.
7.5.	OZD elektrogospodarstva ima pravico, da uporabniku, ki ne izpolni svoje obveznosti v pogledu omejevanja in porabe električne energije, po predhodnem pismenem opozorilu, ustavi dobavo električne energije.
8.	Veljavnost
Kriteriji za omejevanje obtežb in porabe električne energije v EES Slovenije in ukrepi za njihovo izvajanje začnejo veljati 1. oktobra 1984.
Predsednik skupščine ISEP mag. Drago Štefe 1. r.
Razpredelnic* I
Omejitve porabe električne energije zaradi Izpada večjih proizvodnih enot v času krajšem od 36 ur
Zap.
št.
Omejitve
Stopnje
i	n	ra	iv	v	vi
1.	Zmanjšanje porabe električne energije za elektro-plavž v Železarni Store
—	do 40 0/o
—	do 100 •/•
2.	Zmanjšanje porabe električne energije za proizvod-
njo karbida in ferosilicija
—	do 50‘A
—	do 100»A
3.	Zmanjšanje porabe električne energije industrijskim elektrolizam nad 500 kVA razen TGA
—	do 25 •/•
—	do 50 "/o
4.	Zmanjšanje porabe z odklopi pri polovici, predvsem uporabnikov na nizki napetosti
—	2 uri/dnevno
—	3 ure/dnevno
—	2X2 uri/dnevno
—	2X4 ure/dnevno
5.	Zmanjšanje porabe električne energije v TGA Kidričevo z odklapljanjem elektrolize v hali A do 90 min, v hali B do 60 min, v presledku ne krajšem od 100 ur
6.	Žfnanjšanje porabe električne energije za industrijske peči nad 250 kVA ali s skupno instalirano močjo nad 500 kVA
—	do 25 •/.
—	do 50*A
—	do 100 »A
7.	Ostali pogodbeni uporabniki s prilagajanjem
X
X	X	X	X	X
X
X	X	X	X	X
X
XXX	X
I
X	X	X	X
po pogodbi
Razpredelnica II
Omejitve porabe električne energije v času pomanjkanja daljšem od 36 ur
'št.	Omejitve	j n m IV V VI vit vni Dt X
1.	Omejitev razsvetljave ulic, trgov in drugih objektov do 50 %>, če s tem ni ogrožena minimalna varnost	X. xxxxxkxXx
St M — tl. X.
■g-
Zap.
št.
Omejitve
Stopnja V VI
VIII
2.	Omejitev uličnih in drugih svetlobnih reklam ter
osvetlitev izložb nad varnostnimi oz. minimalnimi potrebami	X
3.	Prepoved uporabe električne energije za grelnike za ogrevanje poslovnih in obratovalnih prostorov,
v katerih je centralna	kurjava	X
4.	Prepoved uporabe električne energije za reflek-
torje na odprtih športnih štadionih, na katerih se organizirajo javne športne ter kulturno-umetniške prireditve, razen kadar gre za mednarodne športne prireditve	X
5.	Zmanjšanje porabe električne energije v TGA Kidričevo
—	do 1 */.
—	do 2,5 »/o
—	do 50%, če so omejitve predvidene za več kot 50 dni
—	z odklapljanjem elektrolize v hali A do 90 min, v hali B do 60 min, v presledku ne krajšem od 100 ur
6.	Zmanjšanje porabe električne energije za elektro-plavž v Železarni Žtore
—	tk> 25%
—	do 40%
—	do 100%
7.	Zmanjšanje porabe električne energije za proizvodnjo karbida in ferosilicija
—	do 25%
—	do 50%
—	do 100%
8.	Zmanjšanje porabe električne energije za industrijske peči nad 250 kVA ali s skupno instalirano močjo nad 500 kVA
—	do 10%
—	do 25%
—	do 50 %
—	do 75%
—	do 100%
9.	Zmanjšanje porabe električne energije industrijskim elektrolizam nad 500 kVA razen TGA
—	do 25 %
—	do 50%
10.	'Ostali pogodbeni uporabniki s prilagajanjem IT. Zmanjšanje porabe električne energije za preostali del odjema pogodbenih uporabnikov
—	do 5 %
—■ do 10 %
—	do 15 %
—	do 20%
—	do 25%
—	do 30%
—	do 40 %
12.	Zmanjšanje porabe električne energije uporabnikov na nizki napetosti
—	do ‘5 %
—	do 10%
—	do 15%
—	do 20 %
—	do 25 %
\
X
X X po pogodbi
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
1477.
Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 25. člefta dogovora o enotnih pogojih in merilih za pridobitev pravic do denarnih pomoči otrokom v občini Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 13/81 in H)/82) so skupščine občinskih skupnosti otroškega varstva na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in skupščina Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana sprejele
SKLEP
o povečanju višine denarne pomoči otrokom v občini Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik
1
Denarna pomoč otrokom delavcev in drugih delovnih ljudi se poveča za:
—	700 din mesečno in je 2.400 din mesečno za otroka, ki je upravičen do denarne pomoči po prvi ali-nei 1. točke sklepa' o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 10/84);
—	600 din mesečno in je 2.100 din mesečno za otroka, ki je upravičen do denarne pomoči po drugi alinei 1. točke sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1984;
—	500 din mesečno in je 1.700 din mesečno za otroka, ki je upravičen do denarne pomoči po tretji alinei 1. točke sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1984.
2
Denarna pomoč otrokom kmečkih in drugih družin se poveča za 500 din mesečno in je 1.700 din mesečno za otroka iz kmečke ali druge družine, ki je upravičen do denarne pomoči po 3. točki sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1984.
3
Povečana denarna pomoč otrokom se poveča za:
—	500 din mesečno in je 1.700 din mesečno za težje telesno ali duševno prizadetega otroka, ki je upravičen do povečane denarne pomoči po prvi alinei
4.	točke sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1984;
—	300 din mesečno in je 900 din mesečno za otroka edinega hranilca, ki je upravičen do povečane denarne pomoči po drugi alinei 4. točke sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1984.
4
Povečanje denarne pomoči po 1., 2. in 3. točki tega sklepa velja tudi za otroke delavcev in delovnih ljudi ter kmečkih in drugih družin, ki prejemajo denarno pomoč in povečano denarno pomoč po sklepu komi-
sije za uveljavljanje pravic do nadomestil in denarnih pomoči skupščine občinske skupnosti otroškega varstva, ne glede na dohodkovne pogoje, ker je ugotovljeno, da je družina v težjem socialnem položaju.
Znesek denarne pomoči otrokom upravičencem iz prejšnjega odstavka se poveča v zneskih določenih v L, 2. in 3. točki tega sklepa.
Otrokom upravičencem, ki prejemajo denarno pomoč po sklepu komisije za uveljavljanje pravic do nadomestil in denarnih pomoči skupščine Mestne skupnosti otroškega varstva v višjem znesku kot je določeno v tem sklepu se denarna pomoč ne poveča.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. septembra 1984 dalje.
Št. 14/180-11
Ljubljana, dne 3. oktobra 1984.
Predsednica skupščine občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Bežigrad Nada Slatncr 1. r.
Predsednik skupščine občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Center Tomaž Tomažin 1. r.
Predsednik
,	skupščine občinske
skupnosti otroškega varstva Ljubljana Moste-Polje
Danilo Jurca 1. r.
Predsednica skupščine občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Šiška Majda Verstovšek 1. r.
Predsednica skupščine občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik
Maja Strehovec 1. r.
Predsednik skupščine Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana Mirko Damjan 1. r.
1478.
Delavski svet Vodovod Kanalizacija — TOZD Mestni vodovod Ljubljana Krekov trg 10 je na seji dne 10. avgusta 1984 skupaj in enakopravno z delegati odjemalcev pitne vode sprejel
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POGOJEV
za dobavo in odjem pitne vode na območju ljubljanskih občin
1.	člen
V prvem členu odpade v zadnji alinei del stavka: »in odškodninsko odgovornost izvajalca in uporabnikov-«.
2.	člen
Spremeni se 2. člen tako, da se glasi:
"Kot uporabnik se smatra fizična in pravna oseba, ki uporablja vodo iz vodovodnega omrežja izvajalca ali koristi funkcionalnost vodovodnega omrežja izvajalca (požarno omrežje).
Z velikimi potrošniki s potrošnjo vode nad 100 m3/dan lahko izvajalec sklene posebno pogodbo o dobavi vode. Posebne pogodbe se lahko sklepajo tudi s potrošniki, ki nimajo statusa velikih potrošnikov v smislu tega sporazuma, če za to obstojajo posebni razlogi (pavšalni odjem vode).«
3.	člen
Spremeni se 4. člen tako, da se glasi:
"Naprave za katere je odgovoren uporabnik so:
—	interno potrošniško ali hidrantno omrežje, ki ga od javnega omrežja ločuje merilno obračunsko mesto,
—	vodovodni priključek, tj. spodnja cev pred sekundarnim cevovodom in merilnim mestom,
—	vodomerni jašek ali niša z vodomerom
—	ostali objekti in naprave kot so: hidranti, naprave za reduciranje ali dvigovanje tlaka vode, vo-dohrami za požarno ali sanitarno vodo, itd.
Naštete naprave so last uporabnika oziroma koristnika objekta, ki je priključen na javno omrežje. Vzdrževanje je razmejeno tako, da izvajalec vzdržuje del priključka do vključno vodomera, naprej pa uporabnik.
4.	člen
Spremeni se četrti odstavek 12. člena tako, da se glasi:
"Priključek je del objekta, ki ga investira uporabnik, katerega vzdrževanje pa opravlja izvajalec. Pri opravljanju vzdrževalnih del uporabnik ni upravičen do odškodnine za nastalo škodo na zemljišču, po katerem poteka priključek.«
5.	člen
Spremeni se 18.a člen tako, da se glasi:
»Stroški prve nabave in namestitve vodomera bremene uporabnika.
Stroške kontrole, popravila in zamenjave plača uporabnik mesečno z vzdrževalnino vodomera, izračunano na osnovi dejanskih stroškov.«
6.	člen
Spremeni se 21. člen tako, da se glasi:
"Količina porabljene vode iz omrežja vodovoda se meri v kubičnih metrih po stanju odčitka vodomera vodovodnega priključka.
Pri fizičnih osebah opravlja izvajalec odčitavanje najmanj enkrat letno z upoštevanjem ostalih
odčitkov zaradi spremembe cene, okvare vodomera, zamenjave vodomera ali na posebno zahtevo uporabnika.
Pri pravnih osebah opravlja izvajalec odčitavanje najmanj enkrat na dva meseca z upoštevanjem ostalih odčitkov zaradi spremembe cene, okvare vodomera, zamenjave vodomera ali na posebno zahtevo uporabnika.«
7.	člen
Dopolni se 22. člen, tako da se glasi:
"Cena kubičnega metra vode se določa v skladu z določili zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in v skladu z zakonom o skupnih osnovah svobodne menjave dela.«
8.	člen
Spremeni se 23. člen tako, da se glasi:
"Uporabniki — fizične osebe, plačujejo porabo vode na podlagi izdanih položnic v obliki obroka za obdobje treh mesecev.
Obrok plačila po položnici se izračuna na osnovi dejanske porabe preteklega obračunskega obdobja ali ocenjene porabe v prihodnjem obračunskem obdobju in veljavne cene.
Obračun se opravi na osnovi odčitane dejanske porabe in sprememb cen vode in prispevkov enkrat letno.
Uporabniki — pravne osebe plačujejo vodo na osnovi mesečno izstavljenega računa.
Osnova za izstavitev mesečnega računa je povprečna dnevna poraba v preteklem obračunskem obdobju ali ocenjena poraba v prihodnjem obračunskem obdobju in veljavna cena.
Obračun se opravi na osnovi odčitane dejanske porabe in spremembe cene vode in prispevkov najmanj šestkrat letno.
Velikim porabnikom lahko izvajalec izstavi račun za obdobje, krajše od meseca dni.«
9.	člen
Črta se prvi odstavek 24. člena.
10.	člen
Spremeni se 25. člen tako, da se glasi:
"V primeru, da izvajalec oziroma uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari ali da iz drugega razloga ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se obračuna pavšalna poraba vode na osnovi povprečne porabe v preteklem obračunskem obdobju.«
11.	člen
Spremeni se 25.a člen tako, da se glasi:
"Obrok mora plačati uporabnik — fizična oseba do roka, navedenega na položnici. Uporabnik lahko sporoči izvajalcu pismene pripombe oziroma ugovor na obroke izstavljene s položnicami najkasneje v 8 dneh po prejemu položnic. Ce ne plača obroka navedenega na položnici niti v 15 dneh po izstavitvi opomina, lahko izvajalec brez naknadnega opozorila prekine dobavo vode. Račun mora plačati uporabnik — pravna oseba v 15 dneh po izstavitvi računa, izvajalca. Uporabnik lahko sporoči izvajalcu pismene pri-
porabe oz. ugovor na izstavljeni račun najkasneje v
15 dneh bd izstavitve računa. UgoVor ne zadrži plačila. Ce ne plača računa niti v 15 dneh po izstavitvi
opomina lahko izvajalec brez naknadnega opozorila prekine dobavo vode.
Izvajalec je dolžan na pripombe ali ugovore uporabnikov pismeno odgovoriti v roku 15 dni.«
12.	člen
Spremeni se zadnja alinea 26. člena tako, da se glasi:
.. »— če ne plača računa ali položnice po izteku plačilnega roka, niti po 15 dneh po izstavitvi pismenega opomina«.
13.	člen
Spremeni se 30. člen tako, da se doda alinea:
»— javljati s pismenim obvestilom izvajalcu lastninske in ostale spremembe«.
Predsednik
DS TOZD Mestni vodovod Ljubljana
Vinko Lužar 1. r.
1479.
Delavski svet Delovne organizacije Vodovod - Kanalizacija je na svoji seji 5. oktobra 1984 ob soglasju Zveze komunalnih skupnosti Ljubljana in Skupnosti za cene mesta Ljubljane sprejel
SPREMEMBE MERIL za določitev sorazmernega deleža investitorjev poslovnih in industrijskih objektov ter investitorjev stanovanjskih objektov k stroškom izgradnje virov in primarnih vodov individualne komunalne rabe
1.	člen
Sorazmerni delež investiorjev k stroškom za izgradnje objektov za oskrbo z vodo, odpadno vodo in požarno vodo znaša:
		Dosedanji din/m1	Novi din/m*	Ind.
— za	pitno vodo	121	163	135
			od skupne	uporabne
			tlorisne površine no-	
			vozgrajenega objekta	
za	odvod meteor-	121	163	135
ne	in odpadne vo-		od skupne	uporabne
de			tlorisne površine no-	
			vozgrajenega objekta	
— za	odvod meteor-	58	78	135
ne	in odpadne vo-		od m* utrjene mani-	
de			pulativne	poslovne
			površine	
Investitorji obstoječih stanovanjskih objektov, ki se priključujejo na vodovod ali kanalizacijsko omrežje plačajo sorazmerni delež v višini 2/3 stroškov
iz prejšnjega odstavka te točke.
dln/m'
za količino do
1	l/m2/min za količino od 1,10 l/mz/min do
1.50	Vm2/min za količino od
1.51	i/m2/min do
2	l/m2/min, od skupne tlorisne površine, ki služi kot osnova za izračun požarne obremenitve največjega požarnega sektorja
2.	člen
Te spremembe veljajo od naslednjega dne po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
DS DO Vodovod - Kanalizacij*
Zvonku Gusar 1. r.
CELJE
1480.
Skupščina občine Celje je po 3., 6. in 41. členu zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1984 sprejela
ODLOK
o komunalnih dejavnostih v občini Celje
1.	člen
Ta odlok določa dejavnosti, ki se v občini Celje poleg z zakonom določenih dejavnosti štejejo, za komunalne dejavnosti; določa, kateri objekti in naprave za opravljanje teh dejavnosti se štejejo za komunalne objekte in naprave individualne oziroma skupne rabe; predpisuje obvezno uporabo in obvezno plačilo določenih komunalnih storitev in proizvodov ter pogoje in način opravljanja komunhlnih dejavnosti v krajevnih skupnostih.
2.	člen
Za komunalne dejavnosti štejemo poleg z zakonom določenih dejavnosti tudi:
1.	urejanje ulic, trgov in cest v mestu in naseljih mestnega značaja, ki niso uvrščene med magistralne in regionalne ceste
2.	oskrbo naselij s tolpotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij
3.	upravljanje tržnic in živinskih sejmov
4.	krasitev naselij.
3.	člen
Med komunalne objekte in naprave za opravljanje komunalnih dejavnosti iz 2. člena tega odloka štejemo:
a)	komunalne objekte in naprave individualne rabe, ki so:
— za požarno vodo 250 325
405
—	objekti ia naprave za oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij
—	tržnice in živinska sejmišča,
b)	komunalne objekte in naprave skupne rabe, ki so:
—	ulice, trgi in ceste v mestu in naseljih mestnega značaja, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste.
4.	člen
Uporabniki komunalnih storitev morajo obvezno uporabljati in obvezno plačevati komunalne storitve v naslednjih komunalnih dejavnostih:
—	oskrba naselij z vodo
—	odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz naselij
—	oskrba naselij s plinom
—	urejeno zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov teh storitev.
5.	člen
Uporaba in plačilo komunalnih storitev iz prejšnjega člena tega odloka je obvezna le, če so komunalni objekti in naprave za opravljanje navedenih komunalnih dejavnosti v naselju, če imajo dovolj zmogljivosti za nove priključke, ter če z njimi gospodari komunalna organizacija združenega dela ali krajevna skupnost.
Štejemo, da so komunalni objekti in naprave v naselju, če sekundarni vod javnega vodovoda, javne kanalizacije ali plinovoda, ni od zg"adb oddaljen več kot 150 metrov.
6.	člen
Določbe 5. člena tega odloka, ki se nanašajo na oskrbo naselij s plinom, veljajo le za usmerjeno stanovanjsko izgradnjo v naseljih, ki bodo zgrajena po uveljavitvi tega odloka.
7.	člen
Naselja ali dele naselij, v katerih je obvezno zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov teh storitev, določi na predlog krajevne skupnosti občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve.
Obveznega urejenega zbiranja in odvoza organskih odpadkov iz gospodinjstev so oproščeni- kmetje, ki take odpadke odlagajo na gnojišča ali jih kako drugače uporabijo za gnojilo.
Dosedanji drugi in tretji odstavek se črtata.
8.	člen
Uporabniki so dolžni plačevati komunalne storitve. katerih uporaba je obvezna, če so bile storitve dejansko opravljene v določenem oziroma dogovorjenem obsegu in kakovosti.
Izvajalec sme komunalne storitve zaračunavati po cenah, ki jih je oblikoval v skladu z veljavnimi predpisi.
9.	člen
Kadar delovni ljudje in občani zadovoljujejo svoje potrebe na področju komunalnih dejavnosti neposredno v krajevni skupnosti, smejo komunalno dejavnost opravljati le pod pogoji in na način, ki jih določi samoupravna interesna komunalna skupnost (8. in 9. točka prvega odstavka 14. člena zakona o komunalnih dejavnostih).
10.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1.	če ne uporablja komunalnih storitev, za katere je predpisana obvezna uporaba (4. člen),
2.	če noče plačevati komunalnih storitev, katerih uporaba je obvezna, in ki so bile dejansko opravljene v določenem oziroma dogovorjenem obsegu in kakovosti (7. člen).
Z denarno kaznijo od 300 do 5.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
11.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz jan j iz 9. člena tega odloka.
12.	člen
Delovni ljudje in občani, ki svoje potrebe na področju komunalnih dejavnosti zadovoljujejo neposredno v krajevni skupnosti, morajo opravljanje teh dejavnosti v krajevni skupnosti prilagoditi določbam 8. člena tega odloka najpozneje v dveh letih od uveljavitve tega odloka.
13.	člen
Ko začne veljati 'ta odlok, preneha veljati odlok o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena v občini Celje (Uradni list SRS, Št. 5-272/79, 30-1374/ 79 in 25-1287/80) in odlok o določitvi, da je vzdrževanje ulic, trgov in cest v mestih in naseljih mestnega značaja v občini Celje, komunalna dejavnost (Uradni list SRS, št. 27-1360/82).
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SHS.
Št. 352-12/83
Celje, dne 27. septembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
148L
Skupščina občine Celje je po 12. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/66, 27/72 in 8/78) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnpsti dne 27. septembra 1984 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu Glazija
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt Glazija — zdravstveno, šolsko, upravno in stanovanjsko območje, ki ga je izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje pod štev. projekta 33/82 v marcu 1984.
2.	člen
Zazidalni načrt vsebuje ekonomsko-tehnično poročilo, pravilnik za izvajanje, soglasja in grafične prikaze v merilu 1 : 1000.
3.	člen
Zazidalni načrt. določa način urejanja prostora znotraj ureditvenega območja. Meja zazidalnega načrta poteka na severu po južnem robu magistrale-zahod od križišča s Čopovo do križišča z Vrunčevo ulico, na vzhodu po vzhodnem robu pločnika Vrunčeve ulice do križišča z Levstikovo ulico, na jugu po južnem robu pločnika Levstikove in Gregorčičeve ulice ter Ljubljanske ceste do križišča s Čopovo ulico in na zahodu po zahodnem robu pločnika Čopove ulice. Površina ureditvenega območja je 44,65 ha.
4.	člen
Ureditveno območje je razdeljeno na posamezna funkcionalna zemljišča in sicer na stanovanjsko območje (10,30 ha), Tehniški šolski center (3,07 ha), rezervat za usmerjeno izobraževanje (1,12 ha), Zavod za rehabilitacijo invalidov (0,99 ha). Obrtno združenje (0,12 ha), ZOŠ - TOZD Ivanke Uranjek (1,62 ha), Zdravstveni šolski center (0,88 ha), Pedagoški šolski center (1,21 ha), Srednja šola za trgovinsko dejavnost (1,13 ha), ZOŠ — TOZD Prva osnovna šola (1,82 ha), Pionirski dom (0,23 ha), trgovina in osebne storitve (1,25 ha), garažna hiša in parkirišče (1,42 ha) ter garaže (0,36 ha), reševalna postaja (0,15 ha), UNZ (0,92 ha), Zgodovinski arhiv (0,40 ha), uprava TOZD Merx (0,15 ha) in Zdravstveni center Celje (9,05 ha).
5.	člen
Način urejanja posameznih funkcionalnih zemljišč podrobneje določa pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta.
6.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam pri pristojnem občinskem upravnem organu.
7.	člen
Lokacijska in gradbena dovoljenja za gradnjo objektov, skladno z zazidalnim načrtom, izdaja pristojni upravni organ. Manjše odmike od zazidalnega načrta dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine, Celje na podlagi strokovnih mnenj Zavoda občine Celje za planiranje in izgradnjo ter soglasij pooblaščenih strokovnih organizacij.
8.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri občinskem inšpektoratu občine Celje.
9.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljavnost odlokov:
—	o zazidalnem načrtu Otok IV — šolski kompleks po projektu ZNG štev. 475/69 (Uradni vestnik Celje, št. 12/70),
—	o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Otok III G — Na zelenici po projektu ZNG št. 517/66 in 27/70 (Uradni list SRS, št. 12/71),
—	o zazidalnem načrtu Zdravstveni kompleks v Celju po projektu TCC - TOZD Planiranje št. 62/75-A (Uradni list SRS, št ll/TZt
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-5/69
Celje, dne 27. septembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
1482.
Skupščina občine Celje je po 8. členu zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1984 sprejela
ODLOK
o preimenovanju naselja Sv. Jungert v Sentjungert
1.	člen
Naselje Sv. Jungert se preimenuje v Sentjungert.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Žt. 015-2/84
Celje, dne 27. septembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
1483.
Skupščina občine Celje je po 8. členu zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1984 sprejela
ODLOK
e uvedbi ulic v naselju Štore
1.	člen
V naselju Štore se uvede ulični sistem oštevilčbe hiš.
2.	člen
Imenuje se petnajst ulic in sicer:
1.	Cesta Kozjanskega odreda — ob stanovanjskih blokih zahodno od štadiona Š. D. Kovinar
Pojasnilni napis — Kozjanski odred . — enota narodnoosvobodilne vojske
2.	Cesta na Pečovje — na južnem robu naselja v bližini stare železarne
3.	Cesta na Svetino — ob južnem robu obratov
stare železarne
4.	Cesta XIV. divizije — cesta, ki vodi i« Celja
v Šentjur in poteka po sredini naselja
Pojasnilni napis: XIV. divizija — enota narodno osvobodilne vojske
5.	Kovinarska ulica — predel naselja ob Kovinarskem šolskem centru
6.	Kresnike — zaselek na severnem delu naselja
7.	Nad stotamo — predel ob zahodnem robu naselja nad staro stoterno
8.	Nad streliščem — skupina hiš zahodno od strelišča
9.	Pod gorico — predel ob jugovzhodnem delu stare železarne
10.	Razgledna ulica — se razteza ob jugozahodnem delu naselja
11.	Udarniška ulica — ulica vzhodno od štadiona Š. D. Kovinar
12.	ulica Cvetke Jerin — skupina hiš severno od osnovne šole
Pojasnilni napis: Cvetka Jerin, 1925—1945, partizanska borka, padla na Resevni
13.	Ulica Karla Vovka — skupina hiš južno od štadiona S. D. Kovinar
Pojasnilni napis: Karel Vovk (1911—1962), prvoborec
14.	Vrtna ulica — skupina strnjeno pozidanih individualnih hiš v jugozahodnem predelu . naselja
15.	Železarska cesta — cesta ob železarni Store
3.	člen
Grafični prikaz območja ulic in njihov potek je razviden na načrtu merila 1 : 5000, ki je sestavni del tega odloka, hrani pa ga Geodetska uprava občin Celje in Laško.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 015-3/84
Ce' je. dne 27. septembra 1984.
Predsednik Skupščine občine ’
Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
1484.
Skupščina občine Celje je po 8. členu zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi območij naselij Store, Kompole in Prožinska vas 1
1.	člen
Dosedanje območje naselja Štore se spremeni tako, da se mu priključi del naselja Kompole in del naselja Prožinska vas.
2.	člen
Dosedanje območje naselja Kompole se spremeni s tem, da se hiše s hišnimi številkami 93, 94, 95 in 96 priključijo k naselju Store.
3.	člen
Dosedanje območje naselja Prožinska vas se spremeni s tem, da se hiše s hišnimi številkami 1, 2, 3. 4, in 5 priključijo k naselju Store.
4.	člen
Grafični prikaz novih območij nalselij Store, Kompole in Prožinska vas je razviden v opevatu ROTE na Geodetski upravi občin Celje in Laško.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 015-4/84
Celje, dne 27. septembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
CERKNICA
1485.
Na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS. št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča
1.	člen
V odloku o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 27/79, in 20/80 in 1/82) se 6. člen odloka spremeni tako, da se glasi:
»Odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča znaša za m2 din
Kultura	Razred
njiva, vrtovi, sadovnjaki in	L	n.	III.	IV.	V.	VI.	VII.	vin.
travniki pašniki in	400	360	320	120	60	60	40	40
gozdovi	60	60	40	40	40	40	40	40
2.	člen
V 8. členu se predzadnji stavek spremeni tako, da se glasi:
»Kmetijska zemljiška skupnost odvaja 20 din m m2 zemljišč Zvezi vodnih skupnosti Slovenije.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
£t. 320-14/79
Cerknica, dne 27. septembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Cerknica
Edo Lenarčič 1. r.
1486.
Na podlagi 12. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1984 sprejela naslednji
SKLEP
1.	Cestno prometnega inšpektorja pri Medobčinskem inšpektoratu SO Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna, se poblasti, da ukrepa in opravlja nadzor nad javnimi potmi v enakem obsegu kot ga vrši za lokalne ceste v smislu določb zakona o cestah.
2.	Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
8t. 34-5/84-1
Cerknica, dne 27. septembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Cerknica
Edo Lenarčič 1. r.
GROSUPLJE
1487.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83), 12. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Zagradec (Uradni list SRS, št. 29-1418/79) in izida referenduma z dne 16. septembra 1984, je skupščina krajevne skupnosti Zagradec na svoji seji dne 17. septembra 1984 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Zagradec
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Zagradec se na podlagi odločitve občanov na referendumu 16. septembra 1984 uvede krajevni samoprispevek za: rekonstrukcijo cest, ureditev pokopališča ter druga komunalna dela na območju krajevne skupnosti Zagradec. Urejanje komunalne infrastrukture bo potekalo skladno s programom, ki ga je sprejela skupščina skupaj s sklepom o razpisu referenduma.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za obdobje 5 let od 1. novembra 1984 do 31. oktobra 1989.
3.	člen
Samoprispevek plačujejo delovni ljudje In občani:
A.
—	ki imajo stalno prebivališče na območju KS, in sicer:
—	po stopnji 2 % od neto OD iz delovnega razmerja,
—	po stopnji 2 •/• občani, Id imajo dohodke od obrti, gospodarskih dejavnosti in avtorskih pravic,
—	upokojenci po stopnji 1,5 °/o,
—	delovni ljudje in občani-zavezanci davka iz OD iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka gozdnih in negozdnih površin po stopnji 2 %,
—	po stopnji 5 »/o zavezanci, ki so obdavčeni v pavšalnem letnem znesku od odmerjenega davka,
B.
—	ki imajo nepremičnine v krajevni skupnosti Zagradec, čeprav nimajo stalnega prebivališča na območju KS:
v letu 1984 — 1006 v letu 1985 — 2000 v letu 1986 — 3000 v letu 1987 — 4000 v letu 1988— 5000 v letu 1989 — 5000
4.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialno-varstve-nih pomoči, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci in študenti na proizvodnem delu oziroma delovni praksi.
Plačila so oproščeni tudi: delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnine, ki ne presega 60 odstotkov povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na delavca zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije za preteklo leto oziroma ne presegajo mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v SR Sloveniji.
5.	člen
S samoprispevkom se bo predvidoma zbralo
9,000.000 din sredstev, ki se bodo uporabila za namene iz 1. člena tega sklepa.
1 6. člen
Za pravilno in namensko uporabo sredstev samoprispevka po programu odgovarja svet krajevne skupnosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih letno poroča v skupščini krajevne skupnosti.
Sredstva se zbirajo na žiro račun krajevne skupnosti 50130-842-009-900938.
.	7. člen
Zavezanci plačila samoprispevka iz 3. B člena plačajo znesek v dveh obrokih, in sicer prvi obrok do
15.	junija tekočega leta in drugi obrok do 15. decembra tekočega leta.
8.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodka kontrolira služba družbenega knjigovodstva in občinska uprava za druž-
bene prihodke, plačilo zavezancev iz 7. člena pa svet
krajevne skupnosti.
9.	člen
Po izteku petletnega obdobja, za katero se uvaja krajevni samoprispevek, mora svet sestaviti zaključni račun o zbranih in uporabljenih sredstvih samoprispevka ter o opravljanju delu in ga predložiti v sprejem skupščini krajevne skupnosti Zagradec le-ta pa s podatki zaključnega računa seznaniti zbor delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Zagradec.
Skupščina KS Zagradec odloča tudi o načinu, kako se uporabljajo sredstva, ki bi ostala po zadostitvi potreb, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden.
10.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. novembra 1984 dalje.
Zagradec, dne 17. septembra 1984.
. Predsednik skupščine '
KS Zagradec
Alojz Orel 1. r.
1488.
Volilna komisija krajevne skupnosti Zagradec daje po 11. členu zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77)
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KS Zagradec, ki je bil 16. septembra 1984
Referendum je razpisala krajevna skupnost Zagradec s sklepom o razpisu referenduma (Uradni list SRS, št.- 29/84) za rekonstrukcijo cest, ureditev pokopališča ter druga komunalna dela na območju krajevne skupnosti Zagradec.
Referendum je bil 16. septembra 1984.
Volilna komisija je na podlagi pregleda glasovnih spisov preizkusila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za uvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi« lahko vplivale na izid glasovanja.
Po ugotovitvi izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je od 759 volilnih upravičencev glasovalo 659 volilcev, da je glasovalo »za« 549 volilcev, »proti« 103 volilci, neveljavnih je bilo 7 glasovnic, glasovanja se je vzdržalo 77 volilcev, 23 volilcev pa se ni moglo udeležiti glasovanja iz razlogov, navedenih v prvem odstavku 21. člena citiranega zakona.
Na podlagi zgoraj navedenega izida glasovanja volilna komisija ugotavlja, da je predlog za uvedbo samoprispevka sprejet, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih upravičencev. Tako ima skupščina krajevne skupnosti Zagradec v smislu 21. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja in
2.	člena zakona o samoprispevku, zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka.
Zagradec, dne 17. septembra 1984.
Volilna komisija KS Zagradec
Tajnik	Predsednik
Olga Miklič 1. r.	Marjan Rupnik 1. r.
Član
Slavko Plut 1. r.
IDRIJA
1489.
Na podlagi 7. člena zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Uradni list SRS, št. 44/82) in 206. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. septembra 1984 sprejela
SKLEP
1
Družbeni plan občine Idrija za obdobje 1981—1985, vključno s prostorskim delom, je v skladu z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/81) in zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Uradni list SRS, št. 44/82).
2
Sklep začne veljati takoj.
3
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-8/81
Idrija, dne 21. septembra 1984.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Stane Brelih 1. r.
KAMNIK
1490.	#
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82), je Skupščina občine Kamnik na seji zbora združenega dela dne 25. septembra 1984 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1984 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V	odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 11/83, 1/84 in 11/84) se v petem členu besedilo pri IV. skupini katastrskih občin spremeni tako, da se glasi:
IV. skupina — Bistričica, Črna, Gozd, Znojile, Špitalič, Zg. Motnik, Češnjice, Pšajnovica, Palovče, Loke (vas Velika Lasna), Motnik, Hribi (vasi Golice, Črni vrh, Lipi je), Hruševka (vasi Ravne, Gradišče, Pra-proče).
2.	člen
V	6. členu se v drugem odstavku stopnja 13 “Z* nadomesti s stopnjo 10 e/».
3.	člen
V	9. členu se znesek 470 din nadomesti z zneskom
2050 din.
4.	člen
V	10. členu se v prvem in zadnjem odstavku znesek 15.000 dinarjev nadomesti z zneskom 75.000 dinarjev.
5.	člen
V 11. členu se 10. odstavek spremeni tako, da se glasi:
Zavezancu za davek iz kmetijstva, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo, sprejemajo obveznosti setvenih planov in oddajajo tržne viške živine, mleka, žita, krompirja, vrtnin in sena, se odmerjeni davek zniža, in sicer:
Živina:
Če .znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev
Za oddano količino v tonah:
do 20.000	0,3—0,5	0,5—0,8	0,8—1,0	nad 1
20.000 do 50.000	1,0-1,5	1,5—2,0	2,0—3,0	nad 3
50.000 do 100.000	1,5—2,0	2,0—3,0	3,0—5,0	nad 5
nad 100.000	2,0—3,0	3,0—5,0	5,0—7,0	nad 7
znaša znižanje davka
30 »/o	40 »/e	50 ”/o	60 °/o
Mleko:
Če znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev
Za oddano količino v tisočih litrih:
do 20.000 20.000	do 50.000 50.000	do 100.000 nad 100.000		1,5—2,0 3.0—	6,0 8.0—	12,0 12,0—18,0	2.0—	4,0 6.0—	10,0 12,0—20,0 18,0—30,0	4,0—6,0 10.0—	15,0 20.0—	30,0 30.0—	45,0	nad 6 nad 15 nad 30 nad 45
znaša znižanje davka		30 %>	40 %>	50 Vo	60 %>
Žito:
Če znaša katastrski dohodek *	negozdnih zemljišč dinarjev		Za oddano količino v kg:		
do 20.000	200—300	300—500	500—800	nad 800
20.000 do 50.000	500—800	800—1000	1000—1500	nad 1500
50.000 do 100.000	1000—1500	1500—2000	2000—3000-	nad 3C00
nad 100.000	1500—2000	2000—3000	3000—5000	nad 5000
znaša znižanje davka	20 0/o	30 °/o	40 °/e	50 °/o
Krompir:				
Ce znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev		Za oddano količir^ v tonah:		
do 20.000	1,0—2,0	2,0—3,0	3,0—5,0	nad 5
20.000 do 50.000	* 3,0—6,0	6,0—8,0	8,0—12,0	nad 12
50.000 do 100.000	6,0—10,0	10,0—15,0	15,0—25,0	nad 25
nad 100.000	10,0—15,0	15,0—25,0	25,0—35,0	nad 35
znaša znižanje davka	20%	30%	40%	50%
Vrtnine:				
Ce znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev		Za oddano količino v tonah:		
do 20.000	1,0—2,0	2,0—3,0	3,0—5,0	nad 5
20.000 do 50.000	3,0—5,0	5,0—8,0	8,0—12,0	nad 12
50.000 do 100.000	6,0—10,0	10,0—15,0	15,0—20,0	nad 20
nad 100.000	10,0—15,0	15,0—25,0	25,0—35,0	nad 35
znaša znižanje davka	20%	30%	40%	50%
Seno:				TftTrtj-v	. • *>p- 'V>
Če znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev		Za oddano količino v tonah:	*	
do 20.000	2,0—3,0	3,0—5,0	nad 5	
20.000 do 50.000	5,0—8,0	8,0—12,0	nad 12	
50.000 do 100.000	10,0—15,0	15,0—20,0	nad 20	
nad 100.000	15,0—25,0	25,0—35,0	nad 35	
znaša znižanje davka	10%	20%	30%	
Za IV. davčni okoliš veljajo le 50 %> normativi tržnosti pri posameznih pridelkih.
Navedena olajšava se prizna oh letni odmeri davka iz kmetijstva na podlagi podatkov iz sklenjenih pogodb za tekoče leto.
Proračun priznanih olajšav se opravi po podatkih o realizaciji sklenjenih pogodb.
Podatke za priznanje olajšav predložijo občinski upravi za družbene prihodke do 15. februarja delovne organizacije iz področja kmetijstva.
Navedena olajšava lahko znaša največ do 70 °/o odmerjenega davka.
6.	člen	1
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-42/84
Kamnik, dne 26. septembra 1984.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Anton Ipavic 1. r.
1491.
Skupščina občine Kamnik je po 185. členu zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76, p. 63/79, 57/83), 69. členu zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/83 pr. b.), 15. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list, SRS, št. 21/77) in 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) na 25. seji zbora združenega dela dne 25. septembra 1984 in na 26. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1984 sprejela
ODLOK o poslovnem času
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen	)
S tem odlokom se določa okvirna razporeditev, začetek in konec poslovnega časa za poslovne enote organizacij združenega dela, ki opravljajo promet blaga na drobno, obrtne in gostinske storitve, storitve v turističnih poslovalnicah ter obratovalnicah samostojnih obrtnikov, ki opravljajo obrtne in gostinske storitve ali prodajajo na drobno in druge storitve na območju občine Kamnik. Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki določajo v okviru določil tega odloka dejanski poslovni čas v poslovnih enotah (v nadaljevanju: prodajalne oziroma poslovalnice), pri čemer morajo upoštevati potrebe potrošnikov, turizma, načela dobrega gospodarjenja in predpise o javnem redu in miru.
2.	člen
Razpored poslovnega časa med tednom in pregled dežurnih prodajaln, mora biti objavljen na vidnem mestu ob vhodu v vsako prodajalno oziroma poslovalnico.
3.	člen
Začasna prekinitev obratovanja zaradi kolektivnega dopusta ne sme biti izven sezone daljša kot 30 dni, v sezoni pa daljša od 15 dni.	■*
4.	člen
Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki morajo poslovni čas prodajaln oziroma poslovalnic priglasiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu.
II.	POSLOVNI CAS
1.	Trgovina
5.	člen
Prodajalne na drobno s celodnevnim poslovnim časom določijo poslovni čas s pričetkom od 7. do 9.
ure in koncem od 19. do 21. ure, ob sobotah s pričetkom od 7. do 9. ure in koncem od 13. do 15. ure.
Prodajalne izven mesta Kamnik lahko obratujejo z začetkom od 8. do 10. ure in koncem od 15. do 17. ure.
6.	člen
Prodajalne nafte in naftnih derivatov (bencinske črpalke) poslujejo vsak delavnik od 7. do 20. ure.
Ob nedeljah in z zakonom določenih praznikih obratuje dežurna prodajalna od 7. do 20. ure.
Bencinska črpalka v Cešnjicah — Tuhinjska do- ■ lina, obratuje po posebnem dogovoru.
'	7. člen
Prodajalne sadja in drugih proizvodov v kioskih praviloma poslujejo v poslovnem času, kot ga določa
5.	člen tega odloka.
8.	člen
Dejanski poslovni čas posameznih prodajaln, kot tudi število in razpored dežurnih prodajaln se določi s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo OZD trgovine, samostojni obrtniki in konferenca potrošnikov.
i
2.	Gostinstvo
9.	člen
Gostinski obrati določijo poslovni čas:
—	hotelske restavracije, začetek med 7. in 12.
uro, konec med 22. in 24. uro
—	kavarne, začetek med 7. in 10. uro, konec med 22. in 24. Uro
—	gostilne, začetek med 7. in 10. uro, konec med
22.	in 24. uro
—	okrepčevalnice, začetek med 7. in 9. uro, konec med 21. in 23. uro
—	bifeji, začetek med 7. in 9. uro, konec med 21. in 23. uro
—	slaščičarne, začetek med 7. in 9. uro, konec med
21.	in 23. uro
—	hoteli, nočni lokali in druge gostinske enote, ki nudijo prenočišča, morajo biti odprti od 0. do 24. ure
—	disko klubi lahko poslujejo do 1. ure.
Bifeji v sklopu trgovin z živili poslujejo s poslovnim časom, ki je določen v 5. členu tega odloka.
10.	člen
V dneh pred prazniki, ob praznikih, na pustno soboto, pustno nedeljo in pustni torek, so lahko gostinske enote odprte do 4. ure.
Zaradi turističnih in zabavnih prireditev, ki jih praviloma organizirajo OZD gostinstva in zasebni gostinci, lahko pristojni upravni organ dovoli podaljšanje poslovnega časa.
11.	člen
Gostinske enote, razen hotelov in drugih gostinskih enot, ki nudijo prenočišča, smejo biti en dan v tednu zaprte, praviloma pa ne v nedeljo. Pri določanju prostega dne morajo gostinski obrati upoštevati obseg poslovanja ter krajevne in turistične potrebe. Za prosti dan si mora gostinski obrat pridobiti dovoljenje pristojnega uprax',nega organa, ki usklajuje proste dni med gostinskimi obrati.
3.	Turistične poslovalnice
12.	člen
Turistične poslovalnice poslujejo:
a)	od ponedeljka do petka od 8.—15. ure
b)	ob sobotah od 8.—12. ure
c)	v poletni turistični sezoni ob nedeljah od 8. do
11.	ure.
4.	Žičnice
13.	člen
Žičnice obratujejo:
a)	v zimski sezoni
—	nihalka od 8.—18. ure
—	sedežnica od 8.—17. ure
—	vlečnice od 9.—16. ure
b)	v letni sezoni (od 1. 7. do 30. 9.)
—	nihalka od 8.—20. ure (vsako uro)
—	sedežnica od 8.—19. ure (vsako uro)
c)	izven sezone
—	nihalka ob 8., 12. in 18. uri.
d)	v soboto in nedeljo, v dneh pred prazniki, ob prazniku obratujeta nihalka in sedežnica od 8. do 20. ure.
Obratovalni čas žičnic mora biti objavljen na vidnem mestu na spodnji in zgornji postaji nihalke, na enak način in preko sredstev javnega obveščanja mora biti objavljena tudi začasna sprememba ali prekinitev obratovanja žičnic.
Dejanski poslovni čas obratovanja žičnic se določi s samoupravnim sporazumom, ki ga skleneta upravljalec žičnic in SIS RTC Velika planina.
5.	Muzej, galerija, Mali grad
14.	člen
Muzej, galerija, Mali grad so odprti za ogled v poletni turistični sezoni (od 1. 5. do 30. 9.) v torek, četrtek, petek, soboto od 9. do 12. ure in in 16. do 18. ure in izven poletne turistične sezone v torek in četrtek od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure ter v soboto od 9. do 12. ure.
6.	Obrt
15.	člen
OZD s področja obrti in obratovalnice samostojnih obrtnikov, ki nudijo storitve občanom, poslujejo dnevno od 8. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Frizerske obrtne delavnice poslujejo:
—	v ponedeljek od 14. do 19. ure
—	v torek do petka od 7. do 19. ure
—	v soboto od 8. do 12. ure.
Samostojni obrtniki, ki opravljajo storitve izven poslovnega prostora, morajo na primeren način omogočiti strankam sprejemanje naročil za storitve.
III.	KAZENSKE DOLOČBE
16.	člen
Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek OZD ali samostojni obrtnik, če:
1.	nima. poslovnega časa ali dovoljene spremembe poslovnega časa izobešenega na vidnem mestu (2. člen)
2.	začasno podaljša ali spremeni poslovni čas, če prekine poslovanje brez dovoljenja pristojnega upravnega organa (3. člen)
3.	ne priglasi poslovnega časa pristojnemu upravnemu organu Skupščine občine Kamnik (4. člen)
4.	ne določi poslovni čas in ne posluje v skladu s 5., 6., 9., 11., 12., 13., 14. in 15. členom tega odloka.
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 din.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
17.	člen
Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki so dolžni uskladiti poslovni čas svojih prodajaln in poslovalnic najkasneje v dveh mesecih od drieva uveljavitve tega odloka.
18.	člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja tržna inšpekcija.
19.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obratovalnem času v OZD s področja trgovine na drobno, gostinstva, turizma, obrti in drugih storitvenih dejavnosti ter obratovalnicah samostojnih obrtnikov v občini Kamnik (Uradni list SRS, št. 21/81).
20.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020/21-84
Kamnik, dne 26. septembra 1984.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Anton Ipavic 1. r.
1492.
Na podlagi 579. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 8. člena družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 14/82) in 39. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) sklenejo Izvršni svet SO Kamnik, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Občinska skupnost za zaposlovanje Kamnik, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja Ljubljana, Ljubljanska banka — Gospodarska bankh, poslovna enota Kamnik, Združenje samostojnih obrtnikov Kamnik, Skupnost za cene občine Kamnik, Občinski sindikalni svet Kamnik, Občinska konfererica SZDL Kamnik, krajevne skupnosti v občini Kamnik,
DRUŽBENI DOGOVOR
' o pospeševanju drobnega gospodarstva v občini Kamnik
1	1. člen
Udeleženci s tem dogovorom opredeljujemo skupne interese, osnove in načela delovanja s ciljem zagotavljanja pogojev za pospeševanje drobnega gospodarstva v občini Kamnik, v skladu z družbenim dogo-
vorom o pospeševanju in razvoju drobnega gospodarstva Slovenije in družbenim planom občine Kamnik.
2.	člen
Udeleženci ugotavljamo:
—	glede na možnosti in potrebe je družbeni sektor malega gospodarstva premalo razvit,
—	na področju storitvenih obrtnih storitev je deficit predvsem pri servisih in drugih popravilih,
—	suficit beležimo pri storitvah javnega prevoza blaga in oseb in bifejih,
—	omejitveni dejavnik razvoja je pomanjkanje poslovnih prostorov za storitveno obrtno dejavnost v novozgrajenih stanovanjskih soseskah in v starem jedru mesta Kamnika ter neopredeljen prostor za nadaljnji razvoj proizvodne obrtne dejavnosti,
—	vzpodbujevalni ukrepi se morajo nanašati predvsem na zagotavljanje finančnih sredstev, zagotavljanje lokacij in diferencirani davčni politiki,
—	gostinstvo v občini po obsegu ne predstavlja deficitarne dejavnosti, vendar je potrebno v razvoju maksimalno stimulirati kvaliteto ter nudenje in pripravo hrane in nočitvenih zmogljivosti.
3.	člen
Udeleženci dogovora soglašamo z razvojnimi usmeritvami drobnega gospodarstva, sprejetimi v planskih dokumentih za srednjeročno obdobje občine in republike in sicer bomo:
—	v proizvodni dejavnosti pospeševali vključevanje drobnega gospodarstva pri prevzemanju posameznih faz proizvodnega procesa preko kooperacijskih povezav z industrijo,
—	v storitveni dejavnosti zagotavljali oskrbo potrošnikov s storitvami v kraju njihovega bivanja in pogoje za hitrejši razvoj deficitarnih storitvenih dejavnosti.
4.	člen
Udeleženci dogovora bomo skrbeli za stalen in hitrejši razvoj drobnega gospodarstva kot osnovo za izboljšanje ponudbe, možnosti povečanja izvoza in Odpiranje novih delovnih mest.
5.	člen
Razvoj mora temeljiti:	1
—	na večjem in tesnejšem sodelovanju drobnega gospodarstva z industrijo, gradbeništvom in trgovino v občini in izven nje (kooperacijska povezava),
—	zagotavljanju spodbudnejših pogojev za razvoj storitvenih in deficitarnih obrtnih dejavnosti,
—	spremljanju učinkovanja sprejetih ukrepov in sprejemanju novih dodatnih ukrepov, ki morajo zagotoviti hitrejši razvoj drobnega gospodarstva v okviru tekoče in dolgoročne ekonomske politike.
6.	člen
V skladu s temi usmeritvami bomo posamezni udeleženci prevzeli naslednje naloge:
1.	Izvršni svet si bo posebno prizadeval za:
—	širjenje proizvodnje in storitev v obstoječih enotah drobnega gospodarstva ter ustanavljanje novih enot oziroma nadomestitev enot, ki so prenehale z delom,
—	zagotovitev ustreznih lokacij za gradnjo poslovnih prostorov ter njihovo namensko uporabo, urejanje najemnih odnosov in prenos pravice upravljanja najemnih poslovnih prostorov na organizacije združenega dela drobnega gospodarstva,
—	ugodnejše kreditne pogoje za deficitarne dejavnosti,
—	povezovanje drobnega gospodarstva z drugim gospodarstvom na dohodkovnih odnosih,
—	širše vključevanje osebnega dela v celovit sistem združenega dela,
—	selektivno in stimulativno davčno politiko glede na pogoje poslovanja in pridobivanje dohodka,
—	pospeševanje razvoja z ustrezno politiko cen,
—	širše vključevanje osebnega dela v izvoz, nadomeščanja izvoza in popestritev turistične ponudbe.
2.	Sainoupravna stanovanjska skupnost bo:
—	zagotovila, da bodo v planskih dokuipentih skupnosti vključene potrebe drobnega gospodarstva,
—	v skladu s programom revitalizacije starega jedra mesta Kamnik opredelila namembnost stanovanj-sko-poslovnih prostorov in zgradb,
—	zagotovila v smislu izgradnje celovitih sosesk pravočasno planiranje poslovnih prostorov za storitveno obrt, ki služi občanom — stanovalcem sosesk,
—	poiskala in ponudila najustreznejši sistem izgradnje in pridobivanja poslovnih prostorov v obrtni coni.
3.	Skupnost za zaposlovanje bo:
—	ugotavljala potrebe po kadrih v drobnem gospodarstvu in usmerjala izobraževanje ter usposabljanje delavcev za delo v drobnem gospodarstvu,
—	skrbela za informiranje iskalcev zaposlitve in J zdomcev o potrebah po zaposlovanju v drobnem gospodarstvu.
4.	Gospodarska zbornica bo:
—	spodbujala temeljne organizacije za tesnejše sodelovanje in povezovanje z drobnim gospodarstvom, tj. kooperacijsko povezovanje, zahtevala od TOZD, da izdelajo programe' smotrnega nadomeščanja uvoza s proizvodi drobnega gospodarstva,
—	skupaj z drugimi udeleženci dogovora v sklopu politike pospeševanja izvoza zagotavljala vključevanje drobnega gospodarstva v ta prizadevanja,
—	zagotovila načine in oblike učinkovitejšega informiranja drobnega gospodarstva o možnostih vključevanja tako v kooperacijske odnose z industrijo in gradbeništvom, kot tudi v prizadevanja za nadomeščanje uvoza, širjenje ponudbe izdelkov in storitev za domači trg in izvoz.
• 5. Ljubljanska banka, Gospodarska banka bo:
—	zagotavljala dopolnilna sredstva za naložbe v drobno gospodarstvo v skladu z razvojnimi kriteriji in pogoji za kreditiranje razvoja drobnega gospodarstva ter na osnovi metodologije vrednotenja investicijskih programov s področja drobnega gospodarstva,
—	vključevala investicije v drobno gospodarstvo v samoupravne sporazume o temelju plana banke ter v letne dogovore o uresničevanju srednjeročnega plana,
—	spremljala s svojo poslovno politiko usmeritve na področju razvoja drobnega gospodarstva v skladu s tem, dogovorom in resolucijo.
6.	Združevanje samostojnih obrtnikov Kamnik se bo:
—	zavzemalo za usklajevanje in pospeševanje razvoja osebnega dela v občini Kamnik,
—	sodelovalo pri kreiranju pogojev oz. sprejemanju
ukrepov za razvoj drobnega gospodarstva.
—	prizadevalo za tesnejše sodelovanje samostojne obrti z industrijo in gradbeništvom (kooperacija), drobnega gospodarstva z izobraževalnimi institucijami, z bankami (ustreznejša kreditna politika), samoupravno stanovanjsko skupnostjo (poslovni prostori), z občinsko skupščino in njenimi organi (obrtna cona), upravo za družbene prihodke (stimulativnejša davčna politika),
—	aktivno sodelovalo pri snovanju novih predpisov, pri predlaganju sprememb že obstoječih predpisov s področja drobnega gospodarstva,
—	sodelovalo pri ustanavljanju novih enot, svetovalo interesentom za ustanavljanje obratovalnic, zagotavljalo enoten nastop in predstavitev obrti na sejemskih in drugih manifestacijah,
—	vplivalo na članstvo, da ažurno izpolnjuje družbene obveznosti,
—	pospeševalo različne oblike poslovno tehničnega sodelovanja med samostojnim osebnim delom in OZD (združevanje v zadruge, kooperacije),
—	sodelovalo z Zvezo obrtnih združenj Slovenije in Splošnim združenjem za drobno gospodarstvo pri Gospodarski zbornici.
7.	Skupnost za cene bo spremljala ekonomski položaj organizacij združenega dela in samostojnih obrtnikov s področja obrtnih storitev in v skladu s svojimi pristojnostmi in z, odločitvami o cenah storitev uresničevala razvojno politiko te dejavnosti drobnega gospodarstva.
8.	Občinski sindikalni svet bo politično deloval predvsem:
—	za uresničevanje družbeno dogovorjene politike zaposlovanja ter za usmerjeno izobraževanje mladine in delavcev ob delu glede na potrebe,
—	za odpravo nezakonitega zaposlovanja delavcev s strani samostojnih obrtnikov,
—	za uveljavitev družbenoekonomskega položaja delavcev v delovnem razmerju s samostojnimi obrtniki po zakonu in kolektivni pogodbi,
—	za vključevanje in uveljavljanje teh delavcev v delegatskem sistemu preko osnovnih organizacij ZSS.
9.	Občinska konferenca SZDL se bo aktivno vključila v uresničevanje politike razvoja drobnega gospodarstva. Vzpodbujala bo družbenopolitično skupnost pri oblikovanju razvoja drobnega gospodarstva v krajevnih skupnostih ter občini in usklajevala razvoj s potrebami delovnih ljudi in občanov. Prav tako si bo prizadevala za uspešno sporazumevanje samoupravno organiziranih potrošnikov in drobnega gospodarstva.
10.	Krajevne skupnosti bodo:^
—• ugotavljale potrebe na svojem področju,
—	skupaj s potrošniškimi sveti v KS ugotavljale kvaliteto in ceno storitev ter primernost poslovnega časa obratovalnic,
—	sodelovale pri iskanju prostorskih možnosti za odpiranje obratovalnic na svojem območju.
7.	člen
Izvajanje tega dogovora spremlja odbor udeležencev, v katerega imenuje vsak udeleženec po enega delegata (krajevne skupnosti imajo skupno enega delegata).
Odbor šteje 10 članov, mandat članov odbora traja
4 leta.
• »
Stroko vno-tehnična opravila za delovanje tega odbora bo opravljal komite za družbenoekonomski razvoj Skupščine občine Kamnik.
8.	člen
Odbor udeležencev dogovora vsako leto pripravi program dela in poda poročilo, ki ga obravnavajo udeleženci dogovora. Odbor opredeli tudi deficitarne storitvene dejavnosti. Seznam le-teh velja za tekoče leto.
Ta družbeni dogovor se lahko spremeni ali dopolni na način in po postopku, kakor je bil sprejet.
9.	člen
Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga sprejmejo organi udeležencev in podpišejo pooblaščeni predstavniki.
Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-5/83-4/31
Ta družbeni dogovor so podpisali pooblaščeni podpisniki: Izvršni svet SO Kamnik, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Samoupravna skupnost za zaposlovanje občine Kamnik, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja Ljubljana, Ljubljanska banka — Gospodarska banka PE Kamnik, Obrtno združenje Kamnik, Skupnost za cene občine Kamnik, Občinski sindikalni svet Kamnik, Občinska konferenca SZDL Kamnik, Krajevna skupnost Črna pri Kamniku, Krajevna skupnost Duplica, Krajevna skupnost Godič, Krajevna skupnost Zaprice-Kamnik, Krajevna skupnost Novi trg, Krajevna skupnost Kam-nik-Center, Krajevna skupnost Kamnik-Perovo, Krajevna skupnost Kamnik-Mekinje, Krajevna skupnost Kamniška Bistrica, Krajevna skupnost Komenda, Krajevna skupnost Križ, Krajevna skupnost Moste, Krajevna skupnost Motnik, Krajevna skupnost Nevlje, Krajevna skupnost Podgorje, Krajevna skupnost Pšaj-novica, Krajevna skupnost Sela pri Kamniku, Krajevna skupnost Srednja vas, Krajevna skupnost Smar-ca, Krajevna skupnost Šmartno v Tuhinju, Krajevna skupnost Špitalič, Krajevna skupnost TUhinj, Krajevna skupnost Tunjice, Krajevna skupnost Volčji potok, Krajevna skupnost Vranja peč.
KOČEVJE
1493.
Izvršni svet Skupščine občine Kočevje je na podlagi 23., 24. in 25. člena odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 13/83, 11/84) na seji dne 21. septembra 1984 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti,
ki se v občini Kočevje štejejo za deficitarne 1
1.	člen
Na podlagi 2. člena družbenega dogovora o pospeševanju drobnega gospodarstva v občini Kočevje, kjer so navedene deficitarne dejavnosti in na podlagi 24. člena odloka o davkih občanov, ki določa obseg in trajanje davčnih olajšav davčnim zavezancem ob pričetku obratovanja, veljajo za tele deficitarne strdke na področju obrti ali drugih gospodarskih dejavnosti:
1.	predelava kovin: kovaštvo, podkovaštvo, precizna mehanika, avtomehanika, brusaštvo, mehanika
koles, kleparstvo, zlatarstvo, galvanizerstvo; puškar-stvo;
2.	izdelava in vzdrževanje električnih naprav: RTV mehanika, elektromehanika gospodinjskih aparatov,' avtoelektričarstvo, elektromehanika hladilnih naprav in aparatov;
3.	predelava lesa: kolarstvo, sodarstvo, tapetništvo,
storitveno mizarstvo, modelno mizarstvo, lesostrugar-stvo;
4.	predelava tekstila: šivilstvo, krojaštvo, popravilo oblačil, popravljanje nogavic, pletiljstvo;
5.	predelava usnja: čevljarstvo, torbarstvo, sedlarstvo, strojenje kož, popravilo izdelkov iz usnja;
6.	stavbarstvo: zidarstvo, fasaderstvo, soboslikar-stvo-pleskarstvo, pečarstvo, keramičarstvo, stavbno kleparstvo, tesarstvo in krovstvo, polaganje podov iz umetnih mas, parketarstvo, inštalaterstvo, inštalater-stvo za vodovod, plin in kanalizacijo, inštalaterstvo za centralne kurjave, termoizolaterstvo, čiščenje talnih oblog, oken, pohištva in steklarstvo, pečarstvo;
7.	predelava zemlje in kamna: lončarstvo, kamnoseštvo, izdelava opeke;
8.	popravilo in vzdrževanje motornih vozil: popravilo in vzdrževanje kmetijske mehanizacije, avto-ličarstvo, vulkanizacija, akumulatorstvo, avtoklepar-stvo, čiščenje motornih vozil, avtozaščita, avtoelektričarstvo;
9.	ostale dejavnosti: popravila dežnikov, zbiranje odpadnih surovin, vrtnarstvo, trgovina na drobno, žaganje drv, domača obrt, foto-tehnika, nega obraza in telesa, dimnikarstvo, preparatorstvo.
2.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS.
St. 313-7/83-3/1
Kočevje, dne 21. septembra 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje Stane Letonja, inž. 1. r.
1494.
Na podlagi 8. točke odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 23/84 in 46/84), zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) in v skladu z dogovorom o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občin v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 15/84) je Izvršni svet Skupščine občine Kočevje na seji dne 21. septembra 1984 sprejel
SKLEP
o ceni odvoza smeti in odpadkov v občini Kočevje
I
Komunalno podjetje Komunala Kočevje sme' povečati ceno odvoza smeti in odpadkov največ do:
—	odvoz smeti iz stanovanjskih in poslovnih prostorov:
—	odvoz kontejnerjev:
—	dovoz smeti na smetišče:
2,00 din/m2 mesečno
276,00 din/m3
77,50 din/m3
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-63/71-3/3
Kočevje, dne 21. septembra 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje
Stane Letonja, inž. 1. r.
LENART
1495.
Na podlagi 293. člena'statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83), 158. člena zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 21-282/82) in 204. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35-1575/82 in 22/83) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združeneta dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. septembra 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o gradnji in vzdrževanju zaklonišč na območju občine Lenart
1.	člen
Spremeni se 14. člen odloka o gradnji in vzdrževanju zaklonišč na območju občine Lenart (Uradni list SRS, št. 6-276/77) tako, da se glasi:
»•Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišča, mora plačati prispevek za zaklonišča v višini 3 °/o skupne cene gradbenega dela stavbe.
Imetniki stanovanjske pravice in uporabniki poslovnih stavb in prostorov v družbeni lasti, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini'3 Vo skupne letne stanarine oziroma najemnine. Družbeno pravne osebe plačujejo ta prispevek v letu 1984 v višini 2,55 °/o.
Imetniki pravice uporabe poslovnih stavb in poslovnih prostorov ter drugih stavb in prostorov v družbeni lastnini, katere sami upravljajo, plačujejo prispevek za zaklonišča v letu 1984 v višini 0,068 °/o od nabavne vrednosti oziroma osnove za obračun amortizacije.
Občani, ki posedujejo stanovanjske, poslovne, počitniške in druge stavbe oziroma prostore, kot posamezne dele stavb, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,05 °/o vrednosti stavbe oziroma prostora vsako leto. Vrednost ge ugotavlja na podlagi pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja.
Za gradbeni del stavbe iz prvega odstavka tega člena se šteje gradbeni objekt z notranjimi napravami (električne, vodovodne naprave, kanalizacija in podobno) brez opreme in pohištva ter brez ureditve okolja stavbe.
Prispevek iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se ne plačuje, če je v stavbi zgrajeno zaklonišče ali če je bil pri njeni gradnji plačan prispevek iz prvega odstavka tega člena.
Zavezanci prispevka za graditev zaklonišč so investitorji, družbene in civilno pravne osebe in občani z območja, ki je določeno z načrtom graditve zaklonišč.« 2
2.	člen
Ta odlok se uporablja za leto 1984. Po prenehanju veljavnosti tega odloka plačujejo zavezanci pri-
spevne stopnje, ki so veljale pred sprejetjem tega odloka.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1984.
St. 5/4 852-14
Lenart, dne 21. septembra 1984.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Edo Zorko, dipl. oec. 1. r.
1496.
Na podlagi 293. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83) in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73 in 17-782/83), odloka o valorizaciji katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 10-497/83) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. septembra 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o uvedbi občinskega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za asfaltiranje in urejanje lokalnih in nekategoriziranih cest, izgradnjo osnovnošolskih objektov ter veterinarske postaje za obdobje 1980—1984 v občini Lenart
1.	člen
Spremeni se številka med 6. in 7. alineo 4. člena odloka o uvedbi občinskega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za asfaltiranje in urejanje lokalnih in nekategoriziranih cest, izgradnjo osnovnošolskih objektov ter veterinarske postaje za obdobje 1980—1984 v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 38-1619/79), tako da pravilno glasi: »3 “/o«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1984.
St. 420-3/79-2
Lenart, dne 21. septembra 1984.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Edo Zorko, dipl. oec. 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD
1497.
Na podlagi 10. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 2. alinee 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 26. seji zbora združenega dela dne 24. septembra 1984 in na 25. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. septembra 1984 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1984
1.	člen
V odloku o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 2/84) se prvi odstavek
2.	člena spremeni tako, da se glasi:
»Predvideni prihodki občinskega proračuna v letu 1984 znašajo
in se razporedijo:
—	za razporeditev v posebnem delu proračuna
—	za tekočo proračunsko rezervo
—	za združevanje sredstev v Ljubljani
—	za intervencije v porabi hrane in oblikovanje blagovnih rezerv
2.	člen
din
480,515.000
310,033.500
558.500
116,761.000
53,162.000«
Drugi odstavek 3. člena se spremeni in glasi: »Občina Ljubljana Bežigrad pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih in prehodnih računov odvaja v proračun mesta 24,52 °/o od vseh tekočih prihodkov, razen prihodkov od turističnih taks,' taks na promet parkljarjev in kopitarjev ter lastnih prihodkov upravnih organov, vendar največ do zneska 116,761.000 din.«
3.	člen
Spremeni se besedilo drugega odstavka 4. člena tako, da se glasi:
»Občina Ljubljana Bežigrad pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni prazni-
tvi zbirnih in prehodnih računov odvaja na posebno partijo proračuna mesta 11,65% od vseh tekočih prihodkov, razen prihodkov od turističnih taks, taks na promet parkljarjev in kopitarjev ter od lastnih prihodkov upravnih organov, vendar največ do zneska
53,162.000	din.«
4.	člen
V	zadnji vrstici 5. člena se znesek »2,860.000 din« nadomesti z zneskom »3,754.000 din«.
5.	člen
V	zadnji vrstici 6. člena se znesek »860.000 din« nadomesti z zneskom »662.000 din«.
6.	člen
Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka. •
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-1/83-3
Ljubljana, dne 24. septembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Vlado Beznik 1. r.
Bilanca prihodkov in razporeditev prihodkov proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1984
Skupina
kpntov
Prihodki
Skupaj	Skupina
din	kontov
Razporeditev prihodkov
Skupaj
din
72	Prihodki od davkov od osebnih dohodkov
73	Prihodki od davka od prometa proizvodov in ‘storitev ter od davka od prometa nepremičnin in pravic
74	Prihodki od davka na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter od drugih davkov
75	Prihodki od taks
77 Prihodki po posebnih predpisih, prihodki upravnih organov DPS in drugi prihodki
Skupaj prihodki
40
250.500.000	41
42
145.976.000
43
32.500.000	44
19.956.000
45
46
31.583.000
47
48
480,515.000
Sredstva za delo upravnih organov Sredstva za posebne in druge namene za delo upravnih organov Sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Druge potrebe za intervencije v gospodarstvu
Sredstva, prenesena drugim DPS in SIS
Sredstva za družbene dejavnosti Sredstva za druge splošne družbene potrebe
Izločanje sredstev rezerv Drugi odhodki Tekoča proračunska rezerva Skupaj razporejeni prihodki
124.200.000 , 16,033.000
6.150.000
21.949.000
179,367.500
15.387.000
60.123.000
3.105.000
53.642.000 558.500
480.515.000
1498.
Na podlagi 16. člena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, $t. 33/79) In 208. člena statuta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 26. seji zbora združenega dela in 25. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. septembra 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za obrambo pred točo v osrednji Sloveniji
1.	člen
V tretjem členu odloka o določitvi stopnje prispevka za obrambo pred točo v osrednji Sloveniji (Uradni list SRS, št. 11/84) se nadomesti stopnja 2,35% s stopnjo 0,54 %.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Nova stopnja se uporablja pri odmeri prispevka že za leto 1984.
Čt. 010-12/82-1
Ljubljana, dne 24. septembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Vlado Beznik I. r.
149».
Na podlagi 3. in 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72, 8/78) in 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 21. seji zbora združenega dela in na 20. seji zbora krajevnih skupnosti dne 20. marca 1984 sprejela
ODLOK	Center na 27. seji zbora združenega dela dne 27. sep-
o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetem za-	tembra 1984 in na 27. seji zbora krajevnih skupnosti
zidalneni načrtu za območje zazidalnega otoka BS 5/2	dne 27. septembra 1984 sprejela
1.	člen
1: člen odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS 5/2 (Uradni list SRS, št. 24/81, popravek Uradni list SRS, št. 36/81) se zaradi potrebe po uskladitvi s spremenjenimi gospodarskimi razmerami in splošnimi družbenimi potrebami in koristmi spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Sprejeti zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka BS 5/2 velja za območje med Glavarjevo ulico na severu in Triglavsko ulico na jugu (podkare A —
I.	faza).
Na delu zazidalnega otoka BS 5/2, ki obsega območje med ulico Mašera Spasiča na severu ter Glavarjevo ulico na jugu (podkare B — II. faza), in območje med Triglavsko ulico na severu ter Posavskega ulico na jugu (podkare C — III. faza), se z zazidalnim načrtom predvidena graditev ne izvaja.«
2.	člen
Doda se nov 1 a člen z naslednjim besedilom:
»Na območju iz drugega odstavka 1. člena se prepove graditev, dokler ne bodo sprejete spremembe zazidalnega načrta, vendar ne dlje kot 3 leta.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
£t. 351-13/75-8
Ljubljana, dne 20. marca 1984.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Emil Šuštar 1. r.	-
LJUBLJANA CENTER 1500.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 164. člena in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 7/84) je Skupščina občine Ljubljana
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1984
1.	člen
V odloku o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 1/84) se prvi člen spremeni tako, da se glasi:
din
Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Center v letu 1984 znašajo
—	za razporeditev po posebnem delu proračuna
—	za tekočo proračunsko rezervo
—	za združevanje sredstev v Ljubljani
—	sredstva nad dogovorjeno porabo
501.532.000
341.006.000 2,208.000
100.914.000 57,404.000
2.	člen
V	drugem odstavku 2. člena se odstotek 21,85 °/o nadomesti z 21,24 °/o, znesek 88,883.000 din z zneskom
100,914.000	din.
3.	člen	.
V	tretjem členu se odstotek 6,81 %i nadomesti z 12,08 Va, znesek 27,697.000 din pa z zneskom 57,404.000 din.
4.	člen
Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna, so sestavni del tega odloka.
5.	člen
Splošni del in pregled posebnega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984.
Žt. 400-2/83
Ljubljana, dne 27. septembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Albin Vengust L r.
Pregled prihodkov in razporeditev prihodkov proračuna
Grupa
kontov
Prihodki
Din
Grupa
kontov
Razporeditev prihodkov
Din
70	Del presežka prihodkov prenesen iz preteklega leta
72	Prihodki od davkov od osebnih dohodkov
73	Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter od prometa nepremičnin in pravic
74	Prihodki, od davka na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter od drugih davkov
177.582.000
214.700.000
18,650.000
75	Prihodki od taks	59,100.000
77 Prihodki po posebnih predpisih in
prihodki upravnih organov DPS	31,500.000
Skupaj prihodki
501,532.000
40
41
42
43
44
45
46
47
48
Sredstva za delo upravnih organov Sredstva za posebne in druge namene za delo upravnih organov Sredstva za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Druge potrebe za intervencije v gospodarstvu
Sredstva, prenesena drugim DPS in SIS
Sredstva za družbene dejavnosti Sredstva za druge splošne družbene potrebe
Izočanje sredstev rezerv Drugi odhodki
Skupaj razporeditev prihodkov
128.003.000
27.384.000
4.036.000
22.753.000
177.176.000
12.132.000
66.467.000
3.694.000
59.887.000
"501^32.000
1561.
Na podlagi 172. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in v zvezi z družbenim dogovorom o priznavalninah udeležencem NOV je Skupščina občine Ljubljana Center na 27. seji zbora združenega dela dfie 27. septembra 1974, 27. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1984 in 26. seji družbenopolitičnega zbora dne 27. septembra 1984 sprejela
ODLOK
o priznavalninah udeležencem narodaosvebodilne O-	vojne r-,r /r:r
-
1.	člen - v	*
Udeležencem narodnosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim ta ni zagotovljena po drugih zakonskih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih.
2.	čien
Priznavalnine ali druga oblika družbene pomoči se lahko dodeli samo osebam iz 1. člena, ki imajo stalno bivališče na območju občine Ljubljana Center oziroma začasno bivališče v domovih upokojencev na območju občine Ljubljana Center.
3.	člen
, Pravico do stalne priznavalnine imajo:
1.	udeleženci narodnosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oziroma do' 13. oktobra 1943 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki jim je priznan status kmeta-borca pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943;
2.	žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj.do 1. julija 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
3.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnosvobodilni boj do 1. julija 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
4.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnosvobodilni boj v času od 9. septembra 1943 oziroma 13. oktobra 1943 do 31. decembra 1944 in jim je po predpisih iz pokojninskega in .invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno všet v pokojninsko dobo;
5.	borci za severno ijiejo v, letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912/1918.
4.	člen
Izjemoma se lahko prizna pravica do priznavalnine:
1. aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja. ki imajo po predpisih n pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami;
2.	udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1. januarju 1945 in jim je po predpisih iz pokojninskega, in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
3.	aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju;
4.	žrtvam fašističnega nasilja z najmanj 20 %> invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne.
5.	člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči soj
1.	stalna priznavalnina
2.	občasna priznavalnina
3.	enkratna priznavalnina
4.	pomoč za zdravljenje
5.	tovariška pomoč
6.	pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj.
6.	člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo upravičenci iz L, 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo vsakokratne naj nižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi Skupnost pokojninsko-invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina).
Upravičenci iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka 'majo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nez’možni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo 30 %> najnižje pokojnine.
Komisija za zadeve borcev NOV lahko ne glede na prejemke zakonca prizna pravico do stalne občinske praznavalnine udeležencu NOV, ki je vstopil v NOV pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 in ima po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v NOV do 15. 5. 1945 vštet v pokojninsko dobo dvojno, če on sam nima lastnih prejemkov, pri čemer se upošteva zlasti čas udeležbe in njegov osebni prispevek v narodnoosvobodilni vojni.
7.	člen
Udeleženci NOV in žrtve fašističnega nasilja iz 4. člena tega odloka lahko pridobijo pravico do stalne priznavalnine, če izpolnjujejo pogoj iz 6. člena 2. točke in če komisija oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje.
3.	člen
Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem odloku so vsi prejemki, razen osebne in družinske invalidnine po predpisih o vojaških invalidih in tistih prejemkov, ki se po posebnih predpisih ne upoštevajo.
Za redni dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje enkratni katastrski dohodek iz preteklega leta. Če je
zemljišče oproščeno davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, se ta dohodek praviloma ne upošteva.
9.	člen
Stalna priznavalnina za upravičence iz 1., 2., 3. točke 3. člena tega odloka znaša največ do 100 °/e zneska najnižje pokojnine, za vse druge upravičence pa do 80 °/o zneska najnižje pokojnine.
Najvišja stalna priznavalnina je izjemoma lahko tudi višja.
O višini stalne priznavalnine odloča komisija ob upoštevanju premoženjskih razmer upravičencev in oseb iz 6. člena tega odloka, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstvenega stanja upravičenca in njegove družine, časa udeležbe in osebnega prispevka upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjskih in drugih socialnih okoliščin, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost.
10.	člen
Ce se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bilo odločeno o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina zviša, zniža ali ukine.
Prejemki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
V	primeru, ko bi bilo potrebno zaradi spremenjenih socialnoekonomskih razmer upravičencev stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, jo le-ta izjemoma lahko zadrži v enakem ali zmanjšanem obsegu tudi vnaprej, če bi po presoji komisije, ki o tem odloča, znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma okolju, v katerem živi.
11.	člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih dodeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 150 odstotkov najnižje pokojnine.
Dodeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 6. člena tega dogovora.
V	izjemnih težavah upravičenca je občasna priznavalnina lahko tudi višja.
Enkratna priznavalnina se izjemoma lahko dodeli tudi drugim udeležencem v narodnoosvobodilni vojni.
12.	člen
Pravico do stalne priznavalnine iz 6. člena oziroma pravico do občasne ali enkratne priznavalnine iz 11. člena tega odloka imajo tudi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši) padlih ali umrlih borcev NOV iz 3. člena tega odloka, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka.
13.	člen
O pravici m višini občinske priznavalnine odloča komisija za vprašanja borcev NOV občinske
skupščine.
O pravici do priznavalnine iz 4. točke 4. člena odloča komisija iz prvega odstavka tega člena po
tem, ko se predhodno v upravnem postopku pred ob-
činskim upravnim organom za zadeve borcev in vojaških invalidov na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije ugotovi, da gre za žrtev fašističnega nasilja z najmanj 20 °/o invalidnostjo, v smislu prvega odstavka 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne.
14.	člen
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
15.	člen
Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se
lahko izjemoma dodeli upravičencem iz 3. člena tega
odloka.
16.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, staršem in vdovam padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne se lahko dodeli denarna pomoč za 10-dnevno preventivno okrevanje. Izjemoma se lahko dodeli denarna pomoč upravičencem tudi za več kot 10 dni. Izjemne primere obravnava komisija individualno.
17.	člen
Če upravičencem do stalne priznavalnine, ki so oskrbovanci v domovih upokojencev po poravnavi celotne domske oskrbe ne ostane od dohodka 25 odstotkov vsakokratne najnižje pokojnine, se lahko dodeli stalna priznavalnina za osebne potrebe v višini razlike med 25 odstotkov najnižje pokojnine in ostankom dohodka.
18.	člen
Krajevnim organizacijam zveze borcev NOV se namensko dodeli denarna pomoč za organizacijo tovariške pomoči bolnim in ostarelim borcem.
Ifl. flen
Komisija za zadeve borcev NOV ima razpolagalno pravico nad stanovanji, ki so bila kupljena namensko za udeležence NOV iz proračunskih sredstev občine Ljubljana Center.
20.	člen
Komisija za zadeve borcev NOV odloča po določilih tega odloka in po predlogih krajevnih in občinske organizacije ZB NOV Ljubljana Center, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in posameznikov po prosti presoji z večino glasov. Komisija odloča tudi na lastno pobudo.
21.	člen
Zoper upravno odločbo, ki jo izda upravni organ za zadeve borcev NOV m vojaške invalide Skupščine občine LjuMjana Center na osnovi sklepa komisije za zadeve borcev NOV, je možna pritožba na Republiški komite za borce in vojaške invalide.
22.	člen
Sredstva za denarne pomoči iz tega odloka zagotavlja občinska skupščina v proračunu.
23.	Člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnosvobo-dilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Uradni list SRS, št. 27/79).
24.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	z
St. 191-05/74
Ljubljana, dne 27. septembra 1984.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Center
Albin Vengust L r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE 1502.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitčnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne 27. septembra 1984 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1984
1.	člen
V	odloku o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 1/84) se drugi člen spremeni tako, da se glasi:
Predvideni prihodki občinskega proračuna v letu 1984 znašajo 448,123.000 din in se razporedijo:
din
—	za razporeditev v posebnem delu
proračuna	321,995.000
—	za tekočo proračunsko rezervo	2,000.000
—	za združevanje sredstev v Ljubljani 124,128.000
2.	člen
V	drugem odstavku 3. člena se 29,04 •/• nadomesti z 32,77 % ter znesek 109,329.000 z zneskom 124,128.000
din.
3.	Men
Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka.
4.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984.
6t. 400-13/82-01
Ljubljana, dne 2. oktobrk 1984.
Predsednik Skupščine občine
Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež I. r.
Bilanca rebalansiranih prihodkov in odhodkov proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1984
Ocupa
kontov
Prihodki
Skupaj	Grupa
din	kontov
Odhodki
Skupaj
din
72	Prihodki od davkov od osebnih dohodkov
73	Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter od prometa nepremičnin in pravic
74	Prihodki od davka na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter drugih davkov
75	Prihodki od taks
77	Prihodki po posebnih predpisih, prihodki od organov in organizacij DPS in drugi prihodki
78	Prispevek iz proračunov občin in mesta Ljubljana
Skupaj prihodki
	40
200,101.000	41
	42
129,440.000	43
22.980.000 28.301.000	44
31,197.000	45
	46
36,104.000	47
	48
448,123.000
Sredstva za delo upravnih organov Sredstva za posebne namene in druge namene upravnih organov Sredstva za ljudsko obrambo in družbeno sarnožaščito Sredstva za spodbujanje razvoja intervencije v gospodarstvu in spodbujanje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih območij Sredstva prenešena drugim. DPS in SIS
Sredstva za družbene dejavnosti Sredstva za druge splošne družbene potrebe
Izločanje sredstev rezerv Drugi odhodki Skupaj odhodki
99.719.000 21,000.000
10.432.000
25.365.000
200,620.000
21.240.000
'57,591.000
6,120.000
6,036.000
448.1237000
1503.
Skupščiria občine Ljubljana Moste-Polje izdaja na podlagi 194. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 16/82), 89. in 82. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81), navodila za izvaja-
nje komasacij kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS, št. 22/81) in 202. ter 206. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 32/78), na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje in kmetov o uvedbi komasacijskega postopka
DOPOLNILNO ODLOČBO
o uvedbi komasacijskega postopka v delu k. o. Sostro
in k. o. Podmolnik
1.	Odločba Skupščine občine Ljubljana Moste-Po-Ije, št. 320-46/84-01 z dne 13. 6. 1984 se dopolni tako, da se v komasacijo dodatno vključi območje v k. o. Sostro, opisano z mejo, ki poteka:
zahodno od vasi Podlipoglav od tromeje med parcelami 1834/8 (cesta Podlipoglav—Dobrunje), 1291 in 1288/2, po južni strani ceste proti vasi Podlipoglav do stavbne parcele št. 110; tu se obrne proti jugozahodu in poteka po vzhodni meji parcele št. 1258/2 do parcele št. 1188, tu se obrne proti severozahodu, preseka parceli št. 1258/2 in 1258/1, gre po severnih mejah parcel št. 1260 in 1265, nato 80 m proti severovzhodu, nakar se obrne proti severozahodu, preseka ožji del parcele št. 1267 in poteka dalje po sevrnih mejah parcel št. 1270, 1271, 1274, 1276, preseka v isti smeri parcele št. 1280, 1283 in 1285, gre še po severni meji pare. št. 1286, nato se obrne proti severu in poteka po zahodni meji parcele št. 1288/2 do trimeje med parcelami št. 1288/2, 1291 in 1834/8 (cesta Podlipoglav—Dobrunje), kjer smo z opisom meje pričeli.
2.	Seznam parcel in njihovih lastnikov se dopolni z naslednjim:
K. O. SOSTRO
—	del pare. št. 1038/3 last Dimnik Rafaele in Andreja, Dobrunje 118, vsakega do 1/2,
—	del pare. št. 1038/2 last Virant Frančiške, Podlipoglav 19, do 1/2, Svetek Angele, Sadinja vas 14, do 11/96, Virant Rudolf, Bohinjčeva 15, Ljubljana, do 11/96, Frece Ivanke, Savska 1, Domžale, do 14/96, Smrekar Frančiške, ulica bratov Rozmanov 4, Ljubljana, do 3/96, Missio Kristine, Doberdob del Lago,-Via . Roma 3C, Gorica, Italia, do 3/96, Smrekar Stanislav, Medenska 22, Ljubljana, do 3/96 in Smrekar Pavla, Ulica bratov Komel 31, Ljubljana, do 3/96,
—	pare. št. 1278, 1280, last Lavrič Uršule, Podlipoglav 14, do 4/6, Lavrič Milene in Antona, Podlipoglav 14, vsakega do 1/6,
—	pare. št. 1038/1, 1272, last Devičnik Mihe, Podlipoglav 5,
—	pare. št. 1285, last Potokar Janeza, Zagradišče 7, Jožeta, Matena 29, Franca, Ribniška 6, Ljubljana, Matije, Podlipoglav 2, vsakega do 1/4,
—	pare. št. 1269 last Potokar Janeza, Zagradišče.. 7, Jožeta, Matena 29, Matije, Podlipoglav 2, vsakega do 9/40 in Franca, Ribniška 6, Ljubljana, do 13/40,
—	pare. št. 1261, 1262, last Potokar Janeza, Za-gradišče 7, Jožeta, Matena 29, Franca, Ribniška 6, Ljubljana, vsakega do 1/8 in Matije, Podlipoglav 2, do 5/8,
—	pare. št. 1283, 1288/2, last Potokar Jožeta, Podlipoglav 17,
—	pare. št. 1267, 1268, 1288/1, 1258/2, last Potokar Matije, Podlipoglav 2,
—	pare. št. 1257, 1258/1, last Prusnik Angele, Podlipoglav 7,
—	pare. št. 1273, 1287, last Srnjak Pavla, Podlipoglav 8,
—	pare. št. 1277, last Trtnik Alenke, Pot heroja Trfnika 128, Ljubljana,
—	pare. št. 1257, last Grabnar Antona, Srednja vas
21.
3.	Izred od točke 3 do 9 ostane nespremenjen v
veljavi.
4.	Ta dopolnilna odločba se objavi v Uradnem listu SRS in vroči posameznim komasacijskim udeležencem.
Št. 380-46/84-01
Ljubljana, dne 2. oktobra 1984.
Predsednik Skupščine občine
Ljubljana Moste-Polje
Niko Lukež 1. r.
/08
LJUBLJANA SISKA
1964.
Na podlagi 16. in'23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 79. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št.. 2/78, 31/8k in 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 30, seji zbora združenega dela in 28. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1984 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1984
1.	člen
V	odloku o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 41/83) se 2. člen spremeni tako, da glasi:
din
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1984	znašajo	679,091.000
in se razporedijo:
—	za razporeditev po posebnem delu
proračuna	452,885.000
—	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo in	obveznosti iz preteklih let	1,916.000
—	za združevanje sredstev v Ljubljani	208,292.000
—	za blagovne rezerve in intervencije
v proizvodnji in porabi hrane '	15,998.000
Pregled prihodkov in njihova razporeditev je zajeta v posebnem delu proračuna kar. je sestavni del občinskega proračuna.
2.	člen
V	drugem odstavku 3. člena se odstotek »32,Sl« nadomesti z odstotkom »33,13« in znesek »183,460.000 din« nadomesti z zneskom »208,292.070 din«.
3.	člen
V	drugem odstavku 4. člena se odstotek »2,07« nadomesti z odstotkom »2,55« in znesek »11,765.000 din« nadomesti z zneskom »15,998.000 din«.
4.	člen
Bilanca prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka.
5.	člen
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se za proračunsko leto 1984.
Št. 1-400-010/84
Ljubljana, dne 27. septembra 1984.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška
Anka Tominšek 1. r.
Rebalans pregleda in razporeditev prihodkov proračuna občine Ljubljana šiška za leto 1984
Grupa
kontov
Prihodki
Skupaj
din
70	Del presežka prihodkov, prenesen iz preteklega leta
71	Davek od dohodka OZD
72	Prihodki od davkov od osebnih dohodkov
73	Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter. od prometa
nepremičnin in pravic
74	Prihodki od davka na-- prihodek od premoženja in premoženjskih pravic t„er od drugih davkov
75	Prihodki od taks	«
77 Prihodki po posebnih predpisih in prihodki upravnih organov DPS
77 Drugi prihodki
Skupaj prihodki
5,1-48.000
1.900.000
368.056.000
170.700.000
51.389.000
24.435.000
55.400.000
2.063.000
679.091.000
1505.
Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju CUradni list SRS, st. 16/67, 27/72 in 8/78) v zvezi s tretjim odstavkom 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 30. seji zbora združenega dela in 28. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1984 sprejela
ODLOK
o sprejetju dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MeS 8/1 — Svetje
1.	člen
Sprejme se dopolnitev zazidalnega načrtd za območje zazidalnega otoka MeS 8/1 — Svetje, ki jo je izdelal GIPOSS Inženiring — TOZD AZA pod št. projekta 227/83 maja 1984.
2.	člen
Dokumentacija iz prejšnjega člena načrtuje dopolnilno gradnjo stanovanjskih objektov in spremljajočih naprav v južnem delu zazidalnega otoka MeS 8/1 — Svetje, ki je na jugu omejeno z Medvoško cesto, na vzhodu z Donovo cesto, na severu z lokalno cesto na Svetje, na zahodu pa z železniško progo.
3.	člen
Območje MeS 8/1 — Svetje je pretežno že pozidano območje, namenjeno za gradnjo stanovanj in spremljajočih dejavnosti.
Grupa
kontov
i
Razpored prihodkov
Skupaj
din
40	Sredstva za delo upravnih organov
41	Sredstva za posebne in druge namene za delo upravnih organov
42	Sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
43	Druge potrebe in intervencije v gospodarstvu
44	Sredstva prenešena drugim DPS in SIS
45	Sredstva za družbene dejavnosti
46	Sredstva za druge splošne družbene potrebe
47	Izločanje v stalno proračunsko rezervo
48	Drugi odhodki
48 Tekoča proračunska rezerva
48 Prihodki nad dovoljeno porabo Skupaj razporeditev prihodkov
164.365.000
30.843.000 7,054.600
34.771.000
307.898.000
20.915.000
90.295.000 )
4.476.000 560.000
1.916.000
15.998.000
679.091.000
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Čt. 1-350-017/84
Ljubljana, dne 27. septembra 1984.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška Anka Tominšek 1. r.
i
.	1506.
Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) v zvezi s tretjim odstavkom 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84), na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 30. seji zbora združenega dela in 28. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1984 sprejela
ODLOK
o sprejetju noveliranega zazidalnega načrta za območje zazidalnih otroko ŠS 5/4, ŠS 6/4, SS 6/5, SS 9/1, ŠS 9/2, ŠS 9/3, ŠS 9/4, ŠO 3/1, ŠO 3/2, ŠR 5 in ŠR 7 — Koseze
4.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organom, organizacijam in skupnostim pri komiteju za urejanje prostora občine Ljubljana Šiška. Zavodu za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem — LUZ in Geo-detski upravi SML.
1.	Sen
Sprejme se novelirani zazidalni načrt za območje zazidalnih otokov ŠS 5/4, ŠS 6/4, ŠS 6/5, ŠS 9/1, ŠS 9/2, ŠS 9/3, ŠS 9/4, ŠO 3/1, ŠO 3/2, ŠR 5 in ŠR 7 — Koseze, ki ga je izdelal ZIL, TOZD Urbanizem — LUZ pod številko projekti? 2792 v oktobru 1983.
2.	člen
Dokumentacija iz prejšnjega člena določa način urejanja območja, ki je na severozahodu omejeno z obvozno cesto, na severovznodu z Vodnikovo cesto, na jugovzhodu s Šišensko cesto, na jugu poteka meja po cesti Draga, Kmečki poti, ob zahodnem bregu Koseškega bajerja ob pešpoti, ki območje organizirane enodružinske gradnje deli od južno ležečih kmetijskih površin, ter na zahodu ob regulirani strugi potoka Pr-žanec.
3.	člen
Novelirani zazidalni načrt ureja pretežno že pozidano območje, dodatno pa predvideva lokacijo tržnice, trgovine, ureditev parkirišč, igrišč, parkovnih površin ter dopolnilno gradnjo nekaterih drugih objektov.
4.	člen
Novelirani zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organom, organizacijam in skupnostim pri komiteju za urejanje prostora občine Ljubljana Siska, Zavodu za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem, LUZ in Geodetski upravi SML.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-350-023/84
Ljubljana, dne 27. septembra 1984.
Predsednica
j	Skupščine občine
Ljubljana Šiška
Anka Tominšek 1. r.
MOZIRJE
1507.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 15. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79 in 30/80) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. septembra 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o cenah za 'geodetske storitve 1. člen
V odloku o spremembah odloka o cenah za geodetske storitve (Uradni list SRS, št. 21/93) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
Cene geodetskih storitev, ki jih izvaja občinski upravni organ pristojen za geodetske zadeve, znašajo glede na vrsto in obseg'dela:
1. Parcelacija
2.1.	Parcelacija parcel velikosti do 0,3 ha din
na dva dela	5600
2.2.	Za vsak nadaljnji 0,3 ha	1650
2.3.	Za vsako dodatno novo parcelo	1400
2.4.	Parcelacija gozdnatih parcel — cena se poveča za 50 %
2. Parcelacija na osnovi zazidalnih oziroma ureditvenih načrtov
1.	Navezava na geodetsko mrežo	1250
2.	Parcelacija za obod
2.1.	Za vsak lom meje oboda	1150
2.2 Za vsako novo nastalo parcelo	1400
Opomba k 1. in 2. točki:
— dodatno delo pri delitvah z vnaprej določenimi pogoji se zaračuna po dejansko uporabljenem času za dodatno delo v pisarni in terenu.	>
3.	Eksiropriacija dolžinskih objektov
1.	Navezava na geodetsko mrežo	1250
2.	Hektometer (100 m) eksiropriacija	8100
4.	Prenos posestnih meja po podatkih zemljiškega katastra
1.	Navezava na geodetsko mrežo	1250
2.	Določitev meje
2.1.	Za	grafično izmero	za 2 mejni	točki	4300
2.2.	Za	vsako nadaljnjo	mejno točko	.1400
2.3.	Za	numerično izmero za 2'mejni	točki	2400
2.4.	Za	vsako nadaljnjo	točko	950
5.	Ugotovitev meje v mejnem ugotovitvenem postopku
1.	Navezava na geodetsko mrežo	1250
2.	Ugotovitev meje
2.1.	Za	2 mejni točki	,	3300
2.2.	Za	vsako nadaljnjo	mejno točko	950
6.	Posnetki za iokatiijsko dokumentacijo in .posnetki novozgrajenih stavb in objektov
1.	Do 0,5 ha	,	4250
2.	Za vsakih nadaljnjih 0,25 ha	1400
7.	Zakoiičba stavb in objektov
1.	Stanovanjska stavba ali garaža	2400
2.	Industrijska zgradba — po dejansko porabljenem času
8. Za dela, ki v točkah 1—7 niso zajeta, se zaračuna:
— za terenska dela	,	500
— za pisarniško delo	450
— za risarsko delo	,	200
— za figurantsko delo	220
Stroški potrošnega materiala	in potni stroški
(dnevnica, kilometrina) se zaračunajo posebej v skladu z veljavnimi predpisi.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dah po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-13/84
Mozirje, dne 31. avgusta 1984.
1.	Navezava na geodetsko mrežo
2.	Parcelacija
din
1250
Predsednik
Skupščine občine Mozirje Alojz Plaznik 1. r.
1508.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 219. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82),
21.	člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73 in 1/81) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79 in 36/80) na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 31. avgusta 1984 sprejela
SKLEP
o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Mozirje za leto 1983
venska Bistrica poimenuje Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica.
II
Ta sklep se objavi v Uradnem Hstu SRS.
St. 1/1-61-1/84
Slovenska Bistrica, dne 19. septembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica
Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r.
I
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Mozirje za leto 1983.
ŠENTJUR PRI CELJU
1510.
II
Zaključni račun davkov in prispevkov občanov izkazuje:
—	obremenitve
—	plačila
—	odpisi
—	zaostanek na dan 31. '12. 1983
din
163.593.444.15
141.440.088.15 3,243.916,10
18,909.439,90
III
Zaključni račun obsega: bilanco, bruto bilanco, predgled skupno doseženega prometa, pregled dolgov in preplačil zavezancev za davke in prispevke.
Na podlagi določil zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), zakona o pravicah na delih stavb (Uradni list SRS, št. 19/76), zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82) in zakona o poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74) ter na podlagi 176. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 1. oktobra 1984 sprejela
ODLOK
o splošnih pogojih o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki
IV
Zaključni račun je dne 2. avgusta 1984 pregledala strokovna komisija, ki je bila imenovana na seji Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje s sklepom št. 021-7/81/82/83-6/1, z dne 1. junija 1984.
V
Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 422-17/83-0
Mozirje, dne 31. avgusta 1984.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Alojz Plaznik 1. r.
SLOVENSKA BISTRICA
,	1. člen
S tem odlokom se urejajo splošni pogoji ter določajo pravice in obveznosti med lastniki in imetniki pravice uporabe posameznih delov stavb in zemljišč, ki tem stavbam pripadajo ter okvirno določajo način uporabe in vzdrževanje delov stavb, ki služijo stavbi kot celoti ali samo nekaterim njenim posameznim delom.
2.	člen
V etažni lastnini so lahko posamezna stanovanja in posamezni poslovni prostori. Posamezni deli stavb so lahko v lasti občanov, društev in drugih civilnopravnih oseb ali v družbeni lastnini.
3.	člen
Etažna lastnina se pridobi in preneha na način pod pogoji, ki veljajo za pridobitev in prenehanje lastninske pravice oziroma pravice uporabe na nepremičninah v družbeni lasti.
1509.
Na podlagi 416. in 422. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53-764/76), 12. člena zakona o knjižničarstvu (Uradni list SRS, št. 27/82) in 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 19. septembra 1984 na 27. seji zbora združenega dela in 26. seji zbora krajevnih skupnosti sprejela	* •
SKLEP
o soglasju k poimenovanju matične knjižnice občine Slovenska Bistrica I
I
Skupščina občine Slovenska Bistrica kot ustanoviteljica soglaša, da se matična knjižnica občine Slo-
4.	Ben
Na skupnih delih stavbe v etašni huttati*, Id
stavbi kot celoti ali njenim posameznim delom imajo vsi etažni lastniki skupno pravico uporabe, če je stavba v družbeni lastnini, če pa je stavba v zasebni lasti, so ti deli njihova skupna lastnina. Za skupne dele stavbe se štejejo zlasti: temelji, nosilne stene, podstrešje, pročelje, stopnice, hodniki, dvigala, hišniško stanovanje, prostori za delovanje hišne samouprave, električno, kanalizacijsko, toplovodno, vodovodno hi telefonsko omrežje, skupne kleti, pralnice In sužilnice, streha, naprava za ogrevanje, dtmntid, jaški za smeti in drugo.
5.	člen
Na skupnih delih stavbe, ki služijo samo nekaterim posameznim delom stavbe in so z njim funkcio-
nalno povezani (posebna vhodna vrata, stopnišče, hodniki, dimniki, naprave za kurjavo, dvigala, podstrešni in kletni prostori, terase, predelne stene med dvema stanovanjema) imajo etažni lastniki teh posameznih delov stavbe skupno trajno pravico uporabe, če je taka stavba v družbeni lastnini oziroma so ti deli njihova skupna lastnina, če je stavba v zasebni lasti.
6.	člen
Za skupne dele stavbe v etažni lastnini se štejejo tudi naprave, ki so namenjene skupni rabi ene ali več stavb glede na to, kje so nameščeni (skupna kotlarna, parkirni prostori itd.), če z njimi ne gospodari komunalna ali kakšna druga organizacija združenega dela.
7.	člen
Etažni lastniki imajo v primeru, da stavba stoji na zemljišču, ki je družbena lastnina skupno trajno pravico uporabe na pripadajočem stavbnem zemljišču. V primeru, da je stavba v etažni lastnini na zemljišču, na katerem je lastninska pravica, je to zemljišče skupna lastnina etažnih lastnikov. K stavbi stoječi na zemljišču družbene lastnine določi velikost pripadajočega zemljišča, ki je namenjeno za normalno uporabo stavbe, na katerem imajo etažni lastniki trajno pravico uporabe, organizacija, ki je pooblaščena za izdelavo urbanistične dokumentacije.
Spremembe etažne lastnine imajo za posledico tudi-spremembo pravice na delih stavb, ki služijo stavbi kot celoti oziroma pravice do zemljišča, na katerem stavba stoji.
8.	člen
Etažni lastniki stanovanj, poslovnih prostorov in garaž uresničujejo svoje pravice upravljanja neposredno po hišnem svetu ter na zboru stanovalcev ali preko Samoupravne stanovanjske skupnosti, če hišni svet in zbor stanovalcev ne izvršujeta svojih dolžnosti ali iz posebnih razlogov nista izvoljena.
9.	člen
V	mejah splošnih pogojev o vzajemnih razmerjih
in v skladu z zakonom o pravicah na delih stavb, določijo etažni lastniki s pogodbo o vzajemnih razmerjih način uporabljene stavbe, posameznih delov stavb, ki služijo stavbi kot celoti ali samo nekaterim njenim posameznim delom ter njihov obseg, način uporabe in vzdrževanje.
Etažni lastniki so pogodbo o vzajemnih razmerjih dolžni' skleniti s skupnostjo stanovalcev. Pri nakupu novih stanovanj ali posameznih delov stavbe v družbeni lastnini, morajo etažni lastniki pogodbo o vzajemnih razmerjih skleniti ob nakupu stanovanja.
Podpise na pogodbah o vzajemnih razmerjih hned etažnimi lastniki mora overiti. sodišče.
M. člen
V	pogodbi o vzajemnih razmerjih morajo biti določeni in z načrtom ali skico stavbe kot priloga k pogodbi označeni vsi posamezni deti stavbe, vsi skupni deli stavbe, ki služijo vsem posameznim delom stavbe in vsi skupni deli stavbe, ki služijo le nekaterim posameznim delom stavbe.
V	pogodbi e vzajemnih razmerjih mora biti določen obseg in način uporabe skupnih delov stavbe, kot na primer: po katerem vrstnem redu se uporabljajo skupni prostori, ali so doiočeaai skupni prostori (kleti, podstrešje in podobno) lahko uporabljajo tudi tako, da vsak etažni lastnik koristi njihov določen del, kako
in v kakšnem obsegu in obliki lahko etažni lastniki uporabljajo glavne zidove in druge skupne sestavne dele stavbe in podobno.
Če je stavba v lastnini občanov, mora pogodba o vzajemnih razmerjih vsebovati tudi določbe o upravljanju s stavbo, zlasti pa mora biti podrobneje določeno, kako bodo organizirana opravila povezana s tekočim in investicijskim vzdrževanjem stavbe, skupnih prostorov in naprav.
11.	člen
Etažna lastnina se vpiše v posebno zemljiško knjigo, ki ima označbo »Etažna lastnina« (»E«),
Zemljišče in stavba v etažni lastnini se odpišeta iz zemljiškoknjižnega vložka, v katerem je bilo vpisano zemljišče s tako stavbo.
Osnova za zemljiškoknjižni vpis služi pogodba o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki in načrt posameznih delov stavbe.
12.	člen
Če je stavba v družbeni lastnini, veljajo za popravila in prezidave posameznih delov stavbe določbe
13.	in 14. člena zakona o pravicah na delih stavb.
Če stavba ni v družbeni lastnini, veljajo za prezidave posameznih delov stavbe določbe 14. člena zakona o pravicah na delitev stavb.
Glede stroškov za popravila na svojih posameznih delih, ki so nujno potrebna, da se odvrne škoda za posamezen del stavbe drugega etažnega lastnika ali za dele stavbe, ki služijo stavbi kot celoti ali pa samo posameznemu delu stavbe drugega etažnega lastnika) pa se lahko etažni lastniki v pogodbi o vzajemnih razmerjih dogovorijo, da te stroške v celoti ali deloma krijejo etažni lastniki, v čigar korist so taka popravila na posameznih delih stavbe nujno potrebna. Če se glede teh stroškov etažni lastniki v naprej ne dogovorijo v pogodbi o vzajemnih razmerjih, veljajo zadnje določbe 13. člena zakona o pravicah na delih stavb.
13.	člen
Če stoji stavba v etažni lastnini na zemljišč v družbeni lastnini, imajo etažni lastniki skupno trajno pravico uporabe na zemljišču, na katerem stoji stavba in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo.
Če stoji stavba v etažni lastnini na zemljišču, na katerem je lastninska pravica, je zemljišče, na katerem stoji stavba in zemljišče, ki je potrebno za njeno redno rabo, skupna lastnina lastnikov posameznih delov stavb.
14.	člen
Etažni lastniki uporabljajo zemljišče h: M. člena tega odloka za to, za kar je namenjeno, ne pa sorazmerno po velikosti oziroma vrednosti svojih posameznih delov.
V pogodbi o vzajemnih razmerjih se mora določiti način uporabe iz 12. člena tega odloka.
Etažni lastniki v stavbah v privatni lasti se lahko v pogodbi dogovorijo, da vsak od njih koristi določen del tega zemljiška za vrt ali zelenico, če je zemljišče temu namenjeno in, če to ne ovira nikogar od etažnih lastnikov pri redni uporabi stavbe oziroma posameznega dela stavbe.
15.	člen
Pogodba o vzajemnih razmerij mora vsebovati tudi druge določbe, s katerimi se organizira skupnost sta-valcev v stavbi v etažni lastnini, kot je razdelitev stroškov , vzdrževanja skupnih prostorov in naprav,
zavarovanje stavbe, vprašanja upravljanja stavbe in podobno.
Če stavba v etažni lastnini nima hišnega sveta, mora pogodba o vzajemnih razmerjih določati tudi način porazdelitve obratovalnih stroškov za komunalne storitve, kot so za dobavo vode, odvoz smeti, dimnikarske storitve, ogrevanje in podobnih stroškov, če se s posebnimi merilnimi napravami ne more določiti njihova višina za vsakega etažnega lastnika posebej.
16.	člen
Enake pravice in dolžnosti kot za etažnega lastnika stanovanja veljajo tudi za etažnega lastnika po- . slovnega prostora oziroma imetnika pravice uporabe na poslovnem prostoru.	g
n
17.	člen
Etažni lastnik mora prispevati k stroškom za vzdrževanje skupnih delov stavbe v sorazmerju z vrednostjo vse stavbe, če služijo skupni deli samo nekaterim posameznim delom stavbe, pa v sorazmerju z vrednostjo posameznega dela glede na skupno vrednost tistega dela stavbe, v katerem je ta posamezen del.
18.	člen
Pri stavbah v družbeni lastnini etažni lastniki sodelujejo v družbenem upravljanju s stavbo. Pri gospodarjenju zs staybo ima etažni lastnik iste pravice in obveznosti kot nosilec stanovanjske pravice ne glede na to, ali v takem stanovanju stanuje ali ne, oziroma ne glede na to, ali uporablja ta posamezen del -.am za svojo poslovno dejavnost ali ne.
Etažni lastniki, ki se enakopravno združujejo v 'kupnost stanovalcev, imajo enake samoupravne pravice, ki jih imajo po zakonu imetniki stanovanjske pravice oziroma najemniki poslovnih prostorov, plačevati morajo del stroškov gospodarjenja s stanovanjsko hišo, del stroškov za prenovo skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši in del skupnih funkcionalnih stroškov v skladu s pogodbo med etažnimi lastniki in skupnostjo stanovalcev.
19.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
8t. 36-11/84-1
Šentjur pri Celju, dne 1. oktobra 1984.
£	Predsednik
Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r.
1511.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/76, 27/72 in 8/78) in na podfagi 176. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) je Skupščina občine Šentjur pri Celju ha seji zbora združenega dela in seji zbora krajevni!) skupnosti dne 1. oktobra 1984 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o zazidalnem načrtu dela naselja — Loka pri 2usmu
1.	člen
Odlok o zazidalnem načrtu dela naselja Loka pri Zusmu (Uradni list SRS, št. 6/76) se spremni po lokacijski dokumentaciji Zavoda za urejanje naselij Šentjur pri Celju pod številko L-100/84, izdelan v maju 1984.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-20/84-1
Šentjur pri'Celju, dne 1. oktobra 1984.
Predsednik • 15 A Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r.
1512.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/76, 27/72 ih 8/78) in na podlagi 176. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 1. oktobra 1984 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu »Nova vas — Črnolica«
1.	člen
Odlok o zazidalnem načrtu »Nova vas — Crno-lica« (Uradni list SRS, št. 43/73) se dopolni po lokacijski dokumentaciji Zavoda za urejanje naselij Šentjur pri Celju pod številko K 80/84 z dne 17. maja 1984.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-4/83-1
Šentjur pri Celju, dne 1. oktobra 1984.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Peter Knez 1. r.
1513.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 205. člena zakona o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) in 175. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) na sejah svojih zborov dne 28. septembra in 1. oktobra 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih
objektih na območju občine Šentjur pri Celju
'	1. člen
V odloku o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na območju občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 7/84) se 32. členu doda nov odstavek, ki se glasi:
»Ne glede na določbe petega in šestega odstavka tega člena organizacije združenega dela plačujejo v
J*
letu 1984 prispevek za zaklonišča iz petega odstavka tega člfena po stopnji 2,55 °/o in šestega odstavka tega člena po stopnji 0,051 %.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
8t. 8-1/84-1
Šentjur pri Celju, dne 1. oktobra 1984.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r.
1514.
Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 176. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 1. oktobra 1684 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o cenah geodetskih storitev
1.	člen
Spremeni se 3. člen in se glasi:
»Cene geodetskih storitev iz 2. člena odloka o
cenah geodetskih storitev (Uradni list SRS, št. 26/83) znašajo:
-	din
— terensko delo geodeta (ura)	450
— pisarniško delo geodeta (ura)	370
— delo geodetskega risarja (ura)	250
— figurantsko delo (ura)	2M
Materialni stroški in prevozni stroški	se zaračuna-
vajo po - dejanski Uporabi in v skladu z veljavnimi predpisi.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 38-88/84-1
Šentjur pri Celju, dne 1. oktobra 1984.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Kaez 1. r.
1615.
Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju je na svoji seji dne 26. junija
1984 sprejeta
SKL^P
V skladu s prizadevanji za razbremenitev gospodarstva in na predlog Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije se prispevna stopnja 1,20 •/« iz dohodka, ki se združuje za sredstva vzajemnosti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Šentjur pri Celju’- zmanjša na 1,08 »/• in velja od 1. 7. 1984 do 31. 12. 1984. Poračun za
že vplačane prispevke izvršijo delovne organizacije same.
Predsednik
skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju
Stanko Arzenšek 1. r.
* VRHNIKA
1516.
Na podlagi zakona o temeljni geodetski izmeri (Uradni list SRS, št. 42/73, 13/74, 2/75 in 39/81) in v skladu z 202. členom statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 13. septembra 1984 sprejela
ODLOK
o plačilu stroškov za tekoče vzdrževanje temeljnih topografskih načrtov 1 : 5000, 1 : 10.000
1.	člen
S tem odlokom se določajo finančne obveznosti investitorjev objektov, ki vplivajo na spremembe v temeljnih topografskih načrtih (v nadaljevanju TTN 5,10), za plačilo stroškov tekočega vzdrževanja TTN 5,10.
2.	Ben
Za tekoče vzdrževanje TTN 5,10 je zadolžen Občinski geodetski upravni organ.
3.	Ben
Tekoče vzdrževanje TTN 5,10 se sprotno izvaja na
osnovi žotomaterialov aerosnemanja občine Vrhnika.
4.	člen
Osnova za obračun stroškov tekočega vzdrževanja TTN 5,10 so linijske (cm1) in ploskovne (cm2) spremembe v višini 407 din. Stroški nadomestila plačevanja tekočega vzdrževanja so le materialni stroški aerosnemanja in fotointerpretacije. Stroški evidentiranja sprememb v TTN 5,10 so stroški proračuna občine Vrhnika.
5.	člen
Stroški plačila nadomestila za tekoče vzdrževanje TTN 5,10 se vključujejo v stroške geodetskih posnetkov novozgrajenih objektov za potrebe tehničnega pregleda in predstavljajo prihodke proračuna občine Vrhnika, z namensko uporabo teh sredstev za tekoče vzdrževanje TTN 5,10.
6.	člen
Odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
št. 7/1-49^4)1/84
Vrhnika, dne 24. septembra 1984.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Andrej Vidovič 1. r.
1517.
Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84), 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. septembra 1984 sprejela
ODLOK
• sprejetju zazidalnega načrta obrtne cone Vrhnika
L Sen
Sprejme se zazidalni načrt obrtne cone Vrhnika, Id leži na območju krajevne skupnosti Sinja gorica. Zazidalni načrt je izdelal Zavod za prostorsko in urbanistično načrtovanje, izdelovanje tehnične dokumentacije objektov .ter inženiring Vrhnika, pod št. 02/9-Sa*0.
2.	Sen
Zazidalni načrt iz 1. člena vsebuje programski in
tehnični del v skladu z 8. Senom zakona o urbanističnem planiranju.
Natančnejše določbe glede tehničnih in drugih pogojev, ki jim morajo investitorji jzadostiti, vsebuje
pcavtinlk za izvajanje zazidalnega načrta, ki je sestavni del elaborata.
3.	Sen
Zazidalni načrt je na vpogled organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim ter
občanom, na občinskem komiteju za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje občine Vrhnika in Zavodu za prostorsko in urbanistično načrtovanje, izdelovanje tehnične dokumentacije objektov ter inženiring Vrhnika.
4.	Sen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Usodnem listu SRS.
Vrhnika, dne 18. septembra 1984.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič Lr.
1518.
Na podlagi 58. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), 3. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82), je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. septembra 1984 sprejela
ODLOK
o nečinu vzdrževanja in čiščenja jarkov na območju občine Vrhnika
1.	člen
S tem odlokom se ureja način gospodarjenja na zemljiščih jarkov in čiščenje jarkov na območju občine Vrhnika.
2.	člen
Za jarek po tem odloku se štejejo vsi jarki sekundarne odvodne mreže, ki niso vključeni v register Območne vodne skupnosti Ljubljunica-Sava in jarke terciarne odvodne mreže na območju občine Vrhnika.
3.	člen
Lastnik oziroma uporabnik zemljišča je dolžan:
1.	na zemljišču jarka gojiti primerno zarast, ki ne ovira odtok vode in čuva brežine;
2.	sproti čistiti jarke neprimerne zarasti, naplavin in naplavljenih predmetov oziroma vsega, kar vpliva na normalen odtok vode iz jarkov v vodotoke;
3.	dovoliti in omogočiti redno čiščenje jarkov z jarkokopačem in prispevati k stroškom tega čiščenja v ustreznem deležu.
4.	člen
Lastnik ali uporabnik zemljišča je dolžan dela iz
3.	člena opravljati sproti, najkasneje pa vsako leto do
30. oktobra.
5.	člen
Če lastnik ali uporabnik zemljišča ne opravi del, ki bi jih moral opraviti po tem odloku, odda Medobčinski inšpektorat SO Idrija, Logatec in Vrhnika ta dela v izvršitev drugemu izvajalcu, stroški pa bremene lastnika oziroma uporabnika zemljišča — jarka.
6.	člen
Z denarno kaznijo do 300 do 5000 din se kaznuje
za prekršek lastnik oziroma uporabnik zemljišča — jarka:
1.	če goji na zemljišču jarka neprimerno zarast, ki
ovira odtok vode,
2.	če sproti ne odstranjuje neprimerno zarast in naplavljene predmete in vse kar ovira normalen odtok vode,
3.	če ne omogoči dela z jarkokopačem,
4.	če ne opravi dela določenega v 3. členu tega odloka sproti ali najkasneje vsako leto do 30. oktobra.
Z denarno kaznijo se kaznuje za prekršek iz 1. odstavka tega člena pravna oseba v višini 5000 do
25.000	din in odgovorna oseba pravne osebe v višini 300 do 5000 din.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 3/8-351-01/84
Vrhnika, dne 18. septembra 1984.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r.
ZAGORJE OB SAVI
1519.
Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb Samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1983 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Zagorje ob Savi na Skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 26. septembra 1984 sprejela
SKLEP
o spremembi in dopolnitvi sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1,
januarja 1984 dalje
1.	člen
2.	člen sklepa se spremeni tako, da se glasi:
»Združeni kmetje, ki se niso odločili zo zagotavljanje socialne varnosti v zdravstveni skupnosti in drugi kmetje, plačujejo prispevek za zagotavljanje zdravstvenih storitev:
a)	od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 5 6/o
b)	pavšal na kmetijsko gospodarstvo 1.500 din.
Prispevek v znesku 1.500 din letno na osebo plačujejo:
—	za preužitkarje in njihove zakonce tisti, ki je obremenjen s preužitkom,
—	za uživalce stalnih preživnin organ oziroma organizacija, ki plačuje preživnino,
—	za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njim v delovnem r/-mer ju in ne spadajo med družinske člane,
—	lastniki zemljišč.«
2.	člen
Za 3. členom se doda nov 3. a člen, ki se glasi:
»Če se združeni kmet odloči, da si bo v zdravstveni skupnosti zagotovil tudi pravice do socialne varnosti, plačuje prispevek za zdravstvene storitve in za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom od osnove, za katere se odloči v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, preračunane v bruto znesek, pri čemer ta ne more biti nižja od 4. kategorije, določene v sklepu skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Ta osnova velja za koledarsko leto.«
ti	3. člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS,-.^uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje.
St. 21-7/163-84/2
Zagorje, dne 26. septembra 1984.
Predsednik ■ skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Zagorje ob Savi
Franc Poznič 1. r.
ZALEG
1520.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 15. člena zakona o veterinarski službi v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 14/65) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1984 sprejela
ODLOČBO
o prenehanju veljavnosti odločbe o veterinarski postaji Žalec
1.	člen
Odločba o veterinarski postaji Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 23/65) preneha veljati.
2.	člen
Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
8t. 022-1/84-3
"Žalec, dne 27. septembra 1984.
si na ’ v /bs
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Viljem Petek 1. r.
1521.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 312. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 9. člena zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/80),
20.	člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76), 3. in
25.	člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) ter 173. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82), na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 27. septembra 1984 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu in miru ter o komunalni ureditvi
Odlok o javnem redu in miru ter o komunalni ureditvi (Uradni vestnik Celje, št. 26/66 in Uradni list SRS, št. 9/74) se spremeni in dopolni tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:
ODLOK
o javnem redu in miru
I.	SPLOŠNE DOLOČBE •
1.	člen
Ta odlok določa ukrepe za varstvo delovnih ljudi in občanov, njihovega premoženja, za varovanje javnega reda in miru, za zdravje občanov in čistočo ter za urejenost krajev in naselij na območju občine.
2.	člen
Delovni ljudje in občani so dolžni živeti in delati tako, da, ne motijo vznemirjajo ali ovirajo drugih pri njihovem življenju, delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogrožajo njihovega zdravja ali premoženja, da spoštujejo javni red in javno moralo, da skrbijo za urejenost in dostojen videz svojega kraja ali naselja, da ne opuščajo dejanj, ki so po tem odloku obvezna ali opravljajo dejanja, ki so po tem odloku prepovedana.
Starški, skrbniki, rejniki — tisti, ki jim' je zaupano varstvo, oskrba ali vzgoja mladoletnika in oseb pod skrbništvom odgovarjajo za njihova dejanja, če so zanemarili skrb ali potrebno vzgojo mladoletnika.
3.	člen
Za vzdrževanje reda in miru na javni prireditvi je odgovoren prireditelj, za vzdrževanje reda in miru v gostinskem obratu ali drugem javnem lokalu pa odgovorna oseba gostinskega obrata ali druge organizacije.
Oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje reda in miru, je dolžna ukreniti vse potrebno, da se odstrani kdor ogroža red in mir, vzbuja zgražanje, žali ali nadleguje delovne ljudi in občane. Oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje reda in miru je dolžna poskrbeti, da je prireditev končana ali gostišče zaprto v času, ki je določen s predpisom ali posebnim dovoljenjem.
Organizator javne prireditve je dolžan poskrbeti parkirni prostor za motorna vozila in zavarovanje teh vozil.
4.	člen
Javna prireditev, ki traja po 22. uri je lahko brez dovoljenja za notranje zadeve pristojnega občinskega upravnega organa v takem prostoru, ki je zaprt in ne moti nočnega miru in počitka delovnih ljudi in občanov.	.	'
5.	člen
Mladoletnik, ki še ni dopolnil 10 let ne sme obiskovali predvajanje filma, ali druge prireditve, ki je javno razglašena kot mladini neprimerna.
Organizacija, ki predvaja film, ki je za mladino" do 16. leta neprimern mora v reklami tak film posebej označiti kot neprimeren.
Predšolskega otroka ni dovoljeno puščati brez nadzora na cesto ali drug kraj nevaren za. otroka.
Mladoletnik, ki še ni dopolnil 16. let, se v gostinskem ali podobnem lokalu ne sme zadrževati po 21. uri brez spremstva staršev ali skrbnika.
II. VARSTVO JAVNEGA REDA
6.	člen
Zaradi javnega reda je prepovedano:
1.	zadrževanje na prireditvi ali kopališču brez vstopnice, čeprav je ta obvezna
2.	zavzeti v športni ali kinodvorani sedež, ki ne ustreza vstopnici
3.	metati kamenje, drug predmet ali uporabljati drugo sredstvo tako, da ogroža varnost ljudi ali premoženja
4.	kaditi v športni ali gledališki dvorani, kinematografu, avtobusu, v prostoru, kjer prodajajo živila ali v drugem javnem prostoru, kjer je prepoved kajenja vidno označena
5.	točiti alkoholne pijače v prostoru, kjer prodajajo živila
6.	prenočevati na železniški ali avtobusni postaji, tržnici, seniku, kozolcu, drugem gospodarskem objektu, parku ali drugem javnem prostoru
7.	zalivati vrt, zelenico ali prati motorno vozilo z vodo iz javnega vodovoda v času pomanjkanja, omejitve uporabe vode in javnega opozorila o omejitvi uporabe vode
8.	puščati na javnem prostoru, parkirišču, stanovanjskem naselju motorno vozilo z vključenim motorjem dalj kot tri minute
9.	povzročati hrup ali ropot v bližini šole, druge javne ustanove ali stanovanjskem naselju (npr. prevažanje z mopedom)
10.	zvoniti v zvoniku cerkve ponoči med 21. in 6. uro brez dovoljenja za notranje zadeve pristojnega
občinskega upravnega organa ali zvonili v zvoniku cerkve podnevi med 6. in 21. uro dalj kot pet minut (omejitev ne velja za zvonenje v primeru splošne nevarnosti)
11.	dopuščati, da žival vznemirja in moti prebivalce stanovanjskega naselja
12.	uporabljati radijski ali televizijski aparat, glasbilo ali drugo podobno napravo med 21. in 6. uro v večji kot sobni jakosti
13.	vstopiti v prostor, zgradbo ali na kraj, kjer je prepoved vstopa vidno označena
14.	organizirati vajo, tekmovanje v streljanju z orožjem zunaj organiziranega strelišča in brez dovoljenja za notranje zadeve pristojnega občinskega upravnega organa
15.	pustiti neuporabno motorno vozilo na parkirnem prostoru ali drugi tuji površini
III.	VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA
7.	člen
Zaradi varstva ljudi in premoženja je prepovedano:
1.	ovirati promet na javnem prostoru z odlaganjem kuriva ali drugega materiala dalj kot 12 ur
2.	odlagati les ali drug material na javno površino, na kanalizacijsko ali vodovodno omrežje ali drug objekt za splošno rabo
3.	kopati, čolnariti, drsati ali na kakšen drug način uporabljati opuščen neograjen ribnik, jezero ali z vodo zalito kotanjo
4.	prislanjati kolo na steno zgradbe, na izložbeno okno, na o^grajo ali kamorkoli, kjer prislanjanje lahko povzroči škodo ali ovira promet vozil ali prehod ljudi
5.	kolesariti ali voziti drugo vozilo po poti zelenice, parka, igrišča ali drugega javnega prostora, kjer je prepoved vožnje kolesa ali drugega vozila o‘značena z opozorilnim napisom
6.	kotalkati, drsati, smučati, sankati se ali igrati druge igre na cesti, pločniku, parkirišču ali drugem podobnem prostoru
7.	odstraniti, prestaviti ali poškodovati napisno tablo, javno znamenje, prometni znak, napravo za javno razsvetljavo, poštni nabiralnik, klop, ograjo, posodo za odpadke, stojalo za kolesa, drugo napravo ali predmet za splošno rabo na javnem prostoru
8.	postaviti, vreči, zliti, spustiti na javni prostor, karkoli bi utegnilo ogroziti varnost ljudi ali premoženja
9.	opuščati zaklepanje skupnega prostora, skladišča, kleti ali zaprtega dvorišča
10.	odmetavati ali orati sneg s ceste, s pločnika, s poti ali drugega prostora na steno tuje zgradbe
11.	puščati psa, kokoš ali drugo žival na pokopališče, park, tuje zemljišče, kjer te živali lahko povzročijo škodo
12.	puščati ob javnem prostoru živo mejo ali drugo ograjo v takem stanju, da ogroža varnost ljudi ali ovira promet na njem
13.	poškodovati ograjo ali živo mejo na tujem zemljišču
14.	zanemarjati vzdrževanje ali popravilo zgradb,
naprav, ograj in drugih objektov, tako, da ogrožajo varnost ljudi
15.	poškodovati drevje, grmičevje, trpati cvetja v parku, na zelenici ali dragi zeleni površini v javni
rabi ali na tujem zemljišču
16.	hoditi zunaj poti parka, po zelenici ali po cvetličnih gredah
17.	zažigati travišča, plevel, gume ali drug material tako, da dimi, zasmrajuje ali kako drugače ogroža stanovanjsko okolje
18.	odvreči prižgano cigareto ali drug ogorek na prostor, kjer bi lahko prišlo do požara ali kuriti v gozdu ali ob gozdu
19.	saditi ali gojiti rastline ob steni tuje zgradbe tako, da rastline povzročajo škodo na tuji zgradbi, da onemogočajo vzdrževanje tuje zgradbe ali da zastirajo okno tuje zgradbe ati na drug način zastirajo okno tuje zgradbe
20.	saditi ali gojiti rastline na trasi ■ vodovoda, kanalizacije, ali V taki bližini javnega prostora ali tuje zgradbe, tako, da rastline med vegetacijo s koreninami ali krošnjo segajo na javni prostor ali škodujejo trasi vodovoda ali kanalizacije ali tuji zgradbi
21.	puščati popadljivega psa ali drugo nevarno žival za ograjo, ki jo lahko preskoči in ogrozi ljudi, ali prikleniti psa na prostor s katerega lahko vznemirja in moti ljudi ali živali na javnem prostoru
22.	odvajati dim ali smrad iz prostorov ali s kurišč skozi cevi ali provizorni dimnik ob stenah pod slemenom strehe tako, da dim ali smrad zasmrajuje ali dimi okolje
23.	zanemariti ali opustiti vzdrževanje snežnih ograj ali žlebov na strehi s katere se voda steka na pločnik ali na cesto ali javni prostor
24.	uporabljati pot, parkirišče ali drugo površino v skupni rabi (npr. s pretežkim tovorom ali prehitro vožnjo) tako, da je ogrožena varnost ljudi in premoženja ali z brezobzirno vožnjo poškropiti ljudi
25.	pasti žival ali puščati žival na javnem prostoru brez nadzorstva
26.	namestiti zemljo, cvetlične ali zelenjadne grede na steno tuje zgradbe
27.	zatirati plevel, s kemičnim sredstvom tako, da poškoduje vegetacijo na tujem zemljišču
28.	uničevati, trgati ali nabirati sadje ali druge kmetijske pridelke, kopati zemljo, kamenje, pesek, humus, grabiti steljo brez dovoljenja lastnika ali upravljalca
29.	parkirati vozila na zelenici, travniku ali drugi kmetijski površini brez dovoljenja lastnika ali upravljalca zemljišča
30.	taboriti, kampirati ali postaviti avtomobilsko prikolico za bivanje na zemljišču, ki ni določeno za ta namen
31.	puščati odprt jašek za odvod deževnice s strehe ob pločniku ali hodniku
32.	parkirati tovorno motorno vozilo ali priklopnik na prostoru, ki ni določen za parkiranje tovornih motornih vozil ali priklopnikov
IV.	VARSTVO ZDRAVJA LJUDI IN ČISTOČE
8.	člen
Zaradi varstva zdravja ljudi in čistoče je prepovedano :
1.	pljuvati ali kako drugače onesnaževati (npr. z mlekom, oljem itd.) tla ali predmete na javnem prostoru
2.	puščati odpadno vodo, odplake, fekalije na javni prostor, pot ali v odprt cestni jarek
3.	voditi ali puščati žival v javni lokal, tržni prostor, otroško igrišče, javno kopališče, pokopališče ali
park (prepoved ne velja za pse, ki vodi slepca in za službenega psa)
4.	rediti psa ali mačko v stanovanjskem bloku ali v hiši z več stanovanji, razen s soglasjem hišnega sveta
5.	opuščati izpraznjevanje greznice ali smetiščne jame
6.	puščati greznice, jame ali posode za smeti ali odtočne kanale odprte
7.	metati v jaške kanalizacije ali zlivnike predmete, ki bi utegnili zamašiti kanalizacijo ali zlivnik
8.	v javnem kopališču onesnaževati vodo ali poškodovati kopališčne naprave
9.	puščati hmeljske odpadke na odlagališču dalj kot dva meseca po končanem obiranju hmelja, oziroma po 15. novembru vsakega leta
10.	stepati preprogo, krpo ali otresati cigaretni pepel in podobno, ali metati druge predmete skozi okno ali balkon večnadstropne zgradbe
11.	prati v studencu ali potoku živali, motorno vozilo ali podobno
12.	spuščati ali metati snovi v studenec, potok, reko, jezero ali ribnik, ki onesnažijo vodo
13.	odlagati hlevski gnoj ob tujem zemljišču tako, da povzroča škodo na tujem zemljišču
14.	uporabljati (imeti) suho 'stranišče s prepustem v zemljo razen začasno na večjih kmetijskih zemljiščih ali gradbiščih
15.	polivati s fekalijami zemljišče v strnjenem stanovanjskem naselju
16.	speljati odtok odplak, greznico, kanalizacijo, drenažo, meteorno vodo na javno površino, pot, drugo površino, kjer povzroča smrad, okužuje vodo ali drugače ogroža zdravje ljudi ali povzroča premoženjsko škodo na objektih ali površinah, do katerih, 'mimo katerih, ali preko katerih je speljan
17.	posipati pločnike ob poledici s pepelom.
V.	VARSTVO ZUNANJEGA VIDEZA KRAJA
9.	člen
Lastnik, upravljalec, ali uporabnik stanovanjske hiše ali druge zgradbe je dolžan:
1.	vzdrževati zgradbo tako, da le ta ne kvari zunanjega videza kraja
2.	urejevati okolje stanovanjske ali druge, zgradbe, vrt, ograjo, živo mejo tako, da ne kvari zunanjega videza kraja
3.	vzdrževati žlebove, odtočne cevi, snežni ščitnik ali jašek za odvod deževnice s strehe ob pločniku ali hodniku v uporabnem stanju
4.	odstraniti sneg s strehe zgradbe, če količina zapadlega snega ogroža varnost mimoidočih
Lastnik ali upravljalec stanovanjske hiše ali druge zgradbe je dolžan sosedu po potrebi omogočiti vzdrževanje zgradbe, ograje ali drugega objekta.
10.	člen
Upravljalec ceste je dolžan odstraniti z asfaltirane ceste pesek, ki ga je posipal zaradi poledice do konca marca vsako leto.
11.	člen
Lastnik ali upravljalec javnega lokala, poslovalnice, obrtne delavnice, gostišča je dolžan:
1. namestiti pred lokalom posode za. odpadke, če je v lokalu dejavnost, katere posledica je odmetavanje odpadkov
2.	urejevati in vzdrževati izložbena okna tako, da ne kvarijo videza kraja
3.	namestiti pred lokalom stojalo za kolesa, tako, da ni oviran promet na cesti ali oviran prehod, ali da ni škode na zgradbah
4.	namestiti in vzdrževati napisno tablo svoje dejavnosti v primernem videzu
5.	odstraniti sneg s pločnika ali prostora pred javnim lokalom, javno ustanovo, poslovalnico, obrtno delavnico, gostiščem do 7. ure zjutraj, preko dneva pa sneg sproti odstranjevati, tako, da ne ovira dostopa do javnega lokala, javne ustanove, poslovalnice, obrtne delavnice ali gostišča.
12.	člen
Upravljalec ceste, poti, pločnika je dolžan:
1.	odstraniti sneg z javne površine, poti ali pločnika tako, da ne ovira uporabo javne površine, poti ali pločnika
2.	posipati poledenelo cesto, pot, pločnik s peskom, s soljo ali žagovino
3.	odstraniti z ceste, poti pločnika ipd. ovire za promet ali prehod
4.	vzdrževati javno razsvetljavo v uporabnem stanju.
13.	člen
Za ukrepe, da se nepravilnosti in pomanjkljivosti odpravijo je po L, 2., 12., 14., 19., 20., 23., 26. in 31. točki 7. .člena, 2., 5., 6., 7., 13. in 17. točki — 8. člena, 3., 4. točki — 9. člena, 10. členu, 11. členu in 12. členu tega odloka pristojen komunalni inšpektor in organ ali delavec iz 9. člena zakona o notranjih zadevah.
Za ukrepe, da se nepravilnosti in .pomanjkljivosti odpravijo je po 14. in 22. točki — 7. člena, 1. točki 9. člena tega odloka pristojen gradbeni inšpektor.
Za mkrepe, da se nepravilnosti in pomanjkljivosti odpravijo, je po 2., 4., 5., 6., 13., 14., 15. in 16. točki — 8. člena tega odloka pristojen sanitarni inšpektor.
Za ukrepe, da se nepravilnosti in pomanjkljivosti odpravijo, je po 9. točki 8. člena, pristojen kmetijski inšpektor.
14.	člen
Nepravilnosti in pomanjkljivosti po 19., 20., 22. in
26.	točki — 7. -člen morajo lastniki ali upravljale! zgradb odpraviti v roku enega leta od dneva uveljavitve tega odloka.
Uvedbo postopka zaradi prekrška po 19., 20 , 22. in 26. točki — 7. člena je mogoče predlagati po enem letu od dneva uveljavitve tega odloka.
VI.	KAZENSKE DOLCCB8
15.	člen
Uvedbo postopka zaradi prekrška po tem odloku lahko predlagajo inšpektorji iz 13. člena tega odloka, upravni organ občinske skupščine pristojen za notranje zadeve, postaja milice, organ ali delavec iz 9. člena zakona o notranjih zadevah, pa tudi organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti ter občani oškodovanci.
16.	člen
Z„ denarno kaznijo od 500 do 1500 dinarjev je kaznovan za prekršek:
1. kdor vadi, organizira vajo, tekmovanje v streljanju z orožjem zunaj organiziranega strelišča in brez dovoljenja za notranje zadeve pristojnega občinskega upravnega organa (14. točka, 6. člen)
2.	kdor pušča popadljivega psa ali drugo nevarno žival za ograjo, ki jo lahko preskoči in ogrozi ljudi, ali priklene psa na prostor s katerega lahko vznemirja in moti ljudi ali živali na javnem prostoru (21. točka,
7.	člen)
3.	kdor odvaja dim ali smrad iz prostorov ali s kurišč skozi cevi ali provizorni dimnik ob stenah pod slemenom strehe tako, da dim ali smrad zasmrajuje ali dimi okolje (22. točka, 7. člen)
4.	kdor spušča ali odvrže v studenec, potok, jezero, ali ribnik snovi, ki onesnažijo vodo (12. točka, 8. člen)
5.	lastnik ali posestnik živali, ki dopušča, da žival vznemirja, ali moti prebivalce stanovanjskega naselja (11. točka, 6. člen)
6.	kdor uporablja radijski ali televizijski aparat, glasbilo ali drugo podobno napravo med 21. in 6. uro v večji kot sobni jakosti (12. točka, 6. člen)
7.	kdor odlaga les ali drug material na javno površino, na kanalizacijsko ali vodovodno omrežje ali drug objekt za splošno rabo (2. točka, 7. člen)
8.	kdor opusti zaklepanje skupnega prostora, skladišča, kleti ali zaprtega dvorišča (9. točka, 7. člen)
9.	kdor odmetava ali orje sneg s ceste, s pločnika, s poti ali drugčga prostora na steno tuje zgradbe (10. točka, 7. člen)
10.	Mor pušča psa, kakoš ali drugo žival na pokopališče, park, tuje zemljišče, kjer te živali lahko povzročijo škodo (11. točka, 7. člen)
11.	kdor pušča ob javnem prostoru živo mejo ali drugo ograjo v takem stanju, da ogroža varnost ljudi ali ovira promet na njem (12. točka, 7. člen)
12.	kdor poškoduje ograjo ali živo mejo na tujem zemljišču (13. točka, 7. člen)
13.	kdor zanemarja vzdrževanje in popravilo zgradb, naprav, ograj in drugih objektov, tako, da ogrožajo varnost ljudi (14. točka, 7. člen)
14.	kdor poškoduje drevje, grmičevje, trga cvetje v parku, na zelenici, ali drugi zeleni površini v javni rabi, ali na tujem zemljišču (15. točka, 7. člen)
15.	kdor sadi ali goji rastline ob steni tuje zgradbe tako, da rastline povzročajo škodo na tuji zgradbi ali onemogočajo vzdrževanje tuje zgradbe ali da zastirajo okno tuje zgradbe ali na drug način zastira okno tuje zgradbe (19. točka, 7. člen)
16.	kdor sadi ali goji rastline na trasi vodovoda, kanalizacije ali v taki bližini javnega prostora, ali tuje zgradbe, tako, da rastline med vegetacijo s koreninami ali krošnjo segajo na javni prostor ali škodujejo trasi vodovpda ali kanalizacije ali tuji zgradbi (20. točka, 7. člen)
17.	lastnik zgradbe, Id zanemari ali opusti vadrie
vanje snežnih ograj ati žlebov h* strehi, * katere se voda izteka na pločnik ali na cesto alt na javni prostor (23. točka, 7. člen)
18.	kdor postavi, vrže, zlije, spusti na javni prostor karkoli, ki bi utegnilo ogroziti varnost ljudi rit premoženja (8. točka, 7. člen)
19.	kdor Uporablja pot, parkirišče ali drugo površino v skupni rabi (npr. s pretežkim tovorom ali prehitro vožnjo) tako, da je ogrožena varnost ljudi ali premoženja, ali z brezobzirno vožnjo poškropi ljudi (24. točka, 7. člen)
20.	kdor namesti zemljo cvetlične aM zeienjadne
grede na steno tuje zgradbe (26. točka, 7. člen)
21.	kdor zatira plevel s kemičnim sredstvom, tako, da poškoduje vegetacijo na tujem zemljišču (27. točka,
7.	člen)
22.	kdor parkira vozilo na zelenici, travniku ali drugi kmetijski površini brez dovoljenja lastnika ali upravljalca zemljišča (29. točka, 7. člen)
23.	kdor opušča odpadno vodo, odplake, fekalije na javni prostor, pot ali v odprt cestni jarek (2. točka,
8.	člen)
24.	kdor pušča izpraznjevanje greznice ali sme-tiščne jame (5. točka, 8. člen)
25.	kdor v javnem kopališču onesnaži vodo ali poškoduje kopališčne naprave (8. točka, 8. člen)
'26. kdor odloži hlevski gnoj ob tujem zemljišču tako, da povzroča škodo na tujem zemljišču (13. točka,
8.	člen)
27.	kdor uporablja ali ima suho stranišče s prepustem v zemljo razen začasno na večjih kmetijskih zemljiščih ali gradbiščih (14. točka, 8. člen)
28.	kdor spelje odtok odplak, greznico, kanalizacijo, drenažo, meteorno vodo na javno površino, pot, drugo površino, kjer povzroča smrad, okužuje vodo ali drugače ogroža zdravje ljudi ali povzroča premoženjsko škodo na objektih ali površinah, do katerih, mimo katerih, ali preko katerih je speljan (16. točka, 8. člen)
29.	prireditelj, odgovorna oseba gostinskega obrata, ali druge organizacije, če ne ukrene vse potrebno, da se odstrani tisti, ki ogroža red in mir, vzbuja zgražanje, žali ali nadleguje delovne ljudi in občane, ali ne poskrbi, da je prireditev končana ali gostišče zaprto v času, ki je določen s predpisom ali posebnim dovoljenjem (drugi odstavek 3. člen)
30.	prireditelj, odgovorna oseba gostinskega obrata, ah druge organizacije, ki brez dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa organizira javno prireditev, ki traja po 22. uri v prostoru, ki je odprt in s tem moti nočni mir in počitek delovnih ljudi in občanov (4. člen)
31.	organizacija, ki predvaja film in mladoletniku, ki še ni dopolnil 16. let dopusti, da obišče predvajanje filma ali druge prireditve, ki je javno razglašena kot mladini do 16. let neprimerna (prvi odstavek, 5. člen)
32.	organizacija, ki predvaja film, ki je za mladino do 16. let neprimeren in v reklami tak film ne označi kot neprimeren (drugi odstavek, 5. člen)
33.	kdor uničuje, trga ali nabira sadje ali druge kmetijske pridelke, koplje zemljo, kamenje, pesek, humus, grabi steljo brez dovoljenja lastnika ali upravljalca zemljišča (28. točka, 7. člen)
34.	prireditelj, odgovorna oseba gostinskega obrata ali druge organizacije, ki dopusti, da se mladoletnik, ki še ni dopolnil 16 let zadržuje v gostinskem ali podobnem lokalu po 21. uri brez spremstva staršev ali skrbnika (četrti odstavek, 5. člen)
35.	lastnik ali uporabnik zemljišča, ki sosedu ne dopusti (omogoči) vzdrževanje zgradbe, ograje ali drugega objekta (2. odstavek, 9. člen)
Pravna oseba se kaznuje za prekršek po 1., 2., 3. in 4. točki 12. člena, 3^ 4., 6., 7., 8., 9., 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 26, 27, 28, 29, 30,' 31, 32. in 34. točki tega člena z denarno kaznijo do
15.000	dinarjev. Poleg pravne osebe se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo 1.000 dinarjev.
Posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti po 7, 9, 13, M. in 34. točki tega člena se kaznuje z denarno kaznijo do
15.000	dinarjev.
17.	člen
Z denarno kaznijo 500 dinarjev je kaznovan takoj na kraju prekrška:
1.	starši, ki puščajo predšolskega otroka brez nadzorstva na cesto ali drug kraj nevaren za otroka (4. odstavek, 5. člen)
2.	kdor zaliva vrt, zelenico ali pere motorno vozilo z vodo Iz javnega vodovoda v času pomanjkanja, omejitve uporabne vode in javnega opozorila o omejitvi uporabe vode (7. točka, 6. člen)
3.	kdor ovira promet na javnem prostoru z odlaganjem kuriva ali drugega materiala dalj kot 12 ur (1. točka, 7. člen)
4.	kdor odstrani, prestavi ali poškoduje napisno tablo, javno znamenje, prometni znak, napravo za javno • razsvetljavo, poštni nabiralnik, klop, ograjo, posodo za odpadke, stojalo za kolesa, drugo napravo ali predmet za splošno rabo na javnem prostoru (7. točka, 7. člen)
5.	kdor pase žival ali pušča žival na javnem prostoru brez nadzorstva (25. točka, 7. člen)
6.	kdor tabori, kampira ali postavi avtomobilsko prikolico za bivanje na zemljišču, ki ni določeno za ta namen (30. točka, 7. člen)
7.	kdor redi psa ali mačko v stanovanjskem bloku ali v hiši z več stanovanji brez soglasja hišnega sveta (4. točka, 8. člen)
8.	kdor pušča greznico, jamo ali posodo za smeti ali odtočne kanale odprte (6. točka, 8. člen)
9.	kdor meče v jaške kanalizacije ali zlivnike predmete, ki bi utegnili zamašiti kanalizacijo ali zliv-nik (7. točka, 8. člen)
10.	lastnik ali upravljalec zemljišča, ki pušča hmeljske odpadke na odlagališču dalj kot dva meseca po končanem obiranju hmelja, oziroma po 15. novembru vsakega leta (9. točka, 8. člen)
11.	kdor pere v studencu ali potoku živali, motorno vozilo ali podobno (11. točka, 8. člen)
12.	kdor poliva s fekalijami zemljišča v strnjenem stanovanjskem naselju (15. točka, 8. člen)
13.	lastnik ali upravljalec stanovanjske hiše ali druge zgradbe, ki ne izpolni dolžnosti po 2., 3. in 4. točki 9. člena
14.	lastnik ali upravljalec javnega lokala, poslovalnice, obrtne delavnice, gostišča, ki ne izpolni dolžnosti po 1., 2., 3., 4. in 5. točki, 11. člena
15.	kdor pušča odprt jašek za. odvod deževnice s strehe ob pločniku ali hodniku (31. točka, 7. člen)
Denarno kazen lahko izterja takoj na kraju prekrška od tistega, ki ga zaloti pri prekršku delavec postaje milice, ali delavec iz 9. člena zakona o 'notranjih zadevah.
18.	člen
Z denarno kaznijo 400 dinarjev je kaznovan takoj na kraju prekrška:
1.	kdor se zadržuje na prireditvi ali kopališču brez vstopnice, čeprav je ta obvezna (1. točka, 6. člen)
2.	kdor zavzame v športni ali kinodvorani sedež, ki ne ustreza vstopnici (2. točka, 6. člen)
3.	kdor meče kamenje, drug predmet ali uporablja drugo sredstvo tako, da ogroža varnost ljudi ali premoženja (3. točka, 6. člen)
4.	kdor kadi v športni ali gledališki dvorani, kinematografu, avtobusu, v prostoru, kjer prodajajo živila, ali drugem javnem prostoru, kjer je prepoved kajenja vidno označena (4. točka, 6. člen)
5.	kdor toči alkoholne pijače v prostoru, kjer prodajajo živila (5. točka 6. člen)
6.	kdor prenočuje na železniški postaji ali avtobusni postaji, tržnici seniku, kozolcu, drugem gospodarskem objektu, parku ali drugem javnem prostoru (6. točka, 6. člen)
7.	kdor pušča na javnem prostoru, parkirišču, stanovanjskem naselju motorno vozilo z vključenim motorjem dalj kot tri minute (8. točka, 6. člen)
8.	kdor povzroča hrup ali ropot v bližini šole, druge javne ustanove ali v stanovanjskem naselju (npr. prevažanjem z mopedom) (9. točka, 6. člen)
9.	kdor zvoni v zvoniku cerkve ponoči med 21. in 6. uro brez dovoljenja za notranje zadeve pristojnega občinskega upravnega organa ali zvoni v zvoniku cerkve podnevi med 6. in 21. uro dalj kot pet minut (10. točka, 6. člen)
19.	kdor stepa preprogo, krpo ali otresa cigaretni drug način uporablja opuščen neograjen ribnik, jezero ali z vodo zalito kotanjo (3. točka, 7. člen)
11.	kdor prislanja kolo na steno zgradbe, na izložbeno okno na ograjo ali kamorkoli, kjer prislanjanje lahko povzroči škodo ali ovira promet vozil ali prehod ljudi (4. točka, 7. člen)
12.	kdor kolesari ali vozi drugo vozilo po poti zelenice, parka, igrišča ali drugega javnega prostora, kjer je prepoved vožnje kolesa ali drugega vozila označena z opozorilnim napisom (5. točka, 7. člen)
13.	kdor se kotalka, drsa, smuča, sanka ali igra igre na cesti, pločniku, parkirišču ali drugem podobnem prostoru (6. točka, 7. člen)
14.	kdor hodi zunaj poti parka, po zelenici ali po cvetličnih gredah (16. točka, 7. člen)
15.	kdor zažiga travišča, plevel, gume ali drug material tako, da' dimi. zasmrajuje ali kako drugače ogroža okolje (17. točka, 7. člen)
16.	kdor odvrže prižgano cigareto ali drug ogorek na prostor, kjer bi lahko prišlo do požara, ali kuri v gozdu, ali ob gozdu (18. točka, 7. člen)
17.	kdor pljuva ali kako drugače onesnaži (npr. z mlekom, oljem itd.) tla ali predmete na javnem prostoru (1. točka, 8. člen)
18.	kdor v nasprotju s 3. točko 8. člena vodi ali, pušča žival v javni lokal, tržni prostor, otroško igrišče, javno kopališče, pokopališče ali park (3. točka. 8. člen)
19.	kdor stepa preprogo, krpo ali otresa cigaretni pepel in podobno ali meče druge predmete skozi okno ali balkon z večnadstropne- zgradbe (10. točka, 8. člen)
20.	kdor posipa pločnik ob poledici s pepelom (17. točka, 8. člen)
21.	kdor vstopi v prostor, zgradbo ali. na kraj, kjer je prepoved vstopa vidno označena (13. točka, 6. člen)
22.	kdor pusti neuporabno motorno vozilo na parkirnem prostoru, zelenici, ali drugi javni površini (15. točka. 6. člen)
2.3.	kdor parkira tovorno motorno vozilo ali priklopnik na prostoru, ki ni določen za parkiranje tovornih motornih vozil aii priklopnikov (32. točka, 7. člen)
Denarno kazen izterja takoj na kraju prekrška od tistega, ki ga zaloti pri prekršku delavec postaje milice ali deiav: : iz 9. člena zakona o notranjih zadevah, za prekršek po L, 2.. 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17.. 13., 19., 21.. 22. in 23. točki tega člena za prekršek po 20. točki tega člena pa komunalni inšpektor.
VII.	KONČNE DOLOČBE
19.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o javnem redu in miru o komunalni ureditvi (Uradni vestnik Celje, št. 26/66 in Uradni list SRS, št. 9/74).
20.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
• '
gt. 22-12/84-5
Žalec, dne 27. septembra 1984.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Viljem Petek 1. r.
1522.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 39. in 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list. SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1984 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu za Levec
1.	člen	^
Sprejme se zazidalni načrt za Levec.
2.	člen .
Območje zazidalnega načrta je prostorsko opredeljeno v tehnični dokumentaciji, ki jo je izdelal zavod za načrtovanje Žalec, št. 18-2/82 v aprilu 1982, v oktobru 1983 in v maju 1934.
3.	člen
Načrt iz 2. člena, soglasje kmetijske zemljiške skupnosti občine Žalec, št. 171-1/84 z dne 20. 6. 1984, soglasje vojaške pošte 2050 Ljubljana, št. 2954-2 z dne 16. 9. 1983, mnenje občinskega inšpektorata Skupščine občine Žalec, št. 22-4/83-8/11-457 z dne 3. 10. 1983 in št. 53-1/84-8/6-6 z .dne 16. 8. 1984 ter vodnogospodarska dokumentacija, ki jo je izdelalo podjetje za urejanje voda NIVO Celje, št. 34/82 v januarju 1982, so sestavni deli tega odloka.
4.	člen
Pogoji za urbanistično oblikovanje območja, iz 2. člena tega odloka, pogoji za arhitektonsko oblikovanje objektov na območju zazidalnega načrta ter drugi pogoji, ki so pomembni za izvedbo načrtovanih posegov, so določeni v dokumentaciji iz 3. člena tega odloka.
5.	člen
Pozidava znotraj ožjega in širšega vodovarstvenega območja ne sme vplivati na višino in kvaliteto talnice, ki je vir pitne vode.
6.	člen
Ta odlok začne veljati' osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-1/83-6
Žalec, dne 27. septembra 1984.
Predsednik
Skupščine občine Žalec Viljem Petek 1. r.
1523.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 39., 43. iri 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1984 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta dela stanovanjske soseske D Šempeter
1.	člen
Zazidalni načrt dela stanovanjske soseske D Šempeter, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu dela stanovanjske soseske D Šempeter (Uradni vestnik Celje, št. 20/67) se spremeni in dopolni po načrtu, ki ga je izdelal zavod za načrtovanje Žalec, št. 18-14/83 v oktobru 1984.
2.	člen
Načrt iz '1. člena, soglasje kmetijske zemljiške skupnosti občine Žalec z dne 30. maja 1984, soglasje občinskega inšpektorata Skupščine občine Žalec, št. 22-13'84-3 9/365 z dne 25. junija 1984 in mnenje občinskega inšpektorata Skupščine občine Žalec, št. 53-1/ 84-8/8-86 z dne 5. junija 1984, je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-4/84-6
Žalec, dne 27. septembra 1984.
Predsednik
^	Skupščine občine Žalec
Viljem Petek 1. r.
1584.
Skupščina občine Žalec je na ■ podlagi 39., 43. in 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, ;št. 18/84) ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1984 sprejela
ODLOK
9 spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta stanovanjske soseske Grič Liboje
1.	člen
Zazidalni načrt stanovanjske soseske Grič Liboje, ki je bil Sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Grič Liboje (Uradni vestnik Celje, št. 1/68) se spremeni in dopolni po načrtu, ki ga je izdelal zavod za načrtovanje Žalec, št. 18/13-1983 v decembru 1983.
2.	člen
Načrt iz 1. člena, soglasje občinskega inšpektorata Skupščine občine Žalec, št. 22-13/84-8/9/363 z dne 25. junija 1984 in mnenje občinskega inšpektorata Skupščine občine Žalec, št. 53-1/84-8/5-6 z dne 4. junija 1984 je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-2/84-6
Žalec, dne 27. septembra 1984.
Predsednik
Skupščine občine Žalec Viljem Petek 1. r.
1525.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 39., 43. in 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1984 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta stanovanjske soseske Terasa Prebold
1.	Sen
Zazidalni načrt stanovanjske soseske Terasa Prebold, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Terasa Prebold (Uradni vestnik Celje, št. 11/69 in Uradni list SRS, št. 17/76) se spremeni in dopolni po načrtu, ki ga je izdelal zavod za načrtovanje Žalec, št. 18-2/84 v februarju 1984.
2.	člen
Načrt iz 1. člena, soglasje občinskega inšpektorata Skupščine občine Žalec, št. 22-13/84-8/9-364 z dne 25. junija 1984 in mnenje občinskega inšpektorata Skupščine občine Žalec z dne 4. junija 1984 so sestavni deli
tega odloka.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-3^84-6
Žalec, doe 27.' septembra 1984.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Viljem Petek 1. r.
POPRAVEK
V odloku o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 18-943/84 z dne 14. VI. 1984 se v 3. členu točka a) zadnja vrsta pravilno glasi: »Sl 11 (del) — Stanežiče v SR 16/2 — Stanežiče v izmeri 1,1 ha«.
Sekretar
Skupščine mesta Ljubljane
Ivan Kuhar 1. r.
POPRAVEK
V popravku odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 22/84 z dne 6. VII. 1984 se v četrti vrsti navedeni zazidalni otok pravilno glasi: »MS 108/1 — Sostro«.
Sekretar
o.vupščine mesta Ljubljane Ivan Kuhar 1. r.
POPRAVEK
V odloku o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 18-944/84 z dne
14.	VI. 1984 se v 1. členu zadnja vrsta pravilno glasi: »SR 23 — Sedovnica v izmeri 6,75 ha«.
VSEBINA
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
Stran
1453.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja	1733
1454.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem pravobranilstvu	1734
1455.	Odlok o sprejemu predloga družbenega dogovora
o temeljih skupne politike na področju zaposlovanja in njenem uresničevanju v SFR Jugoslaviji	1735
1456.	Odlok o sprejemu predloga družbenega dogovora
o pogojih organiziranja in skupnega financiranja mednarodnih športnih prireditev v Jugpslaviji.	1736
1457.	Odlok o imenovanju predsednika in članov Upravnega odbora Prešernovega sklada	1736
1458.	Odlok o imenovanju treh delegatov Skupščine SR Slovenije v Svet Službe družbenega knjigovodstva
v SR Sloveniji	1736
1459.	Odlok o razrešitvi namestnika javnega tožilca Socialistične republike Slovenije	1736
1460.	Odlok o razrešitvi sodnika Višjega sodišča v Celju 1737
1461.	Odlok o izvolitvi sodnika Višjega sodišča v Kopru 1737
1462.	Odlok o razrešitvi m imenovanju člana Loterijskega sveta Loterije Slovenije	1737
1463.	Odlok o razrešitvi namestnika družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije	1737
1464.	Odlok o razrešitvi namestnika predsednika Republiškega komiteja za borce in vojaške invalide	1738
1465.	Odlok o imenovanju namestnika javnega tožilca SR
Slovenije	1738
1466.	Odlok o razrešitvi in imenovanju namestnikov predsednika Republiškega komiteja za energetiko	1738
1467.	Odlok o razrešitv- in Izvolitvi člana Odbora za finance Zbora občin Skupščine SR Slovenije	1738
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE
1468.	Odlok o pomilostitvi obsojene osebe	1738
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
Sekretar
Skupščine mesta Ljubljane
Ivan Kuhar 1. r.
POPRAVEK
V odloku o določitvi okolišev osnovnih šol v občini Ljubljana Center, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 27-1362/84 z dne 8. VIII. 1984 se v 1. členu pri navedbi okoliša Osnovne šole narodnega heroja Toneta Tomšiča doda besedilo: Pot na Golovec.
Iz sekretariata skupščine
POPRAVEK
1469.	Odlok o določitvi najnižjoga zneska, ki zagotavlja
Inatcrialno in socialno varnost delavca	1739
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1470.	Pravilnik o racionalni rabi energije pri gretju in
prezračevanju objektov ter pripravi tople vode	1739
1471.	Pravilnik p spremembah in dopolnitvah pravilnika
o Strokovni izobrazbi, delovnih izkušnjah ter obveznem usposabljanju in načinu preizkusa znanja delavcev, ki opravljajo dela in naloge upravljanja energetskih naprav	1743
1472.	Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika
o strokovni izobrazbi, delovnih izkušnjah ter obveznem izpopolnjevanju in usposabljanju delavcev jedrskih elektrarn, katerih dela in naloge so povezane z jedrsko varnostjo	1743
1473.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov
iz osebnih dohodkov, stopenj prispevkov iz osebnih dohodkov in stopenj piispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za n. polletje 1984	1744
V odloku o prenehanju lastninske pravice na območju dopolnitve zazidalnega načrta Nova Dobrava in Zazidalnega načrta Centra Zreč, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 27-1378/84 z dne 8. VIII. 1984 je izpadel 8. člen, ki se glasi:
»Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o določitvi zemljišč namenjenih za stanovanjsko izgradnjo v območju zazidalnega načrta stanovanjske cone 4 Nova Dobrava—Zreče (Uradni list SRS, št. 12-766/82).
Dosedanji 8. člen postane 9. člen«
Sekretar
Skupščine občine Slovenske Konjice Božidar Punčuh 1. r. .
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
1474.	Odločba o razveljavitvi 1X4. člena samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo Termoelektrarne Šoštanj	1747
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1175. Sklep o vplačilu razlike med obračunano in plačano obveznostjo prispevka iz dohodka izobraževalnim skupnostim usmerjenega izobraževanja za obdobje januar-september	1984	1748
1476.	Kriteriji za omejevanje obtežb in porabe električne energije v EES Slovenije in ukrepe za njihovo izvajanje	1748
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1477.	Sklep o povečanju višine denarne pomoči otrokom v občini Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana šiška in Ljubljana Vič-Rudnik	17«
Stran
1478.	Spremembe in dopolnitve pogojev za dobavo in odjem pitne vode na območju Ljubljanskih občin
1479.	Spremembe meril za določitev sorazmernega deleža investitorjev poslovnih in industrijskih objektov ter investitorjev stanovanjskih objektov k stroškom izgradnje virov in primarnih vodov individualne komunalne rabe
1480.	Odlok o komunalnih dejavnostih v občini Celje
1481.	Odlok o zazidalnem načrtu Glazija (Celje)
1482.	Odlok o preimenovanju naselja Sv Jungert v Šent-jungert (Celje)
1183. Odlok o uvedbi ulic v naselju Štore
1484.	Odlok o spremembi območij naselij Štore, Kompole in Prožinska vas (Celje'
1485.	Odlok o spremembi odloka o določitvi odškodnine za sprememoo namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča »Cerknica)
148d? Sklep o pooblastilu Cestno prometnega inšpektorja Medobčinskega inšpektorata Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna
1487. Sklep c uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Zagradec (Grosuplje)
1438. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KS Zagradec
1489.	Sklep o ugotovitvi, da je družbeni plan občine Idrija za obdobje 1981—1985, vključno s prostorskim delom, v skladu z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije in zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti
1490.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Kamnik)
1491.	Odlok o poslovnem času (Kamnik)
1492.	Družbeni dogovor o pospeševanju drobnega gospodarstva v občini Kamnik
1493.	Sklep o ugotovitvi obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti, ki se v občini Kočevje štejejo za deficitarne
1494.	Sklep o ceni odvoza smeti in odpadkov v občini Kočevje
1495.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o gradnji in vzdrževanju zaklonišč na območju občine Lenart
1435. Odlok o spremembi odloka o uvedbi občinskega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za asfaltiranje in urejanje lokalnih in nekategorizlranih cest, izgradnjo osnovnošolskih objektov ter veterinarske postaje za obdobje 1980—1984 v občini Lenart
1497. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1984
1-198. Odlok o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za obrambo pred točo v osrednji Sloveniji (Ljubljana Bežigrad)
1199. Odlok « spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetem zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka BS 5 2 (Ljubljana Bežigrad)
1500.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1984
1501.	Odlok o priznavalninah udeležencem narodnoosvobodilne vojne (Ljubljana Center)
1505. Odlok spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1984
1503. Dopolnilna odločba o uvedbi komasacijskega postopka v delu k. o. Sostro in k. o. Podmolnik
1753	1504.
	1505.
1754	1506.
1754	
1755	1507.
1756 1756	1508.
1757	1509.
1757	1510.
f758	1511. 1512.
1758	1513.
1759	1514.
1759	1515.
1759	1516.
1761	1517.
1763	1518.
1765	1510.
1765	1520.
1766	1521.
	1522.
1766	1523.
17G6	1524.
	1525.
1767	
1768	
1768	
1769	
1771	
1772	
Stran
Odlok o spremembah odloka o proračunu občine Ljubljana šiška za leto 1984	1772
Odlok o sprejetih dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MeS 8/1 — S vet j e (Ljubljana šiška)	1733
Odlok o sprejetju noveliranega zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov ŠS 5/4, ŠS 6/4, ŠS 6/5,
ŠS 9/1, ŠS 9/2, ŠS 9/3, ŠS 9/4, ŠO 3/1, ŠO 3/2. ŠR 5 in ŠR 7 — Koseze (Ljubljana Šiška)	1773
Odlok o spremembi odloka o cenah za geodetske storitve (Mozirje)	1774
Sklep o potrditvi letnega davčnega zaključnega račun j davkov in prispevkov občanov občine Mozirje za leto 1983	1775
Sklep o soglasju k poimenovanju matične knjižnice občine Slovenska Bistrica	1775
Odlok o splošnih pogojih o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki (Šentjur pri Celju)	* 1775
Odlok o spremembah odloka o zazidalnem načrtu dela naselja — Loka pri Zusmu	1777
Odlok o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu »Nova vas — Crnoltca«,	1777
Odlok o spremembi odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na območju občine Šentjur pri Celju	1777
Odlok o spremembi odloka o cenah geodetskih storitev (Šentjur pri Celju)	1778
Sklep o znižanju prispevne stopnje (Šentjur pri Celju)	1778
Odlok o plačilu stroškov za tekoče vzdrževanje temeljnih topografskih načrtov 1 : 5000, 1 : 10.000 (Vrhnika)	1778
Odlok o' sprejetju zazidalnega načrta obrtne cone Vrhnika	1779
Odlok o načinu vzdrževanja in čiščenja jarkov na območju občine Vrhnika	1779
Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1984 dalje (Zagorje ob Savi) 1780
Odločba o prenehanju' veljavnosti odločbe o veterinarski	postaji Žalec	1780
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu in miru ter o komunalni ureditvi (Žalec) 1780
Odlok o	zazidalnem	načrtu	za	Levec	(Žalec)	1785
Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta dela stanovanjske soseske D Šempeter (Žalec)	1786
Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta stanovanjske	soseske	Grič	Liboje	(Žalec) 1786
Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta stanovanjske soseske Terasa Prebold (Žalec) 1786
Poprave!* odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega, plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane
Popravek popravka odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane Popravek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane
Popravek odloka o določitvi okolišev osnovnih šol v občini Ljubljana Center
Popravek odloka o prenehanju lastninske pravice na območju dopolnitve zazidalnega načrta Nova Dobrava in zazidalnega načrta Centra Zreč
1787
1787
1787
1787
1787

Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1984 950 din. inozemstvo 1900 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo in upravo Ljubljana. Kardeljeva 12 — Poštni predal 379^VI1 — Teleton direktor uredništvo, sekretar, š£f računovodstva 224 323, prodaja 224 337. računovodstvo naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72