Otvoritev našega knniercialnega
istavništva v Beogradu
še podjetje je v letu 1969 ,j«»cčaIo proizvodnjo izdelkov za približno 25 odstotkov proti proizvodnji v letu 1968 in takšno povečanje predvidevamo tudi v letu 1970 in v naslednjih letih. Seveda je potrebno to povečano proizvodnjo čim uspešneje plasirati na tržišču. Spričo vedno ostrejše konkurence na jugoslovanskem tržišču in ker zahtevajo pogoji trgovanja, da mora biti proizvajalec bolj prisoten in za uspešno poslovanje tudi čim bliže posameznim prodajnim področjem, smo se že ob koncu lanskega leta in v začetku 1969 odločili za nakup poslovnih prostorov za komercialno predstavništvo v Beogradu in kasneje še v Zagrebu. Prioriteto smo vsekakor dali beograjskemu predstavništvu in tako bomo 17. 12. 1969 svečano odprli te nove poslovne prostore v Beogradu.
Otvoritev predstavništva pomeni za naše podjetje nadaljnji korak k izboljšanju poslovnih odnosov in povečanju prodaje naših izdelkov na področju Beograda ter ožje in širše SR Srbije, saj predstavlja to področje posebno Beograd, kot zvezni center, visoko in močno potencialno nakupno področje izdelkov široke potrošnje. S stalno prisotnostjo našega predstavništva na tem področju bomo v prihodnje na ta način vsakodnevno povezani z našimi poslovnimi partnerji in kupci in lahko v tem pogledu pričakujemo samo še boljše poslovne rezultate.
Te stalne kontakte bodo v prvi fazi vršili vodja predstavništva Dragoljub BRKOVIC dipl. oec. in referent za prodajo tehničnih izdelkov z ožjo ekipo potnikov. Razen tega bo v okviru predstavništva še naš servis (proservisiranje naših tehničnih izdelkoV tako, da bi tudi v tem zadovoljili naše kupce. V prostorih predstavništva pa bo tudi stalna razstava naših izdelkov.
Seveda ne smemo tudi mimo dejstva, da bo ekipa v našem predstavništvu tudi neposredno povezana z vsemi zveznimi forumi kot Zvezno gospodarsko zbornico, Zveznim sekretariatom za zunanjo trgovino, Zveznim sekretariatom za gospodarstvo, s centralnimi bankami itd., tako da tudi v tem pogledu računamo na boljšo povezanost našega podjetja z zveznimi organi.
_ Naj zaželim našemu komercialnemu predstavništvu čim več poslovnih uspehov, da pa bomo to dosegli moramo že v naprej zagotoviti vse potrebno, predvsem pa takšno proizvodnjo, ki jo tržišče tudi zahteva.
Marjan Pilih
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
Obiskal nas je Edvard Kardelj
V petek, 28. novembra prav pred našim na jvečjim praznikom, nas je v popoldanskem času obiskal član predsedstva CK ZKJ Edvard Kardelj in si v spremstvu glavnega direktorja Rada Bremeca, predsednika DS Slavka Vizjaka ter ostalih predstavnikov družbeno političnega življenja podjetja in občine ogledal podjetje.
Po ogledu podjetja so se gostje in predstavniki kolektiva zbrali v sejni sobi upravnega odbora, kjer je predsednik DS Slavko Vizjak v imenu kolektiva in vseh navzočih še enkrat toplo pozdravil člana sveta federacije Edvarda Kardelja, mu zaželel dobrodošlico ter se mu zahvalil za obisk, zanimanje in podporo, ki jo je dosedaj nudil našemu podjetju in ob tej priliki podaril tudi zlati znak podjetja EMO ter majhen album s slikami proizvodnje in novo osvojenih izdelkov
EMO.
Po tem uvodnem pozdravu je glavni direktor Rado Bremec seznanil visokega gosta o razvoju, prizadevanjih in načrtih kolektiva v reformnih pogojih, tržnih razmerah in težavah s katerimi se ta naš veliki kolektiv srečuje in bori. Franc Knafelc je povedal kako daleč smo v podjetju na področju usklajevanja statuta s XV. amandmajem glede samoupravljanja itd., Stane Verbič pa o delu in prizadevanjih družbeno političnih organizacij v razvoju samoupravljanja v podjetju.
Po teh uvodnih besedah se je razvila živahna diskusija, v katero je posegel tudi tovariš Kardelj ter dal nekaj vzpodbudnih smernic za naše nadaljnje delo in pohvalil vsa dosedanja prizadevanja še posebej na področju nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov v kolektivu.
Leto xiii.
St. 16 10. 12. 1969
1119690544,16
lil t
C0B1SS o
Celje - skladišče D-Per
\
\
(
\
«'
i»
\
<>
v
\
i'
i»
I
I
i
d
j
5
d
d
d
d
i»
d
i»
d
i»
t
M INCIE M C PRAZNIKU
Naš največji praznik — dan republike — je minil. Žal smo prevelik kolektiv, da bi se ob tem pomembnem dnevu zbrali na skupni proslavi, svečanost priredimo vsako leto' le za jubilante, sodelavce, ki so dolga leta posvetili tovarni in našim poslovnim uspehom.	i
In tako so predpraznični dnevi šli mimo nas skoraj neopazno. Priznati moramo, da tudi Emajlirec ni prevzel deleža, ki bi ga moral, še posebej, ker je trenutno morda edino sredstvo, s katerim bi o
29.	novembru morda spregovorili vsem članom kolektiva.
Ostali smo nekaj dni doma, okrasili okna z zastavami in se sppčili. Le nekaj naših sodelavcev teh dni ni moglo praznovati enako, poskrbeli so za remont strojev in prijeli za delo še bolj kot sicer. Njim hvala za današnji motorjev šum, za jutrišnjo normo...
S prazniki je tokrat prišla zima in večidel smo ostali doma. Dnevno časopisje, radio in televizija so uspeli ustvariti praznično vzdušje v naših domovih, sestavki in oddaje so nas spet spomnili tistega novembra in dogodkov, ki so botrovali ob rojstvu naše republike. In če je bila tedaj to mlada, celo novorojena republika, danes je že odrasla, samostojna in trdna na svoji posebej začrtani poti. Na prehojeno pot in na prihodnje korake gledamo lahko s ponosom in zaupanjem, saj to ni več samotna pot, ki se je začela 1943. leta, 29. novembra v Jajcu, to je danes že zmagoslaven pohod mnogih, katerih ■ smoter je spoštovanje človeka in njegovih pravic, samoupravljanje delavca in nevmešavanje v zadeve drugih držav.
Še en rojstni dan je minil. K ogrlici let smo nanizali še Jeno leto uspehov in izkušenj. Prekaljeni nadaljujemo pot...
eo
Z zadnje izredne seje upravnega odbora
26. novembra je bila izredna žeja upravnega odbora, na kateri so člani obravnavali nekatera vprašanja s področja delovnih razmerij in poslovanja podjetja. Upravni odbor je potrdil pogodbo, ki je sklenjena z Investicijskim birojem iz Trbovelj. Po tej pogodbi bodo lahko naši orodjarji odhajali v ZR Nemčijo organizirano na strokovno izpopolnjevanje. To vprašanje, odhajanje našega iadra iz, orodjarne dosTfej ni fcilo primemo urejeno.
Obratu emajlirnica je bilo' priznano 11. odstotkov normativa za slabšo kvaliteto izdelkov, kar velja od 1. novembra pa do končnega prehoda na drugačen obračun kvalitete v tem obratu. No, upajmo, da
vor s
emajlirnica ne bo nikdar presegla tega procenta in da bo zadovoljstvo pri sprejemu osebnih dohodkov večje kot je bilo do sedaj. Menimo pa, da bo našim sodelavcem v emaj-lifnici poleg tega tudi v veliko zadovoljstvo to, da bo prejelo tržišče najboljše izdelke, ki so jih oni izdelali.
Okrog obračuna kvalitete izdelkov v emajlirnici pa z navedenim sklepom ni bil rešen problem, ker je (bilo načeto tudi vprašanje dosedanjega obračuna. Po daljši razpravi in predlogu sektorja kvalitete je upravni odbor sklenil še, da se emajlirnici prizna od 1. januarja letošnjega leta popravljen obračun kvalitet, tako da se pri izračunu upošteva kot
C1
v Celju
Različni komercialno propagandni' prijemi, ki se jih danes proizvajalci v svetu poslužujejo, spadajo v kompleks Ppslome politike. Odnos proizvajalcev do trgovine, ki po-steduje izdelke končnim potrošnikom in obratno, je osnovni pogoj za pošten odnos do potrošnikov, vse to pa zagotav-' Ija normalne odnose na relaciji kupec — trgovska mreža — proizvajalec.
Naše podjetje je zadnje dni novembra organiziralo v Celju razgovor s prodajalci naših izdelkov s področja celjske regije. Udeležilo se ga je več kot 40 prodajalcev in referentov, ki poslujejo z našim podjetjem
in podjetji Kovinotehne, Tehno-mercatorja, Tkanine-Galante-rije, Slovenijales, Elektrotehne in Astre.
Osnovni poudarek smo dali predavanju o sobnih pečeh (peči na olje in kamin) in organizaciji servisne službe. Ugotovimo lahko, da je bilo predavanje izredno kvalitetno in da je predvsem predavanje dipl. ing. Oskarja Hudalesa bilo toplo sprejeto.
Tudi v prihodnje bomo naša prizadevanja usmerili v podobne akcije in bodo razgovori organizirani še v Kranju, Novi Gorici, Mariboru, Zagrebu in Sarajevu. O teh aktivnostih pa bomo še poročali.
normativna meja slabše kvalitete izdelkov 9 odstotkov in se v osnovi za ta obračun upoštevajo vsi emajlirani-polizdelki in izdelki, ki so bili emajlirani v tem obratu. Na ta način bodo poravnane negativne razlike obračuna kakor tudi pozitivne razlike. Morebitne negativne razlike bremenijo emaj-lirnico, pozitivne razlike pa bodo izplačane.
Upravni odbor je obravnaval odpoved delovnega razmerja, ki jo je predložil Viktor Pilih, direktor gospodarsko analitskega sektorja. Odpoved je bila sprejeta, vendar se mora glede izteka odpovednega roka upoštevati določbe pravilnika o delovnih razmerjih, ki iztek odpovedi podaljšujejo za mesec dni, če je to potrebno.
Ker je bila ta odpoved sprejeta, je upravni odbor sklenil, da se prosto delovno mesto »direktor gospodarsko analitskega sektorja« javno razpiše ter za izvršitev razpisa imenoval tričlansko komisijo v kateri so Majda Brglez, Franc Knafelc ih Stane Verbič.
PLAČILO STROŠKOV ZA PREVOZ NAJELO
Doslej smo imeli v pravilniku o delitvi osebnega dohodka posebno določilo, ki je urejalo povračilo stroškov za prevoz na delo tistim sodelavcem, ki so prihajali na delo iz oddaljenejših krajev.
Predlog je, da se dosedanje določilo tega pravilnika nekoliko spremeni. Podjetje naj bi še nadalje krilo del stroškov za prevoz na delo, ki nastajajo z vožnjo z javnim prevoznim sredstvom (vlak in avtobus). Ti stroški pa bi se povrnili le tistim delavcem, ki imajo petletni staž zaposlenosti v podjetju ali bolje rečeno, ki so zaposleni v podjetju že nepretrgoma pet let.
Pri povračilu stroškov za tak prevoz na delo pa so postavljeni tudi nekateri umestni pogoji. Eden pogojev je, da dobi povračilo le tisti, ki ni bil med letom kaznovan zaradi kršitve delovnih dolžnosti. Nadalje se postavlja tudi pogoj, da delavec ni izostal med letom neopravičeno z dela.
Zadnji pogoj za povračilo stroškov pa je, da je delavec oddaljen od podjetja več kot pet kilometrov.
Znesek, ki ga delavec lahko prejme kot povračilo za prevozne stroške na delo je razlika med 6 din do 50 din dejanske prevozne cene. Po tem določilu plača torej stroške za prevoz na delo,-ki ne znašajo več kot 6 din vsak sam, nad 6 din pa do 50 din pa plača stroške podjetje.
Predlog sprememb pravilnika o delitvi osebnih dohodkov v gornjem smislu je na vpogled članom kolektiva.
Naš beograjski teden
V prihodnjih dneh ho Beograd kar trikrat gostitelj našega podjetja. 17. decembra bo namreč v veliki dvorani Doma sindikata zaključna prireditev akcije EMO peči osvajajo svet, na kateri bodo sodelovali priljubljeni in znani solisti in skupine. Istega dne dopoldne bomo uradno odprli naše predstavništvo v Beogradu. V tednu, ko bosta obe manifestaciji, ki smo ju že omenili, pa bo v foyerju Doma sindikata razstava naših izdelkov, ki jih bo vsak obiskovalec lahko po ogledu kupil v katerikoli Robni kuči v Beogradu.
Na pragu novoletnega veselja bomo torej skoraj okupirali glavno mesto. In — kot proizvajalci — lahko upamo, da v dneh najbolj mrzličnega nakupovanja naše manifestacije ne bodo ostale neopažene.
LET
EMO
EMidjftiec-	7
SERVISNE SLUŽBE
Znano je, da imajo nekatera podjetja izredno dobro razvite servisne službe, ki pomagajo potrošniku, da se predmet, ki ga je kupil za težko prisju-ženi denar res dobro uporablja v gospodinjstvu ali v druge namene.
Danes lahko srečamo na cestah različne servisne avtomobile iz raznih podjetij, ki hitijo na pomoč potrošniku. Podjetja si prizadevajo, da čim bolj ugodijo zahtevam delovnega človeka, saj so končno delovni ljudje tudi potrošniki lastnih izdelkov.
Tudi naše podjetje si že nekaj let nazaj močno prizadeva, da bi bila naša servisna služba čim bolj učinkovita.
Na eni zadnjih sej je upravni odbor sklenil, da se naša servisna služba primerno razširi. Ta razširitev njene dejavnosti je v skladu z našim razvojem in bo imela predvsem nalogo zagotoviti potrošniku redno vzdrževanje ter preskrbo z nadomestnimi deli ter odpravljanje napak in pomanjkljivosti, ki se pojavljajo na naših izdelkih- Servisne službe bodo delovale v raznih krajih ter opravljale določene storitve.
Tako bo — kot je bila že doslej — servisna služba v Kovinarski ulici, servisna služba
v Kraševcu, katere sedež bo v ulici Jug Bogdana št. 10, servisna služba v Beogradu, ki ima svoj sedež v ulici Borisa Kidriča št. 39 in servisna služba v Zagrebu, ki ima svoj sedež v ulici Proletarskih brigada b. b.
Za večino teh služb so določeni tudi vodje, ki so pooblaščeni, da podpisujejo za podjetje v okvira njihovih pooblastil.
Vse servisne službe imajo kot svoj predmet poslovanja opravljanje servisnih storitev za izdelke kovinsko predelovalne industrije, opravljanje prodaje sestavnih delov naših proizvodov, za katere opravljajo servisne Storitve na veliko in malo.
Te službe imajo tudi nekatere samostojne pravice kot na primer, da samostojno sklepajo pogodbe, ki zadevajo njihov predmet poslovanja in slično. Ne morejo samostojno pridobivati in deliti dohodke in so torej sestavni del združenega dela v okviru celotnega podjetja.
V skladu z zakonom pa je potrebno spremeniti oziroma dopolniti predmet poslovanja podjetja v statutu in je zato sklep upravnega odbora v javni razpravi.
Ko gre za kredite
|	Le težko bi našli po-
I prečnega Jugoslovana, ki I nima dolgov. Takšnih red-I nih za pohištvo ali ficka, | za pralni stroj in podobno. 1 Takšnih, ki mesečno od-jjj plavijo po 20 starih tisoča-i kov, pa tudi več. No, in S prav za tistih več' ali pre-| več tisočakov gre.
1 Na začetku tega sestav-| ka smo dejali, da smo kar = precej zadolženi. Povedati 1 pa moramo tudi, da gre to | v sicer na srečo ne prepo-= gostih primerih le preko | mere. Dogodi se, da neka-= teri skoraj ne morejo mi-= mo priložnostnih nakupov | — »nadvse ugodnih in z i izrednimi popusti« seve-| da — medtem pa njihovi | dolgovi počasi in vztrajno | lezejo v številko, ki bi bi-i la tudi plače vredna.
|	Kdo naj zavre pritisk
| na zadolževanje, če je takš-{= nih prilik veliko, je težko 1 reči. V knjigovodstvu oseb-§ nih dohodkov lahko izpol-= ni j o le tiste uradne en-I kratne pole za večji kre-55 dit, medtem ko za ostale
_ ne morejo voditi evidence E | vnaprej in tako se pri ob- =
| računu potem kar soočijo |
| z dejstvom, da je nekdo =
S spet za kredit bogatejši. §
Tako pa vseeno he bo |
| moglo naprej; Knjigovod- |
= stvu osebnih dohodkov f = ostaja le ukrep in odslej |
| bo tudi pravilo za njihovo =
| poslovanje, da bodo čla- f | nom kolektiva odtegnili le |
E eno tretjino osebnega do- S | hodka. Posledice za preve- |
| like dolgove seveda za po- |
| sameznike ne bodo prijet- |
E ne, saj se jim bodo krediti |
E v najugodnejšem primera §
E vlekli še leta, ker jih bodo | | odplačevali pač, ko bodo | | prišli na vrsto. Da pa bodo | _ E v primerih, ko ne bodo do- E | bile denarja, razne potujo- | E če trgovine, uporabile tudi E | sodišča in druge malo pri- | | jetne poti, da bodo za svo- | | je blago prišle do denarja, § E je razumljivo.
Ostanimo torej na zako- | E niti poti. In kredit naj do- = | seže le tretjino poprečne- | = ga osebnega dohodka.
JEZIKOVNI f TEČAJI 1
Naš center posluje že več let in je na njem z uspehom končalo naše tečaje že na stotine delavcev, uslužbencev s srednjo, višjo in visoko šolsko izobrazbo, študentov ter ljudi vseh poklicev.
Uslužbenci v podjetjih in ustanovah bodo laže poslovali in opravljali svoj poklic, če bodo znali vsaj dva tuja jezika.
OSVAJANJE ZNANJA TUJIH JEZIKOV VAM NA MODEREN, LA-HEK IN HITER NAČIN OMOGOČA PRAV NAS CENTER.
Na tem centru že dolga leta poučujejo rutinirani lingvisti naslednje tuje jezike:
NEMŠČINO,	ITALIJANŠČINO,
ANGLEŠČINO, FRANCOŠČINO, ŠPANŠČINO IN RUŠČINO.
Začetni, nadaljevalni in konverza-cijski tečaji omenjenih jezikov trajajo vsi po 4 mesece in so 2-krat po 2 uri na teden. Šolnina za posamezen tečaj je samo 30.000 starih din ter je plačljiva v 3 obrokih; učbenike dobite za doplačilo na samem centru. Tečaji so v treh izmenah: ob 16.15, ob 18.00 uri in ob 19.40.
STARSE OBVEŠČAMO:
a)	da imamo po otroških vrtcih 4-mesečne jezikovne tečaje za predšolske otroke, in sicer 2-krat po 1 uro tedensko; šolnina znaša 10.000 S-din, plačljiva v 2 obrokih;
b)	da so za učence osnovnih šol ter dijake vseh vrst srednjih šol začetni in poglobitveni 4-mesečni tečaji tujih jezikov, in sicer 2-krat po 1 uro tedensko; šolnina znaša 12.000 S-din, plačljiva v 2 obrokih. — C as tečajev pod a) in b) določen po želji interesentov.
SPOMLADANSKI TEČAJI PRIČNEJO 20. jauarja, vpisovanje pa traja od 1. oktobra do 15. januarja.
V TEČAJ SE PRIJAVITE Z NAVADNO DOPISNICO!
Zaradi velikega navala na naše intenzivne tečaje svetujemo interesentom, da se takoj prijavijo.
DELAVSKA UNIVERZA CELJE Center za poučevanje tujih jezikov,
Celje, Cankarjeva l/II tel. št. 32-24 in 25-34
Dopisujte
v naš list!
Novoletne
nagrade
Že več sodelavcev nam je postalo vprašanje, kako bo kaj letos ob novem letu. Običaj je bil doslej, tla je zadnji dan dela v tekočem letu vsakdo prejel steklenico vina in izdatno malico. Kot smo že enkrat v našem listu objavili je ta običaj sedaj odprai^jen.
Na 12. redni seji delavskega sveta dne 11. aprila so bile obravnavane nekatere spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Med drugim je bilo sprejeto tudi določilo, da tisti delavci, ki so prebili na delu v podjetju VEČ KOT LETO in to NEPREKINJENO so upravičeni na denarno nagrado 50 din, ki še jim izplača zadnji delovni dan v tekočem letu. Tako nagrado pa dobe delavci, če niso v tekočem letu niti, ENKRAT neopravičeno izostali od dela, če niso bili v tekočem letu kaznovani zaradi kršitev delovne dolžnosti s strožjo kaznijo od opomina in če so se v tekočem letu udeleževali akcij, ki so bile organizirane za napredek podjetja odnosno povečanje družbenega standarda zaposlenih v podjetju.
Kot vidite torej letos »flaša cvička« odpade, namesto tega pa prejme nagrado tisti, ki si jo je zaslužil in tako je tudi prav.
| GRADITELJEM STANOVANJSKIH HIŠ
Potrebujemo zanesljive podatke o potrebah po posojilih za individualno gradnjo in zato prosimo vse zainteresirane, naj pismeno prijavijo, če reflektirajo na tovrstno dolgoročno posojilo.
Prijavijo se lahko le tisti, ki imajo gradbeno dovoljenje. Prijave stanovanjski komisiji naj vsebujejo naslednje podatke o:
1.	višini zaprošenega posojila;
2.	lokaciji zgradbe;
3.	gradbeni fazi;
4.	višini vloženih lastnih sredstev;
5.	višini že odobrenega posojila.
Pismene prijave oddajte v sobi št. 4 v 8 dneh po objavi. Pripominjamo, da so te prijave le informativnega značaja 'in se bo potrebno na razpis še posebej prijaviti.
Kadrovska služba

Prispevek Slavka Vizjaka na letni konferenci članov OZK
• Smatram, da je vzjoke pasivnosti in nediscipline prisostvovanja na sestankih iskati predvsem v njihovi slabi pripravljenosti in obravnavanju materialov, tem in dogodkov, ki so že dalj časa mimo in o katerih smo bili izčrpno seznanjeni preko tiska, radia in televizije itd.
Mislim, da bi morali sestanki naših oddelkov biti v prihodnje bolje pripravljeni, imeti bi morali konkretno vsebino, da bi na njih razpravljali o važnih in pomembnih vprašanjih, ki se nanašajo na naše delo, na uspehe in neuspehe podjetja kot celote in posameznih obratov. Razpravljati bi morali o vprašanjih nagrajevanja, problemih samoupravne prakse, proizvodnje itd. ter poskusiti pomagati te in takšne probleme razreševati v iskanju optimalnih rešitev. Prepričan sem, da bi bili naši sestanki ne samo bolje obiskani, temveč tudi bolj zanimivi, privlačni in vsekakor tudi plodni. To pa je tudi naloga ZK v podjetju.
Smatram pa tudi, da se aktivnost članov ZK ne more soditi po tem, kolikokrat se je posameznik udeležil sestanka oddelka ali osnovne organizacije, temveč po njegovem delovanju, udejstvovanju in delu v drugih organizacijah, društvih itd. Ker če bi bilo merilo aktivnosti člana ZK samo v prihajanju ali neprihajanju na sestanke, potem bi morali že kdaj izključiti iz ZK najvišje in vidne funkcionarje v državi.
Poleg tega je tukaj še en problem, in sicer ta, da vedno vidimo ene in iste člane ZK, ker so pač delovni, jim preko različnih funkcij nalagamo nove in nove zadolžitve, velika večina pa stoji ob strani, ali pa se takim in podobnim zadolžitvam spretno z bogatim besednim zakladom mojstrsko izogne, večkrat tudi zato, ker take funkcije ali zadolžitve zahtevajo ogromno napora ih dela, niso pa finančno donosne.
Tako imamo na eni strani člane, ki so zaradi preobremenjenosti že dokaj utrujeni, na drugi strani pa take, ki samo plačujejo članarino (ki se itak odteguje) in morda še kar redno hodijo na sestanke oddelkov, na katerih samo presedijo kako urico in še tretje, ki bi bili voljni delati, a jih verjetno ne vidimo, jim ne zaupamo, ali pa jih včasih tudi nočemo videti.
Ob tej priložnosti bi se rad dotaknil še enega, po .mojem mnenju, zelo važnega vprašanja, pred katerim stojimo v
bližnji prihodnosti in sicer VOLITVE v samoupravne organe podjetja. Kot nam je vsem
Slavko Vizjak
I
znano je bil mandat sedanjih organov podaljšan na priporočilo sindikatov za dobo enega
leta, v tem obdobju pa naj se do 31. 12. 1969 uskladijo vsi samoupravni akti v zvezi s samoupravljanjem v delovnih organizacijah. To je ogromno, odgovorno in zahtevno delo. Komisija, imenovana s strani DS podjetja na teh vprašanjih dela in pripravlja spremembe in dopolnitve po teh vprašanjih. Materiali po teh vprašanjih bodo še ta mesec pripravljeni za javno razpravo v kolektivu. V teh materialih je tudi predvideno novo število, na primer DS podjetja bi naj po novem štel 45 članov — dosedanje izkušnje kažejo, da je tako veliko število kot je do sedaj (81 članov) preveliko in manj efektno. V sedanjem času se skoraj ne da spraviti potrebni dve tretjini članov na sejo DS, kar je pa posebno važno, kadar se sprejemajo važne odlo-
čitve, ko se potrjuje statut podjetja ter ostali samoupravni akti.
Nadalje se bo potrebno izjasniti ali bomo tudi še v bodoče imeli upravni odbor, ali ga bomo imenovali kako drugače — denimo poslovni odbor itd. To in še veliko drugih vprašanj bo potrebno v tem kratkem času razjasniti, priti do jasnih stališč in s strani podjetja in za podjetje uzakoniti.
Vse to so naloge, ki stojijo pred Zvezo komunistov, to je pred nami. Zato se bomo morali aktivno vključevati v javno razpravo in pomagati ta vprašanja razložiti, to pa tudi moramo kot komunisti, ker uspešnost in pravilna usmeritev je odvisna od nas, za kar smo pa pred ZK vsi enako odgovorni.
Poudarek delovni skupini
Delovni človek in njegova pravica
Revolucionarna preobrazba naše socialistične družbe se nenehno razvija, razvija in krepi, pri tem pa se spopada na raznih področjih z raznimi hotenji za ohranitev starega ali kakor tudi drugače pravimo — konservativnega. Ta kratek uvod nam pove marsikaj, čeprav je zelo skopo napisan.
Težnja ostati pri starem je bila že leta 1950, ko je izšel temeljni zakon o delavskem samoupravljanju. Tudi takrat se je moral kolektiv spopasti z neštetimi težavami in zaprekami, ki so jih povzročali tako zunanji kakor tudi notranji vplivi. No, končno je delavsko samoupravljanje zaživelo, že po nekaj letih z njim pa tudi gospodarski napredek podjetja.
Vendar pa samoupravljanje ni moglo dolgo ostati v prvotni začetni obliki. Pokazala se je potreba po takem sistemu, v katerem vsak delovni človek lahko neposredno vpliva s svojo dobro dejavnostjo na hitrejši gospodarski, kulturni in politični razvoj.
V našem razvoju delavskega samoupravljanja je bil delavski svet izredno važen organ, ki ga je izvolil kolektiv, da v njegovem imenu vrši funkcijo upravljanja podjetja. • Vendar se je že leta 1958. vsaj pri nas že razširilo mnenje, da bi bilo potrebno samoupravljanje decentralizirati. Leta 1960 pa so bile od strani kolektiva in družbenopolitičnih organizacij dane mnoge pobude in zahteve po smotrni decentralizaciji.
Takrat so bili kot organi upravljanja v delovnih enotah ustanovljeni delavski sveti delovnih enot, ki so jim bile dane tudi s statutom določene pristojnosti. Vendar pa ta decentralizacija ne bi bila uspešna temveč le formalna, če se že takrat ne bi odločili, da ustanovimo zbore proizvajalcev, v katerih je lahko svobodno in neposredno vsak član kolektiva uveljavil svojo pravico do neposrednega samoupravljanja. Tudi 'ti so dobili s statutom določene pravice in dolžnosti.
Ti zbori proizvajalcev so bili nekaj let izredno aktivni in so mnogo pripomogli za razvoj celotne gospodarske dejavnosti podjetja, saj je bilo z njihovimi odločitvami rešeno hitro in smotrno marsikatero vprašanje v proizvodnji.
Tako kot takrat, je tudi sedaj DELOVNA SKUPINA osnovna celica .delavskega samoupravljanja, ki mora zaživeti v svoji novi dejavnosti izoblikovani na podlagi dosedanjih izkušenj. V njej so delovni ljudje različne izobrazbe, ki opravljajo več ali manj sorodno delo. Le kdo se lahko bolje dogovori za izvršitev delovnih nalog kot tisti, ki delajo skupaj, se dobro poznajo in vzpodbujajo drug drugega k delovnemu uspehu. Tu v delovni skupini pride torej neposredno delavsko samoupravljanje do dejanskega vsebinskega izraza.
Kot pravimo sedaj naj bi bila in tudi je delovna skupina
osnovna kolektivna celica združenega dela v delovni enoti katero sestavljajo vsi delavci, ki delajo organizirano v njej in imajo pravico v njej sodelovati in odločati. Taka delovna skupina naj bi delovala v obliki zbora, ki ga skliče vodja delovne skupine.
Seveda mora biti vodja delovne skupine dober strokovni delavec in organizator dela. On mora delo dobro organizirati, informirati svoje sodelavce na zboru o vseh tekočih vprašanjih, ki zadevajo ne le skupino temveč tudi delovno enoto in' podjetje kot celoto. On mora tudi dajati odgovore in pojasnila na postavljena vprašanja o vseh zadevah, ki so dana v javno razpravo. Zato mora biti tudi sam dobro informiran.
Nedvomno bo v bodoče potrebno pomagati vsem sodelavcem, ki so vodje delovnih skupin, da pridejo do primerne izobrazbe in da se bodo res uveljavili kot sodobni organizatorji dela.
V vsaki delovni skupini pa mora kot v osnovni celici združenega dela prevladovati solidarnost in zavestna delovna disciplina.
Za tako delovno disciplino so dani tudi vsi pogoji, saj delavci niso izolirani od odločanja, tako da ne bi bili zainteresirani za doseganje čim boljšega delovnega učnka in za čim večjo produktivnost svoje skupine in podjetja kot celote.
ej
E^ncjpiec’---------------------------------
Kršilci delovne discipline
Kot smo objavili v eni prejšnjih številk »Emajlirca«, bomo poslej obveščali o ukrepih izrečenih zaradi kršitve delovnih dožlnosti. Tokrat to obljubo izpolnjujemo in objavljamo izrečene ukrepe v septembru in oktobru letos.
V septembru je bilo izrečenih 8 opominov za lažje kršitve delovnih dolžnosti. Javne opomine pa so prejeli:
Brenee Adolf, Vrečko Jožica, Puher Viktor, Cerovšek Dušan, Bogovič Franc, Ramšak Marjana, Vinder Marija, Rozman Alojz, Šarlah Vinko, vsi iz emajlirnice zaradi neopravičenih izostankov z dela.
Rejc Edi, Seleš Henrik, Vodičar Andrej iz servisne delavnice pa so prejeli javni opomin zaradi napačnega prikazovanja podatkov opravljenih službenih potovanj.
Kozole Franc iz surovinskega oddelka je prejel javni opomin zaradi nepravilnega odnosa do sodelavcev.
Vodopivec Robert iz emajlirnice je prejel javni opomin zaradi vinjenosti med delovnim časom, opil se je na delu, alkohol pa je prinesel s seboj na delo.
Belak Ivan iz emajlirnice, rojen 1951, je prejel javni opomin, ker je samovoljno zapustil delovno mesto in odšel domov.
Pečnak Franc, vodja nakladalcev v transportu je s svojimi podrejenimi pred pričet* kom malice pričel igrati karte in mu je bil zaradi tega izrečen javni opomin.
Vrtačnik Vlado in Naraks Anton, oba iz predelovalnice kovin, sta bila žalotena pri kraji mrzle malice, Vrtačnik Vlado pa je še odklonil izvršiti delovni nalog nadrejenega ter mu je bil izrečen zadnji javni opomin, Naraks Antonu pa javni opomin, v upanju, da bo nanju pozitivno vplival in bosta spremenila odnos do dela in tuje malice.
Železnik Anton in Golob Franc sta se pretepala v predelovalnici kovin ter sta oba prejela zadnji javni opomin.
Jelen Edvard iz strojne delavnice je vzel v tovarni odpadno posodo, 3 pokrovke, 2 lončka, ki si jih je dal še emajlirati v dekor oddelku in nato skušal odnesti iz tovarne, kar pa mu je preprečil vratar. Za to kršitev mu je bil izrečen zadnji javni opomin, upoštevala pa je komisija pri izreku njegovo iskreno priznanje in malenkostno vrednost posode.
Rebernak Valter iz predelovalnice kovin je bil na delu vinjen ter je samovoljno odšel domov na malico, ker je v tovarni ni prejel, zato mu je bil izrečen na obe kršitvi zadnji javni opomin.
Lampret Franc, obrat od-preskov, je neopravičeno izostal z dela 9 delovnih dni, zato je bil predlagan delavskemu svetu podjetja za izključitev iz delovne skupnosti podjetja. Delavski svet je sprejel sklep, da se ga izključi iz delovne skupnosti.
Sivka Franc, zaposlen v strojni delavnici, je poskušal odnesti v. potovalki 4 kg masti za mazanje strojev, kar mu je preprečil vratar, ki je zahteval pregled potovalke. Sivka Franc se je izgovarjal, da je to odpadna mast, ki jo je sam postrgal in tajil, da bi si skušal neopravičeno pridobiti korist. Komisija je predlagala izključitev delavskemu svetu podjetja. Delavski svet o njegovi izključitvi še ni sklepal.
Ahtik Alojz, zaposlen v predelovalnici kovin, si je napravil iz odpadne žice kletko za ptiča in jo ob pomoči Kačičnik Štefana spravil preko ograje tovarne. Nekaj dni kasneje pa je preko ograje naročil nekemu fantičku, naj prinese liter vifla, in ga je nato odnesel v obrat. Pri tem pa so ga zalotili. Komisija je spožhala oba za kriva kršitve delovne dolžnosti ter je predlagala Ahtik Alojza za izključitev iz delovne skupnosti. Kačičnik Štefanu pa je bil za pomoč pri nepravilnem dejanju izrečen zadnji javni opomin. Delavski svet podjetja ni sprejel predloga za izključitev Ahtik Alojza in mu je bil izrečen zadnji javni opomin.
V oktobru je bilo izrečenih 6 opominov.
Ostali ukrepi pa so bili izrečeni naslednjim delavcem:
Pungartnik Hermanu iz obrata odreskov zaradi neopravičenega izostanka z dela javni opomin.
Poteko Avgustu iz obrata od-preskov tudi javni opomin zaradi neopravičenega izostanka z dela.
Tesner Francu iz surovinskega oddelka javni opomin zaradi neopravičenega izostanka z dela.
Gorišek Otmar iz orodjarne je zaradi neopravičenega izostanka prejel javni opomin.
Vetrih Adolf iz radiatorske delavnice je odklonil izvršiti dani delovni nalog in je s tem kršil delovno dolžnost ter mu je bil izrečen javni opomin.
Mahnič Zdravko iz barvnega mlina je vzel material, ki ga
pa ni vpisal v knjigo, kot to določa postopek o delu in je s tem kršil delovno dolžnost, zato se mu je izrekel javni opomin.
Mahne Franc, vodja varnostne službe, je v svojo korist uporabil viličar, kar ni dovoljeno ter je s tem kršil delovno dolžnost, za to kršitev pa mu je bil izrečen javni opomin.
Prevolnik Večeslav iz energetske službe je prišel na delo dvakrat vinjen in je bil za delo nesposoben, zato mu je bil izrečen javni opomin.
Kramar Anton, preddelavec nakladalcev, je pokazal zelo nepravilen odnos do dežurnega tehnika in je s tem kršil delovno dolžnost nepravilnega odnosa do sodelavcev in mu je bil izrečen javni opomin.
Zadnji javni opomin je prejel Lipičnik Ivan, iz obrata izdelovalnice odpreskov, zaradi kraje imovine podjetja oz. ker si je iz materiala v podjetju napravil škripec in ga skušal odnesti domov.
Turnšek Alojz iz obrata odpreskov je samovoljno zapustil delovno mesto, ker mu ni bilo dovoljeno delati na drugem delovnem mestu in je prejel zadnji javni opomin, upoštevajoč, da je bil že pred tem disciplinsko kaznovan.
Pungartnik Herman, prav tako iz obrata odpreskov, je zaradi neopravičenega izostanka prejel zadnji javni opomin.
Novak Ivana iz emajlirnice je prejela zadnji javni opomin zaradi kršitve delovne dolžno-
sti zapuščanja delovnega mesta, kar predstavlja lažjo kršitev delovne dolžnosti, k^r pa je že pred tem podobno kršila del. dožnost, ji je tokrat bil izrečen zadnji javni opomin.
Juteršek Mirko iz surovinskega odelka je bil na delu odnosno med delom vinjen, alkohol si je prinesel od doma na delo ter je bil kaznovan z zadnjim javnim opominom, v upanju, da alkohola ne bo več prinašal na delo in med delom pil.
Bovha Konrad in Krajne Stanko, oba iz emajlirnice, sta neopravičeno izostala z dela in jima je bil izrečen zadnji javni opomin.
Prav tako sta neopravičeno izostala z dela Martinuč Vojko in Malin Srečko. Martinuč Vojku je bil izrečen zadnji javni opomin, Malin Srečku pa javni opomin.
Veber Slavko iz energetske, službe je prišel na delo vinjen, dvakrat pa je zamudil na delo ter mu je bil izrečen zadnji javni opomin, ker je bil že pred tem disciplinsko kaznovan.
Komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti imajo torej veliko dela in na žalost ni opaziti, da bi izrečeni ukrepi kaj dosti vplivali na delavce. Morda bo objavljanje v našem glasilu le nekoliko bolj vplivalo na kršitelje, saj to sedaj le ne bo samo papir, ki ga dobiš in velja le za nekatere, drugi ga pa raztrgajo in vržejo v koš.
Dan jubilantov
Glavni direktor se je ob stisku rok vsakomur še posebej zahvalil ...
EXna\ftiee
SPOMINI NA KORNATE
Akcija podvodnega krožka LT
V svetu tišine - na lovu za ribami, školjkami in amforami
(Nadalj. iz prejšnje številke)
»Pa še ta je bila bolana in utrujena, da te je počakala ali pa je od starosti umrla,« sem mu segel v besedo, nato pa se takoj podal na lov ter na jezo streljal vse, kar mi je priplavalo pred oči in harpuno. Kmalu sem se vrnil z večjim številom manjših ribic, od katerih največja ni mogla imeti niti štirideset dekagramov.
»Te ribice si pa gotovo ukradel v kaki ribji konzervi,« je za konec dodal še Andrej. UJET V GLOBINSKI MREŽI
Drugi dan našega »tauharske-ga« življenja so nas ribe še bolj razočarale. Morje je bilo precej viharno, vendar smo kljub temu nameravali odpluti nekam na notranjo• stran Murterskega otočja. Komaj pa smo dvignili sidro, je ]qdijski motor nekajkrat bolestno zakaštjal in prenehal opravljati svojo funkcijo. Čeprav nas je spremljal na vsaki vožnji kapitanov strojnik, je motor to pot tako močno zakašljal, da smo morali pristati komaj kake tri kilometre oddaljeni od pristanišča, od koder smo startali.
»Še sreča, da je motor odpovedal v tem trenutku,« nas je tola-tolaži kapitan. »Zamislite si, da bi nas to doletelo na odprtem morju. Lahko bi do jutri zvečer pošteno veslali nazaj v pristanišče in še veseli bi lahko bili, če bi ob takem vremenu sploh dosegli kopno zemljo. Problem je sicer samo v tem, da je pokvarjen dovod goriva, druga stran problema pa je bolj »zanimiva«: na ladji trenutno ni rezervne cevi.«
Medtem ko jo je ladjar po kopnem mahnil v mesto po nadomestno cev, smo se mi vrgli na lov za kosilom. Toda, če bi ne imeli na ladji nekaj zaloge ovčjega mesa, ki ga je kuhar pripravil na žaru, bi ta dan povsem onemogli od lakote; rib skorajda ni bilo. Z razočaranjem smo namreč ugotovili, da smo se ustavili na povsem zapuščenem terenu in če bi ne bilo drugih potapljaških disciplin, bi se lahko celo dolgočasili.
Nekaj več uspeha je imel edinole Albin, ki je prinesel s sprehoda šop manjših rib. V trenutku,, ko je stopil pred »ocenjevalno komisijo« na ladji, je bil prepričan, da njegov plen zaostaja za ulovom drugih in se je temu primerno in primerno velikosti rib tudi opravičil.
»Našel sem nekaj majhnih ribjih podobic,« je skomignil z ra-
meni. »Lovil sem pač v globini, kjer je velik pritisk, tako da ribe stisne; samo zato so videti tako majhne.«
Nekaj več sreče smo imeli s hobotnicami. Nazaj grede, ko je bil motor končno spravljen v red, smo se ustavili ob svetilniku, na majhni čeri, z namenom, da potegnemo iz globine osemnajstih metrov kakega konja (kovalo), ki naj bi se po trditvah ladjarja nahajali pod previsi tega grebena. Toda konji so bili prav gotovo nerazpoloženi ali pa jih je kdo obvestil o našem prihodu; skratka — ni jih bilo. Ujeli pa smo pet hobotnic, ki nam jih je pripravila ladjarjeva žena za večerjo »a la
lešo«, mi pa smo jih pojedli s■ potapljaškim užitkom, kakor vse, kar pride iz morja.
Z Maksom sva se ves dan potapljala brez potapljaške obleke. Ker je bilo morje ves čas precej razburkano, je bila voda izredno hladna. Po zadnjem sprehodu okoli svetilnika sva se vrnila na ladjo brez vsakršne toplotne energije. Šklepetala sva z zobmi kot za stavo in se tresla po vsem telesu. Kolegi so govorili, da šklepetava v duetu po taktu »beal ansambla«.
Avanturo dneva pa je doživel Tone. Kot vsi drugi tudi on ni imel sreče z ribami. Ko je križaril ob obali, je naletel na globinsko mrežo. V njo se je že zapletlo nekaj lepih komadov. Mreža je visela sicer na dnu, 15 m globoko, toda ker je bil brez ulova, se je sam potopil do mreže, da bi »osvobodil« največjo ribo. Bliži-
na take mreže pa je lahko zelo neprijetna in celo nevarna; kar se živega ali .mrtvega zaplete vanjo — lahko spreten ribič na suhem — na ladji lep čas odmotava. Tone se je z nogami precej zapletel v te nevarne vrvi. Na srečo je imel s seboj oster nož, da si je lahko pomagal iz objema globinske mreže.
»Ampak bilo me je že kar pošteno strah, da bom imel premalo zraka ali pa da se bom še bolj zapletel,« je kasneje pripovedoval.
»Kazen Pozejdonova boga morja!« je dejal Silvo, »ker si se hotel polastiti tujega plena.«
»Še sreča, da ni v bližini last-
ladji...
nika mreže,« je dodal Andrej, »ker bi ga sicer zadela še njegova kazen.«
»VREME« SE POPRAVLJA
Naslednje dni se je tudi z našo lovsko srečo obrnilo na bolje. Že tretji dan smo na nekem, od podvodnih ribičev pozabljenem terenu v bližini Tribunja, dve uri vožnje od Murterja, nalovili toliko rib, da bi jih lahko na trgu prodajali. Samo Vili; Tone in Maks, ki so največ ujeli, so imeli med ulovom pet komadov, težkih preko 1 kg, štiri kilske in več lažjih ribjih eksemplarjev. Manjše ribe smo spekli za kosilo, večje pa smo vzeli s seboj za večerjo, da bi nam jih pripravili v dalmatinski kuhinji.
Ta dan smo odkrili res čudovit zaliv. Tudi nad vodno gladino je bila obala izredno slikovita. Že tako' v najrazličnejših barvah in oblikah razčlenjeno obrežje je
popestrila kristalna tvorba kamenin; obrežje je bilo zgrajeno iz samih kristalov v višini, treh me-trov pa se je raztezal gost pas zelenja. Kadar se je sonce z vso močjo uprlo v zaliv, od koder so se žarki na vse strani odbijali nazaj proti morju, si doživel edinstven pejsaž. V teh trenutkih nas je sonce ožgalo, da smo bili rdeči, kot šunke pred Veliko nočjo. DVODNEVNA TURNEJA OKOLI KORNATOV
Najlepše trenutke ribolova in akcije sploh pa smo doživeli dan kasneje, ko smo odpluli na morje za dva dni. V teh dveh dnevih smo videli končno tudi večje ribe, celo nad 10 kg, toda take velikanke so običajno plavale v prosti vodi in če si se jim hotel približati, so v varni razdalji plule v temno globino. Ujeli pa smo dosti lepih kosov. Razen tega smo se srečali z vrstami rib, ki jih doslej nismo poznali: šarge, uša-te, škarpine, morske mačke, konje, salpe, drozde in druge. Največ in najlepših pa smo ujeli pisanic, smokev, ciplov, brencinov in vran.
»Za drugo leto se lahko dogovorimo za križarjenje po morju,« jej dejal lepega dne ladjar. »Barka je močna in velika. Osem ljudi lahko udobno živi rta ladji. Obplujemo lahko vso jadransko obalo.«
Naš: »Oh, škoda, da nam niste prej predlagali!« ga je vzpodbudil k novi ideji.
»Če za tako plovbo nimate časa, lahko obplujemo vsaj Komate. Na gornji konici otoka Žuta imava s sestro posestvo s čudovitim zalivom. En dan tja in en dan nazaj pa si boste Kornatski arhipelag lahko ogledali z obeh strani.
Dvakrat mu ni bilo treba reči. Naslednji dan smo znosili vso opremo na ladjo in navsezgodaj odpluli za dva dni na odprto morje. Ladjo smo usmerili najprej na zunanjo stran otočja, kjer smo si ogledali visoko strmo obalo, ki ob viharnih dneh kakor nekak naravni valo in vetrobran ponuja svoje stene in razvejane kor-natske čeri razjarjenim valovom odprtega morja. Teren je lep, toda lov je ob teh stenah prepovedan.
(Nadaljevanje sledi)
Počitek na
7
EXHG$Ke&
Šah
Naša soseda celjska Cinkarna je slavila te dni lep jubilej, 20-letnieo obstoja šahovske sekcije v tem kolektivu. V teh dneh praznovanja so priredili celo vrsto šahovskih tekmovali j tako posameznih. kakor ekipnih.
V	zadnjem zaključnem turnirju, na katerem je sodelovalo 11 štiričlanskih ekip, med njimi so nastopili tudi šahisti EMO, so zasedli 8. mesto. To je zadovoljiv rezultat z ozirom, da so vse ekipe plasirane bolje, razen Ginkarne, ki pa je imela pol točke prednosti, bili sami šahovski klubi, ki imajo v svojih vrstah izbrane dobre šahiste, razen tega pa naša ekipa ni več tako močna kot nekdaj, saj je izgubila 'dva zelo dobra šahista kot sta bila Ivanič ter Zelenovič, od katerih je slednji odšel prav v Cinkarno in z uspehom nastopa za novo sredino. Za našo ekipo so igrali Djordevič, Rojec, Brglez ter Pertinač. Za takšno jubilejno srečanje kot je bilo to v Cinkarni je potrebno imeti res dobre organizatorje, ki jih v tem kolektivu ni primanjkovalo. To so ing. Pipuš,. ing. Stegenšek, ing. Klinger (direktor), Šnajder Jože itd., to so ljudje, ki so vodili in še vodijo to sekcijo z uspehom.
Škoda je, da tudi v našem kolektivu nimamo tako zvenečih imen in je tudi malo posluha za splošno športno dejavnost. To se je prav sedaj pokazalo, ko praznujemo v tem letu tako velik jubilej s kakršnim se lahko pohvali samo naše podjetje daleč naokoli. Žal so pa še vedno veliki iz-gledi. da bomo ostali gluhonemi proti drugim jubilantom, ki so nas tolikokrat vabili v sličnih primerih na razna tekmovanja v različnih panogah.
Stane Pertinač
Rokometno interno prvenstvo »75 let EMO«
V	okviru proslav praznovanj 75. obletnice našega kolektiva, je od raznih tekmovanj, ki so bila organizirana v okviru teh proslav, odigrano tudi prvenstvo v rokometu. Sodelovalo je 5 mladinskih ekip.
Sodelovale so ekipe:
EMAJLIRNICA,
VZDRŽEVANJE,
SKLADIŠČE ■ POLIZDELKOV,
MLADI POMOČNIKI,
SUROVINSKI.
Določenega dne so se zbrale vse ekipe na rokometnem igrišču pri Skalni kleti in po določenem razporedu odigrale svoja tekmovanja. Tako sta se v prvem srečanju pomerili ekipi SKLADIŠČA in EMAJLIR-NICE. Tekma se-je odvijala prav zagrizeno in ostro, saj so bila moštva po sestavu precej raznolika. Po precej neenaki borbi za gole, je zmagala ekipa EMAJLIRNICE in si tako pridobila točke za nadaljnjo igro v prvenstvu. '
V drugem srečanju sta se pomerili ekipi VZDRŽEVANJA in SUROVINSKEGA. Zopet je bila ostra toda solidna borba -za
vsak gol, ki pa je prinesla zmago ekipi VZDRŽEVANJA.
Tretje srečati je sta odigrali zopet ekipa EMAJLIRNICE in pa ekipa MLADIH POMOČNIKOV. Zmagala je ekipa EMAJLIRNICE in si pridobila možnost, da v finalu tekmuje z ekipo VZDRŽEVANJA.
Finale je potekalo v ostri konkurenci in pri prižganih reflektorjih. Tu je bilo sicer tudi nekaj napak, pa vendar se je tekma zaključila v ko-' rist EMAJLIRNICE, ki je tako zasedla častno prvo mesto tega internega prvenstva.
Tako so se ekipe pomerile med seboj in zasedle tale mesta v končni razvrstitvi:
J. EMAJLIRNICA
2.	VZDRŽEVANJE
3.	SUROVINSKI
4.	MLADI POMOČNIKI
5.	SKLADIŠČE POLIZDELKOV.
Vsem ekipam za sodelovanje in za priborjene rezultate iskreno čestitamo, obenem pa želimo, da bi še sodelovali v prihodnje ob podobnih srečanjih. Saj vsi ne morejo biti prvi, važno pa je sodelovanje in poživitev športne aktivnosti in rekreacije. Naj omenimo še najboljšega strelca tega turnirja, to je Andrej PEČOVNIK iz ekipe EMAJLIRNICA, ki je skupno dal II golov. Tudi za ta rezultat mu iskreno čestitamo.
Tekmo sta sodila republiška sodnika Štefan JUG in Žare PRESINGER.
Tudi njima se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje.
Pisma
Ob odhodu v pokoj se za darilo iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem. Rad se spominjam minulih let v orodjarni.
Anton Mirnik
Vsem sodelavcem v pocinkovalnici se prisrčno zahvaljujem za darilo, katerega sem sprejel ob odhodu v pokoj.
Želim Vam mnogo delovnih uspehov pri nadaljnjem delu.
Ivan Perc
Skoraj nimam besed, s katerimi bi se zahvalila mojim dobrim sodelavkam in sodelaycem v radia-torskem oddelku za poslano darilo ob odhodu v invalidsko upokojitev.
Res me je presenetila tolika pozornost, katero ste mi izkazali ob težki bolezni ter prijetna leta, ki srno jih preživeli skupaj.
Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala ter obilo uspeha pri nadaljnjem delu.
Marija Jančič
Ob prazniku 29. novembru, želim celotnemu kolektivu EMO Celje, posebno pa bivšim sodelavcem in sodelavkam dekor oddelka yesele praznike, in mnogo delovnih uspehov.
Bivši sodelavec Jože Kačičnik, ki je na odslužen ju vojaškega roka v Osijeku.
Mali oglasi
PRODAM
Kompletne smuči s čevlji in varnostno vezjo za 7-letnega otroka ugodno prodam. Vprašajte 22. decembra na telefon št. 245.
PODPISANA ANTONIJA PETEK PROSIM' TOVARIŠA IZ MEHANIČNE DELAVNICE, DA VRNE ’ DENAR TOVARIŠICI CILKI ALI PA V LUŽILNICO. DENAR (10 N-DIN) SEM IZROČILA 25. NOVEMBRA OB 5.30 V MEHANIČNI DELAVNICI.
ANTONIJA PETEK
Ob tragični izgubi mojega dragega očeta ŽVIŽEJ ALBERTA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem tehnološke službe in sindikalni organizaciji za denarno pomoč.
Posebej hvala še vsem, ki so ga spremljali na njegovi prerani zadnji poti.
Žalujoči-sin Žvižej Adolf z družino
Ob izgubi dragega očeta Kramer Avgusta se iskreno« zahvaljujem sindikalni podružnici in sodelavcem iz obrata: VI, ki so sočustvovali z nami in ga spremljali na zadnji; poti. Ožjim sodelavcem najlepša hvala za darovani venec.;
Elza Kreuh
Pravijo:
da odkar so zakurili novo kotlarno nekatere zebe;
da so se nekateri govorniki na konferenci Zveze komunistov dokaj jasno izražali v naši lepi slovenščini saj so mnogi govorili o »dualizmu«, »pluralizmu«, monizmu« o »trializ-mu« in tako dalje, vendar ne tako naprej;
da je naš 42-urni delovni teden ostal v mavhi dedka Mraza;
da nekateri skupinovod-je v emajlirnici nočejo za-stojn v šolo, ker so že preveč »strokovno na višku«;
da je ustavni amandma XV že do kraja premlet ta ko, da iz dobre moke spečemo lahko tudi slab kruh;
da, če hočeš napredovati se moraš strokovno usposobiti v »filipiki« in filistr-stvu«;
da Emajlirec pride kot Pavliha — kadar pride —

Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk dvakrat mesečno v nakladi 4800 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor:	Franc Ber-
ginc, Drago Hempt, Tone Krebs, Franc Knafelc Vera Tržan, Vili Končan in Eva Orač. Glavni in odgovorni urednik Eva Orač. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 245. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje
RIŠE IN PIŠE STANE VERBIČ:
—-----------
Pekel e fjordu
55. Grmenje eksplozij, ki so odmevale 56. Vse te številne eksplozije so vzbudile v fjordu je bilo tako strašno, da so prebi- še posebno grmenje... Na strmih bregovih valci mislili, da se pogrezajo planine. V pa- so sproženi močni snežni plazovi... Z ničnem strahu so bežali iz hiš in se razbe- bobnenjem snega in skal so se v goreči žali na vse strani! Norvežani so en ladij- fjord spuščali veliki sneženi plazovi, ki so ski vitelj našli pozneje v sosedni dolini, na svoji poti rušili vse, kar so dosegli... dva kilometra proč od mesta eksplozije Vse se je spremenilo v eno samo bobnenje nemškega tankerja... Takega pekla pač in ogenj! Kot da se je odprlo žrelo vulka-niso še doživeli... ropotalo in treslo se je na, kot da se podira svet... tako je izgle-povsod, tisočim rafalom, tisočim eksplozi- dalo tega januarskega dne na severu Nor-jam protiletalskih granat, eksplozijam zfu- veške... Bil je to pekel, ki se ga ne da šenih letal, so sledile eksplozije tankerja! niti opisati...!
57. Zadnji poveljnikov ukaz so piloti izpolnili. Ko je tanker planil v eksploziji so vsa preostala letala prenehala z napadom. Prikrito so skozi mračen fjord letela proti izhodu, proti obalam Severnega morja. Nemci so jih v svoji srditosti sledili. Hoteli so se maščevati... za uničen in potopljen tanker!
Mosquitosa, ki se je z enim motorjem postopoma dvigal iz fjorda, je dohitel nemški lovec ...Iz bližine je odprl ogenj... goreča baklja... ni rešitve...!
58.	Tako je v globinah Severnega morja izginilo še eno letalo... štiri letala so izginjala v zimskem zraku, v oblakih nad Severnim morjem... Zapuščala so pekel v fjordu, zapuščala grobnico svojih tovarišev ... Od devetnajstih Mosquitosov se vračajo samo štirje ... Eden od njih se muči na enem motorju, ranjen je tudi navigator ... V peklu Remback fjorda je itašlo grob 30 pilotov in navigatorjev... Padel je tudi poveljnik, proslavljeni pilot Svobodne Francije — Max Guede...!
59.	Samo štiri letala so se že v temi spustila na svoje letališče... Na letališču je vsem zastal dih... to je nemogoče! On, največji as francoskega letalstva od 1939 do 1945 je padel na Norveškem, v času ko je njegova domovina bila že svobodna, ko se je druga svetovna vojna bližala koncu! Dvaintridesetletni doktor prava, miren in karakteren pilot in poveljnik je tri leta vodil svoje pilote v preko sto napadov in akcij... iz tega pekla sedaj pa se ni vrnil ...!
60.	Junaka, ki je leta 1942 z raketami dotolkel nemško križarko »Princ Eugen« ni več... Nemo stojijo tovariši, piloti in mehaniki, solze v očeh so zadnji pozdrav njemu, ki je ostal tam daleč na severu... in vsem njegovim in drugim tovarišem, ki so ostali na vseh bojiščih... Sedaj ni čas za solze in žalost! Motorji Mosquitosov grmijo naprej, nove grupe poletajo ha ttove naloge, odhajajo v novi pekel, tam nekje v fašistični Nemčiji...! Mnogi se ne bodo vrnili, toda naloge bodo izpolnili! KONEC